obseg in posledice grabeža zemljišč za agrogoriva...obseg in posledice grabeea zemljidg za...

za ljudi | za planet | za prihodnost

afrika: na voljo vsemobseg in posledice grabeža zemljišč za agrogoriva

Poročilo | Friends oF the earth aFrika in Friends oF the earth evroPa


Friends of the Earth Evropa

Mundo-b�building,�Rue�d-Edimbourg�26,�

1050�Bruselj,�Belgija

tel:�+32�2�893�1000��fax:�+32�2�893�1035

e:�[email protected]��www.foeeurope.org

Friends of the earth

afrika izvaja�kampanje�za

trajnostno�in�pravično�družbo

ter�za�varstvo�okolja,

združuje�več�kot�15

nacionalnih�organizacij�z�več

tisoč�lokalnimi�skupinami�in

je�del�največjega�svetovnega

okoljskega�omrežja,�Friends

of�the�Earth�International.�

Izdaja�te�publikacije�v�več

evropskih�jezikih�je�bila

pripravljena�v�okviru

projekta�“Feeding�and

Fuelling�Europe”,�s�finančno

podporo�Evropske�unije,

MISERIOR,�Rausing�in

Isvara.�Za�vsebino�tega

dokumenta�so�izključno

odgovorni�Friends�of�the

Earth�Madžarska�in�Friends

of�the�Earth�International�in

zanj�ni�možno�smatrati,�da

kakorkoli�odraža�stališča

Evropske�unije.

raziskave so�izvedli�Friends

of�the�Earth�Evropa,�Center

za�okoljski�razvoj/Friends�of

the�Earth�Kamerun

(CED/FoEC),�Friends�of�the

Earth�Sierra�Leone,�Friends

of�the�Earth�Gana,�Akcija�za

okoljske�pravice�/�Friends�of

the�Earth�Nigerije,�Friends�of

the�Earth�Togo,�Yonge�Nawe

–�FOE�Svazi,�FOE�Mavricij�–

MAUDESCO,�Državljani�za

pravo�(CFJ)�Malavi,�Sklad

za�skupnostno�usposabljanje

in�razvoj�Zimbabve�in�Sklad

NRDC�/�ZEGA�za

usposabljanje,�Zambija.

izdajatelj: Friends�of�the

Earth�Evropa

Uredniška skupina:

Helen�Burley,�Adrian�Bebb

koordinacija: Mariann

Bassey�(ERA/FoE�Nigerija)

in�Adrian�Bebb�(FoE�Evropa)

slovenska izdaja:

Inštitut�za�trajnostni�razvoj,

september�2010

odgovornost:

Anamarija�Slabe

Zahvaljujemo�se�tudi�za

raziskovalno�podporo

GRAIN

(www.farmlandgrab.org),

MISEREOR,�Netzwerk

Afrika-Deutschland,�Markus

Bier�(geograf,�Univerza�v

Aachnu).

Z�zahvalo�Greenpeace:

http://www.greenpeace.org/

africa/campaigns/forests�

datum izdaje izvirnika:

junij�2010

oblikovanje:

onehemisphere,�Sweden

[email protected]

www.onehemisphere.se

oblikovanje zemljevidov:

Frank�Pennycook

tisk: www.beelzepub.com

slika na naslovnici: Polje

za�agrogoriva.�Vas�Kupto,

država�Gombe,�Nigerija.

©�Environmental�

Rights�Action

na voljo na:

www.itr.si (v slovenščini)

www.foeeurope.org (izvirnik)

Friends of the earth

evropa izvaja�kampanje�za

trajnostno�in�pravično�družbo

ter�za�varstvo�okolja,

združuje�več�kot�30

nacionalnih�organizacij�z�več

tisoč�lokalnimi�skupinami�in

je�del�največjega�svetovnega

okoljskega�omrežja,�Friends

of�the�Earth�International.�

Inštitut za trajnostni razvoj

Metelkova�6,

1000�Ljubljana,�Slovenija

tel:�+386�14397�465

e:�[email protected]��www.itr.si

AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM |�3

afrika: na voljo vsemObseg�in�posledice�grabeža�zemljišč�za�agrogoriva

Predgovor

vsebina in predgovor

Predgovor 3

Povzetek in priporočila 4

Zemljevid, ki prikazuje primere grabeža zemljišč 6

1. Uvod 7

2. kaj se res dogaja? 9

3. kdo je vpleten in zakaj? 11

4. Pridelki 15

5. Posledice 17

6. sklepi 26

dodatek: primeri�grabeža�zemljišč� 28

Zagovorniki�agrogoriv�na�splošno�trdijo,�da�boproizvodnja�agrogoriv�rešila�gospodarsko�krizo,�skatero�se�soočajo�številne�države�v�razvoju;ustvarila�bo�bogastvo�in�delovna�mesta�terzmanjšala�revščino.�

Ti�argumenti�zanemarjajo�drugo�stran�zgodbe�inpuščajo�mnogo�neodgovorjenih�vprašanj.�Ali�jeprizadevanje�za�pridelavo�agrogoriv�v�interesudržav�v�razvoju,�ali�pa�imajo�resnične�koristiindustrializirane�države�Severa?�Bo�pridelavaagrogoriv�resnično�zagotovila�več�delovnih�mest�inokrepila�gospodarski�razvoj�na�ravni�(lokalnih)skupnosti?�Se�bo�posvetila�vprašanju�negotovepreskrbe�s�hrano,�ki�muči�svet�v�razvoju?�Kakšni�sodružbeni�in�okoljski�stroški�pridelave�agrogoriv�zadružbe�držav,�kjer�ta�poteka?�Kdo�čaka,�da�pridobikoristi�od�celotnega�procesa?�

Na�vsa�ta�vprašanja�je�treba�odgovoriti�objektivno.Omenjenih�trditev�ne�smemo�sprejeti,�ne�da�bi�jihpodvrgli�empirični�analizi.�Ta�predpostavka�jetemeljni�razlog�za�to�raziskavo.�Raziskavaobravnava�širjenje�pridelave�agrogoriv�v�Afriki�inizpostavlja�socialne,�ekonomske,�zdravstvene�inokoljske�pomisleke,�ki�smo�jih�odkrili.�

afriško celino vse boljobravnavajo kot virkmetijskih zemljišč insurovin za preostalisvet. nacionalne vladein zasebna podjetja povsej celini pridobivajodostop do zemljišč zagojenje rastlin zahrano in gorivo, da bizadovoljile vse večjepovpraševanje,pretežno v državah nadrugih celinah.agrogoriva – obsežnopridelavo rastlin, ki seuporabljajo zaproizvodnjo tekočihgoriv – nekateri slavijokot rešitev za afriko.

