od izkustvene gnoze bruna grÖninga do … · od izkustvene gnoze bruna gröninga do...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Katarina Petek

OD IZKUSTVENE GNOZE BRUNA GRÖNINGA DO

KOMPLEMENTARNEGA MEDICINSKEGA SISTEMA-

MWF

DIPLOMSKO DELO

Koper, 2011

� � �

�

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Katarina Petek

OD IZKUSTVENE GNOZE BRUNA GRÖNINGA DO

KOMPLEMENTARNEGA MEDICINSKEGA SISTEMA-

MWF

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: prof. doc. dr. Anja Zalta Bratuž

Študijski program: Kulturni študiji in antropologija

Koper, 2011

� � �

�

�

�� !��!�� "��#�� $�%�� !�� !�� $�� !�� !�� !� �� "��

��!&��'��!��!�� !��&�

- ��(��$�� !�� )�

- ��!��*��+,��!�� -�� +,�"��-��*��!��

��'�"� ��.�� !��)�

- ��!��*��+,�� *��*�� -��"��

�� (�� !� �� +,�� (��!�

��)�

- �� !�� ,� �� -� �� !��-� �� -�

��#�� -��"�-��'��'�� '�/0+12�3�

�456%)�

- �� !� ��"�� -� �� -��

��(��!�� 4�78�)�

- �� *�� $�� *��#��

�� *��*��- ��%'�

��9��4�� "�&��

9� ��4� �� :;1<;16<�

9��

;<'�='�/:=/� >��*��

��

��

��

��

/?'�.�*��;1//�

� � �

�

Od izkustvene gnoze Bruna Gröninga do komplementarnega medicinskega

sistema - MWF

POVZETEK

Bruno Gröning je bil evropski krš�anski mistik in gnostik v 20 stoletju. S svojo

izkustveno gnozo je pripomogel k druga�nemu pogledu na zdravje znotraj

tradicionalne evropske mentalitete.

Na podlagi njegovih zgledov in njegovih predavanj je društvo Krog prijateljev Bruna

Gröninga preko MWF-a razvilo enega od komplementarnih medicinskih sistemov.

Ta medicinski sistem služi kot dopolnilo k individualnemu in družbenemu zdravju.

Antropologija medicine nam namre� odkriva, da zdravje ni samo individualno,

temve� tudi družbeno, saj je v ve�ji meri sestavljeno iz odnosov. Poleg tega ni strogo

vezano le na fizi�no telo, ampak je tudi duhovno-duševno. Zdravniki sami

ugotavljajo, da je fizi�na bolezen posledica duševnega obolenja ali pa je vzrok celo

neznan.

Terenske raziskave so nam pokazale, da strogo sekularne in racionalne metode

zdravljenja niso dovolj, da bi ozdravile �loveka, ki je bolj kompleksen kot zgolj

samo njegovo fizi�no telo. Poleg tega pa je kot individuum del družbe, in �e družba

ni zdrava, tudi on ne bo zdrav v njej.

KLJU�NE BESEDE:

Bruno Gröning, gnoza, mistika, misti�no izkustvo, pluralizem medicinskih sistemov,

komplementarna medicina, MWF

� � �

�

From experiential gnosis of Bruno Gröning to complementary medical system -

MWF

ABSTRACT

Bruno Gröning was a European Christian mystic and gnostic in the 20th century.

His experiential gnosis has contributed to a different view on health within

traditional European mentality.

Based on his example and his speeches, the Bruno Gröning Circle of Friends has

established one of complementary medical systems via MWF. This medical system

serves as addition to individual and social health. As medical anthropology

discovers, health is not merely individual but also social, since it comprises largely

of relations. Moreover, it is not strictly limited to the physical body but is physical-

mental as well. Doctors themselves often realise that a physical disease is result of a

mental disorder or the cause may also be unknown.

Field research has revealed that strictly secular and rational healing methods are not

sufficient to cure a human being, who is more than just his or her physical body.

Besides, this human being as an individual is part of the society and if society is not

healthy, he or she will neither be healthy within it.

KEY WORDS:

Bruno Gröning, gnosis, mysticism, mystical experience, plurality of medical systems, complementary medicine, MWF

� � �

�

Ob tej priložnosti bi se predvsem zahvalila mentorici diplomskega dela Anji Zalti za

strokovno vodstvo in podporo, znanstveno zagnanost, obilico potrpežljivosti in

prijateljske nasvete.

Za sodelovanje pri antropoloških metodah, tako pri opazovanju z udeležbo kot pri

globinskih intervjujih, bi se rada zahvalila strokovnim sodelavcem MWF skupine. Še

zlasti Matthiasu Kampu in Gabriele Machacek za dostop do informacij, izkazano

zaupanje in potrpežljivo razlago.

Poleg tega se želim zahvaliti še Andreji Krašni za strokovne prevode citatov

angleških avtorjev ter Vesni Lešnik za lektoriranje.

Nazadnje pa se seveda zahvaljujem še vsem tistim, ki so mi na kakršenkoli na�in stali

ob strani med študijem in pri pisanju diplomskega dela. Predvsem Daliborju in

Adrijani za njuno neumorno podporo.

»Divinity lies all around us, but society remains too hidebound to accept that fact.«

William James (2008, XV)

� � �

�

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................... 8 2 GNOZA.............................................................................................................. 10

2.1 GNOSTICIZEM ........................................................................................ 10 2.2 IZVORI GNOZE ....................................................................................... 12

3 MISTIKA........................................................................................................... 14 3.1 MISTI�NA BESEDILA OZ. MISTI�NI GOVORI ................................. 15 3.2 MISTI�NA IZKUSTVA ........................................................................... 16 3.3 KOZMI�NA ZAVEST IN KOZMI�NI RED .......................................... 21

4 BRUNO GRÖNING IN NJEGOVA SPOZNANJA OZ. VEDENJA........... 23 4.1 ŽIVLJENJE BRUNA GR�NINGA .......................................................... 23

5 BRUNO GRÖNING KOT KRŠ�ANSKI GNOSTIK IN KRŠ�ANSKI MISTIK..................................................................................................................... 45

5.1 VZPOREDNICE MED GOVORI BRUNA GRÖNINGA IN GNOSTI�NIMI SPISI........................................................................................... 48

5.1.1 SPOZNANJE ALI GNOZA .................................................................... 49 5.1.2 IZKUSTVENA GNOZA.......................................................................... 50 5.1.3 ZMERNI DUALIZEM; ZLO IN DOBRO............................................... 50 5.1.4 BORBA Z ZLOM.................................................................................... 52 5.1.5 AMNEZIJA ............................................................................................ 53 5.1.6 TRANSCENDENTNO POSLANSTVO................................................... 54 5.1.7 ODREŠITEV OZIROMA SPREOBRNITEV .......................................... 55

5.2 BRUNO GRÖNING KOT KRŠ�ANSKI MISTIK .................................. 57 5.2.1 HREPENENJE PO MISTI�NEM IZKUSTVU ...................................... 57 5.2.2 IZKUSTVO ENOSTI.............................................................................. 58 5.2.3 MISTI�NA POT..................................................................................... 58 5.2.4 MISTI�NE SPOSOBNOSTI .................................................................. 59

6 PLURALIZEM MEDICINSKIH SISTEMOV IN MEDICINE................... 61 6.1 BIOMEDICINA......................................................................................... 61 6.2 TRADICIONALNE MEDICINE .............................................................. 62

6.2.1 ZNA�ILNOSTI (KARAKTERISTIKE) TRADICIONALNIH MEDICIN 62 6.3 ALTERNATIVNE MEDICINE ................................................................ 64 6.4 KOMPLEMENTARNE MEDICINE ........................................................ 64

6.4.1 KAJ SO KOMPLEMENTARNE MEDICINE?....................................... 65 6.5 STIK Z DUHOVNIM BITJEM V TRADICIONALNIH IN V KOMPLEMENTARNIH MEDICINSKIH SISTEMIH ........................................ 67

7 PRISTOPI ZNOTRAJ ANTROPOLOGIJE MEDICINE ........................... 69 7.1 EPIDEMIOLOGIJA IN MEDICINSKA EKOLOGIJA............................ 69 7.2 ETNOMEDICINA..................................................................................... 69 7.3 DRUŽBENE IN KULTURNE SPREMEMBE ......................................... 70

8 MWF IN TERENSKA RAZISKAVA............................................................. 72 8.1 KROG PRIJATELJEV BRUNA GRÖNINGA......................................... 72 8.2 MWF KROGA PRIJATELJEV BRUNA GRÖNINGA ........................... 74 8.3 `METODA` ZDRAVLJENJA BRUNA GRÖNINGA.............................. 75

� � �

�

8.4 METODOLOGIJA IN INFORMATORJI................................................. 79 8.5 OPAZOVANJE Z UDELEŽBO................................................................ 80 8.6 ANALIZA INTERVJUJEV IN RAZPRAVA........................................... 80

9 SKLEPNE MISLI............................................................................................. 88 10 LITERATURA.................................................................................................. 91 11 FOTOGRAFIJE................................................................................................ 94 12 ELEKTRONSKI VIRI..................................................................................... 97 13 PRILOGE.......................................................................................................... 98

13.1 OPAZOVANJE Z UDELEŽBO................................................................ 98 13.2 INTERVJUJI ........................................................................................... 100

13.2.1 INTERVJU SLOVENJIA, ZDRAVNIK................................................. 100 13.2.2 INTERVJU ZDA, ZDRAVNIK ............................................................. 102 13.2.3 INTERVJU SLOVENIJA, ZOBOZDRAVNICA.................................... 102 13.2.4 INTERVJU ŠVICA, ZDRAVNIK.......................................................... 103 13.2.5 INTERVJU ŠVICA, ZOBOZDRAVNICA ............................................. 105 13.2.6 INTERVJU AVSTRIJA, ZDRAVNIK.................................................... 106 13.2.7 INTERVJU NEM�IJA, ZDRAVNIK .................................................... 108 13.2.8 INTERVJU NEM�IJA, PSIHOLOG.................................................... 109

13.3 DOKUMENTIRANE OZDRAVITVE S KOMENTARJI ZDRAVNIKOV IZ MWF SKUPINE ............................................................................................. 109

13.3.1 SLOVENIJA......................................................................................... 109 13.3.2 AVSTRIJA ............................................................................................ 111 13.3.3 NEM�IJA ............................................................................................ 113 13.3.4 ITALIJA ............................................................................................... 115 13.3.5 TOGO .................................................................................................. 117 13.3.6 KAMERUN .......................................................................................... 118 13.3.7 AVSTRALIJA ....................................................................................... 120 13.3.8 ŠRI LANKA.......................................................................................... 123 13.3.9 VIETNAM ............................................................................................ 124 13.3.10 NIZOZEMSKA..................................................................................... 126

�

� ��

1 UVOD

Namen tega diplomskega dela je doprinesti k preseganju razkola, ki se je zgodil

med fiziko in metafiziko in katere dedi�i smo tisti, ki smo se rodili v evropski

mentaliteti, tako v vsakdanjem življenju kot v znanstvenem diskurzu. Diplomsko

delo bo sicer prispevalo le en kamen v mozaiku zgodovine religij in antropologije

medicine, saj se bo osredoto�ilo na osebo z imenom Bruno Gröning,1 njegovo gnozo,

njegova zdravljenja in posledice tega, a vsak kamen v mozaiku je pomemben, da je

razvidna celota.

Diplomsko delo vsebuje najprej predstavitev religijskega fenomena B. G. kot takega,

nato teoretsko umestitev B. G. v zgodovino religij na podlagi analiz posnetih

govorov B. G. in njegovega življenja. Na podlagi opazovanja z udeležbo sledi kratka

umestitev Kroga prijateljev B. G. znotraj religijskih študij ter s tem MWF-a,2 ki se

nahaja znotraj tega društva. Sledi bolj natan�na analiza MWF skupine na podlagi

opazovanja z udeležbo in strukturiranih intervjujev ter umestitev tega medicinskega

sistema, ki se je razvil v Krogu prijateljev B. G., znotraj antropologije medicine.

Mnogi antropologi so prišli do enakega zaklju�ka kot W. James, ko so raziskovali

družbe oz. fenomene, ki so druga�ne/ni od splošnega, konvencionalnega na�ina

gledanja na svet. W. James ugotavlja, da so fenomeni najbolje razumljivi znotraj

samih sebe.3 Metodologija v tem diplomskem delu je bila zastavljena v smislu,

razložiti fenomen B. G. znotraj samega sebe in v odnosu do socio-zgodovinskega

okolja v katerem se je zgodil. Primerjave tega fenomena so bile narejene le s

fenomeni, ki so se sicer dogajali v drugih socio-zgodovinskih okoljih, a so glede na

teorije zgodovine religij kazale na skupne zna�ilnosti oz. lastnosti. Torej,

izpostavljene niso razli�nosti glede na druge fenomene, kajti prvi korak je ta

��1 V nadaljevanju bom uporabljala krajšavo B. G. zaradi števil�nega ponavljanja tega imena.

2 MWF je krajšava za Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe, v slovenš�ini je to Medicinska-znanstvena strokovna skupina. Zaradi ve�je

preglednosti in splošne uporabe te kratice v Krogu prijateljev B. G., bomo skozi celotno diplomsko delo uporabljali to kratico.

3 W. James, 2008, 268: »[…] phenomena are best understood when placed within their series, […]«

�

� ��

fenomen sploh umestiti znotraj humanisti�nih študijev, ko pa bo ta fenomen dovolj

dobro znanstveno umeš�en in razumljen, lahko sledijo šele primerjave glede na

razlike z drugimi fenomeni.

Posledica tega fenomena je Krog prijateljev B. G., ki je na podlagi izkustvene gnoze

B. G. razvil enega od komplementarnih medicinskih sistemov znotraj pluralisti�nega

medicinskega sistema. S pomo�jo analiz predhodnih raziskav in metod antropologije

medicine kot so opazovanje z udeležbo in strukturirani intervjuji, to diplomsko delo

osvetli pluralisti�nost medicinskih sistemov.

Obravnavane teme so znotraj humanisti�nih študijev in družboslovja velikokrat

površinsko raziskane, kajti za razumevanje fenomena samega po sebi, so potrebne

interdisciplinarne poglobljene raziskave. To diplomsko delo prinaša poglobljeno

interdisciplinarno raziskavo, ki pokriva filozofijo, psihologijo, sociologijo, religijske

študije, mikrozgodovino in antropologijo medicine. Zaklju�i se znotraj antropologije

medicine, ker le-ta upošteva vse zgoraj naštete vede, zato je zelo uporabna pri

prou�evanju tako individualnega kot socialnega zdravja.

V tem diplomskem delu bomo obravnavali slede�e teze:

1. Bruno Gröning je bil krš�anski evropski mistik v 20. stoletju.

2. Bruno Gröning je bil krš�anski evropski gnostik v 20. stoletju.

3. Krog prijateljev B. G. je s pomo�jo MWF-a razvil enega od komplementarnih

medicinskih sistemov, znotraj že obstoje�e pluralnosti medicinskih sistemov.

Kakor so definicije in analize nujno potrebne, z izrekanjem neizrekljivega fenomenu

odvzameš mo�, saj numinozno vedno ostane zunaj jezika!

�

� ��

2 GNOZA

Gnosticizem in gnostik sta izpeljanki iz besede gnoza. Sam izraz gnoza izhaja iz

grške besede gnosis. Priro�ni slovar tujk skozi filozofsko perspektivo poda naslednjo

definicijo (2002, 275): »skrivnostno spoznanje, vsakršno duhovno religiozno

spoznanje najvišjih resnic, utemeljeno na filozofski refleksiji in misti�nem uvidu;

nazor gnostikov.« Po Splošnem religijskem leksikonu4 (2007, 369) pa gnoza pomeni

spoznanje oz. vedenje:5 »Vrsta misti�nega, religioznega spoznanja, ki se opira na

intuicijo. V krš�anstvu, zlasti v Pavlovih in patristi�nih besedilih, je gnoza stopnja

vere. Prežeta je z ljubeznijo (AGAPE) in si prizadeva za celovito in enkratno

spoznanje o skrivnosti odrešitve. V GNOSTICIZMU je gnoza notranja duhovna

razsvetlitev, pot, na kateri se �lovek osvobaja telesa in sveta in se vra�a k PLEROMI,

v naro�je duhovnega onkraj kozmosa.«

2.1 GNOSTICIZEM

Izraz gnosticizem izhaja iz francoske besede gnosticisme. Priro�ni slovar tujk

skozi filozofsko perspektivo poda naslednjo definicijo gnosticizma (2002, 275):

»filozofsko in religiozno gibanje, katerega pripadniki so v zgodnjih stoletjih

krš�anstva zunaj cerkvene ortodoksije skušali s spoznanjem in misti�nim uvidom

dose�i odrešenje.«

Gnosticizem je filozofsko-religiozni sistem, ki je bil skonstruiran v 18. stoletju na

podlagi karikatur zgodnjih krš�anskih hereziologov.6 Zalta to bolj natan�no definira

v naslednjem citatu: »Izraz gnosticizem je sodobni konstrukt, pojavil se je v 18.

stoletju in za razliko od grških besed `gnosis` in `gnosti�en`, ki se nahajata v starih

virih za opisovanje dolo�enih religioznih oblik, predstavlja kategorijo, to je

��4 V Splošnem religijskem leksikonu izraz gnoza še ni ideološko obremenjen, po drugi strani pa je izraz gnosticizem podan skozi karikature, ki so jih ustvarili

krš�anski hereziologi in so bile s strani sodobnih religiologov že ovržene (Zalta, 2005).

5 Besedo gnoza in iz nje izpeljano besedo gnostik uporabljam v tem smislu skozi celotno diplomsko delo.

6 Npr. Pri Ireneju ni jasno ali uporablja izraz gnostikos za ozna�bo dolo�ene lo�ine ali pa kot sinonim za vse heretike (Zalta, 2005).

�

� ��

organizacijo religioznih fenomenov, s katero si zgodovina religij olajša analize.«

(Zalta, 2005, 76).

Zalta (2005) je v svoji knjigi Svetloba na Zahodu ovrgla karikature o gnostikih, ki so

jih na podlagi predsodkov in strahov skonstruirali hereziologi (na �elu z Irenejem).

Projicirane ideje o gnostikih so se kar nekaj �asa nekriti�no prenašale v znanosti s

pomo�jo cerkvenih o�etov ter starih in modernih zgodovinarjev.7 Najbolj pogoste

ovržene karikature gnostikov so, da so gnostiki antikozmi�ni, sovražni do telesa,

asketi, libertinisti, deterministi in elitisti. To so konstrukti socio-kulturnega, socio-

zgodovinskega in socio-religijskega okolja preteklih stoletij in gnostikov ne

definirajo. Druga�e re�eno, znotraj zgodovine religij obstaja veliko argumentov, ki te

karikature potrdijo in takih, ki jih ovržejo. Te argumente bi lahko prou�evali v

nedogled, a s tem nismo definirali samih gnostikov, ampak smo se zgolj ukvarjali z

njihovimi karikaturami.8 S tem nismo presegli konstruktov cerkvenih o�etov ter

starih in modernih zgodovinarjev, ampak se zgolj in še vedno ukvarjamo z njimi.

Po Robinsonu (1990, 10) bi lahko našli dve lastnosti gnostikov, �e presežemo seveda

vse že stokrat premlete karikature. Robinson trdi, da so imeli gnostiki sinkreti�en in

ekumenski odnos do religijskih tradicij svojega socio-kulturnega okolja (v primerjavi

npr. z ortodoksnimi Kristjani). To je eden od glavnih razlogov, zakaj so se

ortodoksni Kristjani, predvsem pa hereziologi, konstantno po�utili ogrožene s strani

gnostikov. Namre� gnostiki so združevali in spajali razli�na prepri�anja, zato da bi se

�im bolj približali gnozi. Njihov namen ni bil, da bi gojili kulturno dediš�ino neke

religijske ali filozofske tradicije zavoljo socialne in psihološke varnosti, to kar po�ne

ve�ina pripadnikov neke ve�je religijske tradicije. Predani so bili gnozi in privla�ili

so jih razli�ni filozofsko-religiozni sistemi. To njihovo po�etje pa so hereziologi

skozi svojo perspektivo videli kot Zlo, �e se lahko tako izrazimo. V njih so videli

nekoga, ki maže njihovo �isto in edino teologijo z `nevarnimi poganskimi` primesmi

nekoga, ki spreminja `resnico`. Kajti hereziologi so v ve�ini verjeli, da je resnica ena

sama, in sicer njihova. Na podoben na�in so gnosti�ne spise in gnostike izklju�ili v

��7 Eliade trdi da so le-te zanikali obstoj ezoteri�nega znanja oziroma u�enja (v tem primeru gnoze), ki se je tradicionalno prenašal v velikih religijah

helenisti�ne dobe (1996, 220).

8 To pa vsekakor ni namen tega diplomskega dela.

�

� ��

drugih ortodoksnih filozofsko-religioznih sistemih (npr. Neoplatonisti ali pa Judje).

Po drugi strani pa so se gnostiki sami izklju�ili iz teh sistemov, saj so se njihova

ezoteri�na znanja po Eliadi (1996, II) prenašala ustno skozi inicijacije, kar je naredilo

prostor za razli�ne špekulacije in nezaupanje tistih, ki niso bili deležni teh inicijacij.

2.2 IZVORI GNOZE

V knjižnici Nag Hammadi, ki je bila odkrita 1945, samoozna�be piscev teh

spisov kot `gnostikos` ni zaznati. Sami sebe po Zalti (2005) ozna�ijo z razli�nimi

imeni kot so Kristjani (tudi edini pravi Kristjani), pnevmatiki, izbrani, Setova rasa,

rasa Popolnega �loveka in podobno. Zalta iz tega izpelje, da pri gnostikih ne gre za

religiozno identiteto, ampak za kvaliteto, ki jo sami cenijo (ne glede na prisotnost ali

odsotnost samoozna�be in samodefinicije), torej gnozo: »Samoozna�ba `gnostikos`

se v velikih primerih (morda celo v vseh) nanaša na kvaliteto, in ne na lo�insko

oziroma na socialno-tradicionalno identiteto.« (Zalta, 2005, 79)

Gnoza in z njo gnostiki, se pojavijo v razli�nih filozofsko-religioznih sistemih.9

Robinson ugotavlja, da se gnoza pojavlja tako v religiji kot v filozofiji: »Knjižnica

Nag Hammadi je tako pomemben prispevek ne samo k zgodovini religije temve� tudi

k zgodovini filozofije.10« (Robinson, 1990, 9)

�e si ogledamo zgolj filozofsko-religiozne sisteme Mediteranskega in

Mezopotamskega areala pozne antike, ker je njun dedi� filozofsko-religiozni sistem

Evropski areal, se po raziskovalcih11 gnoze in gnostikov pojavi gnoza v naslednjih

filozofsko-religioznih sistemih:

• judovski filozofsko-religiozni sistem,

• egip�anski filozofsko-religiozni sistem,

• grški filozofsko-religiozni sistem, ��9 Stroga lo�itev med religijo in filozofijo se zgodi šele kasneje, zato je termin filozofsko-religiozni sistemi najbolj primeren za uporabo.

10 Prevod uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Thus the Nag Hammadi library make an important contribution not only to the history of religion, but also to the

history of philosophy.«

11 Robinson, Eliade, Zalta …

�

� ��

• perzijski filozofsko-religiozni sistem,

• krš�anski filozofsko-religiozni sistem in

• hermeti�ni filozofsko-religiozni sistem.

Iz tega sledi, da gnoza nima izvora v enem samem filozofsko-religioznem sistemu,

kot so to želeli prikazati krš�anski hereziologi, ampak izvira sama iz sebe in lahko

uporablja koncepte katerega koli filozofsko-religioznega sistema za izražanje same

sebe. Zalta v naslednjem citatu jasno nakaže na ta sklep: »Ali lahko re�emo, da

fenomen sam po sebi na nek na�in vsebuje svoje lastne izvore, in na tak na�in

odbijemo vprašanje o pojavu inovacij znotraj dolo�enega sistema, na primer

judovstva, krš�anstva in podobno?« (Zalta, 2005, 112)

�

� ��

3 MISTIKA

Misticizem, mistik oz. mistikinja,12 misti�na izkustva, … so vse besede izpeljane

iz besede mistika. Veliki slovar tujk (2006, 744) poda naslednji definiciji: »1. nauk o

verskih skrivnostih, misterijih (krš�anska mistika); vera v skrivnostno in nadnaravno

2. vera v možnost intimnega združenja �loveškega duha z nad-naravnim, božanskim;

neposredno spoznanje, izkušnja boga v ekstazi.«

Splošni religijski leksikon (2007, 765) podaja naslednjo definicijo: »Spoznavanje

božjega z notranjim pogledom, zatopljenostjo v MEDITACIJO; doživetje

absolutnega; združitev �loveške DUŠE (jaz) S SVETIM ali božjim (`unio mystica`).«

Tina Ban mistiko definira predvsem kot »na�in doživljanja, �utenja in izkustvenega

spoznanja te realnosti« in ugotovi, da se je ta samostalnik s tem pomenom za�el

uporabljati šele v 17. stoletju: »Izraz mistika sicer izhaja iz grške besede `mysticos`.

Ta grški pridevnik je pomenil skrito, skrivno in je izviral iz glagola `myo`, ki je

pomenil zapreti (o�i ali usta), ter se je uporabljal za ozna�evanje skrivnih, okultnih,

misterioznih ravni realnosti. Z njim je povezan tudi izraz `misterij` (`ta mystica`), tj.

ime za religijske ceremonije, v katerih so inicijirani (`mystes`) podoživljali proces

božje smrti-vstajenja. Samostalnik mistika se je pojavil šele v prvi polovici 17.

stoletja kot poimenovanje za tip izkustva, na�in diskurza oz. obliko vedenja. Ta

pomen se je ohranil, tako da pod besedo mistika še danes razumemo: a.) razli�na

nenavadna izkustva duševnega oz. telesnega zna�aja ali b.) korpus tekstov, ki

poizkušajo ta izkustva in izkustvena spoznanja opisati in posredovati drugim.« (Ban,

2007, 104-105)

��12 V nadaljevanju bomo uporabljali mistik, tako za moškega kot za žensko.

�

� ��

3.1 MISTI�NA BESEDILA OZ. MISTI�NI GOVORI

Veliko je zanimanja za misti�na besedila tako iz spoznavnega kot iz estetskega

razloga, zato je tudi dosti literature znotraj religijskih in literarnih študijev. Glede na

modernizacijo nekaterih mistikov pa bomo mi dodali k misti�nim tekstom tudi

misti�ne govore. Gre le za druga�en medij, a namen je enak. Mistik želi posredovati

svojim bralcem ali poslušalcem notranja numinozna13 izkustva. Tina Ban opiše to z

naslednjimi besedami: »Glavni cilj misti�nega pisanja je posredovati vedenje o

globoko intimnih, notranjih numinoznih izkustvih, ki jih mistiki doživljajo kot zrenje

Boga, zlitje z Bogom, kot raztopitev v Absolutnem, kot spoznanje skrivnosti stvarstva,

kot enost biti, misti�no ekstazo itd. Skozi vso zgodovino so mistiki ta izkustva

opisovali s posebno vnemo in gore�nostjo in tako ustvarili zajeten korpus misti�nih

besedil.« V vseh misti�nih besedilih pa je zaznati, da so pisci ali govorci obžalovali

omejitve jezika, �asa in prostora. Kljub temu pa so skozi jezik v danem prostoru in

�asu, znotraj dolo�ene mentalitete oz. ideologije izrazili svoja izkustva, saj so se

zavedali, da je jezik eden od glavnih medijev za sprejetost njihovih izkustev v

družbi. Velikokrat so si pomagali s simboli, prispodobami in emocionalno govorico

za izrekanje numinozne veli�ine neizrekljivega (Ban, 2007, 105).

Mnogi raziskovalci misti�nih besedil so se spraševali o tem, ali so misti�na besedila

le vrsta literarnega žanra ali resni�no zajemajo numinozno izkustvo. Skozi

prou�evanje judovske mistike se Gershom Scholem odlo�i odgovoriti na to vprašanje

tako, da piscem misti�nih besedil pripiše izkustveno nujnost. Za njega so misti�na

besedila ve� kot le reprezentacija misti�nih doživetji, »saj izražajo `na�in gledanja

[…]`, `prepoznavanja` in `umevanja Božjega`« Po njegovem želi pravi misti�ni avtor

prenesti na svojo publiko gnozo oz. `Skrivnost` doživeto v najgloblji kontemplaciji in

mu ni dovolj, da samo poro�a o poteku misti�nega izkustva. Zaveda se, da

misti�nega izkustva ne more prenesti v jeziku, zato se nanaša na svete simbole, ki

bodo za prejemnika dojemljivi. Ti simboli pa niso navadni lingvisti�ni znaki, saj naj

bi v njih bila zajeta višja raven realnosti, ki nima oblike in ni transparentna. »V njem

��13 Ta pojem je prevzet po R. Ottu (1993) in predstavlja iracionalno razsežnost svetega, ki se izmika strogemu definiranju in jo lahko pojasnimo samo s

sorodnimi in analognimi pojmi ter z ob�utji, ki jih ta pojem zbuja v �loveški psihi.

�

� ��

se vedno nahaja nekaj, kar se razumu izmika, zato je ni mogo�e dose�i z racionalnim

mišljenjem, ampak le po poti simbolnega, intuitivnega, umevanja.« Po Scholemu

misti�no pisanje ni le gola razlaga, v prvi vrsti je to oblika tolma�enja izro�ila, ki jo

spremlja nujna izkušnja božje prisotnosti (Ban, 2007, 105-106).

3.2 MISTI�NA IZKUSTVA

»Misti�na izkustva veljajo za ena najkompleksnejših in najintenzivnejših

�loveških izkustev, saj je vanje vklju�ena celota �lovekovih zaznav, to so �ustva,

razum in celo senzori�na ob�utja.« Ne glede na socio-kulturno oz. socio-

zgodovinsko okolje iz katerega mistik izhaja, se da iz misti�nih izkustev razbrati

dolo�ene arhetipe. Misti�na izkustva vzbudijo brezmejna ob�utja vzvišene,

univerzalne ljubezni ali pa prinesejo globok notranji mir. Ta izkušnja pa da mistiku

zna�ilno dezorientacijo v prostoru in �asu ter nenavezanost na njegovo socio-

kulturno okolje, zaradi �esar ponavadi ne sledi družbenim normam. Njegova oz.

njena nenavezanost na sebe in družbeno dogajanje, na prvi pogled deluje kot

brezbrižnost, vendar pa je to le bolj distancirani in objektivni odnos, ki ga mistik

razvije skozi misti�ni uvid. »Poleg emocionalne ekstaze mistik v svojih izkustvih

dosega tudi misti�ni uvid, tj. �isto spoznanje, ki ni obremenjeno z ideološkimi ali

subjektivnimi sodbami«, to lahko ena�imo z gnozo, ki smo jo obravnavali v

prejšnjem poglavju. V tem spoznanju globoko emocionalno in intelektualno doživi

neodvisnost sveta od njega samega in �loveka nasploh, to mu pomaga, da se pomiri z

Zlom v svetu in ga navdahne z optimizmom.

Še vedno pa se oblike misti�nih izkustev razlikujejo med sabo glede na izvorno

socio-kulturno okolje. Najpogosteje opisana in najbolj prou�evana oblika, še posebej

v religiozni mistiki zahodno monoteisti�nih religij,14 je `izkustvo enosti`. Opisi tega

misti�nega izkustva so zelo intenzivni. Za mistika je to zedinjajo�e izkustvo, kjer

kozmos in sebe v njem doživlja kot povezano celoto, zlitje v eno. Po drugi strani pa

se npr. v vzhodnih religijah misti�na izkustva izražajo skozi druga�ne oblike. Mistik

��14 Krš�anstvo, islam, redkeje v judaizmu.

�

� ��

doživlja `izkustvo razpršitve`, v katerem se mistikov jaz razblini v kozmi�ni praznini

ali pa `izkustvo �iste zavesti`, v katerem se mistikova zavest ohranja. Znotraj

šamanskega izro�ila mistik doživlja misti�no izkustvo skozi razli�ne oblike transa,

kjer gre za spremenjeno stanje zavesti (Ban, 2007, 107-108).

W. James (2008, 294-295) skozi široko paleto prou�evanih religijskih in nereligijskih

misti�nih izkustev, ne glede na obliko opisa mistika, misti�na izkustva opiše z

naslednjimi besedami: »Premostitev vseh obi�ajnih ovir med individualnim in

absolutnim je velik misti�ni dosežek. V misti�nih stanjih postanemo eno z

Absolutnim, hkrati pa se za�nemo zavedati lastne enosti. To je ve�na in zmagovita

misti�na tradicija, ki se zlepa ne razlikuje glede na klimo ali vero. Tako v hinduizmu,

neoplatonizmu, sufizmu, kot tudi v krš�anski mistiki in whitmanismu najdemo isto

ponavljajo�o se noto, in sicer, da obstaja pri misti�nih govorih ve�no soglasje,

zaradi katerega bi se moral kritik ustaviti in zamisliti, in ki zagovarja dejstvo, da

misti�ni klasiki nimajo, kot re�eno, niti rojstnega dne, niti domovine. Z ve�nim

nagovarjanjem o enosti �loveka z Bogom so njihovi govori, ki nikoli ne zastarajo,

predhodniki jezika.15«

W. James (2008, 267) lo�i misti�na izkustva od drugih izkustev s štirimi glavnimi

lastnostmi:

1. Neizrekljivost – Misti�nih izkustev ni mogo�e v popolnosti opisati ali jih z

jezikovnimi sredstvi izraziti prejemnikom. Oseba, ki je doživela misti�no izkustvo

ponavadi trdi, da ji primanjkuje izrazoslovnih sredstev, s katerimi bi izrazila svoja

misti�na izkustva. To je eden od glavnih razlogov, zakaj znova in znova nagovarja

poslušalce oz. bralce, naj sami doživijo misti�no izkustvo, saj je le-to neposredno

doživetje (saj si želi biti v popolnosti razumljen). Po Jamesu je misti�no stanje, bolj

emocionalno stanje oz. stanje ob�utka kot pa intelektualno stanje, saj tisti, ki nima

��15 Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »This overcoming of all the usual barriers between the individual and the Absolute is the great mystic

achievement. In mystic states we both become one with the Absolute and we become aware of our oneness. This is the everlasting and triumphant mystical

tradition, hardly altered by differences of clime or creed. In Hinduism, in Neoplatonism, in Sufism, in Christian mysticism, in Whitmanism, we find the same

recurring note, so that there is about mystical utterances an eternal unanimity which ought to make a critic stop and think, and which brings it about that the

mystical classics have, as has been said, neither birthday nor native land. Perpetually telling of the unity of man with God, their speech antedates languages,

and they do not grow old.«

�

� ��

ob�utka za misti�no izkustvo, ne more podati kvalitete oz. vrednosti le-tega. Tako

kot samo tisti, ki ima glasbeni sluh pozna vrednost simfonije in samo tisti, ki je bil

sam zaljubljen pozna stanje zaljubljenca.

2. Noeti�nost – Spoznavna ali gnosti�na dimenzija misti�nega izkustva uvidov,

ki presegajo raven racionalnega mišljenja. Najlažje jo je primerjati z vpogledom v

kon�no resnico, razsvetljenjem ali razodetjem.

3. Prehodnost – Misti�nih stanj zavesti se ne da zadržati za dolgo �asa.

Ponavadi so to kratki dogodki, ki trajajo pol ure ali maksimalno uro do dve.

Kvaliteto le teh pa se da, sicer nepopolno, a vendarle obnoviti v spominu. �e se

ponovno pojavijo, jih je oseba sposobna prepoznati. Spomini, ki ostanejo, dajejo

osebi ob�utke notranjega bogastva in pomembnosti.

4. Pasivnost – �e pogledamo mistikove priprave na misti�no izkustvo, te

ponavadi vklju�ujejo popolnoma njegovo �loveško voljo. Po drugi strani pa med

samim misti�nim izkustvom mistik doživlja, da je njegova volja preložena na

kasneje, ker jo prevzame višja mo�. V stanju misti�ne zavesti se v mistiku neredko

kdaj prebudi fenomen sekundarne ali alternativne osebnosti, ki se izraža skozi

preroške govore, avtomatsko pisanje ali medijski trans. Dolo�eni mistiki o tem

fenomenu nimajo kakršnega koli spomina, zanje lahko ta fenomen celo nima

nikakršnega pomena in jim predstavlja zgolj prekinitev njihovega vsakdanjega

življenja. Kljub temu pa James zaklju�i, da v striktnem pomenu, misti�na izkustva

niso zgolj prekinitev vsakdanjega profanega življenja, saj spomin na njih modificira

notranje življenje mistika. Ban še dodaja, da so zaradi fenomena sekundarne ali

alternativne osebnosti misti�na izkustva spontana, nena�rtovana doživetja, ki jih

religiozni mistiki pripisujejo božji milosti.

Tina Ban (2007, 111) dopolni Jamesovo definicijo misti�nih izkustev z J. M.

Velascovo. Velasco trdi, da so misti�na izkustva »notranja in neposredna izkustva, ki

pripadajo tistim ravnem zavesti, ki vladajo nad zavestjo obi�ajnih in objektivnih

izkušenj in ki – v kakršnikoli obliki se doživljajo – zedinjajo najgloblje dele subjekta

z Vsem, Univerzumom, Absolutom, Božanskim, Bogom ali Duhom.« Na podlagi te

definicije izluš�i naslednje komponente:

�

� ��

1. ponotranjenost oz. introspektivnost (zavesten obrat mistika k notranjemu

psihi�nemu dogajanju; notranje misli, �utenja in hotenja ustvarjajo misti�no

doživetje),

2. neposrednost,

3. spremenjeno stanje zavesti, ki presega zavest vsakodnevnih izkušenj,

4. združitev, stik ali tudi razpršitev v numinozni enosti (Bogu, Absolutnem,

Duhu, Enem, Vsem, Ni�u, Praznini, Tišini, Sebstvu, Lu�i, Angelu …).

