Oddelek za varstvo rastlin

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 1

HMELJEVA PERONOSPORA (Pseudoperonospora humuli (Miyabe et Takahashi) G.W. Wilson)

Uvod

Hmeljeva peronospora je najpogostejša in gospodarsko najpomembnejšabolezen hmelja, ki je prisotna v večini hmeljarskih območij. Prvo poročilo opojavu izvira iz Japonske leta 1905, v Evropi pa se je prvič pojavila leta1920 v Angliji, od koder se je v naslednjih petih letih bliskovito razširila povseh evropskih državah. V Sloveniji se je pojavila leta 1926 in zaradiizrazite občutljivosti tedaj razširjene sorte würtemberškega hmeljaprispevala njenim opuščanjem in sajenjem odpornejših sort is skupineangleških goldingov. Bolezen lahko napade vse rastlinske organe pri čemurso najobčutljivejši cvetovi in storžki, katerih okužbe močno (tudi do 100 %)zmanjšujejo količino in kakovost pridelka. Okužbe korenike prizadenejopredvsem uspevanje in razvoj rastlin, v primeru zelo občutljivih sort paprihaja celo do odmiranja.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Hmeljeva peronospora se lahko razvija na vseh organih hmeljne rastline,pri čemer povzroča sistemske in lokalne okužbe. Značilno sistemičnookužbo, ki omogoča prezimitev te plesnivke, lahko opazimo na prerezuhmeljne korenike in podzemnem steblu. Obolelo tkivo je violično rdečebarve, ki se koncentrično širi in zajema prevodno tkivo (Slika 1). Prizadetakorenika lahko daje tudi do 30% nižji pridelek v primeru občutljivih sort paprihaja do propadanja in odmiranja celotne rastline.

Slika 1: Prečni prerez hmeljne korenike okužene s sistemsko okužbohmeljeve peronospore. Prizadeto tkivo opazimo kot vijolično rdečeobarvanje prevodnega tkiva (Radišek, 2009).Iz sistemično okuženih korenik in brstov spomladi poženejo okuženipoganjki (primarni bazalni kuštravci), ki ji prepoznamo po skrajšanih inodebeljenih med-členkih ter rumenkastih navzdol obrnjenih listih (Slika 2).Ob ugodnih pogojih se na spodnji strani listov razvije vijolično-sivkasta

prevleka trosonoscev s sporami, ki predstavljajo vir nadaljnjih sekundarnihokužb v nasadu. V primeru kasnejših sekundarnih okužb apikalnegameristema poganjkov, pa lahko nastanejo tudi sekundarni kuštravci, ki jihglede na lego okuženega poganjka imenujemo lateralni ali terminalnikuštravci.

Slika 2: Hmeljeva peronospora: Sistemično okuženi hmeljni poganjki(»kuštravci«). Levo zgoraj - lateralni kuštravec; levo spodaj - terminalnikuštravec; desno - bazalni kuštravec (Radišek, 2008).

Sekundarne okužbe nastanejo kot rezultat lokalnih okužb listja, cvetja instoržkov. Na okuženih listih se na zgornji strani listne ploskve pojavijobledo rumene pege, ki se kasneje spremenijo v nekroze, omejene z listnimižilami (Slika 3). Na spodnji strani listov se na pegah razvije temno sivkastaprevleka, ki ji sestavljajo trosonosci in trosovniki.

Slika 3: Listje okuženo s hmeljevo peronosporo (Radišek, 2009).Oboleli cvetovi porjavijo in otrdijo ter kasneje odpadejo. Okužba nastoržkih se razvije na braktejah in brakteolah, ki prav tako porjavijo (Slika4). Če so okuženi mladi storžki se ti deformirajo, pri starejših že razvitihstoržkih pa porjavijo le posamezni krovni lističi.

Slika 4: Hmeljeva peronospora: Levo- okuženi storžki; desno zgoraj –začetne okužbe storžkov in listja; desno spodaj – močno okužen razvijajočise storžek porjavi in otrdi (Radišek, 2008).