©�Gaia�Foundation,�Will�Baxter

BIDCO-v nasad oljne palme na otočjuKalangala, Viktorijino jezero, Uganda.

4 |�AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM�

Povzetek in priporočila

Povzetek in priporočila

Dostop�do�zemljišč�zagotavlja�hrano�in�preživetje�zamilijarde�ljudi�po�vsem�svetu,�toda�ker�razpoložljivostrodovitnih�zemljišč�in�vode�ogrožajo�podnebnespremembe,�slabo�upravljanje�in�vzorci�potrošnje,povpraševanje�po�zemljiščih�že�nekaj�časa�narašča.�

“Grabež�zemljišč”�–�ko�zemljišča,�ki�jih�po�tradicijiuporabljajo�lokalne�skupnosti,�oddajo�v�zakup�aliprodajo�zunanjim�vlagateljem�(korporacijam�in�vladam)–�po�vsej�Afriki�postajajo�vedno�bolj�običajen.�Čepravso�mnogi�od�teh�dogovorov�namenjeni�pridelavi�hrane,pa�je�vedno�več�zanimanja�za�gojenje�rastlin�za�gorivo–�agrogoriva,�zlasti�za�oskrbo�rastočega�trga�EU.�

Ta�grabež�zemljišč�poteka�hkrati�z�rastjo�cen�hrane,ki�je�privedla�do�prehranske�krize�v�letu�2008.�Vnekaterih�državah�v�razvoju�je�zaradi�hrane�prišlodo�nemirov,�na�Haitiju�in�Madagaskarju�pa�so�zaradikrize�strmoglavili�vlado.�Kulture,�ki�se�uporabljajo�zaagrogoriva,�so�bile�pomemben�dejavnik�prinaraščajočih�cenah�hrane.�

To�poročilo�se�osredotoča�na�obseg�teh�poslov�vzvezi�z�agrogorivi�in�se�sprašuje�o�vplivih�na�lokalneskupnosti�in�na�okolje.�Ugotavlja,�da�je�kljubomejenim�informacijam�vse�več�dokazov,�dapomemben�delež�kmetijskih�zemljišč�na�ta�načinpridobijo�za�gojenje�rastlin�za�agrogoriva,�v�nekaterihprimerih�brez�soglasja�lokalnih�skupnosti�in�pogostobrez�celovite�presoje�vplivov�na�lokalno�okolje.�

obseg problema

Študije�kažejo,�da�je�tretjina�prodanih�ali�oddanihzemljišč�v�Afriki,�okoli�5�milijonov�hektarjev,�namenjenihgojenju�rastlin�za�goriva.�Friends�of�the�Earth�soobravnavali�primere�grabeža�zemljišč�v�11�državah�povsej�Afriki,�od�Etiopije�do�Mozambika�(glej�prilogo).�

Medtem�ko�del�teh�zemljišč�prodajajo�(zasebnimpodjetjem,�državnim�podjetjem�ali�investicijskimskladom),�jih�večino�oddajo�v�najem,�nekaj�pa�jihpridobijo�s�sklenitvijo�pogodbe�s�kmeti�za�gojenjedoločenih�kultur�(t.i.�“outgrowing”).�

V�to�je�vključena�vrsta�podjetij�iz�EU,�pogosto�malih,včasih�s�podporo�ali�udeležbo�svojih�nacionalnihvlad.�Mnogi�se�radi�hvalisajo�s�socialno�in�okoljskokoristnostjo�svoje�poslovne�dejavnosti,�ki�ponujazaposlovanje�in�obljube�o�razvoju�podeželskih�območij.�

Zeleni oPeC

Veliko�držav�gostiteljic�je�v�želji,�da�bi�razvilipotencialno�donosno�pridelavo�za�izvoz,�te�naložbespodbujalo.�Petnajst�afriških�držav�je�združilo�moči,�daso�vzpostavile�organizacijo,�ki�so�jo�opisali�kot�“zeleni

afriško celino vse boljobravnavajo kot virkmetijskih zemljišč insurovin za preostalisvet. nacionalnevlade, zasebnapodjetja ininvesticijski skladi povsej celini kupujejodostop do zemljišč, dabi gojili rastline zahrano in gorivo.

OPEC”,�številne�nacionalne�vlade�pa�so�oblikovale�tudilastne�cilje�in�strategije�za�uporabo�agrogoriv�doma.

Vendar�pa�narašča�tudi�zavedanje�o�slabostih�razmahaagrogoriv.�Ko�znanstveniki�in�mednarodne�institucijepostavljajo�pod�vprašaj�koristi�tega�alternativnegavira�goriv�za�podnebje,�se�lokalne�skupnosti�in�vnekaterih�primerih�nacionalne�vlade�začenjajoprebujati�in�se�zavedati�učinkov�grabeža�zemljiščna�okolje�in�na�preživljanje�lokalnega�prebivalstva.�

lokalni protesti

V�Tanzaniji,�na�Madagaskarju�in�v�Gani�je�pograbežu�s�strani�tujih�podjetij�prišlo�do�protestov.Podjetja�so�obtožili,�da�lokalnim�kmetom�dajejozavajajoče�informacije,�da�pridobivajo�zemljišča�spomočjo�sleparskih�lastnikov�skupnostnih�zemljiščin�da�kršijo�okoljevarstveno�zakonodajo.�

Agrogoriva�tekmujejo�za�kmetijska�zemljišča�sprehranskimi�rastlinami,�podjetja�za�razvoj�agrogorivpa�s�kmeti�tekmujejo�za�dostop�do�teh�zemljišč.�Zdise,�da�to�v�primeru�jatrofe�ni�nič�drugače�kot�pridrugih�kulturah,�kljub�trditvam,�da�ta�raste�nanekmetijskih�zemljiščih.�Ko�lokalne�skupnosti�izgubijodostop�do�tradicionalnih�zemljišč,�se�soočajo�z�vednovečjo�prehransko�negotovostjo�in�z�lakoto�–�ogroženeso�njihove�človekove�pravice�do�hrane.�

okoljska škoda

Pritisk�na�kmetijska�zemljišča�je�privedel�doizsekavanja�gozdov,�da�bi�naredili�prostor�za�nasadeagrogoriv,�s�čimer�uničujejo�dragocene�naravne�virein�povečujejo�emisije�toplogrednih�plinov.�V�Etiopijiso�za�to,�da�bi�naredili�prostor�za�agrogoriva,izsekali�zemljišča�na�varovalnem�območju�za�slone.�

Kmetje�so�ugotovili,�da�tako�slavljena�čudežnarastlina�jatrofa�namesto�tega,�da�bi�prinašalazajamčene�prihodke,�v�resnici�jemlje�dragocenevodne�vire�in�potrebuje�drage�pesticide.�V�nekaterihprimerih�so�za�to,�da�bi�lahko�posadili�jatrofo,odstranili�prehranske�rastline,�tako�da�so�kmetjeostali�tako�brez�dohodkov�kot�brez�vira�hrane.�

Grožnja gensko spremenjenih rastlin

Še�več,�upravičena�je�skrb,�da�bodo�biotehnološkapodjetja�v�želji�po�novih�trgih�za�svoje�proizvode�vagrogorivih�videla�pot�na�afriški�trg.�Potekajoraziskave�gensko�spremenjenih�(GS)�sort,�ki�bi�lahkobile�primerne�za�agrogoriva,�biotehnološka�podjetjapa�vneto�zatrjujejo,�da�bi�njihovi�proizvodi�lahkoprispevali�k�boju�proti�podnebnim�spremembam.


0Povzetek in priporočila

izkoriščanje virov

Rastoče�evropsko�in�mednarodno�povpraševanje�poagrogorivih�kot�gorivih�za�prevoz�ustvarja�tržnopovpraševanje�po�agrogorivih.�Medtem�ko�afriškipolitiki�lahko�obljubljajo,�da�bodo�agrogoriva�njihovimdržavam�pomagala�k�lokalni�preskrbi�z�energijo,�paje�resničnost�taka,�da�večina�tujih�podjetij�razvijaagrogoriva�za�prodajo�na�mednarodnem�trgu.Obvezujoč�cilj�EU�za�povečanje�agrogoriv�jenedvoumna�spodbuda�za�grabež�zemljišč�v�Afriki.

se položaj spreminja?

Zaskrbljenost�glede�socialnih�in�okoljskih�vplivov�jepovzročila�mrtvi�tek�v�številnih�državah,�na�primer�vTanzaniji�in�Svaziju.�Nekatera�podjetja�so�svojenaložbe�tudi�umaknila.�Toda�drugje�navdušenje�nadagrogorivi�še�ni�pojenjalo.

Tako�kot�so�afriške�države�doživele�izkoriščanje�fosilnihgoriv�in�drugih�naravnih�bogastev�v�korist�bogatejšihdržav,�obstaja�tveganje,�da�bodo�agrogoriva,�posrednoz�njimi�pa�afriška�kmetijska�zemljišča�in�naravne�vire,izvažali�v�tujino,�koristi�za�lokalne�skupnosti�innacionalna�gospodarstva�pa�bodo�zanemarljive.�

Priporočila za ukrepanje

1. Zaustaviti grabež zemljišč

> Ukiniti�spodbude�–�politične�cilje,�ki�povečujejopovpraševanje�po�agrogorivih,�zlasti�obvezni�cilj�EU.

> Afriške�države�bi�morale�takoj�ustaviti�nadaljnjepridobivanje�zemljišč�in�naložbe�v�agrogoriva.�

2. Prave politične prednostne naloge

kmetijska revolucija –�nameniti�naložbe�in�datiprednost�razvijanju�prehranske�suverenosti�–�praviceljudi�do�ustrezne,�zdravo,�lokalno�pridelane�innadzorovane�hrane.�

energetska revolucija –�zmanjšanje�rabe�energije�vprometu�s�pomočjo�hitrega�razvoja�učinkovitejših�vozilter�z�naložbami�v�trajnostne�družbe�z�uporabo�javnegaprevoza,�hoje�in�kolesarjenja.�

3. ravnanje z izvajalci grabeža

Pred�vsako�prodajo�ali�oddajo�zemljišča�v�najem�sopotrebne�celovite�okoljske in socialne presojevplivov spremembe�rabe�zemljišč,�ki�jih�je�trebaizvesti�ob�sodelovanju�lokalnih�skupnosti.�Upoštevatimorajo�vplive�na�biotsko�raznovrstnost,�naravnevire,�gensko�erozijo,�prehransko�suverenost,

enakopravnost�spolov,�dostop�do�proizvodnihsredstev�lokalnih�skupnosti�(vključno�z�nomadskimiživinorejci�ali�potujočimi�kmeti)�ter�vplive�novihtehnologij�in�investicij�v�infrastrukturo.�

Polna pravna odgovornost podjetij�in�vlagateljev�–vsak�posel�z�zemljišči�mora�vključevati�jasne,pravno�zavezujoče�in�izvršljive�obveznostivlagatelja.�Vlagatelji�bi�morali�plačati�v�obveznisklad�za�zavarovanje�odgovornosti,�ki�bi�zagotovilkritje�za�primere�kršitev.�Neodvisne�in�participativnenaknadne�ocene�vplivov�je�treba�opraviti�v�vnaprejdoločenih�presledkih.�

Popolno strinjanje skupnosti in zaščitaavtohtonega prebivalstva Vsaka�prodaja�ali�zakupzemljišča�se�lahko�opravi�samo�s�prostovoljnim,predhodnim�in�informiranim�soglasjem�udeleženihlokalnih�skupnosti.�Običajne�pravice�skupnosti�inzaščita�domorodnih�ljudstev�so�ključnega�pomena.

kmet in okolju prijazno kmetovanje Prednostmorajo�dobiti�takšne�naložbe�in�razvoj�kmetijstva�vAfriki,�ki�podpirajo�male�kmete�in�ekološkokmetijstvo�malega�obsega.�Razviti�sistemkmetovanja�bi�moral�spoštovati�okoljske�omejitve,ne�bi�smel�povzročati�toplogrednih�plinov�inizčrpavati�tal,�preprečevati�bi�moral�izčrpavanjezalog�vode.�Taki�sistemi�seveda�prepovedujejouporabo�gensko�spremenjenih�poljščin�ali�dreves.�

kmetovanje za lokalno skupnost Zaradizgodovinskih�negativnih�vplivov,�ki�so�jih�povzročilinestabilni�mednarodni�trgi,�ter�zato,�da�bi�zmanjšaliodvisnost�od�pomoči�v�hrani,�bi�morale�biti�kakršnekolinove�rabe�zemljišč�osredotočene�na�oskrbovanjelokalnega�trga.�Nedavno�so�na�primer�predlagali,�da�bimorali�zagotoviti,�da�bodo�vsi�posli�z�zemljiščivključevali�pravno�obvezo�o�določenem�minimalnemodstotku�pridelkov�za�prodajo�na�lokalnem�trgu.�

Hrana�je�naravna�pravica�in�kmetijskih�pridelkov�sene�sme�obravnavati�kot�tržno�blago,�kateregakončni�namen�je�ustvarjanje�poslovnih�dobičkov�–pred�zadovoljevanjem�človeških�potreb.�Z�namero,da�preskrbimo�prebivalstvo�na�urbanih�inpodeželskih�območjih,�je�treba�spodbujati�in�krepitidružinske�in�male�kmetije.�

varnost kmetijskih delavcev Plačanim�kmetijskimdelavcem�je�treba�zagotoviti�ustrezno�varnost�pridelu,�njihove�temeljne�človekove�in�delavske�pravicepa�bi�morali�določiti�z�zakonodajo�in�uveljaviti�vpraksi,�v�skladu�z�veljavnimi�instrumenti�ILO.Povečanje�varnosti�bi�prispevalo�k�izboljšanjuzmožnosti�delavcev�in�njihovih�družin,�da�siomogočijo�dostop�do�zadostne�in�primerne�hrane.

©�Greenpeace�/�Jennifer�Heslop

Mlada koruza s podsevkomdesmodija, okrožje Suba, Kenija.


Zemljevid s primeri grabeža zemljišč 0Zemljevid s primeri grabeža zemljišč

slika 1. dokumentirani primeri grabeža zemljišč in razvoja agrogoriv v afriki

etiopija 700,000�harezerviranih�za�sladkornitrs,�23�milijonov�haprimernih�za�jatrofo.Britanski�Sun�Biofuelsupravlja�s�5.000�ha,Acazis�AG�(iz�Nemčije)pa�ima�v�najemu�56.000ha�in�koncesije�zanadaljnjih�200.000�ha.

kenija Japonska,belgijska�in�kanadskapodjetja�načrtujejo�do500.000�ha.

tanzanija 1.000pridelovalcev�riža�je�biloizgnanih�s�svoje�zemlje,da�bi�naredili�prostor�zasladkorni�trs.�

Mozambik Vlagateljinačrtujejo�4,8�milijonovha.�Prek�183.000�ha�jetrenutno�namenjenihjatrofi.�Podjetja:�VB,Italija,�Nemčija,Portugalska,�Kanada�in�Ukrajina.

svazi Britanski�D1�Oilsustavi�širitev�jatrofekljub�promociji�rokzvezdnika�BobaGeldofa.

kongo Kitajsko�podjetje�je�zaprosilo�za1�milijon�ha.�Italijanskaenergetska�korporacijaENI�načrtuje�nasadeoljne�palme�na�70.000�ha.

angola 500.000�hazemljišč�namenjenihagrogorivom.�Angolska,brazilska,�španska�injužnoafriška�podjetja.

kamerun Kamerunsko-francosko�podjetje�širinasade�oljne�palme,vključno�s�60-letnimnajemom�58.000�ha.

sierra leone ŠvicarskiAddax�Bioenergy�pridobi�26.000�ha�za�sladkorni�trs.

Gana Italijanskopodjetje�Agroils�pridobi105.000�ha,�britanskopodjetje�Jatropha�Africa120.000�ha,�ScanFuel(Norveška)�goji�10.000ha�in�ima�pogodbe�zapribl.�400.000�ha,Galten�(Izrael)�pridobi100.000�ha.

Benin Predlog�zaspremembo�300.000�–400.000�ha�mokrišč�vnasade�oljne�palme.

nigerija Vlada�pridobizemljišča�s�pomočjotujega�kapitala�in�naložb.Grabež�obsega�prek100.000�ha.�

Uvod 1Poglavje 1 Uvod

Kmeta kažeta svoj nasad koruze, uničen zaradi suše po vsem južnem delu Afrike, v vasi Nkana Khoti.AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM |�7

©�Clive�Shirley�/�Greenpeace

Uvod 1Poglavje 1 Uvod


Grabež�zemljišč�je�prišel�na�naslovnice�medijev.�Vlade,�zasebnapodjetja�in�investicijski�skladi�po�vsem�svetu�vlagajo�v�zemljišča�vtujini.�Stanje�opisujejo�kot�obliko�“neokolonializma”,�kjer�bogatikupujejo�zemljišča,�da�si�zagotovijo�dostop�do�hrane�in�goriv.�

O�grabežu�zemljišč�poročajo�iz�vsega�sveta�v�razvoju,�odPakistana�do�Indonezije�in�Ukrajine.�V�državah�v�razvoju�je�bilaod�leta�20061 tarča�površina,�ki�ustreza�velikosti�Francije.�O�največjem�številu�primerov�so�poročali�iz�Afrike,�kjer�sozemljišča�razmeroma�poceni�in�ponekod�lahko�dostopna.�

Dostop�do�zemljišč�je�bilo�vedno�ključno�vprašanje,�sajzagotavljajo�hrano�in�preživetje�milijardam�ljudi.�V�Afriki�je�odkmetijstva�odvisno�preživetje�približno�60%�prebivalstva.3 Todako�se�svet�prebuja�ob�“pravem�orkanu”�podnebnih�sprememb,zmanjšujočih�se�zalog�nafte�in�vse�večjega�povpraševanja,�jeraba�zemljišč�postala�še�bolj�sporno�vprašanje.�

Naraščajoče�cene�nafte�in�želja�po�varni�oskrbi�z�energijo�so�tudidruge�države�spodbudile,�da�preverijo�možnosti�za�domačo�uporabo.