Po Jamesu (2008) je polovica misti�nih izkustev religijskih, polovica pa

nereligijskih. Na tej to�ki moramo omeniti, da James definira tudi diaboli�ni

misticizem oz. paranojo, ki je religijski misticizem obrnjen na glavo. Osebi, ki ga

doživlja se pojavijo enake besede, ki ji dajejo nov smisel, vizije, vodstva in

poslanstvo, enako obvladovanje nadnaravnih mo�i, le da so te mo�i uni�ujo�e za

življenje. Diametralne pa so tudi emocije, ki jih ta oseba doživlja, saj so

pesimisti�ne.

Po Ban (2007) se misti�ne izkušnje zgodijo spontano in lahko tudi nena�rtovano, v

trenutku globoke meditacije, v molitvi, v psihadeli�ni ekstazi, v trenutkih velike

življenjske nevarnosti, v kontemplativnem opazovanju narave, med estetsko izkušnjo

ob poslušanju ali igranju glasbe, ob ob�udovanju slike ali plesa.

Do religijskih misti�nih izkušenj vodijo v okviru razli�nih misti�nih šol na�rtne

kultivirane teorije in prakse, ki so prenesene skozi dolo�eno religijsko tradicijo. Te

psihofizi�ne tehnike naj bi bile, le pomagalo pri doseganju misti�nih izkustev, saj

znotraj misti�nih krogov velja, da je misti�no izkustvo podeljeno od višje oz.

božanske milosti.

Ban (2007) poda le nekaj teh poimenovanj znotraj razli�nih religij, ki služijo

dolgotrajnemu in kontinuiranemu procesu predanosti posameznikov, da bi dosegli

želeni misti�ni cilj:

• v krš�anstvu; via mistica oz. misti�na pot,

• v islamu; safara oz. potovanje,

• v hinduizemu; marga oz. pot,

�

� ��

• v budizemu; attangika magga oz. pot osmih stopenj.

Te razli�ne misti�ne poti sestavljajo tri arhetipske etape praks oz. skupkov praks: a.)

pripravljalne prakse, b.) vstop na pot misti�nega izkustva, c.) doseganje vrha

misti�nega izkustva oz. misti�ne ekstaze. Kot primer v klasi�ni krš�anski duhovnosti

se te faze imenujejo purifikacija (o�iš�enje), iluminacija (razsvetlenje) in unifikacija

(združitev), v budizmu so to sila (o�iš�enje), samadhi (pozornost, koncentracija) in

panna (razsvetljenje).

V prvi fazi mora pripravnik izpolniti dolo�ene moralne in eti�ne pogoje ter razviti

nekatere osebne vrline. V zahodnem misti�nem besednjaku predstavlja duhovno

o�iš�enje v tej fazi kesanje grehov preteklega na�ina življenja. »Misti�no o�iš�enje

pravzaprav pomeni celovito osebnostno preobrazbo, ki vklju�uje posameznikovo

odrekanje dotedanjemu na�inu mišljenja, hotenja in �ustvovanja.«

Naslednja faza vklju�uje bolj konkretne telesne in duhovne tehnike, ki urijo

posameznika v podrejanju subjektivnega razuma in volje višjim duhovnim ciljem.

Kljub medkulturnim razlikam pa ta faza ponavadi vklju�uje odpovedovanje

materialnim dobrinam, post, umik iz sveta, življenje v tišini itd. Znotraj posameznih

tradicionalnih misti�nih šol pa glede na socio-kulturno okolje najdemo specifi�ne

tehnike, kot so ponavljanje formul in obrazcev, dolo�ene pozicije telesa, ples,

nadzorovanje dihanja itd. Te tehnike niso namenjene zatajevanju telesnih in

subjektivnih potreb, ampak jim poskušajo dolo�iti nove funkcije pri služenju

Najvišjega. Služijo kot pomo� pri prehodu v zadnjo fazo, pri »preobratu od

esteriorizacije k interiorizaciji, od razpršenosti k celovitosti, od izgubljenosti v

materialnem svetu k obnovi duhovnosti.« Tako se mistik odre�e realizaciji svojega

empiri�nega, fizi�nega in mentalnega jaza, da lahko pride do svoje esence.

Kakor smo že omenjali, zadnja faza predstavlja združitev, stik ali tudi razpršitev v

numinozni enosti. Nekateri jo poimenujejo Bog, Absolut, Duh, Eno, Vse, Ni�,

Praznina, Tišina, Sebstvo, Lu�, Angel … Glede na raznolikost socio-kulturnih ozadij

mistikov pa ni enega univerzalnega opisa zadnje faze, zato bomo kljub poskusom

�

� ��

nekaterih raziskovalcev pri definiranju te faze, bolj natan�no definicijo pustili odprto

(Ban, 2007, 112-114).

Misti�no izkustvo ni eskapisti�no doživetje iz `omejujo�e` racionalne zavesti. Po

Velascu spoznanje, ki ga prinese globoko misti�no izkustvo, mistika zavezuje, lahko

bi tudi rekli sili k aktivnemu delovanju v zunanjem svetu. »Številni mistiki

najrazli�nejših izro�il so si po tistem, ko je ekstaza minila, prizadevali, da bi njihovo

izkustvo priznale tudi skupnosti, ki jim pripadajo. Še prav posebno odgovornost so

do tega �utili zahodni, predvsem krš�anski mistiki, ki so svoje poslanstvo pogosto

misijonarsko obarvali. Takšni mistiki so po kon�anem izkustvu pisali, pridigali,

sporo�ali in delovali, da bi spoznanja, ki so jih prejeli sami, lahko delili tudi z

drugimi. Kajti kot so verjeli, jim milost izkustva ni bila podarjena za osebno, ampak

je bila namenjena tudi širši družbeni oz. cerkveni koristi.« (Ban, 2007, 115)

3.3 KOZMI�NA ZAVEST IN KOZMI�NI RED

Jamesu (2008, 272-273) na podlagi svojih prou�evanj zaklju�i, da poleg naše

normalne budne zavesti (angl. normal waking consciousness), oz. kot ji pravimo

racionalne zavesti, obstajajo še druge zavesti, in da je to le eden od tipov zavesti.

Po Jamesu je kanadski psihiater dr. R. M. Bucke fenomen misti�ne zavesti ozna�il

kot kozmi�no zavest. Na podlagi svojih raziskav in opazovanj je prepri�an, da je ta

fenomen popolnoma lo�en od racionalne zavesti, oz. samo-zavesti (angl. self-

conscious mind), in da ni le podaljšek racionalne zavesti, temve� gre za popolnoma

drugo kvaliteto. Po njegovem je glavna karakteristika kozmi�ne zavesti zavedanje

kozmosa samega, življenja in reda v univerzumu. Oseba se v kozmi�ni zavesti zave

zakonov, ki vladajo v kozmosu, kar R. M. Bucke poimenuje kozmi�ni red.

Jamesu (2008, 301) zaklju�i svoje poglavje o mistiki z naslednjo ugotovitvijo:

»Misti�na stanja nimajo avtoritete zgolj zato, ker so misti�na stanja. Višja med njimi

nakazujejo smeri, kamor se nagibajo religiozni pogledi celo nemistikov. Govorijo o

premo�i ideala, o prostranosti, enotnosti, varnosti in mirnosti. Ponujajo nam

hipoteze, ki jih lahko prostovoljno ignoriramo, toda ki jih kot misleci enostavno ne

�

� ��

moremo preobrniti. Supernaturalizem in optimizem, h katerima nas nagovarjajo, sta

lahko – interpretirana tako ali druga�e – najbolj resni�na vpogleda v smisel tega

življenja.16«

��16 Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Mystical states indeed wield no authority due simply to their being mystical states. But the higher ones among

them point in directions to which the religious sentiments even of non-mystical men incline. They tell of the supremacy of the ideal, of vastness, of union, of

safety, and of rest. They offer us hypohteses, hypotheses which we may voluntarily ignore, but which as thinkers we cannot possibly upset. The

supernaturalism and optimism to which they would persuade us may, interpreted in one way or another, be after all the truest of insights into the meaning of

this life.«

�

� ��

4 BRUNO GRÖNING IN NJEGOVA SPOZNANJA OZ.

VEDENJA

4.1 ŽIVLJENJE BRUNA GR�NINGA

B. G. je bil evropski krš�anski gnostik in krš�anski mistik17 v 20. stoletju. Rojen

je bil kot Bruno Grönkowski18�30. 5. 1906 v Gdansku, kar je bila takrat Nem�ija,

danes pa je to Poljska. Njegovo otroštvo je zapisano predvsem po njegovih

pripovedovanjih in pripovedovanjih družinskih �lanov. Po pripovedovanju Grete

Hausler19 je kot otrok bežal v gozd, stran od ljudi, saj je v njih zaznaval Zlo. V

gozdu naj bi v vsakem delu narave doživljal Absolut,20 oz. kot je on to dostikrat

poimenoval, Boga. Na enem od svojih pobegov od doma, pri dveh letih in pol, naj bi

se obrnil k Bogu in ga prosil, da ga vzame iz te Zemlje, ker je na njej toliko Zla. Bog

mu je pokazal, da je B. G. prišel na Zemljo po svoji lastni volji, ko je videl kako

ljudje na njej trpijo. Utelesil se je na tej Zemlji, ker je želel pomagati ljudem. Poleg

tega uvida, je B. G. dobil tudi spoznanje, da je on mo�nejši od Zla, zato se je vrnil

nazaj med ljudi, da jim to dokaže.

Že kot otrok je bil mo�no karizmati�na osebnost z mo�no voljo in mo�no vero v

svoja gnosti�na izkustva. Po Grete Hausler so živali in kasneje tudi ljudje v njegovi

bližini ozdravljali ali pa so se vsaj bolje po�utili. B. G. jim je samo z mo�nim

prepri�anjem dejal, da bodo ozdraveli in ozdraveli so. Namesto v šolo je med prvo

svetovno vojno rajši zahajal v vojaško bolnišnico, kjer so njegove besede pomirjale

ljudi.

��17 To, da je B. G. krš�anski gnostik oz. krš�anski mistik smo izpeljali v tem diplomskem delu na podlagi študija zgodovine religij, saj o B. G. do sedaj še ni

nobene znanstvene literature. Ravno zaradi tega smo pri pisanju življenjepisa B. G. uporabili poljudnoznanstveno literaturo. Glavni vir je Thomas Eich in

nekatere internetne strani. Zaradi omejenih �asovnih okvirov in nepoznavanje nemškega jezika, nam je bil onemogo�en vpogled v izvorna besedila, ki so

zbrana v nemških arhivih.

18 Njegova družina se je do leta 1936 pisala Grönkowski, verjetno zaradi plibližujo�e 2. sv. vojne spremenjio priiimek v Gröning.

19 Grete Hausler je bila sodelovka in u�enka B. G. Po njegovih navodilih je vodila tako imenovane skupnosti, ki jih je zasnoval B. G. Na skupnostih je

podajala izkustveno gnozo B. G., po njegovi smrti pa tudi njegovo življenje (lahko bi temu rekli evangeli po Grete Hausler).

Grete Hausler je bila rojena na avstrijskem koroškem, preživljala se je kot u�iteljica. Med vojno je u�ila tudi v Sloveniji blizu Kranja.

20 V nadaljevanju bomo uporabljali besedo Absolut za ozna�evanje Izvora življenja, absolutne Biti, Prapo�ela, Boga, Duha, Enost, Vsega, Ni�a, Praznine,

Tišine, Lu�i nesti�no… V primerih ko se Absolut pojavi znotraj izkustvene gnoze B. G., pa bomo uporabljali tudi besedo Bog, da bomo lažje ostali znotraj

fenomena samega.

�

� ��

Eno od njegovih duhovnih iniciacij je bila rde�a griža, zaradi katere je eno leto ležal

na golih tleh in zavra�al zdravniško oz. kakršnokoli �loveško pomo�. Ta dogodek

mu je še dodatno oja�al voljo in vero, v to kar je verjel, da je njegovo poslanstvo. Po

prepri�anju B. G. je bila to borba z Zlom in priprava na masovne ozdravitve, ki so se

kasneje dogajale v njegovi prisotnosti.

Njegov o�e kasneje napiše pismo, kjer opiše nekatere dogodke iz življenja B. G.

Med njimi tudi zapiše, da je B. G. napovedal za�etek in konec prve ter druge

svetovne vojne ter smrt svoje mame. Iz tega so razvidne tudi jasnovidne sposobnosti

B. G., ki jih skozi njegovo kasnejše življenje ljudje s katerimi je prišel v stik, samo

še potrdijo. Zgodaj je odšel od doma, ker doma ni bil deležen razumevanja za svoje

nadnaravne sposobnosti. Izu�il se je za tesarja in imel lastno podjetje gradbenega in

pohištvenega mizarstva. Skozi življenje se je preživljal z razli�nimi fizi�nimi deli,

katerih izkušnje uporablja kasneje kot prispodobe za svoja religijska predavanja. Pri

21. letih se je poro�il, l. 1931 ter 1939 sta se mu rodila sinova Harald in Gunter.

Sinova sta zaradi bolezni oba pri 9 letih umrla. Kakor je trdila Grete Hausler,

njegova žena ni verjela v zdravilne mo�i, ki so izhajale iz njenega moža, zaradi

�esar mu ni dovolila, da bi le-ta posredoval. Po smrti sinov in koncu druge svetovne

vojne se zaradi nerazumevanja lo�ita. B. G. se drugi� poro�i leta 1955 s Francozinjo

Josette.

Ob za�etku II. svetovne vojne mu grozijo, da ga bodo poslali pred vojaško sodiš�e,

ker B. G. ne želi sodelovati v vojni. Kljub uporu ga pošljejo na fronto, kjer stori to

kar je že prej izjavil: »�etudi me postavite na fronto, jaz vendar ne bom ustrelil

nobenega �loveka, tega ne morem« (Eich, 2007, 22). Na fronti, tako nemški kot

ruski, po svojih mo�eh pomaga ljudem do zdravja, hrane in obleke. Po vojni se vrne

v Dillenburg, Nem�ijo, kjer po pripovedovanjih hodi od hiše do hiše in zdravi ljudi.

15. 3. 1949 se zgodi prva ozdravitev, ki pride predvsem v nemško javnost. Po tem

datumu je precej ozdravitev dokumentiranih, nekatere so celo preverjene s strani

uradne nemške medicine. Dieter Hulsmann iz Herforda21 je povabil B. G. v sojo

hišo, saj je njegov de�ek imel miši�no atrofijo, ni se mogel gibati in je že ve� tednov

ležal v postelji. Starša sta ga peljala k razli�nim strokovnjakom in zdravnikom, ki so

��21 Malo mestece na SZ Nem�ije.

�

� ��

diagnozi pripisali nadaljno stopnjevanje in hitro de�kovo smrt. 15. marca je B. G.

obiskal družino Hulsmann in se pogovarjal z de�kom. Fantek je ponovno vstal,

hodil in se celo povzpel po stopnicah. O�e je ozdravitev svojega sina objavil v

�asopisu, tako da se je to hitro razvedelo. Od tu naprej je njegovo življenje postalo

javno, saj so nemški mediji poro�ali o vsem, kar se je dalo v zvezi z njim. B. G. se

je prvi� pojavil v medijih kot »�udežni zdravnik«, posledi�no so v Herford za�enjali

prihajati ljudje, ki so si ponovno želeli ozdraveti in tisti, ki jih je gnala radovednost.

Herford je postal kraj masovnih ozdravitev, naenkrat je bilo tam prisotnih tudi med

5.000 do 7.000 ljudi.

Slika 1: Naval množic v Herfordu

Vir: http://www.bruno-groening.org/imag2/zeit06so0.jpg

�

� ��

Dogajanje v Herfordu in kasneje tudi v Rosenheimu so vestno spremljali poleg

novinarjev tudi zdravniki uradne oz. biomedicine, poslovneži, misleci, profesorji ...

Posledica tega fenomena so bili predvsem �lanki, tudi knjige, brošure in celo

dokumentarni film. Dr. fil. A. Kaul, ki je bil tam prisoten je doživeto opisal dogodke

iz Herforda v brošuri �udež iz Herforda. Po Thomasu Eichu22 je izsek slede�:

»Na tiso�e bolnih in shiranih prihaja v majhno vestfalsko mestece, ki za svojimi

zidovi skriva �udežnega zdravitelja. Z avtobusi, kamioni, osebnimi vozili, z vlaki,

peš, s konjskimi vpregami in kolesi, na lojtrnikih, invalidskih vozi�kih in z rešilci-

dneve in no�i so prihajale množice ljudi v Herford na Wilhelmsplatz, nad katerim se

je dvigala protestantska cerkev, do hiše št. 7, kjer je Bruno Gröning našel zato�iš�e

pri starših ozdravljenega otroka. �loveška beda, ki je tu tako o�itna, je pretresljiva

in brezmejna. Po okoliških vrtovih in nasadih sedijo bolniki, stojijo ležalniki in

nosila. Prišleki dneve in no�i �akajo na ozdravitev. V no�i na 17. junij 1949 je

želela policija petdeset mater z majhnimi otroki spraviti v barake. Ni jim pomagalo

nobeno pregovarjanje, s svojih mest se niso gnile. Tudi dež, ki je za�el padati, ni

pregnal ljudi. Sem so se zlivali iz vseh nemških krajev: tisti brez upanja in

obremenjeni, mladi in stari, žene, dekleta in otroci. Ljudje vseh položajev in slojev,

Ameri�ani, Angleži, Belgijci, Švicarji, Švedi, Madžari, Poljaki in celo Romi, ki so se

po ozdravitvi nekega nemega romskega otroka zbrali v trumah. Hromi, slepi, nemi,

skupnost bede in stiske. Sami ubogi ljudje, pa �e so sedeli v luksuznih avtomobilih

ali pa so se z muko premikali na svojih berglah. Vsi, z upanjem in brez, utrujeni in

izgubljeni, so sto in tiso�krat imeli samo eno željo: najti ozdravitev! Nikogar ni

zanimalo, �e je to, kar se tu dogaja, odobrila kaka uprava ali ministrstvo, �e je

znanost za ali proti, �e je ta, ki naj bi jih ozdravil, mesija ali strokovnjak. Želeli so

iti rešeni svojih muk, biti zopet dejavni ljudje, želeli so biti ponovno zdravi.

Med vso to �loveško bedo in nastalim sporom okoli Bruna Gröninga je sijalo brezno

�loveške nezadostnosti. Pojavili so se dvomljivci, skeptiki, lovci na senzacijo,

zavistneži, obrekovalci, pozerji, domišljavci in naduteži. Vsi so bili prepri�ani, da

morajo kaj k temu povedati, zastopati pravico in zakon ter braniti javni red in mir.

Vpri�o te bede in pretresljive govorice teh slik bi lahko vsi samo mol�e opazovali in ��22 To je izvle�ek po Thomasu Eichu v slovenskem prevodu, potrebno je upoštevati tolma�enje skozi slovenske oz. ,jugoslovanske' interprete. Avtorji

prevodov niso znani.

�

� ��

se nemo spreobrnili. Ko se �lovek, ki je kot živ mrli� dvajset dolgih let hrom sedel

na stolu ali ležal, nenadoma dvigne in gre z negotovimi koraki svojo pot, potem se je

zgodilo nekaj neverjetnega, kar je onstran vsakdanjega. Zanj in za nas se je zgodil

�udež, ki ga ne moremo dojeti, �etudi analiziramo z vsem razumom in se zanašamo,

da znanstveno še ni dokazano Göningovo zdravljenje resni�nih in ne umišljenih

bolezni. �e je sedemdesetletna gospa Klimphova iz Ennigerlohja, Ostenfelderstr.

123, hroma sedem let, bila `namišljeno` ali `resni�no` bolna, naj se odlo�ijo

zdravniki, ki so jo zdravili. Dejstvo, ki so mu bili pri�a, da ta stara 16. junija 1949, v

štirinajstih urah po celih sedmih letih vstane s svojega stola in svobodno premika

roke, je zame tisti �udež, ki je za vselej onstran ozkih spoznanj ljudskega razuma in

vanj ne moremo prodreti z ra�unanjem in prera�unavanjem« (Eich, 2008, 29-31).

Slika 2 in 3: Sliki iz brošure �udeži iz Herforda, na sliki R. H. 48 let star moški iz Duisburga, 16 junij 1949

Vir: http://www.bruno-groening.org/imag2/z03-04-17-1.jpg in

http://www.bruno-groening.org/imag2/z03-04-17.jpg

�

� ��

Slika 4 in 5: Sliki iz brošure �udeži iz Herforda

Vir: http://www.bruno-groening-film.org/doku/main/bilder/Frau_auf_Bahre.gif in

http://www.bruno-groening-film.org/doku/main/bilder/Frau_aufgestanden.gif

Prvi �asopisni �lanki so še bolj opisovalskega zna�aja, saj niso bile v ozadju

prisotne mo�ne kapitalske sile, ki so težile predvsem po oplajanju kapitala in

senzaciji. Fenomen B. G. je dobil nepripravljene za razlago vse vpletene, tudi

novinarje.23 Nek novinar24 iz Herforda poro�a v nezna�ilnem novinarskem slogu:25

»Bil je prizor nepopisne bede. Nešteti hromi v invalidskih vozi�kih, drugi, ki so jih

prinesli, slepi, nemi, matere s slaboumnimi in ohromelimi otroki, stare ženi�ke in

mladi možje se prerivajo in stokajo. Skoraj sto avtomobilov, kamionov in avtobusov

je bilo parkiranih na trgu in vsi so prišli od dale�.

»Verjamete, da lahko ozdravite?« sem vprašal bolne. Pokimali so. »V�eraj bi

morali biti tukaj« mi nekdo odgovori. »Gospod Gröning je bil v Viersnu na

Renskem, tukaj na dvoriš�u je vstalo pet hromih in odšli so domov ozdravljeni.

Ozdravitev na daljavo-dvoriš�e jih je ozdravilo.« Drugi bolniki so to potrdili.

��23 Najbolj uporabni za raziskavo tega fenomena so ravno prvi novinarski �lanki, kjer ni še izdelane reprezentacije B. G. s strani medijskih hiš, znanstvenih

lobijev ali oboževalcev.

24 V zvezi z dogodki okoli B. G. je najve� oralne zgodovine. Metode pridobljenih intervjujev pa so vprašljive, saj so jih ponavadi delali ali novinarji

ali laiki. Edini zgodovinar, ki je snemal intervjuje s pri�ami �asa je Tomas Eich, ta pa je pri�el s svojim delom leta po smrti B. G. V tem �asu so bili

dogodki v spominu pri� �asa B. G. spremenjeni glede na trenutno prepri�anje intervjuvanih in vpliva ekipe Tomasa Eicha. Bolj zanesljivi so

dokumenti in fotografije, ki pa seveda zaživijo v lu�i interpreta.

25 Spominja bolj na metodo antropološkega opazovanja z udeležbo.

�

� ��

Hodil sem dalje skozi množico in stenografiral njihova �udežna pripovedovanja.

Samo ta so zadostovala, da bi napolnil celo knjigo. Ko sem si prižgal cigareto, re�e

mladi mož zraven mene: »Prosim, prodajte mi eno!« Nosil je suknji� od uniforme,

videti je bil kakor Ruski povratnik. Dal sem mu cigareto. Prižgal si jo je ter objestno

rekel: »Poglejte, zdaj lahko vse ponovno sam.« Pri tem je premikal svojo desno roko

skupaj s prsti in svojo desno nogo. »Ste bili tudi Vi ozdravljeni od Gröninga?« sem

vprašal. »Ja, v Rusiji sem ohromel po desni strani. Gospod Gröning me je pogledal,

in sedaj sem popolnoma zdrav, še vedno ne morem dojeti.« Sre�en je mahal s

svojimi okon�inami.

Namenil sem se do skupine, ki se je zbirala okrog belolase, približno štiridesetletne

ženske. »Seveda«, slišim re�e ženska, »tudi jaz sem dobila ozdravitev od gospoda

Gröninga. Imela sem �ire na želodcu, vedno bolj sem hujšala in zaradi bole�in

nisem mogla ve� spati. Do dvanajst oseb nas je bilo pri Gröningu (…) Mene je

pogledal in zdelo se mi je kakor, da bi �iri, kot kamenje popadali na tla. Potem

nisem imela ve� nobenih bole�in, vedno bolj se debelim, rentgensko slikanje, ki sem

ga opravila je jasno pokazalo izginotje �irov. Bila sem na razpolago zdravniški

preiskovalni komisiji. Lahko vam povem, kako so se za�udili!« Ženska je

nadaljevala: »Ampak to še ni ni�. Prejšnji teden je stal tukaj na dvoriš�u slep moški.

�akal je ve� dni in no�i. Ker sem ve�krat prišla sem, mi je padel v o�i. Smilil se mi

je in sem ga povabila, da bi prišel jesti »Ne.«, se je branil. »Ne smem zamuditi

trenutka ko bo prišel gospod Gröning.«Tako sem mu prinesla žemljico in mu rekla,

da bom poskrbela, da ga nekdo odpelje do železniške postaje. »Ne potrebujem

nikogar, ker bom na postajo lahko šel sam.« Nato sem na lastne o�i doživela;

Gospod Gröning je prišel, in mladi mož je zakri�al: »Spet lahko vidim!« Resni�no,

tan�ica je izginila iz njegovih o�i. Opisal mi je kakšno torbico držim v roki. Rekel je:

»Tam pelje avto, in to je registrska tablica.« In sam je našel pot do železniške

postaje. Vsi okoli njega so od veselja jokali« (Eich, 2008, 33-35).

Kakor opisuje �asopisni �lanek zgoraj, so se dogajale tudi ozdravitve na daljavo, saj

B. G. ni bil ves �as prisoten v Herfordu. Ljudje so mu namre� iz cele Nem�ije

pošiljali pisemske prošnje, naj jih obiš�e. Iz �lanka je tudi razvidno, da so ljudje

dneve in no�i �akali na B. G. Ko so ga do�akali, je ta odšel v hišo ter na balkon. Tam

�

� ��

je imel kratek in jedrnat religijski govor. V svojih govorih je poudarjal, da bodo

ozdravljeni samo tisti ljudje, ki verjamejo ali bodo verjeli v Boga ter v svojo

ozdravitev. Opozarjal je tudi na morebitne regulacijske bole�ine,26 ki jih je razložil

kot proces �iš�enja oz. kot je on sam temu dejal, ponovne vzpostavitve božjega reda

v telesu in duši.

Slika 6: B. G. govori ljudem z balkona hiše v Herfordu

Vir: http://www.bruno-groening.org/images/bild3.jpg

Kakor smo že omenili, so dogodki v Herfordu dobili vse nepripravljene, še posebej

pa so bile nepripravljene na to razli�ne avtoritete. B. G. sam pa ni bil pripravljen na

reakcije teh avtoritet. Vse se je odvijalo zelo hitro. Podrle so se družbene norme in

zato so se tisti, ki so se �utili zastopati družbena pravila sestali, da jih ponovno

vzpostavijo. To so bili predvsem vplivni zdravniki, župani in duhovniki, ki so

��26 V 6. in 7. poglavju sledi bolj natan�na razlaga poteka zdravljenja. Regulacije oz. regelungen kot je B. G. temu rekel, je proces telesnega in duševnega

�iš�enja.

�

� ��

izgubljali avtoriteto na svojem podro�ju. Pod njihovim pritiskom mesto Herford 3.

maja 1949 prepove B. G. nadaljnjo zdravljenje in stik z ljudmi. B. G. je izgnan iz

Herforda. Pred sodiš�em ga obtožijo kršitve Zakona o zdravilstvu, ker nima ustrezne

licence, ki jo ta zakon zahteva. Ustanovili so Herfordsko preiskovalno komisijo in

od B. G. zahtevali, da se podvrže znanstvenemu preizkusu svojih zdravilskih

sposobnosti. Komisijo je vodila bolj kot znanstvena radovednost volja po mo�i in

ugledu. Rezultati komisije niso znani!

Slika 7: Izgon B. G. iz Herforda in prepoved zdravljenja

Vir: http://www.bruno-groening.org/images/galerie40.jpg

Posledica množi�nih ozdravitev v Herfordu je bil tudi Heidelberški znanstveni

eksperiment. V Herfordu sta bila prisotna dva novinarja in profesor Fischer, na licu

mesta so preverjali ozdravitve. V dogovoru s �asnikom Revue, ki je vse skupaj

financiral, so se odlo�ili, da znanstveno raziš�ejo terapevtsko metodo B. G.

Raziskava je potekala na Heidelberški univerzitetni kliniki profesorja von

Weizsackerja. Preiskave so se pri�ele 27. 7. 1949. Najprej so med pacienti

univerzitetne klinike in med ve� kot 80.000 pismenimi prošnjami, ki so jih prinesli iz

�

� ��

Herforda v Heidelberg, izbrali osebe, na katerih naj bi B. G. dokazal svoje

sposobnosti. Vse izbrane so skrbno preiskali ter natan�no opazovali celotno

dogajanje med B. G. in izbranimi pacienti. Na magnetofonske trakove so posneli

celoten potek ozdravitev in isto�asno stenografirali. Med vsemi ozdravljenimi

pacienti sta jih najbolj pretresli dve ozdravitvi, in sicer ozdravitvi gospe Else Jost ter

gospoda Strobla. Elsa Jost je bila stara 36 let in je imela 13 let težko obolenje

�revesja, kroni�no zaprtje, pogoste bole�ine in v�asih po osem dni ni mogla na

veliko potrebo. Zdravniki na Heidelberški kliniki ji niso znali pomagati, po tem ko se

je nekaj �asa z njo ukvarjal B. G. je bila zdrava. Gospod Strobel je imel bechterjevo

bolezen, njegova hrbtenica je bila popolnoma toga, glave ni mogel ve� premikati in

imel je znatne bole�ine pri hoji ter vzpenjanju. Po intenzivnem pogovoru z B. G. je

ozdravel.

Slika 8: Pismene prošnje ljudi Brunu v Herford


�

� ��

Pogovor med B. G. in gospodom Strobelom kasneje objavi �asopis Revue. Po

Tomasu Eichu je ta pogovor (2007, 42-45) slede�:

»S: (Nenadoma ob�uti bole�ine v kosteh zadnjice na obeh straneh.)

G: Imate še vedno bole�ine?

S: Da-a ne ve� tako zelo hudo.

G: Po�asi se umikajo. Zaprite o�i in bodite pozorni! Kaj se sedaj dogaja?

S: Bole�ine so popustile. Togost v hrbtenici mislim, da se mi bo zlomila.

B: Lahko mravljin�enje, ki meh�a vretenca. Vstanite, zaokrožite v križu -

predklonite se od vratu navzdol! (Strobel se predkloni do tal.)

B: Sedaj naredite zaklon!

S: Zadaj me boli.

B: Glavo navzdol - kot da gledate navzdol! Glavo na desno, na levo - samo tako

naprej! Poglejte navzgor in navzdol - levo in desno!

S: (Ponavlja te gibe.)

G: Upognite svoj desni palec, kaj opazite v svojem palcu? (Premor.)

S: Lahek ob�utek.

G: In kaj je sedaj s križem?

S: Ni�esar ne �utim-tam zadaj je vse mirno.

G: Ponovno sedite!-Kaj se sedaj dogaja v telesu?

S: Sedaj se po�utim popolnoma mirno.

G: Kaj se pa sedaj dogaja?

S: Za sedaj ne morem ni� re�i.

G: V zadnjici se je pri�el lahek pritisk.

S: Ni�esar ne �utim.

G: Zaprite o�i in opazujte svoje telo!

S: Bole�ine v hrbtenici so izginile, po�utim se sveže. (Vstane brez težav.)

G: Kako ste druga�e vstajali?

S: Zelo težko - bil sem povsem trd.

G: Naredite nekaj korakov!

S: V dimljah sem imel bole�ine, predvsem pri vzpenjanju po stopnicah, nisem se

mogel povzpeti, zelo me je bolelo, na levi še bolj kot na desni.

G: Poskusite iti sedaj po stopnicah!

�

� ��

S: (Gre do stopnic, poskakuje po stopnicah gor in dol. Presre�en je.)

G: Obra�ajte glavo levo in desno!

S: Poka, kot bi bil znotraj pesek.

G: Kako je sedaj?

S: Lažje mi je.

G: Je pokanje prenehalo?

S: Ne-še vedno poka!

G: Dvignite roko tja - spustite roko!

S: (Še vedno kroži z glavo).

G: Pojenjalo bo.

S: (Še vedno premika glavo). Da, dobro je. (Gröning obravnava druge paciente).

S: Lažje se po�utim-ne boli me ve�, tudi v zadnji�nih kosteh ne ve�, vse bole�ine so

izginile.

G: (prosi Strobla, da se še enkrat povzpne po stopnicah.)

S: (ponovno lahkotno ska�e gor in dol.)«

Slika 9: Naslovnica �asopisa Revue

Vir: http://www.bruno-groening.org/images/revuetitel.jpg

�

� ��

Slika 10 in 11: Eksperiment v Heidelbergu, gospod Strobel in Elsa Joest

Vir: http://www.bruno-groening.org/images/heidelberg.jpg in http://www.help-and-healing-sessions.com/0.09_0.1_0.1_0.02_250_173_csupload_19750566_large.jpg?u=2114756165

Ko je B. G. zaklju�il z vsemi pripeljanimi pacienti, so bili vsi ponovno pregledani,

medicinska ekspertiza je potrdila ozdravitve. Po kon�ani raziskavi sta profesor

Fischer in profesor von Weizsacker B. G. ponudila poslovni predlog. Nameravala

sta postaviti zdraviliš�e, kjer bi B. G. sodeloval skupaj z zdravniki27 uradne

medicine. Za vodenje in izbor pacientov v tem zdraviliš�u, bi poskrbela sama.

Obveznost B. G. pa bi bila, da bi njima za menedžerske posle izpla�eval visoke

mese�ne pla�e. B. G. ni bil pripravljen iz ozdravitev, ki so se dogajale, narediti

posla, zato ponudbe ni sprejel. Zaradi nesprejetja poslovnega predloga s strani B. G. ��27 Želja B. G. je bila, da bi sodeloval z zdravniki uradne medicine, a ni želel, da bi se kdo poslovno okoristil iz tega sodelovanja.

�

� ��

sta izgubila interes in vse skupaj je zamrlo. Nekaj zaklju�kov raziskave iz

psihoterapevtskega vidika so objavili v reviji Revue. Upoštevati pa moramo, da je

eksperiment potekal nekaj dni, zaradi �esar ni kriti�no zaobjel celotnega fenomena

kot takega oz. ni obsegal ve� znanstvenih vidikov.

Slika 12: Pogovor med B. G. in prisotnimi v Heidelbergu

Vir: http://www.bruno-groening.org/imag2/zeit06so4.jpg

Avgusta 1949 se B. G. umakne na Traberhof,28 v bližino Rosenheima na skrajnem

JV Nem�ije, kjer želi v miru pogledati vse ponudbe, ki jih je dobil za ozdravitvene

centre. V tem �asu so razpisali nagrado za osebo, ki bo prva imela intervju z B. G.,

saj je B. G. hitro postal novinarska senzacija. Kmalu se je razvedelo o novi lokaciji

B. G. in iz vseh strani so se vsule množice ljudi. V�asih jih je prišlo dnevno tudi

preko 30.000. �asopisi, radii, tedniki so burno poro�ali o dogajanju na Traberhofu.

V tem �asu je bil posnet tudi dokumentarni film29 o B. G., ki nekaj tednov kasneje

pride v kinematografe.

��28 Traberhof je 1949 leta predstavljal kasaški dvor, kobilarno in velike travnate površine. Danes stoji tam blokovsko naselje.

29 Originalni dokumentarni film o B. G. se kasneje izgubi. Leta po njegovi smrti dokumentarni film rekonstruirajo na podlagi fotografij, originalnih

dokumentov in kasneje posnetih intervjujujev z ljudmi, ki so osebno sre�ali B. G. ali pa so bili prisotni na Traberhofu oz. v Herfordu.

�

� ��

Slika 13: Snemanje dokumentarnega filma o B. G. na Traberhofu

Vir: http://www.bruno-groening.org/imag2/zeit05wi-20.jpg

Na Traberhofu so se dogajale množi�ne ozdravitve, ki pa vsaj v evropski zgodovini

niso znane. O tem na kratko poro�ajo laiki, ki so se znašli v središ�u dogajanja. V

�asopisu Zeitungsblitz je bil septembra 1949 objavljen �lanek s slede�im odlomkom,

ta zajame enega od prihodov B. G. na Traberhof, saj je ta ve�krat odšel iz

Traberhofa in se tja ponovno vrnil:

»Medtem se je zbralo ve� kot deset tiso� ljudi, ki so že ure dolgo, v razbeljeni

vro�ini �akali na veliki trenutek, ko bo na balkon stopil Gröning in nagovoril

množico ter za�el oddajati svojo ozdravitveno mo�. Ljudje so stali tesno skupaj, da

bi prejeli vso njegovo ozdravitveno mo�. Že so se za�ele reakcije pri najtežje

obolelih, v invalidskih vozi�kih, stolih ali pri posameznikih na periferiji (ob robu, ob

strani).

Na pol slepi so ponovno spregledali, ponovno so vstali tisti, ki so do tedaj imeli

okvaro nog, hromi so ponovno premaknili svoje otrdele okon�ine.