Razvoj in širjenje

Pseudoperonospora humuli prezimi kot medcelični micelij v okuženikoreniki in brstih, ki se večinoma okužijo v jesenskem času pred nastopomdormance. Vloga spolnih spor (oospor), ki se jeseni razvijejo na obolelemtkivu, pri prezimitvi in razvojnem krogu še ni docela razjasnjena, saj še dosedaj raziskovalcem ni uspelo dokazati njihovega kaljenja. Spomladi izokuženih brstov in korenike poženejo bazalni kuštravci, ki so vir primarneokužbe. Ob vlažnem in deževnem vremenu na spodnji strani listov iz listnihrež poženejo množice trosonoscev s trosovniki, ki skupaj ustvarijo plesnivoprevleko. Trosonosci so dihotomno razvejani velikosti 190-430µm. Nakonicah trosonoscev se razvijajo posamezni trosovniki, ki so jajčasteoziroma elipsaste oblike velikosti 22- 26 x 15-18 μm z izrazito papilo (Slika5). Trosovniki se prenašajo z vetrom in vodo v kateri kalijo in sprostijo 4-8zoospor, premera 7-8 μm. Zoospore imajo dva bička, ki jim omogočatapremik do listne reže, kjer se encistirajo, odvržejo bičke in skozi odprtinolistne reže poženejo klični mešiček.

Slika 5: Pseudoperonospora humuli: Trosovniki in trosonosci (200x). Levo -obarvano z anilinskim modrilom; desno – vodni preparat (Radišek, 2005).

Sporulacija trosonoscev poteka izključno v temni fazi pri visoki relativnivlagi, ki mora biti vsaj 90 %, pri optimalni temperaturi 16-20°C inminimalni temperaturi 5°C. Segrevanje in osuševanje zraka v jutranjihurah povzroči efekt krivljenja in zvijanja trosonoscev, kar pripomore ksproščanju trosovnikov. Tako je sproščanje trosovnikov najintenzivnejše obnizki relativni vlagi, kar pomeni v dopoldanskih urah, ko jih zračni tokoviprenašajo do rastlin. Povišane koncentracije trosovnikov v zraku se zaznajotudi ob pričetku padavin ko kapljice z mehanskim tresenjem sprostijotrosovnike. Prisotnost vode na listih je bistvenega pomena za kalitevtrosovnikov, ki sproščajo zoospore pri omočenosti lista nad 1 uro pritemperaturah od 5-28°C z optimalno temperaturo med 20-22°C. Okužbalistja in storžkov nastane 1-2 uri po kalitvi trosovnikov pri temperaturi 15-29 ºC in pri odprtih listnih režah. Pri nižjih temperaturah kot je 5ºC morabiti omočenost listja za nastanek okužbe vsaj 24 ur. Okužbe poganjkovzahtevajo daljše obdobje omočenosti, ki se giblje med 3-6ur vtemperaturnem intervalu 8-23ºC. Prva bolezenska znamenja na listih serazvijejo 3-10 dni po okužbi v odvisnosti od temperature (7-28ºC). Razvojkuštravih poganjkov pa je daljši in se giblje od 7-22 dni.

VarstvoVarstvo hmelja pred hmeljevo peronosporo temelji integriranih pristopih, kivključuje vzgojo odpornih sort, fitosanitarne ukrepe, spremljanje innapovedovanje optimalnega časa škropljenja, ter upoštevanje tehnologijpridelave, ki ne stimulirajo razvoj bolezni. Preprečevanje hmeljeveperonospore se prične spomladi z zatiranjem primarne okužbe oziromapojava primarnih kuštravcev, ki predstavljajo vir nadaljnjih okužb vnasadu. Poleg mehaničnega odstranjevanja okuženih brstov v času rezi inkuštravcev v času navijanja hmelja, zatiranje primarne okužbe temelji nauporabi sistemičnih fungicidov. Od teh sta najpogosteje uporabljenafungicida na osnovi aktivne snovi fosetil-Al in metalaksil-M, od katerihzadnji omogoča tudi zdravljenje hmeljne korenike. Uporabo sistemičnihfungicidov svetujemo, če v nasadu delež rastlin s kuštravci presega 3 %.Ker se bazalni kuštravci ne pojavijo vsako leto tako zgodaj, se lahko zauporabo fungicidov odločimo tudi na osnovi pojava kuštravcev v lanskem