To�poročilo�se�osredotoča�na�realnost�grabeža�zemljišč�zaagrogoriva�v�Afriki�in�preverja�obseg�te�prakse�in�njene�vplive�naterenu.�Poročilo�sproža�temeljna�vprašanja�o�vplivih�politikeagrogoriv�v�EU�in�pripravljenosti�afriških�držav,�da�agrogorivomnamenijo�obsežna�zemljišča.�

Poročilo�se�pri�tem�opira�na�številne�študije,�poročila�v�tisku�inlokalne�raziskave.�Vendar�pa�je�podrobnih�javnih�informacij�oposlih�z�zemljišči�in�lastništvu�v�večini�delov�Afrike�premalo,�zatoje�oblikovanje�popolne�slike�stanja�skoraj�nemogoče.�Političnerazmere�v�številnih�afriških�državah�civilni�družbi�inposameznikom�prav�tako�zelo�otežujejo�pridobitev�uradnihinformacij�ali�odkrito�nastopanje.�To�poročilo�je�torej�le�posnetek,ki�temelji�na�tistih�informacijah,�ki�so�javno�dostopne.�Nujno�jepotrebno�povečati�transparentnost�in�obseg�raziskav.�

Many�of�the�land�grabs�are�linked�to�concerns�about�food�supply-�with�food�importing�countries�including�Saudi�Arabia�and�SouthVelik�del�grabeža�zemljišč�je�povezanega�s�skrbmi�gledepreskrbe�s�hrano�–�ko�si�države�uvoznice�hrane,�vključno�sSaudsko�Arabijo�in�Južno�Korejo,�prizadevajo�za�zagotovitevdostopa�do�žit.�V�letu�2008�je�močan�porast�cen�živil,�predvsemžit,�pripeljal�do�prehranske�krize�v�več�kot�30�državah�v�razvoju.S�številnih�področij�so�poročali�o�nemirih,�na�Haitiju�in�naMadagaskarju�pa�so�strmoglavili�vlado.5

Vendar�so�za�do�tretjino�poslov�z�zemljišči�poročali,�da�gre�zazemljišče�za�gojenje�rastlin�za�agrogoriva�(včasih�imenovana�tudibiogoriva)6 –�za�preskrbo�čezmorskih�trgov,�predvsem�v�Evropskiuniji�(EU)�in�na�Kitajskem.�To�je�razlog�za�posebno�zaskrbljenost,saj�je�bilo�ugotovljeno,�da�je�vse�večja�uporaba�prehranskihpridelkov�za�agrogoriva�glavni�vzrok�za�zvišanje�cen�hrane.7

Rastline�za�gorivo�promovirajo�kot�ukrep�za�boj�proti�podnebnimspremembam,�kljub�splošni�zaskrbljenosti,�kako�bo�to�vplivalo�napridelavo�hrane,�in�kljub�vprašanjem�o�resničnih�podnebnihkoristih.�EU�si�je�zastavila�obvezni�cilj,�da�mora�do�leta�2020�10�%goriv�za�prevoz�v�cestnem�prometu�priti�iz�“obnovljivih�virov”�–�cilj,ki�bi�ga�lahko�v�veliki�meri�izpolnili�z�agrogorivi,�kar�pomenizagotovljen�trg�za�proizvajalce�le-teh.�

“V hitenju, da si zagotovijo preskrbo s hrano, vlagatelje izvsega sveta hlastno grabijo kmetijska zemljišča po hitronaraščajočih cenah, zlasti v Afriki.” 2

agrogoriva ali biogoriva?

Izraz�“agrogoriva”�opisuje�tekoča�goriva�iz�prehranskih�rastlin�inoljnic,�pridelanih�v�obsežnih�nasadih�v�slogu�industrijskihsistemov�pridelave.�Ta�agrogoriva�pomešajo�z�bencinom�indizelskim�gorivom�ter�jih�uporabljajo�predvsem�kot�gorivo�zaprevoz.�Medtem�pa�izraz�»biogoriva«�uporabljamo�pri�manjobsežni�rabi�lokalne�biomase�za�(agro)goriva.�

Pomen zemljišč v afriki

“Za veliko večino afriških družb zemljišče ni le gospodarskoali okoljsko sredstvo, temveč tudi družbeni, kulturni inontološki vir. Zemljišča so še vedno pomemben dejavnik prigradnji družbene identitete, organizaciji verskega življenja inustvarjanju ter poustvarjanju kulture. Povezava medgeneracijami je v končni fazi določena z dopolnjevanjemzemljiških virov, ki si jih družine, rodovi in skupnosti delijo injih nadzorujejo. Dejansko je zemljišče v celoti vključeno vsamo duhovnost družbe.” 4

1 What’s�yours�is�mine,�New�Statesman,�15.�october�2009http://www.newstatesman.com/economy/2009/10/congo-africa-ecological.

2 http://www.independent.co.uk/news/business/analysis-and-features/land-grab-the-race-for-the-worlds-farmland-1677852.html.�

3 http://www.gltn.net/en/newspage/african-union-endorses-framework-and-guidelines-on-land-policy-in-africa.html.


5 http://www.uni-kassel.de/fb5/frieden/themen/Globalisierung/hunger.html.6 The�World�Bank�in�the�hot�seat,�GRAIN,�4.�maj�2010�http://farmlandgrab.org/127177 Mitchell,�Donald,�vodilni�ekonomist,�A�Note�on�Rising�Food�Prices�Development�Prospects

Group,�Svetovna�banka,�Washington,�april�2008.�


Nasadi oljnih palm na otočju Kalangala, Viktorijino jezero, Uganda.

kaj se res dogaja? 2Poglavje 2 Kaj�se�res�dogaja?�

Intervju z delavci podjetja Energem,skupnost Dzeve,okrožje Bilene, Mozambik.AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM |�9

©�daniel�ribeiro

Čeprav�je�glede�na�omejeno�razpoložljive�javne�informacijenemogoče�oceniti�celoten�obseg�grabeža�zemljišč�v�Afriki,�paobstaja�nešteto�poročil�o�grabežu�zemljišč�po�vsej�celini,�zlasti�vpodsaharski�Afriki.�

Študija�ZN�FAO�v�letu�2009�se�je�ukvarjala�s�prerazporejanjemzemljišč�v�petih�državah�podsaharske�Afrike:�Etiopiji,�Gani,�naMadagaskarju,�v�Maliju�in�Sudanu.�Našla�je�dokumentiranedokaze,�da�je�bilo�od�leta�2004�z�zemljiškimi�posli�prenesenih2.400.000�ha�zemljišč�(s�po�več�kot�1.000�ha).8 Namenili�so�jihpridelavi�hrane�in�goriv;�velika�območja�za�gojenje�rastlin�zagoriva�so�namenili�v�Etiopiji,�na�Madagaskarju�in�v�Gani.�

Druga�študija,�ki�so�jo�izvedli�na�International�Food�Policy�ResearchInstitute,�ocenjuje,�da�je�bilo�od�leta�2006�prodanih�20�milijonov�hazemljišč,�od�tega�je�bilo�9�milijonov�ha�pridobljenih�v�Afriki.9

Od�tega�je�skoraj�5�milijonov�hektarjev�–�površina,�večja�odNizozemske�–�po�poročanju�namenjenih�agrogorivom,�vključno�zjatrofo,�palmovim�oljem�in�sladkim�sirkom.10

Iz�Mozambika�vladni�uradniki�poročajo,�da�so�vlagatelji�vagrogoriva�zaprosili�za�pravice�do�uporabe�okrog�12�milijonovaker�zemljišč�(4,8�milijona�ha),�kar�je�skoraj�ena�sedminaobdelovalnih�zemljišč�v�državi.11

V�Kongu,�Brazzaville,�je�predsednik�Sassou-Nguessojužnoafriškim�kmetom�odstopil�10.000.000�hektarov�rodovitnezemlje�za�pridelavo�glavnih�poljščin�za�izvoz,�brez�da�bi�moraldel�ostati�v�Kongu,�poleg�70.000�hektarjev,�ki�so�jih�dodeliliitalijanski�naftni�družbi�ENI,�da�zasadi�monokulturne�nasadeoljnih�palm�za�proizvodnjo�agrogoriv,�ki�ogrožajo�zadnji�dragoceniafriški�pragozd.12

Obsežen�seznam�primerov�grabeža�zemljišč�za�agrogoriva�senahaja�v�prilogi.�

kaj se res dogaja? 2Poglavje 2 Kaj�se�res�dogaja?


8 Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�DevelopmentOpportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim.

9 Headey,�D.,�Malaiyandi,�S.,�in�Shenggen,�F.,�August�2009,�Navigating�the�Perfect�StormReflections�on�the�Food,�Energy,�and�Financial�Crises,�IFPRI,�glej:http://www.ifpri.org/publication/navigating-perfect-storm

10 von�Braun,�J�in�Meinzen-Dick,�R,�April�2009,�“Land�Grabbing”�by�Foreign�Investors�inDeveloping�Countries:�Risks�and�Opportunities,�IFPRI.

11 Welz,�A.(2009).�Ethanol’s�African�Land�Grab.�Na�voljo�nahttp://www.motherjones.com/environment/2009/03/ethanols-african-landgrab#com.

12 http://www.taz.de/taz/nf/etc/2009_04_18_S13-aus2-01.pdf.


»Očiščena« zemljišča za nasade oljnih palm na otočju Kalangala, Viktorijinojezero, Uganda.

kdo je vključen in zakaj? 3Poglavje 3 Kdo�je�vključen�in�zakaj?

Gospa Ouso kaže posevek ekološke koruze v okrožju Suba, Kenija.AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM |�11

©�Greenpeace�/�Jennifer�Heslop

Dokazano�je,�da�medtem�ko�za�večino�poslov�z�zemljišči�v�Afrikistojijo�zasebna�podjetja,�zemljišča�pridobivajo�tudi�nacionalnevlade,�pogosto�prek�podjetij�v�državni�lasti�in�zasebnihnaložbenih�podjetij.�

Ta�grabež�zemljišč�poteka�na�različne�načine,�odvisno�odlokalnih�razmer�in�zakonodaje.�Čeprav�je�bilo�nekaj�zemljeneposredno�kupljene,�pa�jo�pogosteje�jemljejo�v�dolgoročnizakup,�v�nekaterih�primerih�do�99�let.�Obstajajo�tudi�primeri,�kjerse�lokalni�kmetje�s�pogodbo�obvežejo�za�pridelavo�določenekmetijske�kulture,�kot�je�jatrofa�–�t.i.�outgrowing.�

3.1. varnost preskrbe s hrano

Zdi�se,�da�nenadno�zanimanje�za�zemljišča�spodbuja�kombinacijadejavnikov,�toda�prevladuje�zaskrbljenost�glede�prehranske�varnostiin�preskrbe�z�gorivi.�Kaže,�da�so�močno�zvišane�cen�hrane�v�letih2007�in�2008�ter�zelo�spremenljive�cene�nafte�povzročile,�da�so�seštevilne�države�začele�spraševati�o�varnosti�oskrbe,�pri�čemer�so�sestrahovi�okrepili�zaradi�pričakovanj�o�vplivu�podnebnih�spremembna�kmetijstvo�v�prihodnjih�letih.�

Saudska�Arabija�na�primer�opušča�vodno�intenzivno�pridelavopšenice�zaradi�zaskrbljenosti�glede�prihodnje�oskrbe�z�vodo�–�obtem,�da�je�bila�do�leta�2007�s�pšenico�samozadostna.13 Namestotega�saudska�vlada�zakupuje�zemljišča14,�saudski�kmetijskikonzorcij�pa�je�na�primer�objavil�načrte�za�naložbe�v�pridelavohrane�v�Etiopiji,�Sudanu�in�Egiptu.15

3.2. oskrba z energijo

Zaskrbljenost�glede�oskrbe�z�energijo�se�zdi�ključno�gonilo�zapovpraševanje�po�rastlinah�za�agrogoriva�–�z�EU,�ki�so�sizastavile�cilj,�da�mora�10%�goriv�za�prevoz�do�leta�2010�priti�iz“obnovljivih”�virov.�Ti�cilji�EU�so�vzpostavili�jasen�trg,�ki�ga�boglede�na�ceno�zemljišč�in�pomanjkanje�zemljišč�v�EU�neizogibnozadovoljil�uvoz.�

Medtem�ko�nacionalne�vlade�in�podjetja�v�državni�lasti�stojijo�zanekaterimi�naložbami�v�zemljišča�za�pridelavo�hrane,�pa�se�zdi,da�pri�večjem�delu�grabeža�zemljišč�za�agrogoriva�prevladujejozasebna�podjetja,�mnoga�od�njih�iz�EU.�

Kitajska�je�izjema,�saj�so�si�njena�državna�podjetja�za�nasadeoljne�palme�zagotovila�več�kot�2,8�milijona�ha�zemljišč�vDemokratični�republiki�Kongo.17