Stotine jih poro�a o mo�nejših bole�inah na obolelih mestih, o vle�enju, zbadanju in

gomazenju, o ob�utku neke nepopisne `lahkote` ali o nenadoma izginulih glavobolih

(Eich, 2008, 46-47).«

�

� ��

Slika 14: Traberhof blizu Rosenheima

Vir: http://www.help-and-healing-sessions.com/480_360_csupload_21689929.jpg?u=158572890


Vir: http://images01.olx.com/ui/1/27/55/1412255_2.jp

Še en kratek odlomek enega od novinarjev, ki je ve� dni preživel na Traberhofu:

�

� ��

»Ko sem z balkona z o�mi preletel vso množico, sem bil prepri�an, da vidim pred

seboj razprostrte vse nemške klinike in vse medicinske leksikone, v katerih so

zastopane vse vrste in vsi stadiji bolezni. Slepi, hromi, gluhi, popolnoma ali delno

ohromeli, amputirani, ljudje s tuberkulozo in rakom, epileptiki, dojen�ki in otroci,

mlade ženske ter takšni, ki se jim je življenje že nagibalo h koncu, drhte�i starci ter

iz�rpane, zgarane ženi�ke« (Eich, 2008, 47-48).


Vir: http://www.bruno-groening.org/images/bild15b.jpg

B. G. je imel podobne preproste religijske govore pred ljudmi kot v Herfordu. Poleg

ozdravitev, ki so se masovno dogajale v Rosenheimu, so ljudi spreletavali

numinozni ob�utki. Vsak si je to poskušal razložiti v sklopu svojega lastnega

filozofsko-religioznega prepri�anja in je na ta na�in to tudi izrazil. Novinar in

pravnik dr. Kurt Trampler je dogodke v Rosenheimu zapisal v knjigi Veliki

�

� ��

preobrat, kar spominja na napoved eshatološkega preobrata �loveštva. Njegovo

podajanje informacij je mešanica novinarskega in apostolskega dela.

Slika 17: Knjiga Veliki preobrat, ki jo je napisal dr. Kurt Trampler

Vir: http://neue-zeit-verlag.com/images/Grosse%20Umkehr,%20Die.gif?osCsid=3265eca547d197192e67433a97cd1bb9

Vtis o njegovi razlagi lahko dobimo iz slede�ega odlomka:

»Vse tiste neozdravljive bolezni in rane, duševna razdejanja in zamolkli življenjski

strahovi, skriti v hišah pred brez�utno radovednostjo – so bili tukaj neizprosno in

neizogibno vidni. Ženske in otroci z bledimi, iz�rpanimi obrazi, na katerih so žarele

trpe�e o�i, ki so pozabile jokati; amputirani in hromi, nezmožni nikakršnega giba;

ljudje, ki jih je treslo zaradi grozovitih živ�nih kr�ev, tisti, ki so imeli peno na

pene�ih obrazih, drugi, ki so trzali zaradi nevzdržnega joka – taki so prišli ali bili

prineseni skupaj: na tiso�e in tiso�e, brez konca in kraja.

Vsa življenjska in ustvarjalna mo�, vsa sre�a in zaupanje, ki je bilo neko� v njih, vse

je ležalo pohojeno za bode�o žico ujetniškega taboriš�a, bilo je zakopano pod

ruševinami podrtih hiš, ostalo je v izgubljeni domovini.

�

� ��

V teh dneh in tednih nisem našel nikogar, ki ne bi bil najgloblje prizadet in

pretresen nad to preobilico trpljenja in bede, ki si je nih�e ni mogel predstavljati

tako strahotne. Kdor je imel še vpogled v tisto neizmerno število pisem s prošnjami,

v katerih so vsi tisti, ki zaradi zdravstvenih ali socialnih razlogov sploh niso imeli

možnosti, da bi se odpeljali k Gröningu, tožili nad svojim trpljenjem, temu je bilo

jasno, da ljudje, ki so drug ob drugem, ve� dni dolgo kljubovalno �akali na svoje

poslednje upanje, bili samo predstavniki neskon�ne množice bolnih, ranjenih in

obupanih« (Eich, 2008, 48-49).


Vir: http://www.bruno-groening.org/images/bild20b.jpg

Predsednik bavarske vlade dogajanje na Traberhofu sprva podpre in delovanje B. G.

ozna�i kot delo ljubezni, kasneje pa to podporo pod pritiskom medijev in ostalih

�

� ��

oblasti umaknil. Nekateri mediji željni zaslužka in senzacije so za�eli o B. G.

ustvarjati stereotipe, ki so bazirali na predsodkih. To pa je bil še dodaten razlog, da

se je B. G. moral umakniti iz Traberhofa.

Slika 19: Nekaj arhiviranih �lankov iz tega obdobja

Vir: http://www.rund-um-rosenheim.de/groening.jpg

B. G. je ugotovil, da so neobvladljive množi�ne mase prevelik šok za obstoje�o

družbo, zato se je odlo�il, da bo prihajal v stik z ljudmi v organiziranih skupinah.

Organizacijsko delo je prepustil drugim, saj se je sam želel posvetiti neposredno

ljudem. Naivno je verjel, da bodo njegovi menedžerji sledili njegovim visokim

idealom, zato je vedno znova prihajal z njimi v konflikte ter zaradi tega kmalu

prekinil sodelovanje z njimi. Ve�ina njegovih menedžerjev je na ra�un velikega

povpraševanja po B. G. obogatela, B. G. pa je bil posledi�no zaradi tega ve�krat

pred sodiš�em. Prvi sodni proces je bil marca 1952, drugi junija 1952, tretji junija

1957, �etrti januarja 1958 in peti 22. januarja 1959. Ve�ina sodnih procesov se je

odvijalo v Munichnu, saj ga je tožilo državno tožilstvo. Glavna obtožba je bila

�

� ��

kršitev Zakona o zdravilstvu. Ta ga je spremljala že iz Herforda vse do njegove

smrti. V sodni dvorani so se udejanjali predsodki do B. G., ki so jih sprva le

ustvarjali in objavljali posamezni mediji.

B. G. je nehal verjeti v izgradnjo ozdravitvenih centrov in v organizirana masovna

predavanja, zato se je v za�etku 50-ih odlo�il, da bo ustanovil skupnosti povsod tam,

kjer so se ljudje zanimali za njegova spoznanja. V zadnjih letih je potoval po Evropi

zgolj kot religijski predavatelj. Posnel je nekaj svojih govorov na magnetofonske

trakove, kar je ostalo tudi po njegovi smrti. B. G. umre 22. januarja 1959 v kliniki

Henner v Parizu, isto�asno je potekala revizija sodnega procesa. Zaradi smrti B. G.

sodba ni bila nikoli dokon�no izre�ena. Po pri�evanju prisotnih je v �asu narkoze B.

G., v kateri se je nahajal pred svojo smrtjo, nad Parizom nenadoma izbruhnilo

silovito neurje, jasno nebo se je zatemnilo z bliski in gromi. Praktikanti izkustvene

gnoze B. G. dajejo temu duhovni pomen. Po Eichu (2008) je dr. Belanger, ki je

operiral B. G. trdil, da je B. G. notranje izgorel, saj se je v njem nakopi�ila prevelika

koli�ina ozdravitvene mo�i. Po pripovedovanjih tistih, ki so prijateljevali z njim, je

B. G. sam napovedal, da se mu bo to zgodilo, �e mu bodo prepovedali masovna

zdravljenja. Želja B. G. je bila, da ga pokopljejo v Nem�iji, v Dillenbrgu, kjer sta

pokopana tudi njegova dva sinova. Da žena B. G. ne bi imela pravnih komplikacij30

pri prenosu trupla v drugo državo, je dr. Belanger kot vzrok smrti navedel raka.

Njegovo truplo so upepelili in ga iz Francije prenesli v Nem�ijo. B. G. je pokopan v

Dillenbrgu, na pokopališ�u Waldfridhof (Eich, 2007 in 2008). Kako mo�no je verjel

v svoje poslanstvo in v svoja spoznanja, pa odseva njegov nagrobni spomenik. Na

krogli, ki predstavlja Zemljo so vgravirane naslednje besede: »Zaupaj in verjemi,

pomaga in zdravi božja mo�!«

��30 Po Eichu (2008) bi nastopile pravne komplikacije, �e bi bil vzrok neznan.

�

� ��

Slika 20: Brunov grob v Dillenburgu


�

� ��

5 BRUNO GRÖNING KOT KRŠ�ANSKI GNOSTIK IN

KRŠ�ANSKI MISTIK31

B. G. je nekatere svoje govore posnel na magnetofonske trakove, ti so bili

kasneje preneseni v pisno obliko, saj ni želel, da se njegove besede jemljejo iz

konteksta.32 Iz analize teh govor samodefinicija B. G. ni znana, vsaj nikjer direktno

ne izrazi identifikacije z dolo�eno družbo ali institucijo. Iz govorov pa je jasno

razvidno, da B. G. precej uporablja krš�anske koncepte33 kot so Bog, naš O�e,

Satan, odrešitev, greh, skušnjava, zapeljujo�i oddajnik, zavajajo�i oddajnik, zapasti

v greh, pregrešiti se, božja stvaritev, božji otrok, svobodna volja, božje bitje, božje

pla�ilo, zemeljsko življenje, božji svet vs. zemeljski svet, predaja Bogu, božji mir …

V svojih govorih se je velikokrat skliceval na Jezusa in na njegova spoznanja ter

dejanja, kljub temu, da je poznal tudi mnogo drugih duhovnih avtoritet. Na Kristusa

se je skliceval lo�eno od Jezusa, kot bomo videli kasneje, Kristusa omenja kot

odrešenika in govori o Kristusovi poti.

Dejstvo na katero se lahko opremo je njegovo socio-kulturno okolje. Rojen je bil v

katoliški družini, ki ga je dala krstiti in je redno hodila v cerkev.34 Iz ve� slik je

razvidno, da je okoli vratu nosil križec. Udeleževal pa se je tudi krš�anskih ritualov,

kot je npr.praznovanje Boži�a. Praznovanja Boži�a je organiziral sam, ni pa povsem

jasno, �e se je udeleževal cerkvenih ritualov (verjetno kot otrok).

Iz govorov je razvidno, da je Kristusovo pot doživljal izkustveno, misti�no in ni

sledil abstraktnosti krš�anske teologije, saj je bil precej kriti�en do nje: »Vem, da

vas bo ve�ina izmed vas reklo: 'Saj verujem, molim, hodim v cerkev.' Skratka:

'Vernik sem!' Rekli boste tudi: 'Kristijan sem.' Da, dragi Prijatelji, toda biti pravi

kristjan zahteva veliko veliko ve�! Kot prvo pomeni, da moramo slediti nasvetom

��31 Kategorije, ki smo jih izbrali za umeš�anje B. G. so zgolj kot pomo� in orientacija pri razumevanju tega kompleksnega fenomena. Kategorije niso

deterministi�ne.

32 »Jaz govorim, vi pa ne slišite samo ene besede ali enega stavka. Kajti, �e preslišite samo eno besedo, pomeni, da je ne sprejmete, že ima ta stavek povsem

druga�no obliko, povsem druga�en pomen.« (U. p. 4/2007, 26)

33 Lahko bi rekli tudi zgodnje judo-krš�anske koncepte.

34 Po Eichu (2007) je bila družina strogo katoliška ter ni spustila niti ene maše ali ve�erne molitve.

�

� ��

našega Rešenika – in enostavno narediti to, kar je treba, to pa je slediti poti, ki nam

jo je zapovedal Bog in verjeti, da bomo tako dosegli svoj cilj. Ne smemo se tolažiti s

tem, da trdimo, da smo verniki in kristjani.35«�(B. G., 3)36

Za B. G. lahko trdimo to, kar Zalta ugotavlja pri drugih gnostikih. Pri samodefiniciji

kristjana name� ne gre za religijsko identiteto, ampak za kvaliteto: »To kaže na

dejstvo, da se oznaka gnostikos prej nanaša na kvaliteto, ki jo kot kristjani cenijo,

kot pa na religiozno identiteto, ki je druga�na kot biti kristjan.« (Zalta, 2005, 78)

Na podlagi ugotovitev Zalte (2005) lahko zaklju�imo, da gnostike ne definira

apoliti�nost kot so to prikazali nekateri drugi avtorji, temve� so tako predani svoji

gnozi, da ne dajejo pomembnosti prevladujo�emu politi�nemu ali religijskemu

prepri�anju. Pripravljeni so stopiti v konflikt z obstoje�o družbo, �e to zahteva

udejanjanje njihove gnoze. Upora pa samega po sebi ne iš�ejo. B. G. je v enemu od

svojih govorov jasno povedal, da ne poziva k revoluciji, kar ga še ne dela

apoliti�nega: »[…] - jaz ne želim pozivati na revolucijo, �esar ste se morda že zbali.

Ne! To ne obstaja. Jaz ne pozivam k sovraštvu. Jaz vas ne š�uvam. Ne! Jaz vas

pozivam samo na Red. « (U.p. 4/ 2010, 29)

Prepri�anja gnostikov so precej razli�na in unikatna, zato se jih ne da postavljati na

skupni imenovalec. Skupna jim je predvsem gnoza, torej spoznanje. To spoznanje

gnostiki razlagajo skozi razli�na filozofsko-religiozna prepri�anja. B. G. je to

naredil skozi krš�ansko prepri�anje, saj je bilo to del njegovega socio-kulturnega

okolja. Do svojega socio-kulturnega okolja je glede na svoja spoznanja zavzel

v�asih koalicijsko, v�asih opozicijsko pozicijo, tako kot so to po�eli tudi drugi

gnostiki v svojem socio-kulturnem okolju. Takšen odnos je zavzel tudi do religije, v

katero je bil rojen, torej katolištva oz. evropskega krš�anstva.

��35 Prevedla mag. ang. Andreja Krašna: »I know that many of you will say: `But I believe, I pray, I go to church.` In short: `I am a believer!` They will also

say: `I am a Christian.` Yes, Dear Friends, but to be a real Christian demands much, much more! In the first place, it means that the advice of our Saviour

has to be followed – and we must simply do what we have to do, which is to follow the path that God has prescribed for us and belive that we will then

reach our goal. We must not just comford ourselves by saying that we are believers and Christians.«

36 Boži�ni govor B. G. iz leta 1957.

�

� ��

Slika 21: Kontekst fotografije ni podan

Vir: http://www.help-and-healing-sessions.com/270_400_csupload_13019633.png?u=2308595344

Slika 22 in 23: B. G. praznuje Boži� v kraju, Deisterpforte leta 1957, kjer ima tudi

boži�ni govor

�

�

� ��

Vir: http://www.help-and-healing-sessions.com/upload/Christmas%20Speech%20of%20Bruno%20Gr%c3%b6ning%208-1957%20MS93.doc in Vir: http://www.verein-bruno-groening.de/img/bruno_deisterpforte.gif

5.1 VZPOREDNICE MED GOVORI BRUNA GRÖNINGA IN GNOSTI�NIMI

SPISI

Med gnosti�nimi spisi in govori B. G. se da potegniti mnogo vzporednic, tu

bomo navedli le nekaj poglavitnih, ki najbolj izstopajo v govorih B. G. in v

raziskavah gnosti�nih spisov znotraj že omenjenih arealov. Glavna zna�ilnost, ki je

jasno razvidna, je seveda spoznanje ali gnoza. Potem pa lahko najdemo še zmerni

dualizem, borbo z Zlom (B.G.) ali boj proti demonom (po Eliadi, 1996, npr.

Mazdaisti), amnezijo, transcendentno poslanstvo in odrešitev ali spreobrnitev v

individualnem smislu ter Veliki preobrat (B. G.) ali Preobrazbo sveta (po Eliadi,

1996, Zoroaster) v družbenem smislu.

�

� ��

Znotraj izkustvene gnoze B. G. lahko potegnemo naslednje vzporednice:

• Bog = Kozmi�ni red = Božji red = Vse = narava = `resnica`

• Bog � Zlo

• odrešitev = ozdravitev

• Zlo = bolezen (pomanjkanje božje oz. kozmi�ne energije)

• �loveška esenca � telo

• božja volja = kozmi�na zavest

5.1.1 SPOZNANJE ALI GNOZA

V govorih B. G. je zelo pogosto zaslediti besedo spoznanje. Z njo poziva

�loveka, da spozna samega sebe, življenje oz. kozmos, so�loveka, numinozno oz.

Boga ... Najve�krat govori o spoznanju samega sebe oz. nagovarja ljudi naj spoznajo

svojo pravo esenco, a nikjer direktno ne pove, kaj to je. Iz njegovih govorov je

razvidno le to, da ta esenca ni telo, saj ve�krat poudarja, da je to le orodje prave

narave �loveka. Lahko omenimo še to, da velikokrat uporabi besedo samozaupanje,

saj naj bi po B. G. šlo samozaupanje z roko v roki s samospoznanjem ter

obvladovanjem svojega telesa. V spodnjem citatu B. G. poudarja pomembnost

duhovnega spoznanja: »Takšno spoznanje nekega posameznika, dragi prijatelji, je

najve�je Dobro, šteje ve� kot vse ostalo zemeljsko. Spoznanje je najboljša pot do

poboljšanja!« (U.p. 2/ 2010, 28)37

Kakor bomo videli kasneje, gnostikom ni cilj spoznanja oz. gnoze spoznanje samo.

Ko enkrat dobijo spoznanje, jim je glavno, da to spoznanje ohranjajo oz., da se ga

konstantno zavedajo. Priti do spoznanja, gnoze, metafori�no se prebuditi, kot

ugotavlja Eliade, gnostikom predstavlja prisotnost v duhovnem svetu: »Vidimo torej,

da bdenje ni samo zmagoslavje nad telesno utrujenostjo, ampak dokazuje tudi

duhovno mo�. Ostati `buden`, biti povsem pri zavesti, pomeni: `biti prisoten v

duhovnem svetu`.« (Eliade, 1996, II, 226)

��37 U.p. je krajšava za U�no pismo, to je interna publikacija Kroga prijateljev B. G.

�

� ��

5.1.2 IZKUSTVENA GNOZA

V strokovni literaturi se tega termina ne da zaslediti, a �e preberemo oz.

poslušamo govore B. G. je ta termin najbolj ustrezen, lahko bi rekli, da je to rde�a nit

njegovege gnoze. Kakor smo že omenili, B. G. namre� skozi vse svoje govore

konstantno ponavlja, kako pomembno je spoznanje za �loveka, in da se mora o tem

spoznanju prepri�ati na lastnem telesu. To, da je izkustvo tisto, kar je najbolj

pomembno za �loveka, in da skozi izkustvo pride do spoznanja. Tu je le eden od

mnogih citatov, kjer poziva ljudi k izkustvu numinoznega in izkustvene gnoze:

»Prosim, ne bodite lahkomiselni! Kakor vedno, tako tudi danes pravim: Ni vam treba

verjeti tega, kar govorim! Tega ne zahtevam. Imate pa dolžnost, da se sami

prepri�ate v to! �e ste prepri�ani v sebi, da ste se prepri�ali sami na sebi, pomeni na

vašem telesu, to pa se zgodi šele takrat, ko mu posvetite pozornost. Potem boste

resnico doživeli in takrat boste tudi verjeli. Potem niste lahkomiselni, ampak ste

prepri�ani v to. Prepri�ajte se. To je vaša dolžnost.« (U. p. 2/2010, 26)

5.1.3 ZMERNI DUALIZEM; ZLO IN DOBRO

»Ne zanemarite in ne pozabite prijatelji, da �lovek živi med dobrim in zlim. Tukaj

vmes živi, tukaj je dobro in tukaj slabo, vmes pa je �lovek, ki odlo�a. �e je prešibak,

pade pod vpliv zla, odpade stran, potem ne more iti po tej poti, ki pelje navzgor, ker

mu manjka mo�i, on odpade in pade v naro�je zla in mu je potem prepuš�en. In �e se

sedaj pri tem ne pojavi odrešujo�a, pomagajo�a roka, ki ga iztrga iz tega, je za nek

lep �as izgubljen. Potem bo moral tukaj služiti zlu. Kdor pa je spoznal in vi to ste, da

vas zlo, da zlo ponižuje vaše telo, da ste izgubili pravico do odlo�anja o vašem

telesu, da z vašo voljo ne morete ve� odlo�ati o vašem telesu, da tukaj primanjkuje

mo�i, mo�i volje, kajti k volji spada tudi mo�, a obstajata dve vrsti: zla je

razgrajajo�a, dobra je izgrajujo�a. Prijatelji, gre za to, s katero ste sedaj povezani.«

(U. p. 2/2010, 28)

Zalta (2005) ugotavlja, da so gnostiki absolutni ali zmerni dualisti. Absolutni dualisti

verjamejo v enakovrednost med Dobrim in Zlim, medtem ko zmerni dualisti

�

� ��

verjamejo v to, da je Dobro mo�nejše oz. mogo�nejše od Zlega. Filozofsko-

religiozni sistem B. G. lahko umestimo v zmerni dualizem. B. G. namre� trdi, da je

Dobro mo�nejše od Zlega in da je Dobri Stvarnik tisti, ki je ustvaril Kozmos,

Zemljo, �loveka in vse kar na njej obstaja (on je gospodar vsega). Torej si Dobro in

Zlo nista enakovredni komponenti kot je to pri absolutnem dualizmu.

B. G. Dobro in Zlo v�asih pooseblja ter ju imenuje kot Bog in Satan, drugi� pa ju

predstavlja kot dve neosebni sili, oz. dva nasprotna izvora (misli, energije). Npr.

»[…] �e ste se doslej ukvarjali z zlom, se sprijaznili s slabim, ste bili spojeni z zlom,

povezani s Satanom. Tako ste služili Satanu in on je lahko ustvaril to, v kar on

veruje. Tudi to je vera – Satanova vera, da bo dobil pooblastilo, da uni�i vse dobro,

vse božansko.« (U.p. 4/2005, 19)

Eden od spisov Nag Hammadi knjižnice The Testimony of Truth po Robinsonu

(1990, 19) izraža dualizem na zelo podoben na�in kot B. G.: »Kajti nih�e, ki spoštuje

zakon, ne bo mogel slediti resnici, saj ne more služiti dvema gospodarjema.38«�B. G.

prav tako trdi, da �lovek ne more služiti dvema gospodarjema. Ali služi Bogu ali pa

Satanu? V Nag Hammadi knjižnici se v nekaterih spisih pojavlja ideja o demiurgu

(slabem principu), ki je lahko tudi sinonim za �loveško oblast. Avtorji teh gnosti�nih

spisov so razli�ni, zato se njihove gnoze ne da posplošiti. Po B. G. pa je razvidno, da

je �loveška oblast odvisna od tega, komu od dveh gospodarjev ljudje, ki so na

oblasti, služijo: »�lovek bo voden tako ali tako, vedno stoji pod enim vodstvom,

vprašanje je samo pod katerim. […] Ali pa že �lovek, ki je postal poslušen ljudem,

stoji pod �loveškim vodstvom, kjer so ljudje že zmedeni in ne vedo ne sem, ne tja. Ti

sprejemajo vse mogo�e misli in nikoli ne pridejo na �isto s tem, kaj so slišali, ne kaj

videli, potem gredo in poro�ajo o tem to in ono, brez da bi se prepri�ali o tem.« (U.p.

4/2007, 27)�

��38 Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »For no one who is under the law will be able to look up to the truth, for they will not be able to serve two

masters.«

�

� ��

5.1.4 BORBA Z ZLOM

B. G. bolezensko stanje pri �loveku dojema kot Zlo v telesu oz. duši, za njega je

ukvarjanje z boleznijo že ukvarjanje z Zlom. V svojih govorih nagovarja ljudi, naj

nehajo razmišljati in govoriti o tako imenovanih boleznih, saj so bolezni po

njegovem le razli�na imena za Zlo prisotno v telesu:

»Kako dolgo se s tem zlom ukvarjate in verjamete, da se ga ne morete znebiti, ker

vas stiska, boli, ali vam tudi prepre�uje, da ne morete ve� z vašim telesom po�eti

tega ali onega, potem niste na vašem telesu zaznali še ni�esar drugega kot samo to,

da je vaše telo v najboljšem neredu. Torej sedaj �lovek resni�no ne živi ve� v božjem

redu, temve� v neredu in ta nered je zlo, […], ki �loveško telo ponižuje do te mere,

da je postal enak žive�emu satanu, tukaj je on, Satan, svoj cilj že dosegal.« (U.p.

2/2005, 20)

Sinonim za Zlo je po B. G. tudi Nered ter sinonim za Dobro je Red. Gledano skozi to

perspektivo, naj bi bila prisotnost Zla vedno vzrok za vse, kar je v Neredu, naj bo to

�loveško telo, duša, medosebni ali družbeni odnosi (kot je npr. vojna), naravne

katastrofe … �lovek naj bi bil tisti, ki naj bi se zavzemal, oz. boril za Božji red,

lahko re�emo tudi, za prisotnost svetega v njemu samem in v njegovi okolici. �lovek

naj bi bil sam odgovoren, da ga je `zajelo` Zlo, oz. da je zbolel: »[…] kako se �lovek

pritožuje nad zlom, ne da bi vedel, da je on sam tisti, ki je zlu omogo�il vstop v

njegovo telo[…]« (U.p. 2/2005, 18) Torej je po B. G. zdravje (psihi�no in fizi�no)

enako Božjemu redu v telesu, kar je tudi enako odrešitvi.

Po B. G. naj bi Zlo samo od sebe znova in znova napadalo �loveka, zato bi moral

�lovek sam poskrbeti, da ima dovolj duhovne mo�i, da se temu Zlu upre. Eno

poglavitnih spoznanj, ki naj bi jih ljudje dobili, naj bi bila borba proti Zlu. B. G. tu

povzema spoznanje enega od ljudi, ki so v stiku z njim ozdraveli: »Ni se mi potrebno

ve� bati zla, ker vem, da se moram boriti proti zlu. Tudi vem, da sem jaz sam tisti, ki

ne sme ve� zla sprejeti v svoje telo.« (U.p. 2/2009, 41)

�

� ��

5.1.5 AMNEZIJA

Eliade ugotavlja, da se v gnosti�nih spisih velikokrat pojavljajo razli�ne metafore

za duhovno smrt kot so amnezija, nevednost, ujetništvo, sen, pijanost: »Amnezija

(druga�e re�eno, pozabljenje svoje lastne istovetnosti), sen, pijanost, odrevenelost,

zamaknjenje, padec in domotožje se uvrš�ajo med zna�ilne gnosti�ne simbole in

podobe, �eprav niso stvaritev gnosti�nih u�iteljev. Ko se duša obrne k snovi in, žele�

si jo, spozna užitke telesa, pozabi svojo istovetnost. `Pozabi svoje prvotno

prebivališ�e, svoje pravo središ�e, svojo ve�no bit.`« (Eliade, 1996, II, 226) Po Eliadi

so gnostiki verjeli, da je le gnoza tista, ki odreši �loveka duhovne smrti, ga prebudi

oz. oživi. »`Prebujenje` vklju�uje anamnezo, vnovi�no odkritje prave istovetnosti

duše, se pravi prepoznanje njenega nebeškega izvora.« (Eliade, 1996, II, 226)

B. G. je v svojih predavanjih v�asih zelo gore�e vpil na ljudi, naj se prebudijo, in da

naj ostanejo budni. Da naj aktivno živijo svoje življenje in aktivno sodelujejo pri

razpoznavanju med dobrimi in slabimi energijami. Poudarjal je, da naj bi bil pravi

dom ljudi drugje in da smo na planetu Zemlja vsi le gostje. Tu je dostikrat uporabil

krš�anski izraz, da je ta dom pri Bogu O�etu. Po Grete Hausler je sam zase trdil, da

bo njegov najsre�nejši dan, ko bo zapustil ta svet in odšel `Domov`.

Nekateri gnostiki so se umikali v izolacijo pred družbo zaradi takšnih misti�nih

uvidov. Po pripovedovanju drugih, se je B. G. umikal iz družbe le v prvih otroških

letih in kasneje, ko je imel duhovne inicijacije, druga�e pa se je - nasprotno od tega -

soo�al z zunanjo realnostjo.

Robinson v naslednjem citatu opiše dojemanje sveta piscev knjižnice Nag Hammadi:

»Tako se zdi, da edino upanje najdemo v begu, saj ljudje, oziroma vsaj nekateri, v

samem bistvu niso produkt takega absurdnega sistema, temve� po naravi pripadajo

najvišjemu (angl. the ultimate). Njihova stiska je v tem, da so bili pretentani in

zvabljeni v past prizadevanja biti zadovoljni v nemogo�em svetu, odtujeni od svojega

resni�nega doma. In za nekatere je postalo intenzivno poglabljanje vase, ki ga ne

�

� ��

motijo zunanji dejavniki, edini na�in kako dose�i mir, pregled, združitev v Vse, kar je

usoda božanske iskrice vsakega posameznika.39« (Robinson, 1990, 4)

5.1.6 TRANSCENDENTNO POSLANSTVO

V mnogih gnosti�nih in misti�nih spisih se pojavi prepri�anje o transcendentnem

poslanstvu. Mo�no prepri�anje o transcendentnem poslanstvu je imel tudi B. G.: »To

pomeni, da me še zdale� niste prepoznali, da vem samo to, �emu sem na tej zemlji, da

ne dajem pozornosti poklicu, temve� da imam za izpolniti samo eno svoje Poslanstvo,

ne svoj poklic, temve� poklicanost pomagati svojemu bližnjemu.« (U.p. 2/2005, 19)

Eliade (1996, II, 222) navaja, da je božja drama po gnosti�nih spisih slede�a:

»Drama �loveštva – predvsem padec in odrešenje – odseva božjo dramo. Bog pošlje

na svet Prabitje ali svojega lastnega Sina, da bi rešil ljudi. To transcendentno bitje

prestane vse ponižujo�e posledice utelešenja, a se mu posre�i, da nekaterim

izbrancem razodene pravo odrešenjsko gnozo, preden se vrne v nebo. Nekatere

razli�ice v bolj dramati�nem smislu poudarjajo sestop Sina ali transcendentnega

bitja: zajamejo ga demonske mo�i, tako da otopel od potopitve v snov pozabi svojo

istovetnost. Bog tedaj brž odpošlje sla, ki ga `prebudi` in mu tako pomaga, da se spet

zave samega sebe.«

Po Grete Hausler je bilo življenje B. G. podobno božji drami, kakor jo zgoraj opisuje

Eliade. Namre� B. G. naj bi poslal Bog z namenom, da reši ljudi trpljenja. Po B. G.

naj bi se Zemlja skoraj razpo�ila, vendar se ni, ker je on okoli nje postavil `prstan

ljubezni`. Eliade najde napovedi skorajšnjega uni�enja zemlje tudi pri judovskih in

krš�anskih gnostikih, ki so živeli pred B. G. (1996, II, 221): »[…] judovske in

krš�anske apokalipse so prerokovale skorajšnje uni�enje zemlje.«

��39 Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Hence the only hope seemed to reside in escape. Because humans, or at least some humans, are at heart not the

product of such an absurd system, but by their very nature belong to the ultimate. Their plight is that they have been duped and lured into the trap of trying

to be content in the impossible world, alienated from their true home. And for some, concentrated inwardness undistracted by external factors came to be the

only way to attain the repose, the overview, the merger into the All which is the destiny of one's spark of the divine.«

�

� � �

5.1.7 ODREŠITEV OZIROMA SPREOBRNITEV

Zalta (2005) ugotavlja, da pri gnostikih ni odrešitve brez primernega eti�nega

prizadevanja. Po B. G. se je potrebno o�istiti `duhovne nesnage`, kar smo že ve�krat

omenili: »[…] ste verjeli da boste šli to pot do Boga, s takšnim umazanim,

zapacanim telesom?« (U.p. 2/2005, 20) Lahko omenimo, kar na tem mestu, da Ban

(2007) tudi pri mistikih opaža pomembnost, tako duhovnega kot telesnega �iš�enja.

V vsaj enemu, ali v ve� govorih, B. G. govori o tem, da je on tisti, ki bo osvobodil

�loveka, torej bi lahko sklepali, da se ima za odrešenika. Ko pa poslušamo Boži�ni

govor iz leta 1957, ugotovimo, da je Kristus njegov odrešenik, saj govori o Kristusu

kot o našem odrešeniku. Iz tega lahko sklepamo, da je po njegovem ve� odrešenikov,

in da je on le eden od njih:

»Sem se jaz zlomil? Ne! Nikoli! To se zlu ni posre�ilo, ker vem, da je to zlo, zlo me ne

more ponižati, ne pustim se zlu ujeti, ne pustim se zavesti in zapeljati. Tudi ne igram

užaljenca, tudi se ne po�utim užaljenega. Zakaj? Zato, ker vem, da to ni �lovek,

temve� da je tukaj na delu zlo, ki je prodrlo v �loveka in da ga je zlo napeljalo in zlo

sililo k hudobnim dejanjem. To je moja obveza in dolžnost, da osvobodim �loveka,

osvobodim od zla. […]

In �e tega ne bi videl kot svojo obvezo in dolžnost, potem bi bilo to žalostno, ker

poznam resnico, ker sem spoznal samega sebe, ker sem spregledal ljudi, ko vem, kje

leži vzrok in da se ne bi spoprijel in osvobodil �loveka.« (U.p. 2/2010, 29)

Tu sledi še citat iz zgoraj omenjenega Boži�nega govora. Zanimivo je, kot smo že

omenili, da v tem govoru govori o Kristusovem poslanstvu, ki se je udejanjilo skozi

Jezusovo življenje. Govori o Jezusovem rojstvu in o Kristusovi poti ter o Kristusu

kot odrešeniku. Nikjer ne uporablja Jezus Kristus skupaj, ampak lo�eno Jezus in

lo�eno Kristus: »Pomagal vam bom in ta pomo� vas bo pripeljala do odrešitve.

�

� � �

Vodila vas bo po poti, po kateri nas je vodil Kristus, naš Odrešenik, po poti odrešitve

in svetosti.40« (B. G., 12)41

Odrešitev je za B. G. hkrati tudi spreobrnitev, saj B. G. poziva odrešene oz.

ozdravljene osebe, osebe, ki so po B. G. izkusile `resnico`, naj to `resnico` povejo

tudi drugim. Spreobrnitev je celostna transformacija od Zlega k Dobremu. Podobno

transformacijo je Zalta odkrila v nekaterih drugih gnosti�nih spisih: »Evangelij

resnice razkriva dinami�ni koncept procesa spreobrnjenja, v katerem spreobrnjenje

v posamezniku sproži resni�no transformacijo, in ne zgolj zadovoljstva površinskih

želj po privilegiju ali psihološki varnosti. Spreobrnjenec postane del procesa, v

katerem mora od zdaj naprej participirati kot glasnik. Od tod tudi misijonarska

`gore�nost`, ki jo zasledimo v Evangeliju resnice: `dvigni tiste, ki se želijo dvigniti, in

zbudi tiste, ki spijo` (32. 35-33.11).« (Zalta, 2005, 111)

V nekaterih gnosti�nih spisih se pojavi ideja o odrešitvi oz. spreobrnitvi zgolj tistih

ljudi, ki so za to dovzetni. Npr. ideja o Setovi rasi, kjer se sicer nedeterminirano, a

vendarle spreobrnejo samo nekateri. Drugi gnostiki kot je npr. Zoroaster pa govorijo

o spreobrnitvi celotnega �loveštva, mednje spada tudi B. G. Kakor piše Grete

Hausler, naj bi se po B. G. spreobrnilo 90 % celotnega �loveštva. Ljudje naj bi

namre� imeli svobodno voljo in v skladu z njo, naj se 10 % ljudi ne bi odlo�ilo za

spreobrnitev. To odrešitev celotnega �loveštva vidi on kot Veliki preobrat, kar

Zoroaster poimenuje s »korenito in dokon�no Preobrazbo sveta« (Eliade, 2006, 202).

Govor B. G. o Velikem preobratu je izrazito gore�en: »�lovek ozna�uje zlo s to edino

besedo bolezen. In osebno je bolan, �e on tako re�e. Njemu je mu�no, njega je zajela

muka, vse mogo�e je že poizkušal, da se osvobodi te muke. A to mu do sedaj kljub

vsemogo�nemu poizkušanju, ni bilo mogo�e. In sedaj, dragi prijatelji, to je zelo

lahko – jaz osebno tudi ne poizkušam, jaz vas prosim. Tako imate obveznost in

dolžnost, da zaprosite Boga, da vas spet vrne na pot, s katere ste skrenili. In tako vas

pozivam, pozivam vse: Stoj, takoj ko si opazil, da pot, na katero si stopil, ni prava,

ni dobra, temve� samo nedobra, takoj stoj, takrat ne pojdi naprej po tej poti. Jaz

��40 Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »I will help you, and this help will lead you to salvation. It will lead you along the way that Christ, our Saviour,

led us, the way of salvation and holiness!«

41 Boži�ni govor B. G. iz leta 1957.

�

� ��

pravim: Gremo na veliki preobrat! Torej, po krivi poti, po kateri si sedaj hodil pojdi

nazaj in pojdi tako dale�, dokler ne prideš do tistega mesta, kjer si skrenil z dobre

poti. Prenehaj z vsem slabim, z vsem zlim-zlim, ki si ga ob�util, kot zlo. In še enkrat

povem to, to kar imenuješ s to edino besedo bolezen. Nikdar se druži s tem – z zlom,

se druži z dobrim. Tu ti je veza, veza z Bogom. Zaupaj in verjemi, božanska mo�

pomaga in zdravi.« (U.p. 3/2003, 16)

5.2 BRUNO GRÖNING KOT KRŠ�ANSKI MISTIK

Kakor ugotavlja James (2008) na splošno za mistike, pa tudi raziskovalci

šamanizma trdijo, da šamani poznajo ve� tipov zavesti in da poleg racionalnega tipa

zavesti obvladujejo tudi druge tipe zavesti. Z drugimi besedami, šamanom

pripisujejo skrb za dobrobit skupnosti, kar pomeni, da skrbijo za ohranjanje

kozmi�nega reda v skupnosti in za zdravje celotne družbe ter posameznikov v njej,

na podlagi obvladovanja duhovnih svetov. Tako šamani kot tudi drugi mistiki

verjamejo v kozmi�ni red, kjer ima vse neko dolo�eno mesto, kar pomeni, da ima

tudi vsak �lovek svoje dolo�eno mesto. Prepri�anje, da se osebi zmeša, da zboli oz.,

da ima kakršno koli drugo nesre�o, �e se premakne iz svojega kozmi�nega mesta se

pojavi tudi pri B. G.: »On je zares odmaknjen, ni pa težko in tudi ni hudo takšnemu

�loveku pomagati, �e je bil s strani ljudi odmaknjen. Tudi vas se lahko odmakne z

mesta, na katerega vas je postavil Bog.« (U. p. 3/2008, 17) Znotraj šamanizma je

koncept za oznako Absoluta Veliki duh, kar kaže samo na razliko v socio-kulturnem

dojemanju. Zgoraj opisane misti�ne sposobnosti šamanov lahko pripišemo tudi B. G.