letu in glede na občutljivost sort. Spremljanje pojava sekundarne okužbe shmeljevo peronosporo se prične nekje v prvi dekadi maja ko v hmeljiščanamestimo Hirstove lovilce spor (Slika 6) in pričnemo z sistematičnimspremljanjem ulova trosovnikov. Kritično število trosovnikov je določenoza občutljive in odpornejše sorte. V primeru odpornih sort je pragškodljivosti v času pred cvetenjem 40 trosovnikov v 4 zaporednih dneh, včasu cvetenja in po njem pa 10 trosovnikov. Pri občutljivih sortah pa jeprag škodljivosti presežen, če v času pred cvetenjem zaznamo 10trosovnikov in v času cvetenja ter po njem 5 trosovnikov v 4 zaporednihdneh. V primeru preseženega pragu signaliziramo škropljenje, ki se moraizvesti v obdobju inkubacijske dobe 5-6 dni. Kot biotični dejavnikupoštevamo tudi fenološko fazo, pri čemer je najbolj občutljiva fazacvetenja in formacija mladih storžkov. Zato škropljenja v cvet signaliziramone glede na populacijo trosovnikov in vremenske razmere. Prvo škropljenjes preventivnimi pripravki signaliziramo v času, ko hmelj cveti na spodnjemdelu rastline, drugo pa, ko je hmelj v polnem cvetju.Hmeljišča v času vegetacije v povprečju škropimo 3 – 5 krat odvisno odvremenskih pogojev ter sorte. Seznam dovoljenih FFS v hmelju sevsakoletno dopolnjuje in je dostopen na spletni strani http://www.ihps.si/.

Slika 6: Hirst - vakumski lovilec spor (Burkard) v hmeljišču (Radišek, 2008)

Besedilo: Sebastjan Radišek

Uporabljeni viri:Dolinar M. (1985). Epifitotiološke raziskave hmeljne peronospore (Pseudoperonospora

humili Miy. et Takah) in izdelava modela za napoved okužb v razmerah Savinjskedoline. VI. Jugoslovanski simpozij za hmeljarstvo (1995), str. 259-268.

Dolinar M., Knapič V. (1997). Primerjava modelov za prognozo hmeljeve peronospore(Pseudoperonospora humili Miyabe et Takah). Zbornik predavanj in referatov s 3.Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin 1997, str. 167-172.

Dolinar M., Zolnir M., (1994). Schwellenorientiertes Entscheidungsschema fürepidemiebezogene Bekämpfung der Hopfenperonospora (Pseudoperonospora humuliMiy. et Tak.). Die Bodenkultur. Jurnal fur landwirtschafliche Forschung, 4 band, 49-56.

Gent D.H., Ocamb C.M., Farnsworth J.L. (2010). Forecasting and management of hopdowny mildew. Plant Disease, 94, 425-431.

Index Fungorum (2011) http://www.indexfungorum.org/names/NamesRecord.asp?RecordID=119090

Johnson D.A., (1991) Two degree day models for predicting initial mergence of hop shootssystemically infected with Pseudoperonospora humuli. Plant Disease 75, 285-287.

Johnson, D. A., Engelhard, B., Gent, D. H. (2009). Downy Mildew. Str. 18-22 V (ed):Mahaffee, W. M., Pethybridge, S. J., and Gent, D. H., Compendium of Hop Diseases andPests, APS Press, St. Paul, MN.