3.3. evropska podjetja

Kot�je�opisano�v�dodatku,�je�videti,�da�pri�pridobivanju�afriškihzemljišč�za�agrogoriva�prevladujejo�podjetja�iz�EU.�Sun�Biofuelsiz�Velike�Britanije�je�pridobilo�zemljišča�v�Etiopiji�(80.000�ha)18,Tanzaniji�(8.000�ha)�in�Mozambiku�(5.000�ha)�za�gojenje�jatrofe19,britanska�CAMS�Group�pa�je�v�Tanzaniji�kupila�45.000�ha�zaproizvodnjo�etanola�iz�sladkega�sirka.20



“Proizvodnja tekočih agrogoriv je ključno gonilo velikegaštevila nedavnih poslov z zemljišči. Na mednarodni ravni sovladni cilji porabe agrogoriv glavni razlog za razmah le-teh,saj ustvarjajo zajamčene trge za prihajajoča desetletja.”

iied, Fao in iFad, 200916

“Zahodna Afrika bo lahko v prihodnosti zelo konkurenčna nasvetovnih kmetijskih trgih, zaradi zelo nizkih cen zemljišč inproizvodnje ter zelo visoke stopnje rasti biomase vobdelovalnih tropskih regijah.”

Bionic Palm limited21

©�Nilza�Matavel

Nasad jatrofe podjetja Sun Biofuels.

©�Nilza�Matavel

Primeri projektov z jatrofo v Mozambiku. SunBiofuels – Manica.

Nemško�podjetje�Flora�Eco�Power�je�v�Etiopiji�porabilo�77milijonov�$�za�nakupe�zemljišč�za�proizvodnjo�agrogoriv�spomočjo�pogodbenega�kmetovanja.22 Druga�podjetja�iščejo�tržnepriložnosti�na�vseh�stopnjah�verige�–�z�grabežem�zemljišč,�ssklepanjem�pogodb�s�kmeti,�s�prodajo�semen�in�s�prodajo�goriv.�


Večina�udeleženih�podjetij�so�mala�in�srednje�velika�podjetja,pogosto�novoustanovljena,�ki�so�poslovno�priložnost�odkrila�v�agrogorivih.�

Večina�rada�poudarja�okoljsko�in�družbeno�koristnost�svojegaposlovanja,�sodelovanje�z�lokalno�skupnostjo,�ustvarjanjedelovnih�mest�ter�pomoč�pri�razvoju�lokalnega�gospodarstva.Agroils,�italijansko�podjetje,�ki�sadi�jatrofo�v�Gani,�ima�pravice�do105.000�ha�in�obljublja,�da�bo�“v�celoti�izkoreninilo�revščino”�stem,�da�bo�svojim�pogodbenim�pridelovalcem�pomagalo�povečatipridelavo�hrane�z�omejitvijo�deleža�jatrofe�ter�z�zagotavljanjemorganskega�komposta�in�kmetijskih�strojev.25

3.4. Gensko spremenjene (Gs) rastline

Tudi�biotehnološka�podjetja�si�v�Afriki�močno�prizadevajo�vsilitiagrogoriva,�da�bi�odprla�nove�trge�za�morebitne�genskospremenjene�sorte.26 Ustanova�Billa�in�Melinde�Gates�jenamenila�120.000.000�$�za�razvoj�rastlinskih�sort�v�Afriki,vključno�z�nepovratnimi�sredstvi,�posebej�namenjenimi�za�razvojGS�rastlin.27

Podjetja,�ki�želijo�vlagati�v�lokalno�kmetijstvo�in�še�posebej�vrastline�za�agrogoriva,�vlade�držav�gostiteljic�pogosto�pričakajo�spozdravi,�ker�nanje�gledajo�kot�na�dobrodošle�tuje�naložbe,�kibodo�ustvarile�delovna�mesta�in�morda�izboljšale�infrastrukturo.�

Skladi�tveganih�naložb�in�drugi�investicijski�skladi�prav�takoiščejo�možnosti�za�naložbe�v�zemljišča,�saj�Afrika�obeta�najvišjestopnje�donosa.28 Ustanovljeni�so�bili�skladi�tveganih�naložbposebej�za�kmetijstvo,�saj�nekateri�vlagatelji�vidijo�možnosti�zaznatne�donose.29

3Poglavje 3 Kdo�je�vključen�in�zakaj?

“Organiziramo lahko velike parcele zemljišč za pridelavojatrofe v različnih afriških državah z dolgoročnim zakupompod zelo privlačnimi pogoji. Najmanjša površina zemljišč najbi bila približno 2.000 ha in lahko seže do 50.000 ha ali več,odvisno od države in razpoložljivosti.”

Greenfueltech23

“Gold Star je podjetje, ki je zelo močno zavezano okoljski indružbeni odgovornosti ter je popolnoma predano konceptutrajnostne in obnovljive energije.”

Gold star Biofuels24

Podjetje v žarišču - lion Bridge ventures

Lion�Bridge�Ventures�je�bilo�novo�britansko�podjetje,�ki�ga�je�leta2003�ustanovil�Richard�Ossei,�podjetnik�z�izkušnjami�v�trženju.30

Izvršni�direktor�je�bil�Clive�Coker31,�svetovalec�za�novoustanovljenapodjetja�z�MBA�v�ustvarjalnem�upravljanju.32 Lion�Bridge�Ventures�jebila�matična�družba�podjetja�Jatropha�Africa,�ki�ima�sedež�v�Gani.�

Jatropha�Africa�ima�v�Gani�vzgajališča�jatrofe,�kjer�gojijo�sadike�zakmete,�ki�pridelujejo�jatrofo�v�okviru�najemnih�pogodb�z�delitvijodobička�z�družbo.�Podjetje�ima�sklenjene�pogodbe,�ki�zajemajo120.000�ha�zemljišč.�Podjetje�trži�izboljšano�seme,�za�kateregapravijo,�da�bo�dalo�pridelek�v�sedmih�mesecih�od�sajenja.33

Jatropha�Africa�opisuje�jatrofo�kot�“čudežno�rastlino”,�s�katero�jeenostavno�začeti,�je�odporna�na�sušo,�dobro�raste�tudi�na�revnihtleh�in�zagotavlja�dober�pridelek�z�minimalnim�naporom.34

Družba�trdi,�da�je�zavezana�“delu�v�partnerstvu�z�afriškimipodeželskimi�skupnostmi�in�pomoči�ljudem�pri�njihovemprizadevanju�za�izboljšanje�njihovih�življenj”�ter�izvaja�projekt�za“izboljšanje�zmožnosti”�pridelovalcev�užitne�ostrice�na�enem�odobmočij�Gane.�

Družba�na�svoji�spletni�strani�trdi,�da�je�jatrofino�olje�ogljičnonevtralno�in�da�“jatrofo�sadimo�samo�na�zemljiščih,�ki�jih�niso�nikoliuporabljali�za�pridelavo�hrane,�ali�na�zemljiščih,�kjer�pridelava�hraneni�bila�uspešna�[sic].”�

Družba�Lion�Bridge�Ventures�šla�v�prostovoljni�stečaj�junija�2009.�

3.5. izvozni pridelki ali varnost energetske oskrbe?