5.2.1 HREPENENJE PO MISTI�NEM IZKUSTVU

Zelo zna�ilno za misti�na besedila je gore�nost in hrepenenje po misti�nem oz.

numinoznem izkustvu. Kakor smo že omenjali so govori B. G. zelo gore�ni,

pomembnost hrepenenja po numinoznem izkustvu pa tudi sam ve�krat poudarja:

»[…] �e želiš božansko doživeti, moraš po njem hrepeneti.« (U. p. 4/2005, 20)

�

� ��

5.2.2 IZKUSTVO ENOSTI

»Holizem nadvse poudarja enost in celovitost vsega bivajo�ega, kozmi�no

harmonijo, vra�anje k Viru itd. – to pa so tudi vodilne ideje, ki so jih mistiki

(predvsem v zahodni zgodovini) podoživljali v svojih izkustvih.« (Ban, 2007, 116)

Zelo pogosto B. G. ponavlja stavek, kjer je zaznati izkustvo enosti in panteizma.

Boga, kot Vir vsega ena�i z naravo, življenjem in vsem kar obstaja. Ta trditev je le

ena od mnogih: Ljubi življenje Boga, Bog je vsepovsod. (U. p. 4/2004, 19)

5.2.3 MISTI�NA POT

V mistiki je misti�na pot vedno opisana v simbolnem jeziku, zato jo je potrebno

jemati kot simbol in ne dobesedno. Kljub temu, pa so se tokom zgodovine religij

vedno našli gore�i verniki, ki so misti�no pot jemali dobesedno ter hitro iz nje razvili

fanatizem. Misti�ni fanatizem pa je lahko najbolj družbeno uni�ujo� ravno zaradi

svoje gore�nosti in pomanjkanja empatije do soljudi, ki imajo svojo oz. druga�no

psihološko resnico.42

Beseda pot je, v misti�nem simbolnem jeziku, precej uporabljen termin za

poimenovanje ali pa za opisovanje misti�nih izkustev, ne glede na to ali ima ta pot

dolo�en cilj ali pa je cilj poti pot sama. Ta termin je kot simbol43 zelo pogosto

uporabljal tudi B. G., v njegovem primeru je cilj poti Bog: »Tukaj želim sedaj biti

popolnoma jasen, preko te moje pomo�i, preko katere ljudem kažem pravo pot, ki ga

pelje do Boga, ki ga pelje do vsega Božjega, da sedaj tukaj sledi in to kar mu

govorim, tudi vzame zares, in sicer tako dale� kolikor se je v to prepri�al in ima tudi

voljo iti po tej poti, ker si dobro želi, dobremu pritrjuje in ker je to za njega nujno

potrebno.« (U. p. 2/2005, 21.)

Kakor smo si že ogledali, je po Ban (2007) via mistika oz. misti�na pot

poimenovanje za proces doseganja misti�nega izkustva v klasi�ni krš�anski

��42 Termin psihološka resnica je povzet po K. G. Jungu.

43 V njegovem primeru je lahko, v dolo�enih kontekstih, termin pot mišljen tudi kot življenje samo.

�

� ��

duhovnosti. B. G. govori le o `Tej poti`, kot da je samo po sebi umevno katera je ta

pot in da je vsem splošno znana. Vse kar po njegovem definira `To pot` je to, da

pelje do Boga in da je dolga: »Tako je tudi tukaj, dragi prijatelji, kdor je zbral te

izkušnje in to resnico predstavi tudi svojemu bližnjemu, potem tudi njega povle�e za

sabo in mu podari ta priklju�ek, ko sam spozna, da je ponovno našel priklju�ek do

Boga. In tako bo lahko mnogo, mnogo �lenkov, to pomeni veliko njegovih bližnjih,

sledilo, tisti, ki so tudi danes skupaj, ki so vedno iskali dobro, pa ga niso mogli ve�

najti, ker niso vedeli, kako dobiti ta priklju�ek k Bogu, ker jih nih�e ni povedel na to

pot, nih�e zadržal, niti niso vedeli, kje se ta pot pri�ne, niti niso ve� mogli verjeti, kje

se ta pot kon�a. Pot k Bogu se za�ne pri nas samih, kon�a pa pri Bogu samem. Kot

sem že dejal, dragi prijatelji, ta pot je zelo dolga.« (U. p. 4/2005, 22)

Podobno kakor zasledimo tudi pri drugih misti�nih in gnosti�nih piscih (npr.

Katarih), je po B. G. Zlo oz. Satan tisti, ki �loveka odvra�a od misti�ne poti: »[…],

ker ga ta Satanova volja odvrne s te poti.« (U. p. 4/2006, 25)

To, da vidi B. G. sebe kot odrešenika smo že predstavili. Tu se ponovno pojavi ideja

njega kot odrešenika, ki sproš�a misti�ne poti: »Jaz imam druge poti, to pomeni

osvoboditi pot za vse, da ne boste ovirani. Veliko, veliko ve� delam za vas. Tega

sploh ne veste.« (U. p. 2/2008, 24)

5.2.4 MISTI�NE SPOSOBNOSTI

Tu bomo le na kratko omenili nekatere, ki so najbolj v ospredju in so najbolj

prisotne v oralni zgodovini ali drugih dokumentih, ki so omenjali B. G.:

1. Zdravilske sposobnosti na tem mestu le omenimo, saj so bolj natan�no

opisane že v njegovem življenjepisu.

2. Iz razli�nih pogovorov, ki so jih ljudje imeli z njim je razvidno, da je bil

jasnoviden. Ti pogovori so zbrani v dokumentarnem filmu o njem v obliki

intervjujev ali pisem ljudi, ki so z njim živeli oz. so ga poznali. Kakor smo že

omenili v življenjepisu, je njegov o�e v pismu zapisal, da je že kot otrok napovedal

�

� ��

za�etek in konec prve in druge svetovne vojne ter smrt svoje mame. V enemu od

intervjujev oseba razlaga, kako je napovedal tudi masovne ozdravitve in svojo javno

izpostavljenost v medijih ter leto svoje smrti. Druga oseba se spominja, kako ji je

bral zaprto pismo iz zaprte roke, spet tretja, kako jo je informiral o dogodkih, ki so se

isto�asno dogajali nekje drugje. V svojem govoru te sposobnosti na kratko omeni:

»Ne bi vam smelo biti neznano, da so bili pred sto, celo tiso� leti ljudje, ki so pogosto

slišali Božji glas, imeli tudi vizije, kar pomeni, da so lahko videli dale� v daljavo, v

preteklost, sedanjost in prihodnost, to so slike, ki jih vi ozna�ujete z eno besedo

vizije. Vi bi rekli, da je imel vizijo, videl je to ali ono in ob tem še slišal.« (U. p.

3/2006, 17)

3. Imel je razli�na vedenja, brez da bi se o tem kje dodatno izobraževal na tem

podro�ju. Npr. zeliš�arska znanja; vsaj po pripovedovanju Grete Hausler je med

ujetništvom v ruskem koncentracijskem taboriš�u predpisal sojetnikom dolo�ene

plodove neke vrste smreke. Namre�, napihnili so se jim trebuhi od slabe prehrane,

oz. podhranjenosti, ko pa so si iz teh plodov skuhali �aj, se jim je uredil prebavni

sistem.

4. Imel je mo�no karizmo, oz. duhovno mo�. Ljudje so se dneve in no�i gnetli

okoli njega iz razli�nih razlogov. Vsak je skoraj želel nekaj od njega, �e to ni bila

ozdravitev ali gnoza, pa vsaj del njegove karizme oz. duhovne mo�i, ki jo je oddajal

od sebe.

5. Gnozo je �rpal direktno iz misti�nih izkustev, ki jih je doživljal skozi celotno

svoje življenje. Iz virov, ki so bili nam razpoložljivi, vsaj ni znano, da bi prebiral

kakšne gnosti�ne ali misti�ne spise, ki so bili v tem �asu dostopni. Tudi ni znano, da

bi imel kakšne misti�ne ali gnosti�ne u�itelje.

�

� ��

6 PLURALIZEM MEDICINSKIH SISTEMOV IN MEDICINE

Po �ebron (2008) ter nekaterih drugih avtorjih antropologije medicine je

medicinski sistem celota medicinskih verovanj, praks in znanj. To vklju�uje tudi

odnose in obnašanja vpletenih; med zdravnikom oz. zdravilcem in zdravljeno osebo,

odnos in obnašanje do te osebe s strani celotne družbe (predvsem družinskih �lanov)

in obratno. Torej zajema celoten sistem prepri�anj v zvezi z boleznijo, zdravjem,

zdravljenjem in telesom. Obstaja pluralizem medicinskih sistemov, ki pa ga

velikokrat zakrije prevladujo�i biomedicinski sistem.44

Glede na kontekst in avtorje teorij antropologije medicine bomo v�asih uporabljali

termin medicina, ki je ožji pojem od medicinskega sistema in zajema le na�in

zdravljenja, ne pa tudi medicinskih verovanj ter odnosov med vpletenimi. Termin

medicinski sistem je šele v fazi vpeljevanja, kljub temu, da ga v antropologiji

medicine nekateri avtorji ute�eno uporabljajo. Smiseln za uporabo je predvsem v

tematikah, ki se prekrivajo z antropologijo religij oz. religijskimi študiji, zato bomo

vsaj v analizi prakti�nega dela bolj uporabljali izraz medicinski sistem.

Ni medicine, ki bi bila lo�ena od medicinskega verovanja in izvorne kulture, pa

�eprav je to biomedicina, ki je podprta z verovanjem v moderno znanost.

6.1 BIOMEDICINA45

Po �ebron (2008) se za ozna�evanje institucionaliziranega medicinskega sistema,

ki se je razvil v Zahodni kulturi, uporabljajo termini: biomedicina, konvencionalna

medicina, zahodna medicina, uradna medicina, znanstvena medicina, šolska

medicina, klasi�na medicina, moderna medicina, alopatska medicina idr. V

antropologiji medicine se najve� uporablja termin biomedicina, saj želijo

raziskovalci medicinskih sistemov poudariti biološko in fizi�no perspektivo, ki je

središ�nega pomena za zahoden institucionaliziran medicinski sistem. Tudi �ebron

��44 Lahko bi govorili o prikritih in odkritih medicinskih sistemih, da se izognemo marginaliziranju.

45 �ebron uporablja ednino, zato ker je v (centralni) Evropi samo en sistem uradno priznan.

�

� ��

najve�krat uporablja izraz biomedicina, razen v primerih, ko želi poudariti

institucionalno prednost zahodnega medicinskega sistema pred ostalimi

medicinskimi sistemi uporablja izraz uradna medicina. Ta izraz pomeni celoto

medicinskih praks in znanj, ki so v neki družbi institucionalizirana, zaradi �esar se v

nekaterih okoljih, kjer je uradno priznanih ve� medicinskih sistemov, ne nanaša zgolj

na biomedicino« (�ebron, 2008, 19). V centralni Evropi, kjer se je razvil

komplementaren medicinski sistem po izkustveni gnozi B. G., se lahko izraza

uporabljata kot sinonima.

6.2 TRADICIONALNE MEDICINE46

Po �ebron (2008) je izraz tradicionalne medicine razli�ica termina ljudske

medicine, ki je uveljavljen v delih slovenske etnologije, a je zaradi širšega pomena

bolj ustrezen znotraj antropologije medicine. Odlo�i se tudi, da bo razlikovala med

tradicionalnimi medicinami in tradicionalnimi zdravilci (svetovno gledano).

Tradicionalne medicine so po njenem širši izraz, saj zajema celoto teorij in praks

terapevtskih `specialistov` in lai�nega prebivalstva, ki so jim skupni razlagalni

modeli telesa, zdravja, bolezni in zdravljenja. Terapevtska praksa tradicionalnih

zdravilcev je tako le eden od aspektov tradicionalnih medicin.

6.2.1 ZNA�ILNOSTI (KARAKTERISTIKE) TRADICIONALNIH MEDICIN

Seppillijeva definicija tradicionalnih medicin po �ebron (2008): »Termin

tradicionalna medicina tako združuje heterogene kulturne oblike, ki izhajajo iz

druga�nih družbeno-zgodovinskih in polti�no-ekonomskih situacij, pri tem je pogosto

njihova skupna zna�ilnost predvsem razli�nost od uradne medicine Zahoda. Zato se

ne zdi ustrezno uporabljati termina tradicionalna medicina v ednini, temve� v

množini.« Po tej definiciji vidimo, da so te medicine heterogene še zlasti glede na

razli�nost socio-kulturnega ozadja, zato �ebron (2008) trdi, da spodaj navedene

��46 �ebron uporablja množino, zaradi heterogenosti teh medicin, razen v primeru, ko želi poudariti homogenost izvora

tradicionalne medicine v Istri, uporablja ednino.

�

� ��

zna�ilnosti niso univerzalne ter da so le karakteristike47 tradicionalnih medicin v

Evropi, te so najve�krat ustvarjene v odnosu do biomedicine:

1. V primerjavi z uradno medicino oz. biomedicino imajo druga�no

koncipiranje telesa, zdravja in bolezni.

2. Prisotnost magijskih in/ali religioznih elementov. Ta distinkcija se najbolj

izkaže pri etioloških48 vprašanjih o vzroku bolezni. Pri biomedicini so vzroki bolezni

notranji, endogeni,49 neosebni in naravni procesi organizma, pri tradicionalnih

medicinah pa so vzroki ozna�eni kot zunanji, personalni in metafizi�ni. Po �ebron

(2008) Foster trdi, da personalisti�ni vzrok bolezni, pri tradicionalnih medicinah

ponavadi predpostavlja �loveškega, ne�loveškega (a personaliziranega) ali

nadnaravnega povzro�itelja bolezni, pri �emer pa ima bolnik vlogo žrtve in nima

nadzora nad povzro�iteljem. Tako ni zunanji le vzrok bolezni, ampak tudi

odgovornost za to bolezen. Posledi�no je etiološki diskurz tradicionalnih medicin

antropomorfen in prežet z moralnimi konotacijami.

3. Pri tradicionalnih medicinah se kaže uravnoteženost med preventivnimi in

terapevtskimi praksami.

4. Pri tradicionalnih medicinah je zelo pomembna vklju�enost celotnega

družbenega konteksta v vse segmente zdravljenja. »V tradicionalnih skupnostih je

identiteta posameznika nelo�ljivo povezana z identiteto skupnosti, zato bolezen

posameznika ne predstavlja le individualnega neravnovesja temve� tudi

kolektivnega. Skladno s tem se etiologija bolezni prepoznava glede na družbeno

vlogo in delovanje posameznika v družbi, tradicionalne terapije pa predstavljajo

sodelovanje skupnosti pri ozdravitvi bolnika (Dei 1994: 5).« (�ebron, 2008, 95)

5. S prejšnjo potezo je povezan tudi odnos med zdravilcem in zdravljencem, ki

je homogen, saj obi�ajno živita v istem kulturnem okolju, zato si delita

komunikacijski kod, interpretativne modele bolezni in zdravja ter prepri�anja oz.

pri�akovanja o uspehu terapije. Skupna zna�ilnost tega odnosa z biomedicino je, da

ta odnos ni enakovreden, saj zdravilcu pripisujejo karizmati�ne lastnosti ter

metafizi�no vedenje in mo�. Prav ta poteza (takšen odnos in medicinsko verovanje)

pa omogo�i aktivacijo psihosomatskih mehanizmov in s tem uspeh zdravljenja.

��47 Ena od karakteristik tradicionalnih medicin je tudi, da se širijo z ustno predajo.

48 Po Slovarju tujk etiologija: {nlat. aetiologia iz gr. aitia vzrok + logija} vzrokoslovje, veda o vzrokih in vplivnih pojavov (npr. bolezni obi�ajno).

49 Po Slovarju tujk endogen: {gr.} ki izvira iz notranjosti ali nastane zaradi notranjih vzrokov.

�

� ��

6. Teorije in prakse tradicionalnih medicin so konzervativne, saj verjamejo, da

so terapije u�inkovite le, �e se reproducirajo brez vsake variacije. To je posledica

koncipiranja �asa kot cikli�nega, takšno koncipiranje �asa pa se bistveno razlikuje od

linearnega razumevanja �asa biomedicine. Skozi cikli�no dojemanje �asa, vidijo

spremembo ritualnih praks kot kontaminacijo izvornega izro�ila in negacijo

dediš�ine misti�nih prednikov, ki so predali tradicionalno znanje (�ebron, 2008, 93-

96).

6.3 ALTERNATIVNE MEDICINE50

Nevenka Židov (po �ebron 2003 in 2008) in Uršula �ebron vidita ta izraz kot

problemati�en, saj poudarja takšne medicine kot nasprotujo�e in izklju�ujo�e do

biomedicine, kar pa v veliki ve�ini niso, zato terapevti rajši uporabljajo izraz

komplementarne medicine. V medicinsko-antropoloških virih se da zaslediti tudi

izraze kot so komplementarne, nekonvencionale, neortodoksne, paralelne in

neuradne medicine, v literaturi novodobniških duhovnih gibanj pa uporabljajo izraze

kot so holisti�ne, naravne, neinstitucionalne ali mehke medicine.

6.4 KOMPLEMENTARNE MEDICINE51

Izraz komplementarne medicine presega ideologijo politi�ne in socialne mo�i

uradno priznane medicine. �ebron (2008) se zato odlo�i uporabljati ta izraz kljub

temu, da ne v znanosti, ne v javnosti ni soglasja okoli ozna�evanja medicin, ki

uradno niso priznane.

��50 �ebron uporablja množino, zaradi heterogenosti njihovih teorij in praks zdravljenja.

51 �ebron uporablja množino, zaradi heterogenosti njihovih teorij in praks zdravljenja.

�

� � �

6.4.1 KAJ SO KOMPLEMENTARNE MEDICINE?

Po �ebron (2008, 97) so nekonvencionalne oz. komplementarne medicine52

skupek preventivnih, diagnosti�nih, terapevtskih in rehabilitacijskih pristopov, ki so

nastali v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih, predvsem v tehnološko bolj razvitih

državah in niso del uradne medicinske prakse. Razlike med uradno medicino in

komplementarnimi medicinami so po raziskavah, s seveda dolo�enimi odstopanji

glede na zakonske ureditve, slede�e: »Tako so komplementarne medicine opredeljene

kot terapevtske prakse, ki temeljijo na znanjih, ki so druga�na ali nasprotna

znanstveno priznanim teorijam, v nasprotju z uradno medicino ne posegajo po

farmakoloških substancah kemi�no-sistemati�nega tipa in ne po kirurških posegih.

Niso del uradno priznanih programov izobraževanja (Lalli 1994: 75), se ne izvajajo

znotraj državnega javnega zdravstvenega sistema in niso vklju�ene v sistem

zdravstvenega zavarovanja (Židov 1996: 19).« (�ebron, 2008, 97)

Kakor prevladujo�i dve lastnosti je pomembno omeniti tudi fluidnost in heterogenost

komplementarnih medicin. Namre� ni ravno jasne meje, med številnimi oblikami

komplementarnih medicin, saj se njihove doktrine in prakse prepletajo, zdravilci in

zdravljenci pa kombinirajo razli�ne metode preventive, diagnosticiranja in

zdravljenja. Ti dve lastnosti opažajo tudi raziskovalci novodobniških duhovnih

gibanj, ki gredo najve�krat z roko v roki s komplementarnimi medicinami.

�e pa jih želimo med seboj okvirno lo�iti, po �ebron (2008) to najlažje storimo,

glede na izraze, s katerimi so ozna�ene komplementarne terapije. Upoštevati

moramo, da so izrazi za ozna�evanje teh medicin emski, saj jih uporabljajo

komplementarni terapevti za samo-opredeljevanje. �ebron (2008) jih z

povzemanjem Deia, ozna�i kot klju�ne usmeritve teorij in praks komplementarnih

medicin:

• `alternativne` (ne zgolj kot nasprotne, temve� predvsem kot druga�ne od

uradne medicine),

��52 Ena od skupnih lastnosti, naj bi bila tudi, da te niso ustrezno znanstveno preverljive, a kot bomo videli, vsaj na primeru MWF skupine, to ne drži.

�

� � �

• `paralelne` ali `komplementarne` (usmerjene h koeksistenci in sodelovanju z

uradno medicino),

• `holisti�ne` (dojemanje in zdravljenje �loveka kot celote, njegove fizi�ne,

psihi�ne in duhovne dimenzije),

• `naravne` (zavra�anje kemi�no sintetiziranih zdravil),

• `mehke` (podobno kot pridevnik `naravne` ozna�uje uporabo naravnih

zdravilskih sredstev),

• `ne-ortodoksne` (zaznamuje marginalno vlogo in neinstitucionaliziran zna�aj

komplementarnih medicin).

Glede na zgoraj omenjene teoretske usmeritve znotraj komplementarnih medicin,

najlažje umestimo medicinski sistem tega diplomskega dela v `holisti�ne` in

`paralelne` ali `komplementarne` usmeritve, zato bomo na tem mestu bolj podrobno

obdelali le te:

1. Komplementarna terapevti `holisti�nih` usmeritev, poudarjajo holisti�en

pristop, saj razumejo �loveka kot nelo�ljivo celoto telesne, psihi�ne in duhovne

dimenzije. Te usmeritve naj bi bile osredoto�ene na odpravljanje vzrokov in ne na

zdravljenje njihovih posledic, zaradi tega imajo velikokrat preventivno funkcijo z

namenom, da do psihofizi�nih bolezni sploh ne bi prišlo.

Zaradi svojega sistema prepri�anj komplementarni terapevti o�itajo biomedicini, da

oseba ni dojeta kot psihofizi�na celota, temve� naj bi bila percipirana kot seštevek

posameznih simptomov in izena�ena z boleznijo v smislu angl. disease.

»Mehanisti�na perspektiva biomedicine naj bi vzpostavila model, po katerem je

�lovek izena�en s strojem, bolezen z okvaro, zdravnik pa nastopa kot mehanik, ki

popravlja `napake na stroju`(Šimenc 2005), pri tem pa naj uradni medicini ne bi bilo

potrebno iskati kavzalnih povezav med boleznijo, bolnikovim psihofizi�nim stanjem

ter družbeno-ekonomskimi in kulturnimi dejavniki, ki vplivajo na bolnega

posameznika.« Biomedicini se zaradi tega o�ita parcialni, neosebni in rutiniziran

odnos zdravnika do pacienta ter zdravljenje bolezni na ravni simptomov in ne na

ravni vzrokov (�ebron, 2008, 104).

�

� ��

2. Paralelne ali komplementarne usmeritve imajo težnjo po vklju�evanju ali

vsaj po zbliževanju s sistemom uradne medicine. Kljub kriti�nosti do uradne

medicine, imajo mnogi komplementarni terapevti željo po izmenjavi izkušenj z

medicinskimi delavci ter da bi le-ta preverjala in vrednotila njihove tehnike.

Sodelovanje med uradno medicino in komplementarnimi medicinami pa je razli�no

ovrednoteno s strani komplementarnih terapevtov; nekateri želijo biti povsem

avtonomni, drugi se želijo le delno vklju�iti, spet tretji težijo k popolni

institucionalizaciji komplementarnih metod znotraj uradne medicine (�ebron, 2008,

103-105).

6.5 STIK Z DUHOVNIM BITJEM V TRADICIONALNIH IN V

KOMPLEMENTARNIH MEDICINSKIH SISTEMIH

�

Po �ebron (2008) pri obeh medicinskih sistemih najdemo transcendentni izvor iz

katerega zdravilec, kot duhovni ali božji posrednik, �rpa mo�i za potek zdravljenja.

Edino, kar je druga�no, je le dojemanje tega transcendentnega izvora.

»Tradicionalni zdravilci razumejo stik z božjim obi�ajno kot stik z bogom znotraj

okvirov konfesionalne tradicije (katolištvo, islam), pri tem pa sposobnosti

zdravljenja niso intrinzi�ne53 zdravilcu, temve� postopku, preko katerega vzpostavijo

kontakt z božjim. « (�ebron, 2008, 178)

Komplementarni zdravilci za razliko od prvih druga�e dojemajo transcendentni vir.

Ve�ina ga razume na postmoderen eklekti�en na�in, zato so oznake za poslednjo

realnost lahko vrhovno bitje, vrhovna ali najvišja inteligenca, višja sila, Bog …

Njihovo dojemanje realnosti, presega njihove konfesionalne tradicije, saj vsebuje

elemente krš�anstva, hinduizma, budizma, islama in podobno. V novodobniškem

diskurzu je vrhovno bitje le `energija`, tako kot vsa stvarnost, ni ve� razlike v

kvaliteti med božjim in �loveškim, ampak je le razlika, v `gostoti` te kvalitete oz.

`energije`.

��53 Po Slovarju tujk v medicini intrinzi�en: {angl. intrinsic iz nlat. intrinsecus znotraj} ki je neodvisen od zunanjih vplivov.

�

� ��

Skupno tako tradicionalnim kot komplementarnim medicinskim sistemom je, da je

zdravil�eva vloga prvenstveno vloga duhovnega posrednika, s �imer mu je odvzeta

odgovornost za potek in rezultate zdravljenja. Skupna jim je tudi skepsa do lastnih

terapevtskih sposobnosti, ne pa tudi do postopka oz. `kanala`.

�

� ��

7 PRISTOPI ZNOTRAJ ANTROPOLOGIJE MEDICINE

Telban (1989) ter nekateri drugi raziskovalci antropologije medicine zaradi

boljšega razumevanja, lo�ijo antropologijo medicine na ve� pristopov. Ti pristopi so

bili oblikovani glede na predmet prou�evanja. Telban (1989) podrobno obdela

glavne tri pristope: epidemiologijo in medicinsko ekologijo, etnomediciono ter

medicinski vidik družbe in dogajanje v �asu kulturnih sprememb.

7.1 EPIDEMIOLOGIJA IN MEDICINSKA EKOLOGIJA

Po Telbanu (1989, 157) se epidemiologija in medicinska ekologija ukvarjata

predvsem z vprašanjem »[…] povezave med družbo in njeno kulturo ter širjenjem

bolezni, njeno sprejemanje in razlago in spremembe, ki jih prinaša«.

Veliko endogenega prebivalstva je hudo zbolelo ali pa umrlo ob prvem sre�anju s

prišleki, ker na prinesene bolezni niso bili odporni. Epidemiologija se ukvarja s

prenosi bolezni ob stiku kultur in njenimi posledicami. Medicinska ekologija pa se

ukvarja z odnosom med �lovekom in okoljem, tako genetskimi prilagoditvami

�loveka na okolje kot kulturnimi prilagoditvami na okolje.

7.2 ETNOMEDICINA

»Etnomedicina predstavlja ljudske oblike medicinskih verovanj in navad,

razli�ne sisteme medicinskega znanja, ki nimajo svojih izvorov v moderni znanosti,

temve� imajo zgodovinsko izkustveni zna�aj.« (Telban, 1989, 158) Po Telbanu so si

raziskovalci tradicionalnih oblik zdravljenja enotni v širokem spektru vzrokov za

nastanek bolezni. Bolezen pogojujejo tako biološki, kot tudi psihološki, socialni in

kulturni vzroki. Tudi Barfield (2006) pri definiranju etnomedicine poudarja

povezavo med kulturno ter zdravjem in boleznijo.

Po �ebron (2003) se etnomedicina prvotno uporablja za prou�evanje `drugih`

medicinskih sistemov. To so bili tradicionalni medicinski sistemi znotraj evropske

mentalitete in medicinski sistemi v tako imenovanih `drugih` kulturah. Kljub temu,

�

� ��

da prvotno, biomedicina ni bila projekt prou�evanja, pa se je vselej zaznala njena

dominantna ideologija mo�i. Šele kasneje za�nejo medicinski antropologi prou�evati

biomedicinski sistem kot zgolj le enega od razli�nih medicinskih sistemov ter tako

oblikujejo ve� ali manj enakopraven odnos do vseh. �ebron (2003, 17) se zdi ta

preskok v antropologiji medicine zelo pomemben: »[…] predstavlja klju�ni

kvalitativni premik na tem podro�ju širitev raziskovalnega interesa tudi na podro�je

uradne zahodne medicine. Ta premik omogo�a, da ta medicinski sistem dojamemo

kot le enega od ostalih, hkrati pa ga analiziramo kot strukturo mo�i, kot ideološko-

kulturni aparat, ki je zgodovinsko determiniran (Seppilli 2000: XV).«

S pristopom etnomedicine lahko sedaj obravnavamo vse medicinske sisteme, od

tradicionalnih medicinskih sistemov, komplementarnih medicinskih sistemov do

biomedicine.54

Kriti�ne raziskave biomedicine so odkrile tako prednosti kot slabosti. Telban, �ebron

(2003) ter drugi antropologi medicine o�itajo biomedicini, da ne posve�a pozornosti

vzrokom bolezni, ki niso biološkega izvora: »Moderna znanstvena medicina se pri

opisu bolezni omeji na biološki vidik bolezni in se ne ukvarja s psihologijo, kaj šele s

kulturo iz katere bolnik izhaja.« (Telban, 1989, 161)

7.3 DRUŽBENE IN KULTURNE SPREMEMBE

Ta pristop se ukvarja predvsem z adaptacijo biomedicine v tradicionalna

družbena okolja ter medicinskim pluralizmom. Telban ugotavlja, da pri

psihosocialnih in moralnih boleznih ter tistih, ki so posledica razli�nih filozofsko-

religioznih verovanj, znanstvena medicina oz. biomedicina nima dosti uspeha.

Bolezni socio-kulturnega izvora nam vsekakor puš�ajo odprt razmislek za vnaprej,

Telban na podlagi svojih raziskav razli�nih medicinskih sistemov zaklju�i: »Nikakor

ni res, kot mnogi mislijo, da imajo strokovnjaki s podro�ij tradicionalne medicine

ve�ji uspeh kot zdravniki z modernim pristopom. Vendar pa so v mnogih primerih

edini, ki lahko pomagajo. To pa ponovno kaže na že omenjena dejstva: da imata

��54 V nadaljevanju bomo obdelali komplementaren medicinski sistem, ki ga je razvil Krog prijateljev B. G. s pristopom etnomedicine.

�

� ��

bolezen in zdravljenje tako biološki kot tudi psihološki, socialni in kulturni pomen.

Naloga vsake medicine pa naj bo, da �imbolj humano uporabi svoje znanje. Saj kot

pravi Svetovna zdravstvena organizacija: »Zdravje je stanje popolnega, dobrega,

fizi�nega, psihi�nega, mentalnega in socialnega po�utja in ne le odsotnost bolezni ali

betežnosti. « (WHO 1978). « (Telban, 1989, 162)

�

� ��

8 MWF IN TERENSKA RAZISKAVA

8.1 KROG PRIJATELJEV BRUNA GRÖNINGA

Nekateri od tistih, ki so s pomo�jo B. G. ozdraveli in so tudi sprejeli izkustveno

gnozo B. G. za svoj sistem prepri�anj,55 so ozdravitev ena�ili s spreobrnitvijo.

Posledica spreobrnitve pa je za njih bila glasniška.56 B. G. je skupaj z njimi ustanovil

Krog prijateljev Bruna Gröninga,57 ki je kot tok reke imel ve� strug.58 Nekatere

struge so presahnile, druge so se ohranile samo še kot poto�ki. Najbolj opazen del

reke je vodila Grete Hausler (1922 - 2007). Ali druga�e povedano, po smrti B. G. je

Krog prijateljev Bruna Gröninga vodilo nekaj ljudi, ki so se zaradi druga�nih

pogledov razšli. Leta 1979 je Grete Hausler uradno ustanovila svojo lo�ino, oz. lahko

jo poimenujemo tudi misti�no šolo,59 ki jo je po smrti predala svojemu sinu Dieter

Hauslerju. Ta misti�na šola je od vseh ostalih lo�in najbolj organizirana ter ima

zbranega najve� gradiva v zvezi z B. G. in njegovim delovanjem. Izkustveno gnozo

B. G. selektivno podajajo javnosti, tako kot so to po�ele ve� ali manj vse misti�ne

šole60 oz. gnosti�na gibanja skozi zgodovino religij.61 Podajajo jo predvsem znotraj

krš�anskega filozofsko-religioznega sistema. Ezoteri�no oz. gnosti�no znanje pa

prenašajo ustno kot Eliade ugotavlja, da so to po�ela druga gnosti�na gibanja: »Gre

za u�enja, ki so pridržana za dolo�eno število vernikov in se, ker morajo ostati

skrivna, prenašajo ustno. Ta u�enja sestavljajo gnosti�no izro�ilo (15,2).« (Eliade,

1996, II, 220)

��55 Angl.: belive system.

56 Dalo bi se tudi koga od njih ozna�it kot krš�anskega gnostika oz. kot mistika (Grete Hausler), a si bomo na tej to�ki ogledali zgolj Krog prijateljev B. G.

kot novodobniško duhovno gibanje v celoti. Življenje Grete Hausler je spominjalo na življenje Mati Tereze, slednjo je W. James (2008) ozna�il kot

mistikinjo.

57 Kolikokrat se je vmes zamenjalo ime društva in katero je bilo ime, ki ga je zadnjega dodelil B. G. je premalo razvidno.

58 Namen tega diplomskega dela ni primerjava med razli�nimi skupinami oziroma lo�inami, ki so nastale po smrti B. G. Nekatere med njimi so že zamrle,

druge pa so težje dostopne. Primerjava in vzroki za to bi terjali še eno diplomsko delo.

59 Ban, T. (2007): Prežitki zgodovinskih misti�nih izro�il v novodobnih razumevanjih telesa. Ljubljana, neobjavljena doktorska disertacija.

60 duhovne šole

61 Splošne informacije v zvezi z B. G. so na voljo vsem, medtem ko ezoteri�no znanje predajajo skozi iniciacije.

�

� ��

Po razli�nih virih ima 30.000 do 60.000 pripadnikov62 oz. praktikantov, ki so

razpršeni po vseh svetovnih kontinentih. Ve�ina pripadnikov se nahaja v Evropi.

Podobno kot pri ostalih gnosti�nih gibanjih, se sicer na prvi pogled neopazno (kot

nenapisano pravilo), a vendarle lo�ijo na popolne in verujo�e.63 Popolni so tisti, ki

aktivno širijo izkustveno gnozo B. G., medtem ko so tisti, ki so pasivni zgolj

verujo�i. Socialna mreža znotraj Kroga prijateljev B. G. je zgrajena strogo

hierarhi�no, kljub temu, da beseda krog,64 ki se nahaja v imenu skupine simbolizira

enakopravnost. Tako kot v krš�anski filozofiji,65 kjer so vsi kristjani enaki v Kristusu

in pred Bogom, politi�no in socialno pa to niso, tudi v Kroga prijateljev B. G. ni

politi�ne in socialne enakopravnosti, ampak zgolj enakopravnost v odnosu do B. G.

in Boga.

Krog prijateljev B. G. je uradno registrirano kot Krog za duhovno življenjsko pomo�.

Deluje zgolj na prostovoljnem delu in prostovoljnih prispevkih ljudi, ki so tu našli

svoj smisel življenja oz. dobili kakršnokoli ozdravitev. Registrirano društvo pa ima

dobra semena, da preraste v religijo,66 saj se govori B. G. obravnavajo kot sveti spisi,

organizirajo se rituali, ki se cikli�no vežejo na življenje B. G. (praznovanje rojstva,

smrti …), romanja v kraje njegovih življenjskih postankov (kar spominja na križev

pot), pišejo se pesmi in skladbe, ki �astijo njegova dejanja … V psihi�nem življenju

nekaterih ljudi po�asi preraš�a v arhetip Jezusa Kristusa (Eliade, 1996). Moramo

upoštevati, da je populacija v Krogu prijateljev B. G. zelo raznolika, zato se ne da

podati splošne oznake gibanja in s tem odnosa do B. G., a lahko ugotovimo, da

nekateri pripadniki �astijo B. G. kot nekakšnega svetnika. Pojem, ki zavzame vse

pripadnike gibanja, je vsekakor novodobniško duhovno gibanje,67 a ta pojem je

presplošen in po Tini Ban (2008) sporen, ker ozna�uje tudi sekularizirana duhovna

gibanja, kar pa Krog prijateljev B. G. vsekakor ni. Lahko bi rekli torej, da je misti�na

šola, ki je del novodobniških duhovnih (gnosti�nih) gibanj.

��62 Takšno statistiko podaja wikipedija. Sami trdijo, da jih je 60.000.

63 To je zelo groba ocena, saj bi lahko kot vmesni prehod oziroma inicijacijo dali še napredujo�e (Eliade, 1996).

64 Znotraj nemške mentalitete lahko beseda krog pomeni tudi neko zaprto skupnost, saj ima beseda ve� pomenov.

65 Skripta pri predmetu �lovekove pravice profesorja Roka Svetli�a.

66 B. G. ni želel ustanoviti religije in je tudi ni, a ponavadi so za�etniki religij navdihnjenci in �astilci, ki se vežejo na osebo in ne na sporo�ila oz. spoznanja

te osebe. Malikovanje in vraževerje pa se na nezavedni ravni prenaša iz roda v rod in je stvar kolektivne navade, menja se le objekt projiciranja. Le redki

posamezniki se uspejo osvoboditi teh projekcij ne glede na filozofsko-religiozno prepri�anje.

67 V enciklopediji novodobniških duhovnih gibanj, Encyclopedia of new religious movements, sicer Krog prijateljev B. G. ni omenjen, a na podlagi

prou�evanja Tine Ban in Nevilla Drurya smo ga umestili pod to oznako. Ta oznaka ni dokon�na, ampak je zgolj kot pomagalo pri analizi in razumevanju.

�

� ��

Znotraj tega novodobniškega duhovnega gibanja oz. misti�ne šole je doktor medicine

Matthias Kamp iz Hamburga leta 1984 ustanovil Medicinsko znanstveno strokovno

skupino oziroma krajše MWF.68

8.2 MWF KROGA PRIJATELJEV BRUNA GRÖNINGA

MWF je Medicinsko znanstvena strokovna skupina, katere del so zdravniki

uradne medicine, zdravilci, veterinarji, vrtnarji, psihologi, psihiatri, razli�ni terapevti

in drugi. Po neuradnih podatkih pripada tej skupini nekaj tiso� strokovnjakov, a

vprašanje je, �e so vsi aktivni. Zadali so si poslanstvo, da zapišejo ozdravitve, ki so

se zgodile skozi tehniko zdravljenja B. G. ter temu predložijo izvide oz. materialna

dokazila, da se je to dejansko zgodilo. Znotraj vsake države, ki ima dovolj

strokovnega osebja, se osebno oz. preko interneta sestanejo in pregledajo predložene

izvide, ki jih je ozdravljena oseba sama prinesla od svojega osebnega zdravnika.

Ponavadi osebni zdravnik, oz. veterinar kadar gre za živali, ne ve ni� o na�inu

ozdravitve te osebe in se z zdravniki iz MWF skupine ne pozna. MWF skupina

izvide natan�no pregleda, prediskutira in v primeru, �e ugotovi, da je iz izvidov in

zapisa ozdravitve jasno razvidno, da se je oseba ozdravila skozi `metodo` B. G.

napiše komentar. Komentar bazira na strokovnih argumentih in služi k potrjevanju

`duhovne ozdravitve`. Po zaklju�enem komentarju vse potrebne dokumente arhivira

skupaj z drugimi ozdravitvami ter letno izda interni zvezek, ki se imenuje Poro�ila o

uspehu. V tem zvezku so zbrane ozdravitve, ki so najbolje dokumentirane, ostale pa

shranijo le v arhiv. Zvezek se imenuje Poro�ila o uspehu, zato ker so jim ozdravitve

merilo za uspeh izkustvene gnoze B. G. in njegove ozdravitvene tehnike (V prilogi je

nekaj primerov njihovega dela iz teh zvezkov.).

Skupaj se zbirajo tudi na internih konferencah, kjer si nudijo strokovno podporo in

enkrat letno izdajajo interno gradivo v zvezi s strokovnimi ugotovitvami. Te

ugotovitve podajajo naprej na eksternih strokovnih predavanjih, ki jih organizirajo

po celem svetu. Predavanja so namenjena tako stroki kot laikom.

��68 Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe.

�

� ��

8.3 `METODA` ZDRAVLJENJA BRUNA GRÖNINGA

`Metoda` zdravljenja B. G. po �ebron (2008) sodi v tradicionalne medicinske

sisteme, kljub temu, da se on sam ni imel za zdravilca: »Ne bi bilo prav in ni prav,

temeljno ni prav, ko ljudje trdijo o sebi, da so oni v stanju zdraviti ljudi. Tu citiram

enega �loveka, ki je živel pred stoletji, to je Paracelsus, ki je rekel: `Ozdravljive so

vse bolezni, ampak ne vsi ljudje!` Torej, s tem je �isto jasno povedal da je to odvisno

od ljudi, ne od bolezni.« (U. p. 3/2003, 16)

Za B. G. je bilo bistveno numinozno, misti�no izkustvo in gnoza, ozdravitev je bila

po njegovem le posledica tega. Ni se primerjal z zdravniki in ni jim jemal veljave,

kljub temu, da je bil kriti�en do njih, tako kot je bil družbeno kriti�en do vsega

svojega socio-kulturnega okolja. Torej imel je tudi refleksijo do zdravnikov

biomedicine in njihovega na�ina zdravljenja, v nekem govoru celo govori o tem, da

smo ljudje poskusni zaj�ki biomedicine, pa vendar ve�krat poudarja, da naj ljudje

hodijo k zdravnikom, �e jih potrebujejo: »[…] vnaprej povem, da vam nikakor ne

odsvetujem še naprej obiskovati vašega zdravnika […]« (U. p. 2/2007. 18)

Kakor mnogi mistiki tudi B. G. znotraj svojih govorov uporablja eksemple ali

primere, za prenos misti�nega spoznanja oz. izkustva pa kot mistik v svojih govorih

vedno uporablja že omenjeni simbolni jezik: npr. Bog kot elektri�na centrala, telo kot

baterija ali radijski sprejemnik, kozmi�na energija kot elektri�ni tok, kanaliziranje

kot naravnati se na valovno dolžino (U. p. 3/2005, 24) …

Tu bomo navedli enega od takšnih primerov: »Vi morate vedeti, �emu je ustvarjeno

vaše telo. �emu je ustvarjen radio, to veste. Jaz vas sprašujem: `Zakaj niste vedeli

ni�esar o sebi?,` �e želite sedaj Božje oddajanje zares sprejemati, potem se morate

znati tako dale� naravnati, prvi� da imate priklju�ek na izvor energije, potem se

morate vklju�iti in ko ste priklju�eni se bo telo segrelo podobno kot se segreje

radijski aparat, vi bi rekli: da je zagreto in potem boste v kolikor imate sedaj tukaj

voljo Božjo oddajo sprejeti, kar vam ima Bog za povedati, kar vam ima Bog dati za

�

� ��

vaše telo, tudi sprejeli. […] Zadostuje �e tudi vi sedaj ostanete pri samem sebi in se

na splošno ne opirajte na Gröninga, da bi rekli, on bo to že storil. Ne tukaj me

primerjajte samo s transformatorjem. Tukaj imam tudi, kot sem že dejal ni�esar

drugega kot eno svoje poslanstvo, izpolniti svojo poklicanost. Sem samo orodje, sem

samo vodnik, samo smerokaz, eden od tistih, ki to transformira in ve �loveku dati,

toliko kot potrebuje.« (U. p. 3/2005, 25)

V tem govoru B. G. primerja �loveško telo z radijskim sprejemnikom, ki potrebuje

dotok elektri�ne energije (dolo�eno število voltov), da lahko sploh brezži�no

sprejema radijske valove in jih tudi oddaja. Kljub temu, da je ve� radijskih

oddajnikov, pa radijski sprejemnik ne more sprejemati isto�asno valove iz dveh ali

ve�ih radijskih oddajnikov, ampak le vsakega posebej. B. G. še poudari, da mora biti

sprejemnik brezhiben in da mora dobiti ustrezno jakost, druga�e ne deluje.

Einstellen69 je v nemš�ini ve�pomenka in lahko pomeni tudi namestiti radio na

dolo�eno valovno dolžino. To ve�pomenko B. G. uporablja tudi za nameš�anje telesa

na dolo�eno valovno dolžino kozmosa: »[…]vi vsi nujno potrebujete Einstellen na

Božji oddajnik, da sprejmete njegovo oddajo, ki jo navsezadnje lahko tudi slišite in

ne, kot je to obi�ajno, le �utite. « (U. p. 4/2005, 18)

B. G. je imel sposobnost kanaliziranja velike koli�ine kozmi�ne energije, oz. kot jo

je sam poimenoval heilstroma.70 Trdil je, da obstaja v kozmosu ve� energij in da so

nekatere destruktivne in razkrajajo�e, druge pa so konstruktivne in ustvarjajo�e.

Odvisno je le od tega, na katero frekvenco se �lovek naravna, oz. s katero od teh

energij se poveže. Trdil je, da je on povezan s transcendentnim izvorom oz.

Absolutom, in da je njegova funkcija transformirati71 to zdravilno energijo ljudem.

Po njegovem je bilo Zlo tisto, ki je prekinilo72 povezavo dotoka zdravilne kozmi�ne

energije �loveku, zato je bila funkcija B. G., da to povezavo ponovno vzpostavi. S

tem, ko so se ljudje na njega obra�ali s prošnjami, jim je on transformiral zdravilne

��69 Einstellen je vrsta meditacije s prošnjo, kjer se oseba naravna na dolo�eno kozmi�no frekvenco in s tem na heilstrom.

70 Heilstrom je transcendentna kozmi�na energija, zdravilni tok, v medicini se imenuje vis vitalis (Slovenski medicinski slovar), v drugih filozofsko-

religioznih sistemih pa vitalna ali življenjska energija, chi, ki, prana …

71 Jim dovajati pravo koli�ino tega ozdravitvenega toka.

72 Pri B. G. se pojavi ideja, da je Zlo prekinilo povezavo ljudi z Bogom in s tem tudi dotok življenjske energije. Prekinitev povezave med kozmosom oz.

Bogom in �lovekom se pojavlja v mnogih filozofsko-religioznih sistemih.

�

� ��

valove kozmosa. Ena od glavnih njegovih trditev je, da je Absolut najve�ji zdravnik,

in da lahko pozdravi vsakega �loveka, ki se na njega obrne z iskreno sr�no prošnjo

ter se odpre ozdravitvenemu toku.

Po njegovi smrti, ko se ljudje namesto s prošnjo, nanj obra�ajo v molitvi, zdravilni

postopek deluje podobno. Iz kozmi�nega izvora prite�e zdravilni tok, ki zdravi oz.

regenerira celostno �loveško bitje. Proces zdravljenja se imenuje regelungen, to je

postopek �iš�enja tako telesa kot psihe. Po B. G. je to vzpostavljanje Božjega reda v

telesu in se le redko zgodi takoj, v kratkem �asu: »Ne zahtevajte, da se v njem takoj

vzpostavi red. Kolikor ve�ji je nered v telesu, toliko ve� se mora v njem na novo

vzpostaviti, […]« (U. p. 4/2006, 22)

Z njegovimi besedami pomeni biti bolan, biti brez kozmi�ne energije, zato naj bi se

zdravje tudi ohranjalo z njegovo `metodo` einstellen: »`Tudi jaz sem božji, v meni, v

mojem telesu je življenje, okrog mojega telesa je življenje. Danes vem, kaj mi beseda

življenje pravi.` Življenje je Bog. Eden ga ima ve�, drugi manj. Seveda, kdor ima

manj življenja v sebi, manj življenja okrog sebe, manj življenja v svojem telesu, to

pomeni, da ne razpolaga ve� z življenjsko energijo, bi mu moralo biti jasno, da je on

sam tisti, ki mora vse storiti, da sprejme novo življenje, novo mo�, energijo, tako, da

bo v stanju resni�no odlo�ati o svojem telesu, da bo vsak �len, vsak organ polen

energije, da ga potem lahko uporabi natan�no tako, kakor �lovek ve to svoje telo

vklju�iti. �e v nekem tehni�nem �udežu-kjer se pripeti majhna, celo najmanjša

motnja, tako, da energije ne te�ejo ve� skozi, potem ta naprava, ta tehni�ni �udež, ne

bo nikoli deloval.« (U. p. 2/2006, 18)

Tudi ajurveda ima filozofsko-religiozni sistem, ki bazira na ohranjanju zdravja, zato

njene `metode` uvrš�amo v preventivne medicinske sisteme. B. G. v enemu od

govorov na kratko opiše svojo `metodo`, ki jo lahko tudi uvrstimo v preventivne

medicinske sisteme: »[…] da svojemu telesu podarite zares resni�no pozornost. S

tem ne želim, da morate svoje telo opazovati z o�mi. Ne! Posvetiti pozornost pomeni.

Izberite si eno mesto. Ali se boste z vašim telesom usedli, ulegli, ali stali, samo eno

da veste: tukaj sem zaš�iten, tukaj lahko sprejmem mir vase, v svoje telo. Tukaj želim

�

� ��

mir ohraniti. Ko sedaj tako posve�am pozornost svojemu telesu, ugotavljam, da je v

njem nastal mir.« (U. p. 3/2005, 23) Vmes še doda, da naj bo med einstellenom telo

odprto, torej naj oseba ne križa ne rok, ne nog.

B. G. konstantno poudarjanje pozornosti telesu spominja na nekatere azijske tehnike

kot sta npr. joga in thai chi, kjer z izvajanjem asan, pri jogi �lovek avtomati�no

prenese pozornost na svoje telo in opazuje, kaj se v njemu dogaja. Asane so torej le

pripomo�ek, za doseganje istega cilja to je, vnašanja prane, življenjske energije v

telo in doseganje harmonije med duhom, dušo in telesom. �e te azijske filozofsko-

religiozne sisteme in izkustveno gnozo B. G. prenesemo v medicinske sisteme,

znotraj evropske mentalitete, jih lahko vse ozna�imo kot holisti�ne sisteme

komplementarnih medicin.

Shema 1: 'Metoda' zdravljenja B. G.

Vir: U�na pisma Kroga prijateljev Bruna Gröninga od 2003-2010

�

� ��

8.4 METODOLOGIJA73 IN INFORMATORJI

Cilj tega diplomskega dela je bil, �im bližje prodreti do same izkustvene gnoze

B. G. Metodologija je bila na nek na�in precej matemati�na, saj smo kopici

podatkov, ki smo jih zbrali najprej odšteli ideologijo74 Kroga prijateljev B.G.

Krog prijateljev B.G. interpretira izkustveno gnozo B. G. skozi krš�ansko teologijo75

in etiko, krš�anske rituale (bolj natan�no lahko re�emo katoliške rituale), avstrijsko-

nemško ezoteriko, nemško mitologijo in avstrijsko-nemško tradicijo. Kljub temu, da

se pripadniki te institucije nahajajo znotraj najrazli�nejših socio-kulturnih okoljih, pa

se nosilci te institucije nahajajo znotraj nemško-avstrijske mentalitete, ki je filter za

vse ostale.

Ko smo odšteli t. i. nemško-avstrijsko mentaliteto, nam je ostalo eno, torej govori B.

G., ki jih je on sam posnel na magnetofonske trakove, da bi se prihajajo�e generacije

lahko izognile najrazli�nejšim interpretacijam. Izkustvena gnoza B. G. torej v tem

diplomskem delu bazira zgolj na njegovih originalnih govorih. Vse ostale

informacije so vzete kot pristranske oz. predane iz druge ali tretje roke. Vklju�ene so

predvsem pri njegovem življenjepisu, a z ustrezno distanco.

Drugi del diplomskega dela obsega opazovanje z udeležbo na terenu. Opazovanje z

udeležbo je bilo izvedeno tako v internih sre�anjih in konferencah MWF skupine kot

tudi eksternih konferencah. Poleg tega so izvedeni še strukturirani intervjuji z

nekaterimi pripadniki MWF skupine. Zaradi razpršenosti teh pripadnikov po celem

svetu so bili strukturirani intervjuji izvedeni kar preko elektronske pošte v obliki

poglobljenega vprašalnika.

Informatorji so v prvi vrsti pripadniki MWF skupine, zaradi strukturiranega

intervjuja, ki je direkten in oseben. Zbrani so bili tisti, ki so v tej skupini prisotni že

dlje �asa, saj so si uspeli pridobiti tudi lastne izkušnje ter refleksiven odnos do

��73 Metodologija v tem diplomskem delu je zgolj antropološka. Smiselno in uporabno bi bilo fenomen B. G. prou�iti tudi skozi zgodovinsko metodologijo in

MWF skozi medicinsko metodologijo (tudi nevrologijo), a to ni naše podro�je.

74 Ideologija v tem kontekstu nima negativne ali pozitivne konotacije, kot se to ponavadi uporablja v politi�nih govorih. Ideologija je tu mišljena kot

mentaliteta dolo�ene skupine ljudi, kolektivna zavest dolo�ene družbe, skupek vseh prepri�anj.

75 Predvsem katoliška in protestantska.

�

� ��

celotnega medicinskega sistema. Sam medicinski in filozofsko-religiozni sistem je

namre� kompleksen in delikaten, zato `mlajši` pripadniki ne bi podali tako iz�rpnih

informacij.

8.5 OPAZOVANJE Z UDELEŽBO

Iz terenskih zapiskov, ki so priloženi v prilogi je razvidno, da medicinski delavci

v skladu s svojo stroko komentirajo ozdravitve, ki se zgodijo s sprejemanjem

kozmi�ne energije oz. heilstroma. Za jasen in razviden potek zdravljenja si pomagajo

z lai�nimi pomo�niki. Te izobrazijo za natan�no zbiranje podatkov in dokumentacije

o ozdravitvah, ki so se zgodile. Ko so vsi podatki zbrani se zberejo na internem

sre�anju, kjer natan�no pregledajo zapisane ozdravitve in priloženo dokumentacijo.

�e je priloženo dovolj dokumentov napišejo komentar. Zaklju�ene ozdravitve

uporabljajo na internih konferencah ali pa eksternih predavanjih ob privolitvi

ozdravljene osebe.

Znanstvene vede niso nikoli objektivne, ampak vedno subjektivne. Tudi

naravoslovni znanstveniki �rpajo inspiracijo v metafiziki. Iz opazovanja z udeležbo

lahko zaklju�imo, da znotraj MWF-a obdelujejo ozdravitve z znanstvenimi oziroma

medicinskimi metodami, da pa inspiracijo za to po�etje �rpajo iz osebnih

metafizi�nih prepri�anj. Na tej to�ki ne bi odpirali debate, kaj je znanost in ali je

znanstvenikom dovoljeno imeti metafizi�na prepri�anja.

8.6 ANALIZA INTERVJUJEV IN RAZPRAVA

Strukturirani intervjuji so bili poslani preko elektronske pošte 10 pripadnikom

MWF skupine. Od tega jih odgovorilo 8. Nekateri odgovori so neodgovorjeni ali

skromni, a ve�ina odgovorov je natan�nih in v skladu z vprašanji. Od osmih

intervjuvancev sta bili le dve ženski, ostali pa so bili moški. Starost intervjuvancev je

nekje med 35 in 60 let. Eden od intervjuvance je psiholog, dve sta zobozdravnici,

ostali pa so vsi zdravniki uradne, znanstvene medicine. Intervjuji so bili izvedeni

mednarodno, dva v Sloveniji, dva v Švici, dva v Nem�iji, eden v ZDA in eden v

�

� ��

Avstriji. Kljub temu, da so pripadniki MWF skupine tudi v azijskih in afriških

državah pa nam zaradi �asovnih omejitev niso bili dostopni.

Potrebno je opozoriti, da se v intervjujema izpeljanima v Sloveniji pojavlja beseda

izcelitev,76 namesto besede ozdravitev, kar zasledimo tudi v slovenski literaturi

Kroga prijateljev B. G. Argumentirano v opombi Jonatan Vinkler ugotavlja, da gre

za hrvatizem.

Okvirno so na vprašanja zastavljena v strukturiranih intervjujih odgovarjali slede�e:

1. Razlika med biomedicino in `duhovnim zdravljenjem` oz. `zdravljenjem po

duhovni poti`, je po zdravniku iz Nem�ije, slede�a: »Naša šolska (univerzitetna)

medicina je, �e primerjamo mlada znanost, medtem ko zdravljenje po duhovni poti

temelji na zelo stari modrosti, ki je bila na žalost narobe ocenjena, zatirana in

nazadnje pozabljena. Medicina, ki temelji na znanosti, se pri postavljanju diagnoze

osredoto�a na simptome, vizualne metode in laboratorijske parametre […] pri

zdravljenju po duhovni poti pa so bolezni posledica kršenja božanskega reda

stvarjenja in mora iskalec pomo�i sam ukrepati, da si povrne zdravje, sam je

odgovoren za svoje zdravje.77«

Biomedicina smatra �loveka kot celoto molekularnih celic, zato so o�itki biomedicini

najpogosteje pretirano ukvarjanje s telesom oz. izklju�no ukvarjanje s telesom,

vendar se ji s tem ne odvzema pomembne vloge, ki jo ima pri zdravljenju oz.

��76 V Slovenijijo je izkustvena gnoza B. G. prišla skozi hrvaške prevode in ideologijo Neo-Jugoslavije, zato se v slovenskih prevodih v�asih pojavijo

hrvatizmi. V žargonu Kroga prijateljev B. G. se zelo pogosto uporablja beseda izcelitev. Slavist dr. doc. Jonatan Vinkler besedo izcelitev kot slovensko

zavrže z naslednjimi argumenti: »Samostalnika izcelitev« … v slovenskem jeziku »NI. Primerljiv pomen je imela sedaj že zastarela slovenska (neko�

starocerkveno slovanska) beseda izle�itev, ki se je v slovenskih tekstih 19. in starejših stoletij nanašala na ozdravitev tako duha kot telesa. Tozadevno se je

uporabljala predvsem ob popisih svetopisemskih �udežev v Novem testamentu, kjer se zdi, da beseda te�e tako o (o)zdravljenju duše kot (posledi�no) telesa.

Slovenski jezik predpone iz- ne uporablja za zaznamovanje istega pomena kot hrvaš�ina; slovenski samostalnik na strukturno analognem mestu uporablja

predpono za-, ki pa ozna�uje nekaj kon�anega, vendar kljub vsemu parcialnega (zaceliti, zacelitev rane). Zato slovenskega samostalnika zacelitev ne kaže

rabiti za« …celostno ozdravitev. »Na situ tako ostane zgolj beseda ozdravitev, in sicer v enem od stranskih pomenov oz. podpomenov.

Edino, kar tako ostane, je ozna�evanje s pomo�jo besedne zveze: npr. dušno-fizi�na ozdravitev, tj. dušna in fizi�na ozdravitev, ali morda celostna ozdravitev.

Samostalnika izcelitev ne kaže uporabljati, ker gre za izrazit hrvatizem.«

77 Intervju z zdravnikom iz Nem�ije. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Our university (taught) medicine is, by way of comparison, a young science,

while healings on the spiritual path base upon a very old wisdom, which was regrettably misjudged and combated and finally forgotten. The science based

medicine orients to Symptoms, imaging methods and laboratory parameter to find diagnosis. […] for the healing in the spiritual way, here diseases are a

result of a violation against the divine order of the creation and the help seeker has to do something on his own to regain health, he carries the responsibility

for his health.«

�

� ��

rehabilitiranju telesa. Intervjuvanci trdijo, da biomedicina zdravi funkcije in

strukturo telesa, psihologija pa intelekt: »Šolska medicina ima za osnovo logi�no

analiti�no znanstveno pot. Sistem – �loveka – razgradi na manjše partikle, ugotavlja

odstopanja in deluje na patološke mehanizme. Najbolj uporabljana pot je

biokemi�na in kirurška. […] Medicina je znanstvena panoga, ki principielno zdravi

telo. Celo ko zdravi duševnost, zdravi telo (možgane) z vplivi na možganske

transmiterje. Bolezni poizkuša dokazati v telesu in jih tam tudi zdraviti. […]

Duhovno zdravljenje se torej zgodi takrat, ko se �lovek ponovno priklju�i na nevidne,

pozabljene izvore mo�i, življenja oziroma celote vsega. Ta ponovni priklop se lahko

manifestira tudi v izboljšanju zdravja, ima pa seveda tudi mnogo širše u�inke:

duševni mir, zbranost, ve�je opažanje živosti življenja, modrost, strpnost itd.78«

Odgovori so si precej razli�ni, glede na metafizi�no prepri�anje vsakega

posameznika, skupno jim je predvsem to, da vsi omenjajo zdravljeno osebo kot

akterja pri procesu zdravljenja, kakor poudari zobozdravnica iz Slovenije gre za

samopomo�, torej se vsak zdravi iz sebe, ko enkrat v telo vstopi kozmi�na energija:

»Zdravljenje poteke iz sebe-vsak zdravi sebe z `izcelitveno` mo�jo, kjer se odstranijo

vzroki bolezni in se ne zdravi posledic.79« Odgovornost za zdravljenje prevzame

zdravljena oseba, saj sama prosi za ozdravitev in absorbira heilstrom.

Zdravnik iz Švice poudari sprejemanje kozmi�ne subtilne energije in poznavanje

kozmi�nih zakonitosti kot bistveni del `duhovnega zdravljenja`. Podoben poudarek

smo odkrili že v govorih B. G.: »Zdravljenje po duhovni poti pa temelji na domnevi

o univerzalni subtilni energiji, ki je nujna osnova za vse življenje. Tudi mnogi

znanstveniki, predvsem vsi kvantni fiziki, so prišli do spoznanja, da taka energija

mora obstajati in da prihaja od inteligentne in ustvarjalne entitete. Na koncu koncev

je obstoj stvarnika, Boga, o�iten. �loveško bitje, ki je sestoj telesa, duše in duha,

lahko uporablja to univerzalno energijo bolj ali manj glede na lastno povezanost z

virom te energije ter lastno poznavanje dolo�enih višjih zakonov.80«

��78 Intervju z zdravnikom iz Slovenije.

79 Intervju z zobozdravnico iz Slovenije.

80 Intervju z zdravnikom iz Švice. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Healing on the spiritual path however proceeds on the assumption of an

universal subtle energy that is the essential basis for all life. Also many scientists, first of all quantum physicists come to the realization that such an energy

must exist and that this force must be provided by a intelligent and creative entity. At the end the existence of a creator, God is evident. The human being that

�

� ��

2. Iz zbranih odgovorov lahko zaklju�imo, da MWF shranjuje in zbira dokaze

`duhovnih ozdravitev` na znanstveni bazi ter o tem v obliki mednarodnih predavanj

informira svojo stroko ter laike. S tem vpliva na medicinsko verovanje znotraj, v prvi

vrsti evropske, mentalitete. Na dolgi rok imajo željo, da se povežejo s sistemom

uradne medicine.

3. Razen treh intervjuvancev so vsi ostali doživeli `duhovne ozdravitve` s

pomo�jo izkustvene gnoze B. G., kar lahko vsekakor vidimo kot mo�an oseben

razlog, da stojijo za `duhovnimi ozdravitvami`. Nekateri so poleg nepoznanih

ozdravljenih oseb, �igar so v vpogled dobili samo dokumentacijo, spremljali skozi

proces `duhovnega zdravljenja` svoje paciente ali družinske �lane. Pri vseh

intervjuvancih pa je poleg osebnih izkušenj, zaznati tudi tehtne argumente, ki

razkrivajo, zakaj kot akademiki raziskujejo ta fenomen ter o njem predavajo ostalim

iz svoje stroke in laikom. Konkretno v tem odgovoru navajajo predvsem to, da lahko

stojijo za `duhovnimi ozdravitvami` zato, ker jih sami zelo natan�no preverjajo v

skladu s pravili uradne medicine. Lahko zaklju�imo, da jih vodi osebno in

znanstveno medicinsko prepri�anje.

4. Pluralnost medicinskih sistemov se zdi vsem potrebna in zaželena, saj

ugotavljajo, da imamo ljudje razli�ne sisteme prepri�anj in da zato potrebujemo

razli�ne na�ine zdravljenja. Zdravnik iz Slovenije poudari, da je pluralnost

medicinskih sistemov že od nekdaj obstajala: »Pluralnost medicinskih sistemov je

vedno obstajala in obstaja tudi danes. Razlika je samo v tem, kako neka družba

obravnava obrobne, alternativne, nešolske sisteme.81«

5. in 6. Kakor smo že omenili, sistemu uradne medicine o�itajo, da je

skoncentriran samo na zdravljenje telesa, ki ga dojema kot skupek atomov.

Pozornost posve�a zdravljenju simptomov, ti pa so le posledica, saj mu vzrok ni

pomemben: »Sodobna medicina – kot se je lahko nau�imo – temelji na zdravljenju

�lovekovega telesa. Od kod izvira bolezen ter kaj je vzrok zanjo pa je o�itno

nepomembno.82« Po njihovem mnenju in izkušnjah, sistem uradne medicine ne

posve�a dovolj pozornosti oz. sploh ne posve�a pozornosti �lovekovi esenci, naj ga

��is regarded as a unit of body, soul and spirit can use this universal energy more or less depending on his connection to this energy source and his knowledge

about certain superior laws.«

81 Intervju z zdravnikom iz Slovenije.

82 Intervju z zobozdravnico iz Švice. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Modern medicine - as we can learn it - is based on the treatment of the

human body. It seemed to be insignificant where the illness came from and what was the reason for this disease.«

�

� ��

poimenujejo kot duh, duša ali kako druga�e: »Uradna medicina se preve� osredoto�a

na strukturo in delovanje na nivoju kemije. Ne posve�a pa dovolj pozornosti

duševnemu in duhovnemu vplivu ter temu, kar nam narekuje telo.83«

Eden od zdravnikov celo izpostavi diktat sistemu uradne medicine s strani farmacije,

priznava pa mu logi�nost, preverljivost, raziskanost, varnost, nadzorovanost,

univerzalnost itd.: »Šibkosti šolskega sistema so, da je premalo odprt za opazovanje

drugih pristopov in se tako izgubljajo spoznanja, ki tam nastajajo, obenem pa je pod

nedvoumnim diktatom farmacije. Prednosti šolskega sistema so, da je logi�en,

raziskan, preverjen, varen, nadzorovan, univerzalen, aktualen, dostopen, u�ljiv in

prenosljiv. […]

Šibkosti alternativnega sistema pa so, da je neorganiziran, prepuš�en

posameznikom, podvržen manipulacijam in zlorabam. Njegove prednosti so, da se v

takih sistemih bolj osebno posve�ajo posameznikom, vzpodbujajo lastne zdravilne

sile, jih energetsko oja�ujejo itd.84«

V zvezi s komplementarnimi medicinskimi sistemi se precej pojavljajo mnenja, da bi

morali biti znanstveno preverljivi in uradno sprejeti tako, da ne bi prihajalo do zlorab

in pomanjkanja sodelovanja s sistemom uradne medicine, kjer je to nujno potrebno

(npr. kirurški posegi v urgentnih primerih). Prednost komplementarnih medicinskih

sistemov pa vidijo v tem, da obravnavajo �loveka celostno, tj. zdravijo tako dušo,

duha kot telo. Ta pristop se jim zdi njuno potreben pri kroni�nih boleznih, a vsekakor

v sodelovanju s sistemom uradne medicine, ki naj bi preverjal komplementarne

medicinske sisteme.

Zdravnik iz Nem�ije poudari izkoreninjenost epidemij in podvojitev pri�akovane

življenjske dobe zaradi sistema uradne medicine, a priznava nemo� tega sistema v

primerih kroni�nih obolenj: »Epidemije so izkoreninjene in življenjska doba se je

podvojila prav zaradi šolske (univerzitetne) medicine. Znanje, ki ga posredujejo na

univerzi, pa ni dovolj, saj smo pri mnogih kroni�nih boleznih brez mo�i. […]

��83 Intervju z zdravnikom iz Avstrije. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Conventional medicine is too much focused on the structure and the

functioning on the chemical level. It does not pay enough attention to the mental and spiritual influence and guidance of the body «


�

� ��

Komplementarni medicinski sistemi upoštevajo fizi�no, duševno in duhovno enotnost

posameznika. So uspešni in brez smrtonosnih stranskih u�inkov.85«

7. Zdravnik iz Švice trdi, da komplementarne medicine in biomedicina že

sodelujejo med sabo: »Že gresta z roko v roki.«86

Kakor opozarja že �ebron (2008), je sodelovanje med obema odvisno od zakonske

ureditve v posamezni državi. Namre� zdravnik in zobozdravnica iz Slovenije

poudarjata pomembnost tega sodelovanja, a to vidita šele nekje v prihodnosti,

medtem ko je za zdravnika iz Švici to že realnost, saj sam uporablja hkrati razli�ne

medicinske sisteme. Prav tako je to že realnost za zdravnika iz ZDA, ki omeni le to,

da je sodelovanje odvisno od ljudi samih. Ne glede na trenutno stanje v posamezni

državi, pa se zdi vsem smiselno, da komplementarni medicinski sistemi in sistem

uradne medicine med seboj sodelujejo (seveda z upoštevanjem njihovih omejitev in

adutov87).

8. Izkustvena gnoza B. G. jim pomaga pri delu v zdravstvu, tako v odnosu do

pacientov kot pri odlo�itvah (prava terapija), ki jih sprejemajo v svojem poklicu.

Zanimivo je tudi, kar omenjajo zdravnik iz Nem�ije ter zdravnik in zobozdravnica iz

Švice v spodnjih citatih, in sicer da sprejemajo kozmi�no subtilno energijo za svoje

paciente in zase, tako pacienti hitreje okrevajo, oni pa zdržijo tempo dela:

• »Skozi nauke Bruna Gröninga sem spoznal, kako pomembno je gledati na

pacienta z empatijo in verjeti v njegovo zdravje. Posameznika lahko opozorim,

naj pazi na svoje mišljenje in naj verjame v svoje dobro zdravje. Uporabljam pa

tudi možnost sprejemanja Heilstroma za moje paciente. Pa tudi sam potrebujem

energijo zase, da sem lahko kos svojemu delu zdravnika. Zato dnevno sprejemam

Heilstrom.88«

��85 Intervju z zdravnikom iz Nem�ije. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »It’s due to the university medicine that epidemics are eradicated and

expectancy of live has doubled. The imparted university knowledge however is not sufficient. One stands helpless in the face of many chronic diseases. […]

Complementary medical systems take the physical, mental and spiritual unity of the individual into account. They are successful and free of lethal side

effects.«

86 Intervju z zdravnikom iz Švice. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »They already go hand in hand«

87 Intervju z zdravnikom iz Nem�ije.

88 Intervju z zdravnikom iz Švice. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Trough the teachings of Bruno Gröning I know, how important it is to face a

patient with empathy and to believe in his good health. I can alert a person to take care about his thoughts and also believe in his own god health. And I use

the possibility to absorb the Heilstrom for my patients. Not least I need the energy for myself to be able to cope with my work as a physician in the right way.

Therefore I daily absorb the Heilstrom.«

�

� ��

• »[…] uglasim se za vse moje paciente, da bi našli pravo terapijo zanje, da

smo vsi mirni in harmoni�ni.89«

• »Skozi redno sprejemanje t. i. zdravilnega toka, skozi prošnje po božanskem

vodenju mojega vsakodnevnega dela.90«

9. Zaradi življenjskega stila, ki ga imajo zdravniki in zdravnice, so v ve�ini

odgovarjali, da za njih ni razlike med delom in osebnim življenjem.

10. `Metoda` B. G. je po njihovem mnenju primerna tudi za zdravljenje družbe,

ki pa gre z roko v roki s psihi�nim zdravjem posameznika: »Vsaka družba je zdrava

toliko kot je zdrav posameznik.91«

Kakor vidimo iz citata, ki odgovarja na 8. vprašanje in iz spodnjega citata,

intervjuvani zdravniki/zobozdravnici/psiholog ve�krat povezujejo misli z

individualnim oz. družbenim zdravjem, kar bazira ne enemu od spoznanj B. G.:

»Misli so duhovna mo�!« Busse (1994). Eden od intervjuvancev celo napiše, da je

zdravje družbe odvisno od zavedanja posameznikov, da imajo vse bolezni duhovni

vzrok (�e povežemo to z zgornjim citatom, je to hkrati miselni vzrok): »Ja, na

podlagi uvida, da je vzrok vseh bolezni duhovni in da naše pozitivne misli in

priprošnje vodijo do spremembe zavedanja �loveštva.92«

Pri vseh informatorjih lahko opazimo metafizi�no prepri�anje, da smo duh/duša,

neka nematerialna esenca, telo pa nam služi kot orodje za dolo�en �as. Poudarek

dajejo na zdravljenju te esence, pri tem pa ne negirajo zdravljenja tudi telesa:

»Zavedati se moramo, da imamo telo za �as tega življenja, da pa smo duh.93«

Na podlagi vseh intervjujev lahko zaklju�imo, da so intervjuvanci most med obema

medicinskima sistemoma, torej med uradnim medicinskim sistemom in

komplementarnim medicinskim sistemom tj. `duhovnim zdravljenjem`, ki se je ��89 Intervju z zobozdravnico iz Švice. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »[…] I do tuning in for all of my patients, that we find the right therapy for

them, that we are all calm and in harmony.«

90 Intervju z zdravnikom iz Nem�ije. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Through the regular absorption of the so called healingstream, through the

request for divine guidance for my daily work.«


92 Intervju z zdravnikom iz Nem�ije. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »Yes, on the base of the insight that all illnesses have a spiritual cause, and

that our positive thoughts and intercessions lead to a change of the awareness in mankind.«

93 Intervju z zobozdravnico iz Švice. Prevedla uni. dipl. angl. Andreja Krašna: »We have to be aware that we have a body for this period of life, but we are

spirit.«

�

� ��

razvilo na podlagi izkustvene gnoze B. G. Gre za prepletanje naravoslovne znanosti

in gnoze.

Kakor razloži zdravnik iz Nem�ije, so pri `duhovnem zdravljenju` bolezni posledica

prekršitve kozmi�nega reda, oseba pa je sama odgovorna za bolezensko stanje in

mora tudi sama nekaj narediti, da ponovno pridobi zdravje. Samoodgovornost za

bolezensko stanje pa Telban odkrije tudi v drugih medicinskih verovanjih. Npr. na

eni od svojih terenskih raziskav je ugotovil, da je medicinsko verovanje ljudstva

Melpa v višavju Papue Nove Gvineje slede�e: »Bolezen kot kazen je tesno povezana

tudi z notranjimi ob�utki posameznika. Zamere, frustracije, jeza, ljubosumje se lahko

razvijejo do take mere, da tisti, ki jih doživlja, lahko zboli ali celo umre.« (Telban,

1989, 161)

Telban (1989) obravnava zdravje družbe kot celote, to pa je v mnogih medicinskih

verovanjih odvisno od usklajenosti družbe in njenih posameznikov s kozmi�nim

redom ter upoštevanjem kozmi�nih zakonov. V tako imenovanih plemenskih

družbah imajo ponavadi šamani ali vra�i vlogo kozmi�ne osi (Eliade, 2006).

Funkcija kozmi�ne osi je, da družbo in posameznika poveže v/z kozmi�ni/m red/om,

tako, da se ta nahaja na tistem mestu, ki je po kozmi�nem redu dolo�eno prav zanj. S

tem pa se tako družba kot posameznik izogne bolezenskim stanjem. Dojemanje B. G.

je enako šamanom, le da on kozmi�ni red poimenuje Božji red.

Nacisti�na in fašisti�na kultura je bila že v svojem jedru izrazito patogena. B. G. je

imel neke vrste vlogo zdravilca te patogene družbe, tako kot jo imajo šamani v svojih

širših skupnostih.

�

� ��

9 SKLEPNE MISLI

Nekateri gnostiki so do svojega socio-kulturnega okolja zavzeli pozicijo koalicije

drugi spet opozicije. Možno pa je tudi, da so bili ti isti gnostiki le druga�e videni oz.

druga�e definirani s strani raziskovalcev oz. hereziologov (Zalta, 2005). Na podlagi

tega smo zajeli bistvo gnoze, gnoza oz. spoznanje gre preko teze in antiteze v

sintezo. Bistvena lastnost gnostikov je preseganje tradicije za voljo spoznanja, saj

jim je spoznanje najvišja vrednota. Gnostiki ostajajo znotraj svojega socio-

kulturnega okolja, a ga zaradi spoznanja višje `duhovne resnice` presegajo.

Najve�krat so zaradi svojega presežka od ve�ine ljudi znotraj socio-kulturnega okolja

nerazumljeni. Pogosto so tudi politi�no in religijsko preganjani. Eden takšnih

gnostikov je bil tudi B. G., ki je bil zaradi svojih nadnaravnih sposobnosti in

misti�nih uvidov mote� dejavnik znotraj družbenih norm. Namre� spremembe, ki jih

je s svojo karizmo prinašal, so izzvale odpor pri nekaterih zdravnikih in županih, pri

t. i. posvetni oblasti. Pri tistih, ki so se bali, da bi spremembe prinesle izgubo

njihovega položaja v družbi. Ta strah je bil namre� mo�nejši od želje po pomo�i

so�loveku in morebitnemu presegu kolektivne zavesti, ki je bila za to potrebna.

Skozi zgodovino religij je ohranjenih mnogo misti�nih tekstov, ki so nastali na

podlagi misti�nih govorov. � � �� (po Ban, 2007), ki je prou�eval judovsko

mistiko, piscem misti�nih tekstov predpiše izkustveno nujnost. To izkustveno

nujnost v svojih govorih poudarja tudi B. G., zato smo njegovi gnozi dali ime

izkustvena gnoza. Po W. Jamesu (2008) najdemo pri B. G. vse štiri lastnosti

misti�nih izkustev: neizrekljivost, noeti�nost, prehodnost in pasivnost. Prav tako pa

ga lahko prepoznamo tudi v J. M. Velascovem (po Ban, 2007) definiranju misti�nega

izkustva: neposredno združitev z numinozno enostjo B. G. poimenuje združitev z

Bogom oz. Vsem, zavesten obrat k notranjemu psihi�nemu dogajanju in spremenjena

stanja zavesti zasledimo pri B. G. že v otroških letih.

Kakor ugotavlja T. Ban (2007), so predvsem krš�anski mistiki �utili mo�no notranjo

potrebo, da svoja misti�na izkustva in gnosti�ne uvide posredujejo vsaj znotraj

�

� ��

svojega socio-kulturnega okolju. To gore�nost zaznamo tudi v misti�nih govorih B.

G. ter njegovih neumornih potovanjih in zavzemanjih za predajo svoje izkustvene

gnoze.

W. James (2008) odpre temo kozmi�na zavest, kjer trdi, da je to druga�en tip zavesti

od racionalne zavesti. Iz tega lahko izpeljemo, da se nahajajo mistiki v druga�ni

zavesti kot ve�ina, kljub temu, da so fizi�no prisotni v isti realnosti kot ostali. V

kozmi�ni zavesti se zavedajo kozmi�nega reda in s tem kozmi�nih zakonov, ki

obstajajo kljub ve�inski ignoranci oz. nezavedanju le-teh. Tisti, ki pa te zakone

poznajo, imajo lahko razli�ne nadnaravne sposobnosti. Pri B. G. se najbolj jasno

kaže ena od teh sposobnosti, in sicer sposobnost zdraviti so�loveka.

Nacisti�na in fašisti�na kultura je bila že v svojem jedru izrazito patogena. B. G. je

imel neke vrste vlogo zdravilca te patogene družbe, tako kot jo imajo šamani v svojih

širših skupnostih.

Antropologija medicine se dotakne psihologije, sociologije, filozofije, kozmologije

in religijskih študij, zato je zelo uporabna veda pri prou�evanju zdravja. Kriti�no

obravnava pluralizem medicinskih sistemov, katerega pa velikokrat s svojo politi�no

in socialno ideologijo mo�i prekrije sistem biomedicine. Koncept medicinskega

sistema pa poleg praks in znanj posamezne medicine, upošteva tudi medicinsko

verovanje ter odnose, ki se spletejo okoli t. i. bolezni. Torej zajema celoten sistem

prepri�anj v zvezi z boleznijo, zdravjem, zdravljenjem in telesom.

Po �ebronovi (2003, 17) na ta na�in dojamemo sistem biomedicine kot enega od

številnih medicinskih sistemov ter »[…] ga analiziramo kot strukturo mo�i, kot

ideološko-kulturni aparat, ki je zgodovinsko determiniran (Seppilli 2000: XV).«

V spodnjem citatu Telban jasno povzame ugotovitve antropologije medicine, ki se

pokrivajo tudi s terensko raziskavo tega diplomskega dela: »To pa ponovno kaže na

že omenjena dejstva: da imata bolezen in zdravljenje tako biološki kot tudi

psihološki, socialni in kulturni pomen. Naloga vsake medicine pa naj bo, da �imbolj

�

� ��

humano uporabi svoje znanje. Saj kot pravi Svetovna zdravstvena organizacija:

»Zdravje je stanje popolnega, dobrega, fizi�nega, psihi�nega, mentalnega in

socialnega po�utja in ne le odsotnost bolezni ali betežnosti.« (WHO 1978).« (Telban,

1989, 162)

Na podlagi zgledov B. G. in njegovih predavanj je društvo Krog prijateljev Bruna

Gröninga preko MWF-a razvilo enega od komplementarnih medicinskih sistemov.

Glede na antropološke raziskave �ebron (2008), pa ni tipi�en komplementarni

medicinski sistem, saj v dolo�enih pogledih spominja bolj na tradicionalni

medicinski sistem. Ne glede na teoretsko umestitev pa ta medicinski sistem služi kot

dopolnilo k individualnemu in družbenemu zdravju. Antropologija medicine nam

namre� odkriva, da zdravje ni samo individualno, temve� tudi družbeno, saj je v

ve�ji meri sestavljeno iz odnosov. Poleg tega ni strogo vezano le na fizi�no telo,

ampak je tudi duhovno-duševno. Zdravniki sami ugotavljajo, da je fizi�na bolezen

posledica duševnega obolenja ali pa je vzrok celo neznan.

Terenske raziskave so nam pokazale, da strogo sekularne in racionalne metode

zdravljenja niso dovolj, da bi ozdravile �loveka, ki je bolj kompleksen kot zgolj

samo njegovo fizi�no telo. Poleg tega pa je kot individuum del družbe in �e ni zdrava

družba, tudi on oz. ona ne bo zdrav/a v njej.

Potrjene hipoteze služijo kot definicije fenomena B. G. in komplementarnega

medicinskega sistema, ki se je razvil na podlagi tega fenomena, tj. `duhovnega

zdravljenja` (angl. spiritual healing). Torej so le izhodiš�e za nadaljnje raziskave, ki

bi bile predvsem smiselne znotraj zgodovine. Umestitev mikrozgodovinskih

dogodkov povezanih z B. G. v širšo makrozgodovinsko preglednico, bi zahtevalo

dobro poznavanje širše zgodovine �loveštva, zdravilstva, spontanih množi�nih

gibanj, karizmati�nih voditeljev ter socio-zgodovinskega okolja B. G. Smiselna bi

bila tudi poglobljena teološka, psihološka in medicinska študija tega fenomena,

namre� takšne raziskave bi odprle vrsto vprašanj. Kaj sploh je zdravje? Kaj pomeni

poznavanje kozmi�nih zakonov za našo družbo in kako lahko s pomo�jo tega

izboljšamo kvaliteto življenja v duhovno-duševnem smislu?

�

� ��

10 LITERATURA

Ban, T. (2008): Novodobniška duhovnost: Od zgodovinskih izvorov do sodobne

podobe. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

Ban, T. (2007): Prežitki zgodovinskih misti�nih izro�il v novodobnih razumevanjih

telesa. Ljubljana, neobjavljena doktorska disertacija.

Barfield, T. (2006): The Dictonary of Anthropology. Blackwell Publishing Ltd.

Barnard, A. in Spencer, J. (2002): Encyclopedia of social and cultural anthropology.

London, New York, Routledge.

Beranke, M. (2002): Priro�ni slovar tujk. Ljubljana, Cankarjeva založba.

Busse, T. (1994): Življenjske modrosti; 1-4. Luneburg, Grete Hausler GmbH-Verlag.

Clarke, P. B. (2006): Encyclopedia of new religious movements. London, New York, Routledge.

Drury, N. (2004): The new age. London, Thames and Hudson.

Ember, Carol R. in Melvin (2004): Encyclopedia of Medical anthropology: health

and illness in the world`s cultures. New York, Springer Science + Business Media.

Eich, T. (2007): Jaz živim, da bi �loveštvo lahko živelo dalje. Hennef, Kreis fur

geistige Lebenshilfe e. V.

Eich, T. (2008): Jaz želim smo pomagati in izceljevati. Hennef, Kreis fur geistige

Lebenshilfe e. V.

Eliade, M. (1992): Kozmos in zgodovina: mit o ve�nem vra�anju. Ljubljana, Nova

�

� ��

revija (Zbirka Hieron).

Eliade, M. (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idej I. Ljubljana, DZS.

Eliade, M. (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idej II. Ljubljana, DZS.

Eliade, M. (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idej III. Ljubljana, DZS.

Eliade, M (2006): Šamanizem in arhai�ne tehnike ekstaze. V Poligrafi, letnik 11,

43/44. Ljubljana, 161-182.

Gellman, Jerome I. (2005): Mysticism and Religious Experience. V Philosophy of

Religion, New York, Oxford University Press, 138-167.

Jung, K. G. (2003): �lovek in njegovi simboli. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Kališnik, M. (2007): Slovenski medicinski slovar. Ljubljana, Univerza v Ljubljani,

Medicinska fakulteta.

Lipovec �ebron, U. (2003): Tradicionalini zdravilci in duhovni posredniki v Istri.

neobjavljeno magistrsko delo.

Lipovec �ebron, U. (2008): Krožere zdravja in bolezni; Tradicionalna in

komplementarna medicina v Istri. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska

fakulteta.

Louth, A. (1993): Izvori krš�anskega misti�nega izro�ila. Ljubljana, Nova revija

(Zbirka Hieron).

Otto, R. (1993): Sveto. Ljubljana, Nova revija (Zbirka Hieron).

Rebi�, A. (2007): Splošni religijski leksikon. Ljubljana, Modrijan založba d.o.o.

�

� ��

Robinson, J. M. (1990): The Nag Hammadi library in English: translated and

introduced by members of the Coptic Gnostic Library Project of the Institute for

Antiquity and Christianity. New York, HarperSanFrancisco.

Tavzes, M. (2006): Veliki slovar tujk. Ljubljana, Cankarjeva založba.

Tedlock, B (2006): Šamanski sve�eniki in sve�eniški šamani. V Poligrafi, letnik 11,

43/44. Ljubljana, 183-196.

Telban, B. (1989): Antropologije zdravja, bolezni in zdravljenj. V Glasnik SED,

letnik 29, 3-4. Ljubljana, 153-166.

Telban, B. (2002): Medical ethnics and the body across cultures. V Anthropološki

zvezki, letnik 8, 1. Ljubljana, Društvo antropologov Slovenije, 30-40.

Zalta, A. (2005): Svetloba na Zahodu; gnosti�ni elementi in kabala. Maribor,

Študentska založba Litera.

William, J. (2008): The Varieties of Religious Experience. Padstow, Cornwall,

Routlage.

Skripta pri predmetu �lovekove pravice dr. doc. Roka Svetli�a.

�

Odgovor preko emajla dr. doc. Jonatana Vinklerja.

�

U�na pisma Kroga prijateljev Bruna Gröninga od 2003-2010.

Dokumentarni film: Fenomen Bruno Gröning; 19.09. 2010, Krog prijateljev Bruna

Gröninga.

�

� ��

11 FOTOGRAFIJE

Slika 1: Naval množic v Herfordu

http://www.bruno-groening.org/imag2/zeit06so0.jpg, (september, 2010), str. 25

Slika 2 in 3: Sliki iz brošure �udeži iz Herforda, na sliki R. H. 48. let star moški iz

Duisburga, 16 junij 1949

http://www.bruno-groening.org/imag2/z03-04-17-1.jpg, in

http://www.bruno-groening.org/imag2/z03-04-17.jpg, (september, 2010), str. 27

Slika 4 in 5:

Sliki iz brošure �udeži iz Herforda

http://www.bruno-groening-film.org/doku/main/bilder/Frau_auf_Bahre.gif in

http://www.bruno-groening-film.org/doku/main/bilder/Frau_aufgestanden.gif,

(september, 2010), str. 28

Slika 6:

B. G. govori ljudem iz balkona hiše v Herfordu

http://www.bruno-groening.org/images/bild3.jpg, (september, 2010), str. 30

Slika 7:

Izgon B.G. iz Herforda in prepoved zdravljenja

http://www.bruno-groening.org/images/galerie40.jpg, (september, 2010), str. 31

Slika 8:

Pismene prošnje ljudi B. G. v Herford


Slika 9:

Naslovnica �asopisa Revue

http://www.bruno-groening.org/images/revuetitel.jpg, (september, 2010), str. 34

�

� ��

Slika 10 in 11:

Eksperiment v Heidelbergu, gospod Strobel in Else Joest

http://www.bruno-groening.org/images/heidelberg.jpg, in

http://www.help-and-healing-sessions.com/0.09_0.1_0.1_0.02_250_173_csupload_19750566_large.jpg?u=2114756165, (september, 2010), str. 35

Slika 12:

Pogovor med B.G in prisotnimi v Heidelbergu

http://www.bruno-groening.org/imag2/zeit06so4.jpg, (september, 2010), str. 36

Slika 13:

Snemanje dokumentarnega filma o B.G. na Traberhofu

http://www.bruno-groening.org/imag2/zeit05wi-20.jpg, (september, 2010), str. 37

Slika 14:

Traberhof blizu Rosenheima

http://www.help-and-healing-sessions.com/480_360_csupload_21689929.jpg?u=158572890, (september, 2010), str. 38

Slika 15:


http://images01.olx.com/ui/1/27/55/1412255_2.jpg, (september, 2010), str. 38

Slika 16:


http://www.bruno-groening.org/images/bild15b.jpg, (september, 2010), str. 39

Slika 17:

Dr. Kurt Trampler je napisal knjigo Veliki preobrat

http://neue-zeit-verlag.com/images/Grosse%20Umkehr,%20Die.gif?osCsid=3265eca547d197192e67433a97cd1bb9, (september, 2010), str. 40

�

� ��

Slika 18:


http://www.bruno-groening.org/images/bild20b.jpg, (september, 2010), str. 41

Slika 19:

Nekaj arhiviranih �lankov iz tega obdobja

http://www.rund-um-rosenheim.de/groening.jpg, (september, 2010), str. 42

Slika 20:

Grob B. G. v Dillenburgu


Slika 21:

Kontekst fotografije ni podan.

http://www.help-and-healing-sessions.com/270_400_csupload_13019633.png?u=2308595344, (september, 2010), str. 47 Slika 22 in 23: B. G. praznuje Boži� v kraju, Deisterpforte leta 1957, kjer ima tudi boži�ni govor.

http://www.help-and-healing-sessions.com/upload/Christmas%20Speech%20of%20Bruno%20Gr%c3%b6ning%208-1957%20MS93.doc, in http://www.help-and-healing-sessions.com/upload/Christmas%20Speech%20of%20Bruno%20Gr%c3%b6ning%208-1957%20MS93.doc, (september, 2010), str. 47 in 48

�

� ��

12 ELEKTRONSKI VIRI

Krog prijateljev Bruna Gröninga (2010-05): The Bruno Gröning Circle of Friends.

http://www.bruno-groening.org/english/kreis/defaultkreis.htm

Krog prijateljev Bruna Gröninga (2010-05): The Medical Scientific Group MWF.

http://www.bruno-groening.org/english/mwf/defaultmwf.htm

Peter and Petra Ruether, Bruno Gröning Friends (Independent) (2010-08):

Christmas Talk given by Bruno Gröning in 1957. http://www.help-and-healing-

sessions.com/upload/Christmas%20Talk%20given%20by%20Bruno%20Gr%C3%B

6ning%20in%201957.doc

Wikipedia (2010-09): Bruno Gröning.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bruno_Gr%C3%B6ning

Wikipedia (2010-09): Bruno Gröning.

http://en.wikipedia.org/wiki/Bruno_Gr%C3%B6ning

�

� ��

13 PRILOGE

13.1 OPAZOVANJE Z UDELEŽBO

Opazovanje z udeležbo sem nefokusirano izvajala zadnje tri do štiri leta, saj me

mistiki, njihova funkcija v družbi in medicinski sistemi, ki obstajajo poleg biomedicine zanimajo že dlje �asa. Po poglobitvi v literaturo na to temo pa sem se v zadnjem letu osredoto�ila predvsem na opazovanje z udeležbo na sre�anjih in konferencah MWF skupine. Od 29. 1. 2010 do 31. 1. 2010 sem bila v Gesekah, v Nem�iji, kjer so se zbrali na interni konferenci t. i. `zapisovalci uspešnih poro�il`. Na tej konferenci so medicinski delavci izobraževali laike, kako morajo zapisati ozdravitve, da so v skladu z zahtevami uradne medicine. Poudarili so, da mora biti iz zapisanih ozdravitev jasno razvidno bolezensko stanje in vsa zdravljenja, ki jih je oseba imela, preden je prišla v stik z zdravilno energijo oz. heilstromom ter to�ene datume, kdaj se je to dogajalo. Razviden mora biti tudi potek zdravljenja, kakor ga oni imenujejo regelungen, to je postopek �iš�enja tako psihe kot telesa. Tako imajo dovolj podatkov, da lahko zapišejo komentar v skladu z logiko uradne medicine. Ob koncu konference je nekaj ljudi v skladu z okviri t. i. znanstvene medicine poro�alo nekaj svojih ozdravitev, ki so jih zdravniki ali psihologi komentirali znotraj svoje stroke. Internemu sre�anju MWF skupine sem se pridružila 19. 6. 2010 (ob 921) v Mariboru. Sre�anje je bilo namenjeno izklju�no medicinskim delavcem. Zbrali so se, da bi pregledali zapisane ozdravitve, dokumentacijo ter napisali komentarje k tem ozdravitvam v primeru dovoljšnje razvidne dokumentacije. Zbralo se je osem medicinskih delavcev; sedem zdravnikov oz. zdravnic in ena psihologinja. Dve zdravnici sta prišli iz Gradca, en zdravnik in psihologinja iz Celja oz. okolice Celja, ostale zdravnice pa so bile iz Ljubljane oz. okolice Ljubljane. Zdravnici iz Gradca sta bili mlajši, medtem ko so bili ostali stari med 35. in 65. letom. Preden smo za�eli, sem jim razložila namen diplomskega dela ter jim zagotovila anonimnost in varstvo podatkov. Namre� zavedam se zdravniške zaprisege uradni medicini in pomembnosti zdravniške licence, ki jo potrebujejo pri svojem delu ter zdravniške etike do obravnavanih primerov. Vsi so se strinjali, da lahko prisostvujem njihovi interni obravnavi posameznih ozdravitev. Kljub temu, da so, �e se lahko tako izrazimo, detajlno izvedli znanstven postopek, ki ga zahteva znanstvena medicina, pa sre�anje ni bilo strogo sekularno kot smo tega vajeni pri sterilnem zahodnem medicinskem sistemu. Kot simbol neizrekljivega misti�nega izkustva je bila prisotna fotografija B. G.; fotografija je prikazovala B. G., kako sam arhivira v fascikle ozdravitve, ki so se dogajale v njegovi prisotnosti. Za�etek in konec MWF sre�anja je bil duhovnega zna�aja, samo jedro pa znanstvenega zna�aja. Tako da je bilo zanimivo opazovati, kako se konstruktivno dopolnjujeta znanost in duhovnost.

�

� ��

Sre�anje je potekalo v naslednjih to�kah:

• sprostitev ob klasi�ni glasbi, ki je bila posneta v Krogu prijateljev B. G., • stih, ki ga je napisal nekdo iz Kroga prijateljev B. G., • znotraj logike zahodne, znanstvene medicine obravnavane ozdravitve, • izsek iz govora B. G., • einstellen oz. naravnava na kozmi�no energijo, • klasi�na glasba, ki je bila posneta v Krogu prijateljev B. G..

Vse skupaj je potekalo dve do tri ure, ve�ji del so predstavljale obravnavane ozdravitve, ki so si sledile:

1. po�ena lobanja; • najprej je nekdo od prisotnih prebral že zapisano ozdravitev, • skupaj so prediskutirali ozdravitev ter si ogledali rentgenske slike o po�eni lobanji, • uporabljali so specializirane zdravniške izraze, • dokler ozdravitev ni dokon�ana, dokumentacija ni zbrana in pregledana, se obdrži v zdravniških krogih, zaradi zdravniške etike, šele potem se jo podstavi eksterno ob privolitvijo ozdravljene osebe, 2. depresija; • pri pregledovanju ozdravitve vidno sodelujejo med seboj, • natan�no zapišejo tako ime zdravila kot substanco, ki je internacionalno znana, da se lahko brez dilem razumejo na internacionalni ravni, • pri psihi�nih ozdravitvah so priložena še poro�ila pri� oz. pri�e, ta opiše nezmožnost gibanja oz. opravljanja dolo�enega dela, zaradi bolezenskega stanja in zmožnosti, ki jih oseba ponovno pridobi z ozdravitvijo; v tem konkretnem primeru je bilo poro�ilu psihiatra priloženo še poro�ilo moža, • poudarek dajejo tudi temu, da je natan�no zapisan postopek zdravljenja, ki ga imenujejo regelungen, • zdravnica iz Gradca si je pri postavljanju diagnoze pomagala s priro�nim leksikonom; Internacionalna klasifikacija bolezni (International classification of diseases), • glede na priloženo dokumentacijo klasificirajo ozdravitve v skupine od 1-5, • na koncu so prediskutirali ali ima ozdravitev dovolj dokazov, da lahko zapišejo zdravniški komentar in jo namenijo za eksterno uporabo; �e je ozdravitev dokumentacijsko nepopolna jo ohranijo le za interno uporabo, 3. odvisnosti od alkohola; • podobna zapažanja kot pri prvih dveh 4. Spira calcanai (kita na peti); • podobna zapažanja kot pri prvih dveh.

Eksterna predavanja, ki so bila namenjena tako medicinskim delavcem kot laikom so se odvijala na Ptuju, v Ljubljani in Novi Gorici. Uradno so se imenovala Zdravniška informativna predavanja. Udeležila sem se drugega v Ljubljani in tretjega v Novi Gorici. V Ljubljani je bilo 6. 11. 2010, v dvorani Tabor zbranih približno 200 ljudi. Predavanje so vodili zdravnik iz okolice Celja, zdravnica iz Gradca in veterinarka

�

� ��

nekje iz Avstrije. V poglavitnem delu predavanja so bile predstavljene ozdravitve s strani zdravnikov in ozdravljenih oseb, medtem ko je moderatorka povedala tudi nekaj o življenju B. G. in njegovi izkustveni gnozi. Tako, da lahko re�emo, da se je znanstveno predavanje mešalo z metafizi�nimi prepri�anji organizatorjev. Zdravnica iz Gradca je predstavila ozdravitev osteoporoze in naglušnosti z izvidi in diagrami poteka ozdravitve. Osebno sta predstavila ozdravitev dva Slovenca. Gospa je opisala svojo ozdravitev migrene, medtem ko je gospod predstavil ozdravitev angine pektoris. Pri obeh je sledil komentar zdravnika iz Slovenije. Za�etek in konec je bil duhovnega zna�aja, medtem ko je bilo samo jedro znanstvenega. Na steni za prisotnimi govorci je bila obešena fotografija B. G. kot simbol numinoznega. Zdravniško informativno predavanje 7. 11. 2010 v Novi Gorici je potekalo v isti zasedbi in z istim programom kot en dan prej v Ljubljani. Edino, kar je vredno omeniti je, da je bila sejna dvorana v ob�inski stavbi Nove Gorice ve� kot polna. Ko je zmanjkalo stolov so za�eli nositi klopi in ko je zmanjkalo klopi, so nekateri ljudje stali pred odprtimi vrati. Prišlo je blizu 300 ljudi, kar me je presenetilo in verjetno tudi organizatorje.

13.2 INTERVJUJI

13.2.1 INTERVJU SLOVENJIA, ZDRAVNIK

1. Kako se zdravljenje po duhovni poti razlikuje od zdravljenja s šolsko

(univerzitetno) oz. uradno medicino? Kaj je posebnost zdravljenja po duhovni poti? Ta dva sistema pravzaprav ne moremo vzporejati (tu upoštevam seveda trenutno realno stanje – v resnici je seveda vse eno in povezano). Šolska medicina ima za osnovo logi�no analiti�no znanstveno pot. Sistem – �loveka – razgradi na manjše partikle, ugotavlja odstopanja in deluje na patološke mehanizme. Najbolj uporabljana pot je biokemi�na in kirurška. Seveda se tudi v medicini v zadnjem �asu vse bolj uveljavlja širši pogled na �loveka in vplivi okolja, odnosov na njegovo zdravje. Vsekakor medicina v svoji vsakodnevni praksi ne ra�una na t. i. “višje sile”, oziroma jih prepuš�a eventuelni osebni uporabi pacienta. Medicina je znanstvena panoga, ki principielno zdravi telo. Celo ko zdravi duševnost, zdravi telo (možgane) z vplivi na možganske transmiterje. Bolezni poizkuša dokazati v telesu in jih tam tudi zdraviti. Zdravljenje po duhovni poti: izraz je samo delno primeren, morda zavajajo� ali celo škodljiv. Prava ali zdrava duhovnost je v principu tisto dogajanje, ki �loveka zopet povezuje z vso okolico zunaj in znotraj njega. Že to, da se �lovek sprašuje kdo sem? Kaj je namen življenja? Kam grem? itd. kaže, da je �lovek bivanjsko odcepljen od vedenja o sebi. Iskanje kon�nega odgovora o sebi je duhovna pot in ni nikoli kon�ana. Duhovno zdravljenje se torej zgodi takrat, ko se �lovek ponovno priklju�i na nevidne, pozabljene izvore mo�i, življenja oziroma celote vsega. Ta ponovni priklop se lahko manifestira tudi v izboljšanju zdravja, ima pa seveda tudi mnogo širše u�inke: duševni mir, zbranost, ve�je opažanje živosti življenja, modrost, strpnost itd. Ko se �lovek zopet zave in

�

� ��

priklju�i na celoto vsega ima potencialno tudi dostop do vseh nivojev, ki ga sestavljajo in se tako lahko tudi pozdravi = izceli=postane cel, celosten.

2. Kaj je poslanstvo MWF-a (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? Kako se to poslanstvo udejanja? Poslanstvo MWF je, da strokovno podpira duhovne ozdravitve in jim daje potrebno verodostojnost. Zdravniki sodelujejo z pisanjem komentarjev in prisotnostjo na info predavanjih.

3. Zakaj ste Vi kot akademik pripravljeni stati za fenomenom duhovnega zdravljenja? Ali imate osebno izkušnjo z zdravljenjem po duhovni poti? Za tem fenomenom sem pripravljen stati zato, ker so ozdravitve – izcelitve dokumentirane, potrjene osebno od ljudi, zabeležene na filmu itd. Številne ozdravitve lahko preverimo z medicinsko dokumentacijo.

4. Kaj menite o pluralnosti medicinskih sistemov? Pluralnost medicinskih sistemov je vedno obstajala in obstaja tudi danes. Razlika je samo v tem, kako neka družba obravnava obrobne, alternativne, nešolske sisteme. Nekateri jih zanikajo, drugi omalovažujejo, nekateri preganjajo (vse do kazenskih pregonov), nekateri (selektivno) dopuš�ajo itd. Vsekakor ima družba interes, da je zdravstven sistem dober in zanesljiv ter varen. Šibkosti šolskega sistema so, da je premalo odprt za opazovanje drugih pristopov in se tako izgubljajo spoznanja, ki tam nastajajo, obenem pa je pod nedvoumnim diktatom farmacije. Prednosti šolskega sistema so, da je logi�en, raziskan, preverjen, varen, nadzorovan, univerzalen, aktualen, dostopen, u�ljiv in prenosljiv. Šibkosti alternativnega sistema pa so, da je neorganiziran, prepuš�en posameznikom, podvržen manipulacijam in zlorabam. Njegove prednosti so, da se v takih sistemih bolj osebno posve�ajo posameznikom, vzpodbujajo lastne zdravilne sile, jih energetsko oja�ujejo itd.

5. Kakšno je na splošno vaše mnenje o medicinskem sistemu šolske (univerzitetne) oz. uradne medicine? Glej 4

6. Kakšno je na splošno Vaše mnenje o komplementarnih medicinskih sistemih? Glej 4

7. Ali lahko šolska (univerzitetna) medicina in komplementarna medicina sodelujeta skupaj? Trenutno stanje na svetu je takšno, da se takšno sodelovanje šele vzpostavlja. Na nekaterih ameriških univerzah je KAM (komplementarna in alternativna medicina) že izbirni predmet. Da bi prišlo do dobrega sodelovanja je potrebno vsaj dvoje: na eni strani zelo odprti zdravstveni delavci do novosti (še boljše z osebnimi izkušnjami) in raziskave in znanstven jezik, ki te pojave obravnava kriti�no in odgovorno (tu glej Mitja Peruš). Na strani KAM pa resni in odgovorni zdravilci, ki so zmožni razložiti svoje delovanje in ga dokumentirati.

8. Kako povezujete spoznanja Bruna Gröninga s svojim poklicem? Bolj jih povezujem s svojim življenjem. V poklicu pa opažam, da se ljudje zelo identificirajo s svojo boleznijo in jo v mnogih primerih držijo – kot je opozarjal že BG.

9. Kako povezujete spoznanja Bruna Gröninga s svojim osebnim življenjem? Vedno znova se poizkušam povezati v božji red, ki je višji red, kot ga je �lovek sposoben videti v svoji majhnosti in v vsakdanji praksi v glavnem bazira na strahu in željah.

�

� ��

10. Ali je po Vašem mnenju možno psihi�no in socialno zdravljenje družbe z metodo Bruna Gröninga? Vsaka družba je zdrava toliko kot je zdrav posameznik. To je približno tako kot se sprašujemo kdaj bo mir na zemlji: ko bo posameznik miren v svojem srcu. Je pa verjetno res, da bi bila že dovolj t.i. kriti�na masa ljudi – s tem da nih�e ne ve kolika naj bi bila ta masa kvantitativno (glej Maharishi efekt – 1%?). Najpomembnejše je delo na sebi. Zdrav posameznik je vedno to�ka normalnosti in miru. Nekateri pa so seveda poklicani, da delujejo v širšem okolju. �e so zelo ozaveš�eni lahko naredijo veliko dobrega (žal velja tudi obratno).

13.2.2 INTERVJU ZDA, ZDRAVNIK

1. In what way is the healing on the spiritual path different from the healing

with university (taught) or conventional medicine? What is particular about the healing on the spiritual path? Uses mind and spirit to heal, not material methods.

2. What is the mission of MWF (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? How has this been realized? To document curing which conventional

medicine cannot explain. 3. Why do you stand up as an academic for the phenomena of spiritual healing?

Have you had a personal experience? Because this is effective in many cases, such as mine who had a healing of a heart ailment.

4. What do you think of the plurality of medical systems? / 5. What is your general opinion about the university (taught) or conventional

medical system? It is inferior to many natural methods such as homeopathy but can be helpful to reduce symptoms, but rarely cures. The patients must keep taking the medicine, in chronic cases, to offset symptoms.

6. What is your general opinion about complementary medical systems? Homeopathy, nutritional and methods which change the thinking and brainwaves such as Neurofeedback (brainwave biofeedback) should be tried first in most chronic cases.

7. Can complementary medicines and university (taught) or conventional medicine work hand in hand? Yes.

8. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your work? I have always felt that God heals and the physician should be a vessel for higher things. Bruno Groening helps the physician to become that connection.

9. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your personal life? There is no difference between work and personal.

10. Do you personally think Bruno Gröning’s method can be used for psychological and social healing? Without a doubt, most assuredly.

13.2.3 INTERVJU SLOVENIJA, ZOBOZDRAVNICA

1. Kako se zdravljenje po duhovni poti razlikuje od zdravljenja s šolsko

(univerzitetno) oz. uradno medicino? Kaj je posebnost zdravljenja po duhovni poti? Zdravljenje poteke iz sebe-vsak zdravi sebe z izcelitveno mo�jo, kjer se odstranijo vzroki bolezni in se ne zdravi posledic.

�

� ��

2. Kaj je poslanstvo MWF-a (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? Kako se to poslanstvo udejanja? Poslanstvo MWF je zbiranje dokumentacije o izcelitvah po duhovni poti. Uresni�ujemo ga s pregledovanje zapisanih izcelitev in izlo�anjem tistih, ki so mogo�e tudi iz medicinskega stališ�a.

3. Zakaj ste Vi kot akademik pripravljeni stati za fenomenom duhovnega zdravljenja? Ali imate osebno izkušnjo z zdravljenjem po duhovni poti? Nisem pripravljena stati za fenomenom. To je moje osebno-intimno prepri�anje. Dobila sem izcelitev od Alergij ter ve� pomo�i pri opeklinah, udarninah.

4. Kaj menite o pluralnosti medicinskih sistemov? Je ve� poti do ozdravitve in ni vsaka za vsakega. Podpiram.

5. Kakšno je na splošno vaše mnenje o medicinskem sistemu šolske (univerzitetne) oz. uradne medicine? Medicinski sistem uradne medicine je do neke mere potreben, kot sem rekla ni vse za vsakega. Je pa preve� tog do komplementarne medicine.

6. Kakšno je na splošno Vaše mnenje o komplementarnih medicinskih sistemih? Je potrebna, bi jo bilo treba uzakonititi, da ne bi bilo zlorab. Sem navdušena nad avstrijskim sistemom, ko doktorji medicine grejo v specializacijo enen od koml. vej medicine, pri tem pa tudi pacienti dobijo povrnjene stroske takh tretmajev.

7. Ali lahko šolska (univerzitetna) medicina in komplementarna medicina sodelujeta skupaj? Seveda, tako bi moralo biti uradno podprto.

8. Kako povezujete spoznanja Bruna Gröninga s svojim poklicem? To so moja intimna spoznanja, ki mi pomagajo obvladovati stres v vsakodnevni praksi. Nau�ila sem se ne sprejemati npr. Nekih situacij v katerih so pacienti osebno.

9. Kako povezujete spoznanja Bruna Gröninga s svojim osebnim življenjem? Pomaga mi predvsem v sprostitvi, umiritvi, stiku s samo seboj,veri v dobro,..

10. Ali je po Vašem mnenju možno psihi�no in socialno zdravljenje družbe z metodo Bruna Gröninga? Seveda, zakaj pa ne? Ko bo dovolj velika množica ljudi to prakticirala, se bo poznalo, zaenkrat je velika mo� v vsakemu posamezniku-mo� odlo�itve za dobro ali slabo.

13.2.4 INTERVJU ŠVICA, ZDRAVNIK


with university (taught) or conventional medicine? What is particular about the healing on the spiritual path? Today’s university medicine considers the human being in the first line as a functional unit of molecularly cell aggregation. Since the anatomic studies of Rudolf Virchow in the 19th century the perception of a soul was scrapped. So the only possible therapeutic approach is a direct treatment of the function and structure of the body and in a smaller amount via the intellect when we consider the psychological fields of expertise. Healing on the spiritual path however proceeds on the assumption of a universal subtle energy that is the essential basis for all life. Also many scientists, first of all quantum physicists come to the realization that such an energy must exist and that this force must be provided by a intelligent and creative entity. At the end the existence of a creator, God is evident. The human being that is regarded as a unit of body, soul and spirit can use this universal energy more or less

�

� ��

depending on his connection to this energy source and his knowledge about certain superior laws. For me the aspect of a life energy is the basis of all medical acting, this aspect was lost in the orthodox medicine.

2. What is the mission of MWF (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? How has this been realized? It is our wish to inform people and not least our university colleagues about our longstanding research work regarding the documentation of healings on the spiritual path trough the teachings of Bruno Gröning. In cooperation with hundreds of colleagues worldwide we verify these healings on a scientific basis. Therefore the healing reports are passing through several working groups and are commented by physicians and psychologists. The information of the public is made by international lectures worldwide.

3. Why do you stand up as an academic for the phenomena of spiritual healing? Have you had a personal experience? During many years I saw the astonishing amount of healings on the spiritual path, also concerning severe organic diseases. And I was watching with interest healings of people in the close proximity and not least experienced an own healing. Out of gratitude and because I am convinced that the knowledge of this spiritual-energetic aspect will revolutionize our medical system in positive way I am helping in the MWF.

4. What do you think of the plurality of medical systems? It is clear that there are many useful treatment methods in the orthodox and complementary medicine, and I use a variety of methods in my own practice. Let us take the surgical special field for example: It is indispensable in case of traumatological emergencies. But particularly regarding chronic burdens at the end all treatment methods are all only as value as they consider the relationship between body, soul and spirit.

5. What is your general opinion about the university (taught) or conventional medical system? I am regarding myself as a physcian with a universitary and scientific background. For me the orthodox medicine remains necessary and is an essential tool to verify new medical aspects systematically from a scientific point of view. But the basic aspect of the existence of a life energy and the laws that are connected with it were not regarded. The question of the cardinal incurrence of disease could not be answered. The teachings of Bruno Gröning give a complete answers onto this questions. In my opinion it is an essential necessity to integrate the teachings of Bruno Gröning in our medical thinking.

6. What is your general opinion about complementary medical systems? There are a lot of helpful complementary medical treatment methods and I use some of them in my daily work. They can provide a useful supplement for the orthodox medicine. For example we can use the perception of energy gates of the Traditional Chinese Medicine or we can in certain cases replace pharmaceuticals with herbal medicine. For me the methods of complementary medicine are an additional tool for my work, not at all a contradiction to the university medicine.

7. Can complementary medicines and university (taught) or conventional medicine work hand in hand? They already go hand in hand. We can see that many orthodox colleagues use complementary methods, for example acupunctre, because they have good experiences with it and because numerous trials verify the success of complementary systems.

�

� ��

8. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your work? Trough the teachings of Bruno Gröning I know, how important it is to face a patient with empathy and to believe in his good health. I can alert a person to take care about his thoughts and also believe in his own god health. And I use the possibility to absorb the Heilstrom for my patients. Not least I need the energy for myself to be able to cope with my work as a physician in the right way. Therefore I daily absorb the Heilstrom.

9. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your personal life? The most important aspect is, that I realized that I need the daily absorption of the Heilstrom to be able to cope all the tasks in my personal life.

10. Do you personally think Bruno Gröning’s method can be used for psychological and social healing? Yes, the big amount of success reports in the psychological and social field documents impressively the use of the teachings of Bruno Gröning.

13.2.5 INTERVJU ŠVICA, ZOBOZDRAVNICA


with university (taught) or conventional medicine? What is particular about the healing on the spiritual path? Healing on the spiritual path has a different point of departure as the medicine that is taught at university these days. Modern medicine - as we can learn it - is based on the treatment of the human body. It seemed to be insignificant where the illness came from and what was the reason for this disease. As a patient we will get a treatment, a therapy, it is a treatment of the body and in most cases it has nothing to do with our inner attitude. Healing on the spiritual path demands of ourselves to have a severe look on our life and also on our behaviour. We have to be aware that we have a body for this period of life, but we are spirit. And if we can make up our mind to pick up good thoughts, to see us healthy, than it is possible that our body will follow, too. There is no treatment necessary, but it is a real challenge.

2. What is the mission of MWF (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? How has this been realized? The task of the MWF is to inform the people and also the physicians - by showing documented healings that occurred after the person followed the teachings of Bruno Gröning- that there is no incurable. The possibilities of our modern medicine are still restricted. New diseases are coming up year by year and we often can only offer to bring the patient some relief, but in most chronic cases there was no healing possible. With our task in the MWF it is possible to dissolve those restriction, to bring hope to the people.

3. Why do you stand up as an academic for the phenomena of spiritual healing? Have you had a personal experience? In first line I have to live my own life as an individual person. And when I realized what big chances the teaching of Bruno Gröning offers to me, it is not possible to keep that only for me as a secret, but to share it with others. As a person that works in the health care system I have to deal with sick people every day – so for me it is clear that I can share these wisdom with other people – even it is sometimes only like dropping a little hint.

�

� ��

4. What do you think of the plurality of medical systems? The great variety in medicine is good, because people are not on the same level. Some prefer treatment and therapies, they don’t want to change anything in their life – even if they know that their habits counteract their own recovery. Others only need some support in their life, maybe as a piece of suggestion from their physician or in form of a placebo which helps them to belief that they will be healthy soon.

5. What is your general opinion about the university (taught) or conventional medical system? The school medicine as it is taught in the university is really incomplete. But that is also okay, because they can only give you the base. It is up to us to develop our own interests and special fields. Of cause it would be fantastic if teachers at university could give lectures in healing on the spiritual path to let the students know, that there are so much more possibilities in our life.

6. What is your general opinion about complementary medical systems? Complementary medicine is also one aspect in medicine. It has the advantage over the “school medicine” because of the view and the situation of the whole body. But also this is only a crutch for the help seeking people.

7. Can complementary medicines and university (taught) or conventional medicine work hand in hand? Of course, because they complement one another.

8. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your work? As a dentist most of my daily work is manual work, like replacement of lost teeth or fillings etc. But I do tuning in for all of my patients, that we find the right therapy for them, that we are all calm and in harmony.

9. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your personal life? In my personal life it is a learning process. We are all forced of habits. Some of them are already fine, but others have to be replaced. If we really follow the teachings, if we bring them into action our life is fulfilled with enlightment.

10. Do you personally think Bruno Gröning’s method can be used for psychological and social healing? Of course, there is no aspect in life that could not be turn around if we follow the teaching in the right way. We can overcome all illness, but it cost us quite an effort to let go our old life.

13.2.6 INTERVJU AVSTRIJA, ZDRAVNIK


with university (taught) or conventional medicine? What is particular about the healing on the spiritual path? It is a different level of help, without any kind of material substances or manual interventions (such as surgeries, …). The person itself is the one who acts – asking for health mentally from the bottom of his heart and additionally absorbing the “Heilstrom” (divine energy) regularly (at least twice a day). In this special spiritual path the Divine Energy is transmitted by Bruno Groening. This energy can be felt. The asking for health can be done by others on behalf of the help seeking person (even without letting know the person concerned).

2. What is the mission of MWF (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? How has this been realized? To spread The Teachings of Bruno Groening all over the world to give all the help seeking people a chance to learn that simple way of spiritual aid to become well in all aspects of their life. We

�

� ��

want to reach especially physicians and other health professions. Our final goal is to get in touch with scientific medicine and research at international universities and to teach there. The members of the medical scientific group of the Bruno Groening Circle of Friends are giving public lectures all over the world and at international medical congresses. We are also publishing articles in various magazines and giving interviews on radio and TV.

3. Why do you stand up as an academic for the phenomena of spiritual healing? Have you had a personal experience? On the one hand I am reviewing, checking and validating healings very strictly and exactly according to medical state of the art. So I have seen many healings happening by the spiritual way which I checked myself. On the other hand I experienced healings myself.

4. What do you think of the plurality of medical systems? It is always good to have various serious possibilities of helping sick people. The possibilities can be combined to get better results – even to get a real healing.

5. What is your general opinion about the university (taught) or conventional medical system? Conventional medicine is very important to learn about the physiological system of the body – how the body works and of which it consists (anatomy, histology, …). Conventional medicine is too much focused on the structure and the functioning on the chemical level. It does not pay enough attention to the mental and spiritual influence and guidance of the body.

6. What is your general opinion about complementary medical systems? It is very often not enough scientific. It should be based on the knowledge of today’s science. Many of their statements are very vague and hardly comprehensible. Nevertheless it is very precious because of its unconventional way of dealing with the problems (diseases). Therefore conventional medicine could be inspired by its way of thinking and acting.

7. Can complementary medicines and university (taught) or conventional medicine work hand in hand? Of course they can if they want. It is only a question of their will and humbleness.

8. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your work? I am working in my practice with my knowledge I acquired at the university and at postgraduate courses (acupuncture, manual medicine-chiropractics and osteopathy). But I try hard to translate Bruno Groening’s advices into action and I am very often surprised what wonderful unexplainable healings can happen that way even in the practice when we follow his sentences. I don’t tell my patients about Bruno Groening or healing on the spiritual way – it is not necessary because it happens anyway if I follow his instructions and it is in divine order.

9. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your personal life? The same way like in my practice.

10. Do you personally think Bruno Gröning’s method can be used for psychological and social healing? “Bruno Groening’s Method” can be used for everything, for every aspect of life, there is no impossible, no incurable. It only depends on us to realize it.

�

� ��

13.2.7 INTERVJU NEM�IJA, ZDRAVNIK


with university (taught) or conventional medicine? What is particular about the healing on the spiritual path? Our university (taught) medicine is, by way of comparison, a young science, while healings on the spiritual path base upon a very old wisdom, which was regrettably misjudged and combated and finally forgotten. The science based medicine orients to Symptoms, imaging methods and laboratory parameter to find diagnosis. Therapies are proven in double-blind-tests and in success-statistics and are predominant symptomatic. Causes of a disease are infections or metabolism disorders. This all drops for the healing in the spiritual way, here diseases are a result of a violation against the divine order of the creation and the help seeker has to do something on his own to regain health, he carries the responsibility for his health.

2. What is the mission of MWF (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? How has this been realized? The MWF endeavors to free the way for spiritual healings through the teaching of Bruno Gröning by publications, information lectures worldwide, congresses and symposia. A further task area is to record and prove healings as success reports, documentation and archiving.

3. Why do you stand up as an academic for the phenomena of spiritual healing? you had a personal experience? Spiritual healings are scientifically proven reality. On my own body and in my family spectacular healings occurred, that cannot be explained by physicians.

4. What do you think of the plurality of medical systems? The various medical systems are a reasonable supplement to the conventional medical system.

5. What is your general opinion about the university (taught) or conventional medical system? It’s due to the university medicine that epidemics are eradicated and expectancy of live has doubled. The imparted university knowledge however is not sufficient. One stands helpless in the face of many chronic diseases.

6. What is your general opinion about complementary medical systems? Complementary medical systems take the physical, mental and spiritual unity of the individual into account. They are successful and free of lethal side effects.

7. Can complementary medicines and university (taught) or conventional medicine work hand in hand? Yes, by taking into consideration the trumps and the limitations of each.

8. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your work? Through the regular absorption of the so called healingstream, through the request for divine guidance for my daily work.

9. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your personal life? Through the inner reversion, through intercessions and the faith, that there is no incurable and that god is the greatest physician of the mankind. Without the divine guidance no causal healing is possible on earth.

10. Do you personally think Bruno Gröning’s method can be used for psychological and social healing? Yes, on the base of the insight that all illnesses have a spiritual cause, and that our positive thoughts and intercessions lead to a change of the awareness in mankind.

�

� ��

13.2.8 INTERVJU NEM�IJA, PSIHOLOG


with university (taught) or conventional medicine? What is particular about the healing on the spiritual path? Not men or his knowledge heals. It is always God himself or his power, that heals.

2. What is the mission of MWF (Die Medizinisch-Wissenschaftliche Fachgruppe)? How has this been realized? There is no Mission. The MWF just gives Information about the possibility of spiritual healing. Therefore the MWF organizes lectures.

3. Why do you stand up as an academic for the phenomena of spiritual healing? Have you had a personal experience? Because it is the truth und because there is also success happening, where the conventional medicine gets to limit. Therefore this always can give hope to the people.

4. What do you think of the plurality of medical systems? I cannot answer this question.

5. What is your general opinion about the university (taught) or conventional medical system? This question is to complex, to be answered shortly.

6. What is your general opinion about complementary medical systems? dito 7. Can complementary medicines and university (taught) or conventional

medicine work hand in hand? Where ever people from different points of view want to work together hand in hand, they can. Usually it depends on the people, if the can work together and not on the different backgrounds.

8. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your work? The recognitions of Bruno Gröning are something inside of me. It helps me to have enough power for all my tasks during the day. At work I do not talk about Bruno Gröning.

9. How do you translate recognitions of Bruno Gröning with your personal life? The same way.

10. Do you personally think Bruno Gröning’s method can be used for psychological and social healing? Bruno Gröning had no method. So I have to say “no” to this question. But his teachings strengthen the person und so healing can happen in a psychological and social aspect.

13.3 DOKUMENTIRANE OZDRAVITVE S KOMENTARJI ZDRAVNIKOV IZ MWF SKUPINE

13.3.1 SLOVENIJA

Sre�ko K., 52 let Slovenija Izcelitev poškodbe noge po nesre�i 22. januarja 1989 sem v bazenu spregledal stekleno steno in jo razbil. Na ostrih steklenih konicah sem si mo�no porezal obe nogi. Odpeljali so me v Klini�ni center,

�

� ��

kjer sem preživel tri dni na intenzivnem oddelku, nato pa še en mesec na travmatološkem oddelku. Posebno hudo je bila poškodovana moja leva golen. Dobil sem ve� kot sto šivov. Ker je bil živec pretrgan, še ve� mesecev nisem �util stopala in ga nisem mogel premikati. Po dolgotrajnem terapijskem zdravljenju mi je zdravnik dejal, da moja noga ne bo nikoli ve� takšna, kot je bila prej. �util sem stopalo, res sem lahko hodil brez bergel, vendar zelo po�asi, saj sem moral levo nogo vedno dvigovati višje, da s prsti ne bi drsal po tleh. Z leti sem se nau�il skoraj normalno hoditi, imel pa sem neenakomeren korak in zaradi tega bole�ine v križu in v gležnju, pa tudi Ahilova tetiva me je bolela. Najbolj o�itna pa je bila obremenitev takrat, ko sem hodil bos ali v natika�ih. Brez opore �evljev sem moral levo nogo vedno dvigniti višje kot desno, da s prsti ne bi zadeval ob tla. Maja 2005 sem bil uveden v u�enje Bruna Gröninga. Po uvodu sem redno obiskoval ure skupnosti, doma pa sem se Einstellen najmanj enkrat na dan. 13. novembra 2005, ko sem se ob 21. uri Einstellen, sem po nekaj minutah v predelu goleni, kjer je bila poškodba najhujša, za�util bole�ine, ki so bile tako mo�ne, kot v prvih tednih po poškodbi. Te bole�ine, ki sem jih prepoznal kot Regelungen, so trajale približno deset minut. Ko sem kon�al z Einstellen, o tem nisem ve� razmišljal in tudi pri�akoval nisem ni�esar. Tri dni pozneje, ko sem v natika�ih hodil po dnevni sobi, sem se šele zavedel, da hodim povsem normalno. Ni mi bilo potrebno ve� paziti, kako moram stopiti. Takoj sem se sezul in tudi bos sem potem lahko normalno hodil. Leve noge mi ni bilo potrebno ve� dvigovati višje. Bilo je neverjetno. �udež. Kar naenkrat sem po vseh teh letih spet hodil kot prej. Zdelo se mi je, da sanjam. Nato sem se spomnil na Regelungen, ki sem jih imel pred tremi dnevi. Tistega dne sem smel dobiti izcelitev. Po 16. letih lahko spet normalno hodim, za kar se zelo hvaležen. Zdravniški komentar:

Pri poškodbi leta 1989, je gospod K. utrpel na levi nogi številne rane, poškodbo arterije in fibularnega živca. Posledica te poškodbe so se še posebej izrazito kazale pri hoji, saj gospod K. ni zmogel pokr�iti gležnja, zato je moral višje dvigniti nogo, da ne bi s prsti zadel ob tla. Po enem letu je prišlo do izboljšanja, živec se je delno regeneriral, kar potrjuje zdravniški izvid in EMG. Vendar gospod K. noge ni ve� mogel normalno uporabljati. Nau�il se je hoditi na poseben neenakomeren na�in, kar je privedlo do preobremenitve ostalih sklepov in bole�in v križu in gležnju. �e je hodil bos, je s prsti še vedno zadeval ob tla. Takšno stanje je trajalo 16 let in je bilo dokon�no, in medicinsko gledano ni bilo pri�akovati izboljšanja. Maja 2005 je bil gospod K. uveden v u�enje Bruna Gröninga in novembra istega leta je prišlo do nenadne izcelitve. Medicinsko si te izcelitve ne moremo razlagati in je v o�itni povezavi s sprejemanjem Heilstrom. Dr. M. L., zdravnik

�

� ��

13.3.2 AVSTRIJA

Andrea M., 42 let Avstrija Izcelitev od dolgoletne odvisnosti od drog (predvsem hašiš in heroin) Ko sva bila stara 17 let (jaz in moj takratni prijatelj - pozneje mož) naju je nek znanec povabil na joint (cigareto s hašišem). Povabilo sva sprejela še nekajkrat, nakar sva ga za�ela kupovati že sama, najpogosteje po 10 g, ki sva jih v za�etku uživala le ob vikendih. Po dveh do treh mesecih sva kadila že vsak ve�er, �ez pol leta pa tudi že �ez dan. Preden sem odšla na delo v pisarno ali kot prodajalka, sem že zjutraj pokadila joint. Tega je bilo približno 3 g dnevno, najve�krat pa še ve�. Težko bi ocenila, koliko ga je bilo, ker jointa najpogosteje ne kadiš sam ampak v družbi. To je postalo že �isto obi�ajno. Rde�e o�i sem skrbno prikrivala s kapljicami za o�i. Takrat sem za�ela spoznavati vse ve� ljudi, ki so uživali droge. Tako sem za�ela tudi jaz s�asoma eksperimentirati, prav kmalu pa sem za�ela redno uživati LSD, speed, kokain, halucinogene gobe, tablete z alkoholom (Lexotanil, Rohypnol in še mnogo drugih, katerih imen se ve� ne spomnim). Najpogosteje sem s tekilo in pivom zaužila nekaj tablet, dokler nisem ob�utila ni�esar ve�. Pa seveda tudi heroin! Ko se danes v mislih vrnem v preteklost, se ne spomnim niti enega edinega dne, ko sem bila »�ista«. Po�asi se je to prikradlo vame in �lovek nenadoma pozna in sre�uje le še tiste ljudi, ki prav tako uživajo droge. Takrat sem menila, da imam vse še pod nadzorom, kar pa že dolgo ni bilo res. Leta so minevala. Ko sem bila stara 29 let, je moj soprog preminil v prometni nesre�i. Od takrat je krenilo vse navzdol. Izgubila sem vsako oporo v življenju in nisem bila sposobna sprejeti nobene redne zaposlitve. Da bi zadušila duševno bole�ino in pozabila, sem jutra za�ela z injekcijo heroina. Sledilo je šest najtežjih let mojega življenja. Glede na kakovost, sem dnevno potrebovala gram do dva heroina in kot dodatek še ostale droge. To je pomenilo vsak dan hašiš, speed, gobe in kokain (odvisno od dela, ki sem ga takrat opravljala). V�asih sem nekaj dni ali tednov dnevno zaužila po gram kokaina ali speeda, nato pa nekaj dni ni�esar. Brez dolo�enega na�rta, niti �asovnega niti koli�inskega. Brez heroina nisem bila sposobna za nobeno stvar ve�. Nisem mogla ve� niti jesti niti piti. V mojem želodcu ni obstal ve� niti požirek vode, poleg tega sem bruhala, imela drisko, tresla me je mrzlica, kr�i, mraz in bole�ine po vsem telesu. Bilo je tako hudo, da sem si želela le še smrti. Kadar sem takrat spet zaužila heroin, so vse bole�ine minile, spet sem lahko jedla in pila in po�utila sem se dobro. Z vsem tem je prišel še strah pred policijo, kajti brez medsebojnega trgovanja z drogami ni šlo. Prodala sem vse stvari, ki so bile kaj vredne in se zelo zadolžila v banki. Pri višini 168 cm sem shujšala na težo 45 kg. Moje telo je bilo lupina. Da bi staršem prihranila bole�ino ob pogledu na moje telo, sem odnose z družino prekinila. V tem �asu se z drugimi, normalnimi ljudmi, nisem družila. Kljub temu me

�

� ��

starši in družina niso zapustili. Od mame sem izvedela, da je vsa ta leta prosila zame. Sestra in njen mož sta mi pogosto pomagala pri poskusih, da bi prekinila, kar pa mi ni uspelo. S pomo�jo zdravnika, ki ga je poznala moja mama, sem bila štirikrat v bolnišnici na odvajanju. Tam sem vsakih 12 ur dobila zdravilo Codidol 120 mg proti stranskim u�inkom odvajanja. Kljub temu sem imela po vsem telesu bole�ine, tako da nisem mogla niti spati. Telesnega odvajanja nisem mogla nikoli vzdržati, zato sem zaprosila prijatelja, da mi je v bolnišnico prinesel heroin. Vsaki� sem zato seveda odšla domov brez resni�nega izboljšanja. Pogosto denarja za heroin nisem imela, zato sem goltala kapsule z makom in še marsikaj, da bi vzdržala stranske u�inke odvajanja. V tistem �asu sem si pogosto želela le še umreti, ker nisem videla nobenega izhoda ve�. To ni bilo ve� nobeno življenje. Niti en dan nisem bila ve� brez droge. Hašiš in vse prej naštete droge sem uživala skoraj osemnajst let. Sedem let sem bila odvisna od heroina. Pri nekem zdravniku sem našla letak, ki je vabil na zdravniško info-predavanje v W. Preden sva 22. oktobra 1998 z bratom odšla na to predavanje, sem pokadila še en joint. Na tem predavanju sem bila vse, razen «�ista». Spomnim se le še slike Bruna Gröninga, kratkega poro�ila o uspehu in lepe glasbe. Po kon�anem zdravniškem info-predavanju sva se z bratom odpeljala domov in dobila sem misel: »Sedaj boš prenehala kaditi hašiš.« Na trdo drogo, kot na primer heroin, nisem niti pomislila. To sem povedala tudi svojemu bratu, �esar pa on seveda ni verjel. Od tega ve�era, 22. oktobra 1998, pa vse do danes nisem nikoli ve� vzela niti heroina niti kokaina niti speeda niti �esarkoli drugega. Nobenih stranskih pojavov vzdržnosti ni bilo. Prve dni na to nisem niti pomislila, pa tudi kasneje to ni bilo ve� potrebno. Ko danes pišem to poro�ilo, tega skorajda sama ne morem verjeti. Tega ve�era, 22. oktobra 1998, se je spremenilo moje celo življenje. Spet se zelo veselim življenja in obnovila sem dobre odnose s svojo družino. Postala sem sre�en �lovek, poln življenjske radosti in vsako jutro se znova veselim, ker smem živeti. Tudi zredila sem se in sem s 53 kg primerno vitka. �e bi že v svoji mladosti pripadala skupnosti Bruna Gröninga, bi bilo teh osemnajst let druga�nih in moje življenje bi bilo enostavno lepše. Zahvaljujem se za svoje novo življenje! Mnenje psihologa:

Gospa M. je po lastnih navedbah skoraj 18 let uživala nedovoljene droge, od tega je bila sedem let mo�no odvisna od heroina.

Navadno težki stranski pojavi pri vzdržnosti od opiatov (bruhanje, driska, mrzlica s tresenjem itd.) so venomer ovirali telesno odvajanje. Tudi med štirikratnim bivanjem v bolnišnici ni mogla vztrajati v vzdržnosti. Po 18 letih uživanja drog je bila gospa

�

� ��

M. telesna lupina, finan�no prezadolžena in vpletena v kriminalno nabavo drog. Na zdravniškem info-predavanju Kroga prijateljev Bruna Gröninga, 22. oktobra 1998 v W./Zgornja Avstrija, je bila spontano osvobojena vseh drog. Tako je ostalo vse do danes, junija 2006. Njeno življenje poteka spet po urejenih poteh. S psihološkega vidika takšna spontana izcelitev ni niti razložljiva niti razumljiva. Obi�ajno pride pri tako dolgoletnih odvisnikih po �iš�enju strupov in dodatni terapiji v preko 90 % do recidiva (povrnitev) in to najpozneje po dveh letih. Gospa M. telesnega odvajanja nikoli ni vzdržala, kaj šele terapije. Po mojem mnenju ta spontana izcelitev meji na �udež, ki se je lahko zgodil le po duhovni poti s pomo�jo u�enja Bruna Gröninga. Uwe M. T., psiholog

13.3.3 NEM�IJA

Emil V., 85 let Nem�ija Izcelitev raka prostate

Leta 1996 sem zaznal bole�ine pri uriniranju. Poleg tega sem pogosto opazil v urinu kri. Obiskal sem svojega osebnega zdravnika. Po nekoliko pregledih je postavil diagnozo - rak prostate. Napotil me je k urologu, ki me je ponovno temeljito pregledal in vzel vzorec tkiva, katerega je poslal na preiskavo. Izvid se je glasil: »Rak prostate. Gospod V., moramo vas nujno operirati.« Po kratkem razmišljanju sem mu rekel: »S tem se ne strinjam.« Moj sin me je podpiral pri zdravljenju z naravnimi sredstvi. To je trajalo do leta 1999. Pregledi so še naprej potrjevali rak prostate. Ko sem Boži� leta 1997, kot vsako leto, preživel pri svoji h�erki v Düsseldorfu, me je prepri�ala, da obiš�em še enega specialista. Preiskave so potrdile rak prostate v napredni fazi. Zdravnik specialist mi je rekel, da so nastale metastaze. Ozdravljenje ni bilo ve� mogo�e, zato ni bila ve� potrebna nobena agresivna terapija. Da bi mi olajšal stanje, mi je predpisal zdravilo Multosin 280 mg. To zdravilo sem jemal približno tri mesece. Ker pa nisem �util izboljšanja, sem ga na lastno pobudo prenehal jemati. Medtem je bila vsakodnevno v urinu prisotna kri. Moj sin je bil uveden v U�enje marca leta 1999 v Bad Tölzu. Pripovedoval mi je o pozitivnem delovanju nanj. Po nekaj mesecih (ne morem se ve� spomniti kdaj) sem bil uveden v Bad Tölzu. Redno sem se Einstellen zjutraj in zve�er. Ne vem ve� natan�no, kdaj je iznenada izginila kri v urinu in bole�ine pri uriniranju. Sedaj lahko spet zadržim vodo, nimam bole�in in ne krvavim. Leta 2001 je bilo ob rednem pregledu potrjeno, da raka nimam ve�.

�

� ��

Zdravniški komentar:

Laboratorijski izvid 5. 01. 1998, Urološka ordinacija Dr. B. v D.

PSA (prostata specifi�ni antigen) Enota: ng/ml Normalne vrednosti: < 5.00 Sivo podro�je: 5.00 – 10.00 Patološko: > 10.00 05.01.98 1687.57

Laboratorijski izvid 13. februarja 2002, Urološka ordinacija Dr. B. v D.

PSA 0,04 ng/ml Gospodu V. je bil novembra 1996 na podlagi specialisti�nega urološkega pregleda diagnosticiran rak prostate. Histološka preiskava tkiva z biopsijo je pokazala na zmerno diferencirani adenokarcinom z lokalno infiltracijo. To je sledilo po mesecih tegob z bole�inami pri uriniranju in pogosto se je pojavljala kri v urinu (makrohematurija). Gospod V. je operacijo odklonil. Januarja leta 1998 je gospod V. zaradi pove�anih težav, ki jih je spremljala bole�ina, po nasvetu svoje h�ere, ponovno odšel na pregled k urologu. Takrat je bil z ultrazvokom ugotovljen zastoj urina 1. do 2. stopnje v obeh ledvicah, v smislu prepre�enega pretoka urina po kanalih, zaradi pove�anja tumorja. Marker tumorja PSA je bil povišan na 1687 ng/ml (normalna meja <5,00), kar je izjemno povišanje, pa tudi drugi tumorski marker je bil mo�no povišan: PAP 32,25 ng/ml (normalno <3). Na takratnem zdravniškem pregledu je bilo, po izvidu sode�, zdravljenje z agresivno diagnostiko in terapijo zaradi pri�akovanega skrajšanja življenjske dobe, nesmiselno. Predpisano zdravilo za simptomatsko zdravljenje je gospod V. po nekaj mesecih prenehal jemati, ker ni opazil nobenega izboljšanja. Leta 1999 je bil gospod V. uveden v u�enje Bruna Gröninga. Po njegovi izjavi so težave naglo upadle. Na kontrolnem pregledu z ultrazvokom leta 1999, sta bili obe ledvici normalno prikazani in ni se moglo ve� dokazati zastajanje urina. Marker tumorja PSA je bil 0,2 ng/ml, v normalnem razponu. Do danes gospod V. nima ve� uroloških težav, PSA vrednost je bila od 13. februarja leta 2002 le še 0,04 ng/ml, kar je v mejah normale. Na osnovi takšne klini�ne slike, po tem, ko mu je bilo diagnosticirano hitro progresivno poslabšanje metastaz v kosteh in širjenje tumorja, bi se normalno lahko pri�akovalo, da mu je ostalo le še 3 do 5 let življenja. Gospod V., katerega osebno poznam, še vedno uživa v dobrem zdravju – in lahko prehodi tudi do 20 km. Vse to ostaja z medicinskega stališ�a nepojasnjeno. Dr. M. K., zdravnik

�

� ��

Dodatek:

Gospod V. je umrl decembra leta 2007, v starosti 88 let, vendar se mu karcinom do konca življenja ni ve� pojavil.

13.3.4 ITALIJA

Laura C., 33 let Skupnost Salerno, Italija December 2009 Izcelitev od bulimije (bruhanje po zaužitju hrane) Maja 2000 sem odšla k nekemu homeopatu zaradi želod�nih težav, ki so me mu�ile že od 13. leta. Predpisal mi je zdravljenje in spremenil dieto, v kateri so bila nekatera živila prepovedana. To je pripomoglo, da sem shujšala 6 kg, prišlo pa je tudi do izboljšanja težav z želodcem. Žal sem se v tem �asu razšla s fantom, s katerim sem bila zaro�ena dobrih deset let. Ta dogodek je zadal moji samozavesti mo�an udarec. Trpela sem zaradi kompleksa manjvrednosti in fiksne ideje o svojem zunanjem izgledu. Pridružil se je še strah glede prehrane - bala sem se da se ne bi zredila. Predvsem pa sem se po�utila osamljeno, zato sem tolažbo iskala v hrani, še posebej v sladkarijah. Prenajedala sem se s hrano in ko sem se zavedla škode, ki sem si jo povzro�ila, sem sprožila dražljaj in bruhala. V vsakem primeru sem se tako odzvala zato, da bi prebolela razo�aranje. Oprijela sem se ideje, da si poiš�em delo, ki me bo izpolnjevalo, kateremu se bom popolnoma posvetila in si s tem tudi izboljšala finan�ni položaj. Videti je bilo, da se je moje upanje izpolnilo. V najkrajšem �asu sem se zaposlila v nekem kozmeti�nem salonu. Delovno mesto je bilo prav gotovo bolj stabilno in zanesljivo kot prejšnje. Pla�a je bila dobra in bile so možnosti za dodatni zaslužek. Delo sem opravljala z velikim navdušenjem, imela pa sem tudi velika pri�akovanja glede prihodnosti. �ez nekaj mesecev pa sem opazila, da se je to delo spremenilo v zanko. Delovno vzdušje ni bilo ve� prijetno, delodajalci so imeli velike zahteve in niso nam dali niti minute oddiha. Pogosto za kosilo ni bilo nobenega odmora. Delali smo dolgo in brez urejenega delovnega �asa, v�asih tudi v nedeljo, nadur pa nam niso pla�ali. Po�utila sem se poteptano. Po prihodu domov nisem slekla niti zgornjega obla�ila niti odložila torbice, temve� sem se z nekontrolirano požrešnostjo vrgla na hrano in zmešala vse povprek. Da bi se osvobodila jeze, sem opoldan poleg kosila pojedla vse, kar sem našla – mle�ne proizvode, roglji�ke, kekse, sladkarije - prenehala sem šele takrat, ko ni bilo ve� ni�esar. Tudi kadar nisem bila doma, sem jedla kar naprej, �e sem le imela priložnost za to. Pri mojem delu je bilo pomembno, da ostanem vitka in atraktivna. Da bi izravnala svojo požrešnost, mi je prešlo že v navado, da zavestno izzovem bruhanje. Ker si nisem imela poguma potisniti prsta v grlo, sem uporabila žlico ali š�etko za zobe. To sem po�ela ve�krat na dan, enkrat celo desetkrat. Po bruhanju sem se po�utila popolnoma prazno, toda mirno in zadovoljno, kot v stanju opojnosti.

�

� ��

Moji starši niso opazili, kaj se z menoj dogaja. �etudi je mama opazila, da sem preve� pojedla, je bila zadovoljna, ker sem kot otrok imela obratne težave. Celo prihranila mi je hrano, kadar sem se zelo pozno vra�ala z dela. Da ne bi pritegnila njene pozornosti, sem se v�asih zadržala v lokalih s hitro hrano in kavarnah, ki so se nahajale na poti domov. Nisem se zavedala posledic za svoje zdravje. Postopoma sem opazila, da ne hujšam, ampak se redim. S�asoma mi je izostala menstruacija. Ko je ta situacija trajala že eno leto, sem se odlo�ila oditi k zdravniku. Predpisal mi je tablete in mi dejal, da je amenoreja (izostanek menstruacije) povezana s stresom in motnjami prehranjevanja. S�asoma sem se še bolj zredila, sedaj tudi zaradi ginekoloških težav. Kilograme, ki sem jih izgubila, ko sem se držala homeopatske diete, sem ponovno pridobila; imela sem sedem do osem kilogramov ve� kot prej. Aprila 2002 sem doživela živ�ni zlom in ostala brez dela. Ko sem prišla do te to�ke, sem za�utila, da potrebujem nekoga, ki mi bo pomagal. Najprej sem se namenila k nekemu psihologu. Svetoval mi je, naj se vrnem na delo. Bilo mi je jasno, da moje težave ni prepoznal in zato k njemu nisem ve� šla. Potem sem se napotila v nek center, v katerem zdravijo vse vrste odvisnosti. Tukaj so mi postavili diagnozo bulimija. Zdravljenje je povzro�ilo stroške, ki jih nisem mogla kriti. Tja sem odšla le nekajkrat. Nekega dne mi je prijateljica pripovedovala o Krogu prijateljev Bruna Gröninga in novembra 2004 sem se odlo�ila oditi na uvod. Med uvodom sem za�utila Heilstrom kot mravljince v rokah. Zelo me je prevzel mir in zaupanje oseb, ki so govorile o številnih pomo�eh, ki so jih prejele. Einstellen sem se dvakrat na dan in redno obiskovala ure skupnosti, razen takrat, ko so mi to obveznosti prepre�evale. Spomnim se, da sem le enkrat zaprosila za pomo� pri težavi z bulimijo, nato pa nisem ve� mislila na to. Pri Einstellen sem prosila za veliko drugih stvari, ki so se mi takrat zdele pomembne. V za�etku so bili simptomi težji kot prej. Brez pri�akovanj in ne da bi se tega zavedala, sem se od te težave oddaljila in nisem zavestno niti opazila stanja, do katerega je prišlo. Na š�etko za zobe sem enostavno pozabila, ko pa sem se spomnila na to, bruhanja nisem želela izzvati. �ez �as se mi je sam dotik š�etke za zobe zagnusil, vse dokler je konec leta 2004 kon�no nisem zavrgla. Bila sem popolnoma izceljena, pa tega nisem niti opazila in to na najbolj naraven na�in, tako da se mi ni bilo potrebno prisiliti k premagovanju obremenitve. Julija 2005 mi je postalo jasno da sem izceljena in to sem prepoznala kot spontano izcelitev. Danes lahko ves dan v miru opravljam svoje naloge. Spet imam normalen odnos do hrane, jem z veseljem, ne preve� ne premalo. Moje telo ni ve� zabuhlo. Imam normalno težo mlade vitke ženske. Le tisti, ki je bil, kot jaz, pod lastno prisilo prenajedanja, da bi hrano potem ponovno izbruhal, lahko oceni, kakšna odrešitev je biti tega popolnoma osvobojen.

�

� ��


Gospa C. sama potrjuje to izcelitev. Glede na to, da se ni zdravila, lahko to pripišemo prejemanju Heilstrom. Na tržiš�u ni nobenega zdravila, ki bi pri taki vrsti obremenitve doseglo opisani rezultat. Dr. A. S., zdravnik

Mnenje psihologa:

Motnje pri prehranjevanju, povezane s psihološkimi težavami, zaradi katerih je trpela gospa C., so postale že kroni�ne. S psihološkega vidika je nenavadno, da so te motnje izginile brez psihoterapevtske pomo�i in celo brez notranjih borb. Izcelitev, ki kaže na prejemanje Heilstrom po u�enju Bruna Gröninga, je nastala nekaj tednov po uvodu v U�enje. Dr. J. W., dipl. psiholog

13.3.5 TOGO

Potchonessa Mani Maurice H. o h�erki M.K. Alice, 3 leta Togo Izcelitev kroni�ne ob�utljivosti na infekcije, s ponavljajo�im se bronhitisom in plju�nico

Le nekaj mesecev po rojstvu, decembra 2005, se je pri h�erki Alice pojavil kašelj in težko dihanje. 14. in 22. februarja 2006 smo bili v otroški ambulanti Univerzitetne klinike v Lomeju. Osem dni je jemala dva razli�na sirupa, a brez uspeha. V no�i na 22. februar je prišlo do komplikacij pri dihanju, potrebovala je kisik, zato je bila sprejeta v bolnišnico. Ugotovili so bronhitis in plju�nico. 18. marca je Alice prišla domov, �eprav ni bila povsem zdrava. Še vedno je dobivala zdravila. Drago zdravljenje je trajalo tri mesece in ni prineslo popolne izcelitve. Sredi junija 2006 smo ji prenehali dajati zdravila. Še naprej so se pojavljale infekcije, ki pa niso bile tako resne. Minile so brez zdravljenja v bolnišnici. U�enje Bruna Gröninga poznam od leta 1996 preko gradiva, ki so ga moji otroci prinesli s kongresa esperantistov. Doživel sem pomo�i in izcelitve in pogosto sem se Einstellen za mojo h�erko.

Eno leto po njenem bivanju v bolnišnici, natan�neje 14. maja 2007, je dobila mo�ne Regelungen s hropenjem in prasketanjem v plju�ih. Njeno dihanje si lahko slišal že zelo od dale�. Takrat nisem imel denarja, da bo jo peljal na kliniko, zato sem še zadnji� šel na pogovor k otroškemu zdravniku. Ker je imela visoko temperaturo, in sicer 39 °C, ji je predpisal zdravila. Po zdravilih ji je temperatura padla, toda njeno dihanje je ostalo oteženo s tem, da je bilo pono�i še težje. Neke no�i, v juniju ali juliju 2007 je bilo kriti�no - njeno dihanje sem lahko slišal iz sosednje sobe. Obupan nad tem hrupnim dihanjem sem obrnil glavo in pogled se mi je ustavil na sliki Bruna Gröninga. Medtem, ko sem se Einstellen za h�erko, sem zaspal. Zjutraj, ko sem se zbudil, glasnega dihanja nisem ve� slišal!

�

� ��

Od tistega dne je moja h�erka izceljena. Od takrat nima nobenih težav z dihanjem, ne kašlja in ni nahodna.


V starosti dveh mesecev je mala Alice prvi� resno zbolela. Postavili so ji diagnozo bronhitis in plju�nica. Glasni šumi pri dihanju in težko dihanje je kazalo na skr�ene bronhije. Po terapiji z antibiotiki in kisikom je to popustilo, vendar je ostala nagnjena k infekcijam dihalnih poti, kar se je po prekinitvi terapije, junija 2006, pokazalo s ponovnimi prehladi. Maja 2007, v starosti 17 mesecev, je ponovno prišlo do poslabšanja akutnega bronhitisa in plju�nice, od katerega si deklica ni popolnoma opomogla. To, od takrat stalno prisotno težko dihanje, predvsem pono�i, je kazalo na kroni�ni bronhitis. Šest do sedem tednov kasneje, je no�no poslabšanje h�erkinega dihanja o�eta navedlo, da se za njo Einstellen na Heilstrom po u�enju Bruna Gröninga. Medicinsko se ne da razložiti, da je ta otrok, od tistega dne pa vse do danes, popolnoma zdrav ter brez vsakršnih znakov prehlada, bronhitisa in plju�nice. To se lahko poveže le z delovanjem u�enja Bruna Gröninga in Heilstrom. E. K., zdravnica

13.3.6 KAMERUN

Gregory N., poro�ilo o sinu Afanwiju, 27 let Kamerun Izcelitev prirojene popolne nemosti (mutizem) Sina Afanwija sva posvojila, ko je bil star 3 dni. Rojen je bil s carskim rezom, njegova mama pa je po porodu umrla. Babica je tri dni iskala nekoga, ki bi ga posvojil, ker je bil njegov dedek že zelo star in bi dojen�ka brez finan�nih sredstev težko vzgojil. Otrok je prejemal hrano po stekleni�ki. Bili smo presene�eni, ker pri dveh letih še vedno ni govoril. Ko smo ugotovili, da ne kaže nobene želje, da bi govoril, smo se odpravili k zdravniku v splošno bolnišnico. Ko je zdravnik pregledal otrokov jezik, je povedal, da je z njegovim jezikom vse v redu in naj po�akamo, da bo spregovoril, ko bo nekoliko odrasel. To pa se ni zgodilo. Ostal je nem. Med odraš�anjem je bil vedno tih, vendar zelo aktiven. Z njegovim sluhom je bilo vse v redu, �e si ga poklical, je takoj prišel. Slišali smo ga samo takrat, ko je zaradi bole�in jokal. Nikoli ni bil resno bolan, razen ob�asno povišane temperature, trajajo�e 2 dni, ki je ob jemanju zdravila izginila. Mislim, da je to bilo zato, ker ni nikoli po�el ni� slabega ali koga prizadel. Ko je bil star štiri leta, sva mu z ženo priskrbela u�itelja, ki je pogosto prihajal na dom in ga u�il. Ponavadi sta odšla v naravo, da bi u�itelj videl, �e bo pokazal zanimanje za cvetlice in živali.

�

� ��

U�itelj je pogosto rekel, da ima slab spomin in da je zelo nepozoren. Poskušal ga je nau�iti prepoznavati slike, toda brez uspeha. Afanwi je znal posnemati le to, kar je videl, napak pa ni razumel. V prostem �asu je Afanwi igral nogomet s svojimi brati. Zelo rad je spremljal nogomet na televiziji, ki jo je znal tudi sam upravljati. Sam se je kopal in si v glavnem uspešno obul �evlje. Razen glasbe, velikega hrupa okoli sebe ni prenašal. Afanwi je ljubil ples, plesal je, da je ljudi nasmejal, sebe pa bodril. Pomagal je v kuhinji pri brisanju miz, pospravljal svojo sobo in kopalnico. V takšnem stanju je bil Afanwi leto dni pred uvodom. Od rojstva ni spregovoril nobene besede. Afanwie je redno obiskoval ure skupnosti in je bil zelo dober prijatelj voditeljice skupnosti v Bafutu. Doma smo se redno skupaj Einstellen in verjeli v Regelungen. Po uvodu so mi otroci, ki živijo z nami, pripovedovali, da so govorili z Afanwijem. Tega nisem verjel. Leta 2006, leto kasneje, je prišel Afanwi k meni v sobo in rekel, da je pred hišo nekdo, ki želi z menoj govoriti. Zelo me je presenetilo, sledil sem mu in res je pred hišo name �akal obiskovalec. Naslednji dogodek je bil, da mi je prijatelj povedal, ko je prišel k meni domov, mu je sin rekel: »O�e je odšel v Bamendo.« Bil sem zelo pretresen, ampak presre�en, da sem slišal njegov glas in upal, da je resni�en. Od takrat naprej se s svojimi brati in sestrami pogovarja. Tudi oni so bili presene�eni, ko so ga slišali govoriti, saj je bil 24 let nem. Sedaj me celo prosi za denar, da lahko gre sam k frizerju. Lahko se pogovarja z vsemi �lani družine in ima približno 40 % besednega zaklada. Ob�asno se po telefonu pogovarja s svojimi brati in sestrami. Za�el se je u�iti plesti pletene stole, da bi si lahko zaslužil sredstva za preživljanje. Navadno me spremlja, ko se vrnemo iz cerkve, pometa dvoriš�e, pomaga pri hiši ali igra nogomet s prijatelji.

Zdravniški komenta k izcelitvi Anfanwijar:

Pri Afanwiju gre za mladega moža, ki je bil od svojega rojstva iz nerazložljivih vzrokov nem. Poleg mutizma (popolne nemosti) je imel tudi zmanjšano fino motoriko in sposobnost u�enja (pomnjenje, pozornost). Fino motori�ne težave, po navedbah o�eta, so še vedno prisotne. Nemost je bila takoj po uvodu v u�enje Bruna Gröninga z nekoliko besedami prekinjena. Leto kasneje je Afanwi lahko že razumljivo govoril, brez kakršne koli terapije ali �esarkoli, kar bi lahko pojasnilo spremembo drugih okoliš�in. Da prizadeti mladi mož po 24-ih letih nemosti za�ne nenadoma govoriti, meji že na �udež. C. F., zdravnica

�

� ��

13.3.7 AVSTRALIJA

Rosa Z., 43 let Avstralija Izcelitev od hudih depresij od otroštva in posttravmati�na stresna motnja Spominjam se, da sem bila depresivna že kot majhna deklica. Ve� let sem potiskala spomine na to, kar se mi je pripetilo v otroštvu. Zelo sem trpela zaradi telesnega nasilja svojih staršev. Moja mati je imela sama depresivne motnje in napade jeze, �esar o�e ni prenesel. Z mojimi brati in menoj je bil pogosto agresiven in potem zelo žalosten. V otroških letih sem ve�krat živela pri svoji babici. Bila je edina oseba, ki me je razumela in bila z menoj nežna. Vedno sem bila zelo mirna in tiha, ker nikoli nisem vedela, ali bodo starši z menoj prijazni ali me bodo napadli. Zaradi tega sem tudi slabo spala. Ko sem bila stara devet let, me je za�el bratranec spolno zlorabljati. Družina je za to vedela, storila pa ni�esar. Še ve�, moja mati in teta sta se mi zaradi tega posmehovali. Navzven je bilo videti vse v redu. Ko sem bila stara 16 let, sem se poskušala ubiti, tako da sem v službi, v WC-ju vzela prekomeren odmerek tablet. Odpeljali so me v bolnišnico, vendar tam nisem povedala ni�esar o svoji situaciji. Šola je bila zame zelo naporna in v zadnjem letniku sem padla iz vseh predmetov. Zaradi tega sem se še bolj sovražila in zdelo se mi je, da je vse, kar so mi starši rekli, resnica, da sem nekoristna, neumna in grda. Spomnim se, kako sem sebe in svoje starše sovražila in kako sem jokala, ko sem za svoj 18. rojstni dan dobila zaklju�no šolsko spri�evalo. Ko sem dopolnila 18 let, mi je šola v sodelovanju s socialno delavko pomagala, da sem se odselila od doma. Z 22-imi leti sem odšla k psihiatru. Zdravil me je štiri leta. Psihiater mi je rekel, da ne more zame storiti ni�esar ve�. Po treh letih je razpadel tudi moj zakon. Tako se je za�elo moje iskanje, ki je vodilo do številnih psihologov, psihiatrov, zdravnikov, bolnišnic, duhovnih zdravilcev in u�iteljev alternativnih metod. Poizkušala sem z ve� naravnimi metodami in športnimi aktivnostmi, da bi ugotovila, kaj je z menoj narobe in zakaj se po�utim tako obremenjena. Po�utila sem se, kot da moja duša kri�i od bole�in. Obupno sem potrebovala pomo� in za�ela sem iskati vse, kar sem mislila, da je ljubezen. Tako sem prehajala iz ene zveze v drugo. Ve�ina teh odnosov je bila zaznamovana s trpin�enjem. Ko sem imela približno 33 let, se mi je vrnil spomin na preteklost. To je bilo zame po eni strani olajšanje in odšla sem na razgovor k psihologinji. Pri vsakem spominu na preteklost se je moje telo razgrajevalo. Skrivala sem se in doživljala težke napade panike, ob katerih nisem mogla dihati, pozibavala sem se in se po�utila, kot da me je zadela kap. Potem sem padla za nekaj ur v nezavest, ko pa sem se prebudila, sem nadaljevala s tem, kar sem po�ela prej, ne da bi komurkoli karkoli povedala. To se je dogajalo tudi izven doma. Zelo me je bilo strah, da me bodo odpeljali v bolnišnico, zato nisem o tem govorila z nikomer. Vedno, kadar je bil kdo hudoben do mene ali do koga drugega, me je zajela panika. Vedela sem, da nekaj ni v redu, vendar nisem mogla razumeti, zakaj. Ve� let sem zaklepala vrata in v snu jokala. V�asih sem spala predolgo, a tekom let nisem mogla dobro spati, ker sem vedno oprezala, da se ne bi kaj zgodilo. Tudi

�

� ��

tuširala sem se prepogosto, dva do trikrat na dan. Drgnila sem svoje telo, vendar se nikoli nisem po�utila dovolj �ista. Depresije, strahovi in napadi panike so bili v tem �asu tako hudi, da tega nisem zmogla ve� prenesti. Delovna pogodba se je iztekla, finan�na situacija pa je bila zelo slaba. Nek prijatelj me je vzel k sebi in prevzel skrb zame. Ve�krat me je našel zvito v klob�i�, zibajo�o se sem ter tja in jokajo�o. Leta 2003 sem pristala, da me odpeljejo na psihiatri�no kliniko. Po številnih testih sem dobila zdravila (Cipramil, pozneje Avanza - Mirtazepam), ki so mi pomagala. Mislila sem, da je sedaj vse v redu, a v moji duši je bilo še vedno nekaj, kar je glasno kri�alo. Mislila sem, da sem zatajila pred Bogom in pred svojo usodo. Leta 2005 ali 2006 sem s pomo�jo psihiatra poskušala prekiniti z jemanjem zdravil. Ko sem zmanjšala odmerek na eno tableto (30 mg), so se pojavili simptomi odvajanja od odvisnosti. Trpela sem zaradi znojenja, bole�in, tesnobe, vznemirjenosti, slabosti in strahu pred zaprtim prostorom, v�asih pa sem dobila tudi napade. Odlo�ila sem se še naprej jemati zdravila. Predpisali so mi tablete za spanje in Valium za odvajanje od odvisnosti. Ko sem dozo Avareza pove�ala na 60 mg, je vse to izginilo. To je bilo veliko razo�aranje, ker sem uvidela, da sem zelo odvisna od teh zdravil. Imela sem ob�utek, da bom preostanek življenja preživela na terapijah z zdravniki in da bom ves svoj denar zapravila za zdravljenje. Depresija je bila tako mo�na, da sem veliko jokala. Povsod sem imela bole�ine in odlo�ila sem se kon�ati svoje življenje. Maja 2007 sem bila spet sprejeta v psihiatri�no bolnišnico. Psiholog in psihiater sta bila zaskrbljena, ker sem razmišljala o samomoru. Tam sem ostala teden dni, na kar sem samovoljno zapustila bolnišnico. Spet sem jemala zdravila in za�ela živeti s partnerjem, ki je bil zelo hudoben in agresiven, kar je pri meni pogosto izzvalo napade panike. Spet sem bila zelo razo�arana in za�utila, da sem tukaj na Zemlji odpovedala. Tako sem za�ela pripravljati svoj samomor, ki naj bi se zgodil 1. julija 2007. V petek, 29. junija 2007, sem pokleknila na mostu, v prometnem delu Melbourna in zaprosila Jezusa Kristusa in Boga, naj mi dasta znak, da ju nisem razo�arala. Odlo�ila sem se, da �e ne dobim nikakršnega znaka, da v nedeljo, 1. julija 2007, to je �ez dva dni, odidem v Nebeški dom. Naslednji dan me je poklicala prijateljica, ki ni vedela, kaj se dogaja v mojem življenju. Vprašala me je, �e se lahko dobiva. Ko sva se sre�ali, mi je pripovedovala o filmu in o nekom, ki izcelja. Po ogledu filma, sem 7. julija 2007, bila v Melbournu uvedena v u�enje Bruna Gröninga. Med filmom »Fenomen Bruno Gröning – po sledeh �udodelnega izceljitelja«, sem nenehno jokala. Vedela sem, da sem na pravem mestu in da sem kon�no našla kar sem iskala celo življenje. �utila sem, da je moje srce popolnoma odprto in za�utila toplino in ljubezen. �utila sem energijo, ki je tekla skozi moje telo. Na koncu sem odšla. Po�utila sem se popolnoma druga�na, bila sem sre�na in �utila sem energijo. Nisem doumela, da sem pravkar dobila izcelitev, ker nisem prišla s to mislijo. Nekaj dni po uvodu sem šla s svojo tekaško skupino na tek. Tekla sem 6,5 km in ostali teka�i so se �udili, kaj se je zgodilo, ker sem bila zaradi depresij vedno zelo utrujena

�

� ��

in zadnjih 18 mesecev nisem mogla te�i. Od takrat sem imela vedno manj želje po zdravilih in za�ela sem jih postopno zmanjševati. Vsaki�, ko sem jih vzela, sem postala depresivna, kar je bilo prav nasprotno prejšnjemu delovanju. Na zasedanju v Sydneyju, 12. in 13. aprila 2008, sem po z izredno mo�jo izpolnjenem poro�anju gospe M., ki me je globoko ganilo v srcu in v duši, raztrgala svoj zadnji recept. Kmalu po tem mi je postalo slabo in morala sem bruhati. To je bilo v nedeljo, zadnji dan zasedanja. Ko sem se v ponedeljek vrnila domov, sem poskušala iti na delo, a sem za�utila vrtoglavico in morala sem ves teden ležati. Bilo mi je slabo in morala sem bruhati. To se je dogajalo vsak dan in sploh ne vem, kdaj je prenehalo. Vem le to, da ko sem odšla oktobra 2008 v Nem�ijo, tega ni bilo ve�. Bolela me je glava in potrebovala sem veliko spanja. Od takrat nisem imela ve� depresij niti simptomov odvajanja, ki so se pred tem vedno pojavljali. Na informativnem predavanju maja 2008 je bil nek starejši �lovek zelo agresiven. Opazila sem, da sem ostala popolnoma mirna in mo�na. Zavedela sem se, da sem izceljena strahu in napadov panike. Prej sem v primeru, ko je bil kdo v moji bližini hudoben, za�ela jokati in pograbila me je panika. Ko sem oktobra 2008 na zasedanju v Gesekah poro�ala o svoji izcelitvi so me vprašali, �e se mi še vedno vra�ajo spomini iz preteklosti. Z veseljem sem spoznala, da se to od ogleda filma ni ve� dogajalo. Sedaj se po�utim �ista, tuširam se le enkrat ali dvakrat na dan, brez drgnjenja. Bole�e slike iz preteklosti, ki so se mi vsa ta leta vedno znova vsiljevale, so z ogledom dokumentarnega filma izginile. V za�etku se nisem redno Einstellen, a sta se dve voditeljici skupnosti v Melbournu �vrsto Einstellen zame. Na ure skupnosti sem za�ela prihajati šele nekaj mesecev po mojem uvodu, potem pa sem jih redno obiskovala in se dvakrat na dan Einstellen na sprejem Heilstrom. Kako pojasniti, kako je biti odrešen in dobiti nazaj svoje življenje? Kon�no sem bila svobodna, osvobojena bole�in, odvisnosti, zdravljenj in ob�utka mu�enja. Hvala ker sem dobila nazaj svoje življenje in ker so bile moje prošnje uslišane. Komentar psihologa:

Otroštvo gospe Z. je bilo zaznamovano s fizi�nim, psihi�nim in spolnim nasiljem, kar je povzro�ilo globoke duševne poškodbe. Že v zgodnji mladosti so se razvile ponavljajo�e se depresivne motnje z nagnjenostjo k samomoru, kot tudi kroni�ne post-travmati�ne motnje, z izogibanjem slabim spominom in podoživljanju preteklih dogodkov, disociacija, strahovi, tesnoba in motnje spanja. Njeno vedenje v odnosih je bilo zaznamovano z odvisnostjo in izkušnjami nadaljnjega slabega ravnanja z njo. Niti razli�ne psihoterapevtske in psihofarmakološke obravnave niso privedle do dolgotrajnega izboljšanja njenega stanja. Tako hitre spremembe na ravni doživljanja in obnašanja, po stiku z u�enjem Bruna Gröninga, s psihološkega stališ�a v tem trenutku ni mogo�e razložiti in je zelo nenavadna. Menim, da je do izcelitve prišlo po duhovni poti. R. B., dipl. psiholog

�

� ��

13.3.8 ŠRI LANKA

Abeysekera A., 55 let Sri Lanka Izcelitev od dolgoletnih kroni�nih bole�in v hrbtenici, po nesre�i Od leta 1978 sem trpel zaradi hudih bole�in v hrbtenici, ki so bile zame zelo obremenjujo�e. Bole�ine so se pojavile, ko sem z dvema prijateljema skušal prestaviti velik, težak kamen. Ker se nismo dovolj dobro dogovorili, sta prijatelja izpustila kamen medtem, ko sem ga jaz še držal. Teža kamna je bila zame preve�. Takoj sem ob�util, kot bi se moja hrbtenica prelomila na pol, telo pa dobesedno razpadlo. Bole�ina je bila tako mo�na, da se nisem mogel ve� premakniti. Prijatelja sta me odnesla v bolnico, kjer sem se zdravil mesec dni. Zdravnik je rekel, da imam zvin hrbtenice. Prav tako je povedal, da bo s�asoma bolje, vendar ni mogel povedati natan�no kdaj, zato sem redno hodil na kontrole. Po odpustu iz bolnice še nisem imel ob�utka, da sem povsem zdrav. Še vedno sem �util bole�ine, ki so bile v�asih neznosne. Že, ko sem se samo premaknil, sem �util bole�ine. Te so bile zbadajo�e, to�no na sredini hrbtenice. Pojavile bi se ob poskusu dvigovanja težkega bremena, �e sem hodil malce hitreje ali se le obrnil. Ko so se bole�ine pojavile, so trajale okoli 15 minut, potem so popustile. Zaradi bole�in sem moral mirovati, saj bi me sicer še bolj bolelo. Z velikimi težavami in s pomo�jo drugih sem se moral ule�i, se spo�iti in vzeti sredstvo proti bole�inam. Danes se sploh ne morem ve� spomniti, koliko in katera zdravila sem jemal. Poleg tega sem uporabljal še obliže proti bole�inam, masažna olja in svetlobno terapijo. �eprav so te metode nekoliko olajšale bole�ine in mi pomagale, da se v dolo�enem smislu sprostim, je bilo to le kratkotrajno. Nobena od medicinskih metod mi ni pomagala, da se popolnoma osvobodim mojih težav. Pogosto sem bil v razli�nih bolnicah in jemal sredstva proti bole�inam. Zaradi bole�in pono�i nisem mogel spati. Vsakdanjih opravil, ki sem jih opravljal prej, nisem mogel ve� opravljati. Že nošenje lažjih stvari in prepogibanje je bilo zame zelo težko. Nisem se mogel vzpenjati, kar me je zelo omejevalo pri delu notranjega oblikovalca. �eprav svojega poklica nisem opustil, tudi v pisarni nisem mogel postoriti kaj dosti, saj mi je dolgotrajno sedenje škodovalo. Tako je bilo moje delo omejeno na lažja opravila. To me je obremenjevalo tudi psihi�no, saj sem po naravi zelo aktivna oseba. Lahko sem le po�asi hodil in še to na kratkih razdaljah. Celotna situacija me je naredila nemo�nega in depresivnega. Tako kot vsa prejšnja leta je bilo tudi to leto pred uvodom v U�enje. Februarja 2008 sem imel priložnost spoznati voditeljico skupnosti v Ratmalani. Slu�ajno je naneslo, da sem ji povedal o mojih bole�inah v hrbtenici, ona pa me je uvedla v u�enje Bruna Gröninga. Voditeljica skupnosti mi je dala sliko Bruna Gröninga in se med uro skupnosti zavzela zame. Ob�util sem mir in spokoj ter prosil Bruna Gröninga za pomo�. Ta

�

� ��

ob�utek sre�e in ugodja je trajal vse do konca ure, prav tako pa sem ob�util veliko olajšanje. Bole�ine so kmalu za�ele popuš�ati. V sebi sem �util, da to ni le za�asno olajšanje mojih težav, temve� da sem popolnoma izceljen. Po koncu ure skupnosti sem dojel, da sem povsem osvobojen bole�in. Bole�ine so od takrat niso vrnile in prenehal sem jemati zdravila. Voditeljica mi je povedala za ure skupnosti, ki se jih redno udeležujem, doma pa se redno Einstellen. Sedaj se ponovno po�utim kot vsak normalen �lovek in vse moje prejšnje sposobnosti so se vrnile. Po�utim se dobro in sre�en sem, da lahko brez težav opravljam svoje delo. Svoje obveznosti v pisarni in doma lahko opravljam brez težav. Ponovno lahko spim celo no� brez kakršnihkoli motenj. Nosim težke stvari, tako kot sem to po�el pred nesre�o in prehodim lahko dolge razdalje. Zahvaljujem se Brunu Gröningu, ker mi je vrnil mo�. Zdravniški komentar:

V tem poro�ilu o izcelitvi gre o�itno za zvin v podro�ju hrbtenice. Bole�ina je postala kroni�na, tako da je gospod A. postal zelo omejen pri opravljanju vsakdanjih opravil. Zelo nenavadno je, da so bole�ine, zaradi katerih je trpel ve� kot 30 let, takoj po uvodu v u�enje Bruna Gröninga izginile in da se kljub telesnemu naporu pozneje niso vrnile. Zelo o�itna je tudi �asovna povezava med uvodom v U�enje in izcelitvijo. Dr. R. K., zdravnica

13.3.9 VIETNAM

Tran Thi T., 54 let Vietnam Izcelitev 16 let trajajo�ih težav pri hoji po vnetju možganske ovojnice Pri 37. letih (leta1991) sem zapadla v stanje iz�rpanosti s stalno utrujenostjo. Bila sem na pregledih v štirih razli�nih bolnišnicah, kjer sem v vsaki ostala tri do štiri dni, vendar zdravniki niso mogli ugotoviti, kaj je vzrok mojemu stanju. Moje telo je postajalo vse slabotnejše, ob�utila sem težo in bila sem brez mo�i. Imela sem ob�utek, da po�asi umiram. Aprila 1991 sem odšla v najboljšo bolnišnico v Vietnamu, kjer so diagnosticirali vnetje možganske ovojnice. Tam sem ostala šest mesecev in sem morala v za�etku ležati. V bolnišnici, pa tudi kasneje doma, sem imela razli�ne terapije (imen zdravil se ne spomnim ve�), pa tudi razgibavanja in masaže. Šele oktobra 1992 sem lahko spet hodila, bolje re�eno šepala. Dobro sem lahko hodila le z levo nogo. Desna je bila tako težka, da sem jo morala vle�i za seboj. Gibala sem se lahko le po hiši in to le oprijemaje. Pri hoji sem imela mo�ne bole�ine v desni nogi. Bole�in sem se bala, zato sem se hoje izogibala. Desna noga je bila skoraj vedno hladna in tanjša od leve.

�

� ��

Leta 1995 sem lahko šla prvi� nekaj metrov izven hiše. Do leta 2002 sem nadaljevala z vajami in masažami, vendar ni bilo skoraj nobenega izboljšanja. Od hiše sem se lahko oddaljila le 500 metrov, ker sem sicer dobila mo�ne bole�ine. Pri gospodinjskih opravilih, nakupovanju in vseh ostalih delih, kjer sem morala stati, na primer pri pomivanju posode, so mi morali pomagati otroci. Zaposlena nisem bila. Še naprej so mi predpisovali zdravila, katerih imen se ne spomnim ve� in mi niso kaj dosti pomagala. Vsi ti ukrepi niso prinesli trajnega uspeha. Zdravniki so menili, da je to neozdravljivo in da moram s tem živeti. V teh letih sem se po�utila kot pijana, telesno in duševno zelo obremenjena. Izmenjevala sta se žalost in gnev in �utila sem nekakšno notranjo bole�ino, ki je ne znam natan�no opisati. Mislila sem, da bom morala to obremenitev prenašati vse svoje življenje. Tako stanje je bilo tudi leto pred uvodom v U�enje, vendar nisem verjela, da zame ne obstaja nobena pomo�. Neka prijateljica me je seznanila o Brunu Gröningu. V u�enje Bruna Gröninga sem bila uvedena 27. maja 2007. Nisem vedela kaj me �aka, vedela pa sem, da nimam kaj izgubiti. To je bila moja zadnja priložnost. Dan po uvodu sem se prvi� Einstellen pri voditeljici naše skupnosti, ki živi le nekaj hiš dalje od mene. Za�utila sem, da je desna noga postala topla. Pri Einstellen naslednji dan, je postala topla tudi leva noga. Imela sem ob�utek, da Heilstrom te�e skozi moje celo telo, od glave, do palcev in prstov na nogah. Preplavil me je prijeten in topel ob�utek ljubezni, kakršnega nisem še nikoli prej ob�utila. V notranjosti sem bila globoko ganjena. Po tem doživetju sem doma redno sprejemala izcelitveno mo�. Bole�ine so bile iz dneva v dan manjše. Moje telo je bilo vsak dan bolj krepko in mo�no. Po enem tednu, v za�etku junija 2007, sem se po�utila že mnogo bolje in pri hoji nisem ve� �utila bole�in v desni nogi. V nogo se je vrnila mo� in nisem je ve� vlekla za sabo. Tega sem se zelo razveselila in bila tako sre�na, da sem od veselja jokala. Od takrat se ne bojim ve� bole�in pri stopanju na desno nogo in lahko prehodim tudi daljšo pot. Brez ve�jih težav sem lahko celo nekaj dni planinarila v hribih! Desna noga je danes dobro prekrvavljena in skoraj enako debela kot leva. Tudi dolgo stanje pri hišnih opravilih mi ne povzro�a ve� nobenih težav. Vrnila sta se samozaupanje in življenjska mo�. Veselim se življenja in se po�utim, kot da sem se znova rodila. Popolnoma sem zdrava, zmorem obremenitve in po�utim se dobro in sre�no. Moja družina in sosedje so presene�eni, da so moje noge spet v redu. Zdravniški komentar:

Pri gospe Tran Thi T. je o�itno, da je prišlo po dalj �asa trajajo�em meningitisu (vnetju možganske ovojnice) do centralno pogojene motnje funkcije desne noge s posledi�no omejitvijo sposobnosti hoje in stanja. Poleg tega je zaradi obremenitve prišlo tudi do bole�in v tem podro�ju. Dejstvo, da uživanje zdravil in fizikalna terapija na koncu nista prinesla nobenega izboljšanja, potrjuje izkušnjo, da se pri takšnih kroni�nih nevroloških težavah, v nobenem primeru ne more pri�akovati ponovne vzpostavitve polne funkcionalnosti. Tega, da je v tem primeru po 16. letih zdravstvenih težav, v le nekaj tednih prišlo do popolnega odvzema bole�in in ponovne vzpostavitve sposobnosti normalne hoje, z medicinskega stališ�a ni mogo�e

�

� ��

razložiti. O�itno je �asovno sovpadanje s sprejemanjem Heilstom preko u�enja Bruna Gröninga. Dr. M. K., zdravnik

13.3.10 NIZOZEMSKA Els F., 61 let Nizozemska Izcelitev Fibromyalgie (štiri desetletja mo�nih bole�in po celem telesu) Od leta 1960, takrat sem bila stara 14 let, sem imela redno kr�e v rokah, kar je bilo zelo bole�e. Zaradi tega sem bila operirana pri petnajstih letih. Pri 21 letih je sledila druga operacija na mišicah obeh rok (ne spomnim se ve� natan�no, kaj je bilo narejeno). Ni� ni pomagalo, kr�i in bole�ine so ostali. Pri starosti 22 let sem šla k revmatologu, ker sem dobila bole�ine tudi v rokah, ramenih, vratu, v kosteh in tudi v rebrih, so�asno sem ob�utila tudi mo�an pritisk na lobanjo. Bole�ine sem imela vedno – dan in no�. Revmatolog mi je predpisal blatne kopeli in sredstvo proti bole�inam. Vendar je stalna utrujenost in bole�ine v kosteh in rebrih ostala nezmanjšana. Potem me je revmatolog napotil k žilnemu kirurgu. Ta je ugotovil, da so nekatera rebra ukleš�ila žile. Zaradi tega so mi tako na levi kot na desni strani odstranili eno rebro. To je bilo leta 1968, takrat sem bila stara 22 let. Kljub temu so težave ostale še naprej. Jemala sem paracetamol s kodeinom in hodila trikrat tedensko k psihoterapevtu. Kadar so bile ro�ne terapije zame zaradi bole�in nevzdržne, mi je naredil parafinske obloge. Zdravljenje je prineslo nekaj olajšanja. Leta 1984 sem dobila novega hišnega zdravnika, ki mi je postavil diagnozo fibromyalgia. Ponovno sem morala k revmatologu, ki mi je povedal: »S tem lahko ostarite, zaradi tega ne boste umrli.« Leta 1989 sem šla za tri mesece v rehabilitacijsko kliniko. Zaradi privatnih okoliš�in naj bi v letu 1991 zahtevala socialno pomo�. Tega nikakor nisem želela in sem sprejela celodnevno delo. Posledica je bila, da sem se po slabih štirih mesecih zgrudila. Zaradi tega me je revmatolog napotil za tri tedne v bolnico. Po tem me je moj delodajalec prosil, da pridem delat vsaj nekaj ur dnevno, kolikor pa� zmorem. To sem zdržala od aprila do avgusta leta 1992. Leta 1993 sem delala še polovico dneva. V naslednjem letu sem dobila vnetje sluznih mehurjev na obeh ramah. Za blažitev bole�in sem dobivala injekcije kortizona. Kljub temu so bole�ine ostale in zaradi tega sem bila mo�no ovirana pri svojih dnevnih opravilih. Hišni zdravnik mi je ponovno predpisal tri mesece zdraviliš�a, kar mi je prineslo malo olajšanja. Za domov sem dobila stroga navodila. Zato sem za naslednje tri mesece dobila štoparico, v gospodinjstvu pa sem smela delati samo eno ali dve minuti in potem sem morala ponovno po�ivati. Skupno sem smela, razdeljeno preko dneva, delati najve� 10 do 15 minut. Za svoje gospodinjstvo sem dobila pomo�. Leta 1995 sem bila ponovno tri mesece v rehabilitacijski kliniki. Na koncu bivanja me je zdravnik, ki me je zdravil, pospremil domov z besedami: »Tukaj vas ne želim ve� videti, vi ne morete in ne smete ve� delati zaradi vsega tega, kar imate.« Leta

�

� ��

1966 je bilo po triletnem pravnem postopku ugotovljeno, da sem zaradi fibromyalgie popolnoma nezmožna za delo (80/100 %). Z leti sem se navadila na bole�ine, te so spadale k meni. Vendar sem bila razvalina. Sedeti sem morala popolnoma vzravnano, druga�e so me bolela rebra. V mišicah sem neprestano �utila zakr�enost. Narediti nekaj z mojimi vnuki mi je bilo zelo naporno in vedno sem bila utrujena. Pogosto sem morala re�i, da tega ali onega ne zmorem. �e sem bila kje na obisku, sem bila še dneve zatem zelo iz�rpana in sem imela mo�ne bole�ine. Avto sem lahko vozila le na kratke razdalje, da ne bi postala izmu�ena. Tudi sprehajala sem se lahko samo na kratke razdalje. Kuhala sem lahko samo, �e sem sedela na posebnem stolu in v gospodinjstvu sem opravljala samo lažja dela. Komaj sem še imela socialno življenje. Takšno je bilo moje stanje v letu pred uvodom. V tedniku Wochenblatt je mojo pozornost vzbudil oglas z naslovom »Informativno predavanje Kroga prijateljev Bruna Gröninga«. 13. maja 2004 sem šla na predavanje v Heerlen in bila sem uvedena v u�enje Bruna Gröninga. Redno sem obiskovala ure skupnosti. Polagoma so se zmanjševale tudi bole�ine. Toda v marcu 2006 so bile bole�ine in utrujenost v polni mo�i ponovno tu, in sicer huje kot kadarkoli prej. Te bole�ine so trajale štiri dni. Potem sem bila tako izmu�ena, da sem morala ostati v postelji in sem želela samo še spati. Takšno stanje je trajalo tri dni, potem sem bila osvobojena bole�in. Zdaj lahko ponovno sama opravljam gospodinjska dela, pazim na vnuke in pomagam svoji snahi. Ponovno lahko z avtom vozim daljše poti. Šla sem celo na teden planinarjenja v Filzmoos in tam sem lahko hodila normalno z ostalimi. Ne potrebujem ve� posebnega stola in vse svoje dejavnosti lahko izvajam, ne da bi postala izmu�ena. S svojimi vnuki grem zdaj �isto normalno na igriš�e in ni mi potrebno ve� re�i: »Babica tega ne zmore.« Desetletja dolgo trpljenje je preprosto prenehalo. Zame je to še danes �udež. Zdravniški komentar:

Gospa F. je imela od 14. leta do svoje izcelitve v starosti 59 let vedno bole�ine, za kar je bila postavljena diagnoza fibromyalgia. Pogosto je iskala zdravniško pomo� in jo tudi dobila, vendar ni� ni privedlo do resni�nega uspeha. Do danes nimamo medicinske rešitve za zdravljenje fibromyalgije. Gospa F. je bila zaradi tega mo�no omejena pri gibanju. Zelo vpadljivo je, da se je njena situacija izboljšala, ko se je leta 2004 priklju�ila Krogu prijateljev Bruna Gröninga in se je pri�ela Einstellen na Heilstrom. Da je v letu 2006 dobila popolno izcelitev, je z medicinskega stališ�a nerazložljivo. M.L. van der W., zdravnica

od izkustvene gnoze bruna grÖninga do … · od izkustvene gnoze bruna gröninga do...

Documents