Senegal�je�uvedel�Nacionalni�program�za�agrogoriva,�Nigerija�paje�postavila�nacionalni�cilj,�da�bo�do�leta�2020�v�gorivih�zatransport�porabila�do�10�%�domačih�agrogoriv.�Za�številne�drugedržave,�vključno�z�Mozambikom�in�Gano,�se�tudi�zdi,�da�so�znavdušenjem�sprejele�agrogoriva.�Mozambik�ni�nobena�izjema�vtem,�da�v�agrogorivih,�še�zlasti�jatrofi,�vidi�način�za�zmanjšanjeodvisnosti�od�uvoza�goriva.35

©�Daniel�Ribeiro

Nasadi podjetja Energem, skupnost Dezeve, okrožje Bilene v Mozambiku.

3.6. Poceni zemljišča

Zemljišča�v�Afriki�so�v�mnogih�krajih�“zelo�poceni”�v�primerjavi�zmednarodnim�trgom,�vrednost�zemljišč�pa�narašča,�kar�kaže�napotencial�za�naložbe.42 Kjer�so�države�gostiteljice�v�podporo,�jezemljišča�možno�pridobiti�tudi�pod�ugodnimi�pogoji.�

Ob�zajamčenem�trgu,�poceni�dostopu�do�zemljišč�in�pocenidelovni�sili�je�agrogoriva�moč�smatrati�za�dobro�poslovnopriložnost�za�evropska�podjetja,�kar�lahko�pojasni�nenadenmasovni�izbruh�“grabeža�zemljišč”,�ki�se�dogaja.�




14 http://www.gulfinthemedia.com/index.php?id=486101&news_type=Economy&lang=en&15 Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�Development

Opportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim�(s.�38).


17 “Land�grabbing”�by�foreign�investors�in�developing�countries,�IFPRI,�2009,http://www.ifpri.org/publication/land-grabbing-foreign-investors-developing-countries

18 Rapid�Assessment�of�Biofuels�Development�Status�in�Ethiopia,�MELCA�Mahiber,�september�2008.

19 http://www.sunbiofuels.com/projects.html.20 http://www.planetark.com/dailynewsstory.cfm/newsid/50310/story.htm.21 http://www.slideshare.net/ulev/bionic-palm-plantations-ghana-presentation22 http://www.reuters.com/article/marketsNews/idUSLK10422520090320?sp=true.23 http://www.greenfueltech.net/land_availability.htm.24 http://www.24-7pressrelease.com/press-release/jatropha-plantings-to-produce-biodiesel-ms-

diana-holden-visits-tordzinu-tribe-village-farms-83612.php.�25 http://www.agroils.com/images/downloads/agroils_presentation_nov_08.pdf.�26 http://www.zmag.org/znet/viewArticle/22549.�27 http://www.eweekeurope.co.uk/news/bill-gates-pushes-gm-crops-as-cure-for-world-hunger-

2109.28 Seized,�The�2008�land�grab�for�food�and�financial�security,�Poročilo�GRAIN,�oktober�2008.�29 The�Great�Land�Grab:�Rush�for�the�World’s�Farmland�Threatens�Food�Security�for�the�Poor,

The�Oakland�Institute,�oktober�2009,�www.oaklandinstitute.org/pdfs/LandGrab_final_web.pdf.30 http://younoodle.com/people/richard_ossei.�31 http://younoodle.com/people/clive_coker.�32 http://e.younoodle.com/groups/imperial_entrepreneurs/newsletters/meet_your_mentor.�33 http://www.jatrophaafrica.com/sales.html.�34 http://www.jatrophaafrica.com/investment.html.�35 Poročilo�Swiss�Aid.36 Hassen,�Ephrem,�2008,�Key�Energy�Issues�in�Ethiopia:�Challenges,�Opportunities�and�the

Way�Forward.�In:�Agrofuel�Development�in�Ethiopia:�Rhetoric,�Reality�andRecommendations,�Forum�for�Environment�(2008),�p.�1-25.


38 Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�DevelopmentOpportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim�(s.�54).

39 http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/10/27/AR2006102701105.html.40 Sudan�was�not�included�in�the�calculations�because�of�lack�of�sufficient�data.�Glej�Tabelo�2.3.

Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�DevelopmentOpportunity?�Agricultural�Investment�and�International�in�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim.

41 Glej�sliko�2.10,�Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�orDevelopment�Opportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,IIED/FAO/IFAD,�London/Rim.


“Razvoj energetskih zmogljivosti pogosto vključuje preselitevnaselij, da lahko oblikujejo varovalne pasove, kar povzročiznatno izgubo zemljišč in socialne motnje v kmetijskihskupnostih. Te posledice so vzbudile resno zaskrbljenostglede zmožnosti mnogih držav, da zadovoljijo svoje potrebepo pridelavi hrane, saj se tako zmanjšujejo razpoložljivazemljišča ter povzroča okoljska škoda zaradi prerivanja tujihvlagateljev za zemljišča za te dejavnosti.” 37

Dostop�do�energije�je�ključen�za�afriški�razvoj.�Številnagospodinjstva�na�podeželskih�območjih�Afrike�nimajo�dostopa�doelektrične�energije�ter�goriva�za�kuhanje�ali�prevoz.�V�Etiopiji�npr.93�%�gospodinjstev�za�kuhanje�uporablja�onesnažujoče�peči�zodprtim�ognjem,�v�katerih�kurijo�drva,�oglje,�žetvene�preostankeali�živalski�gnoj.�Dim�iz�peči�je�vir�zdravstvenih�težav,�medtem�koje�zbiranje�goriva�zamudno�in�izčrpava�naravne�vire.36

Države�gostiteljice�tuje�naložbe�v�kmetijstvo�pogosto�pozdravijona�osnovi�predpostavke,�da�bodo�omogočile�nova�delovna�mestana�podeželju,�in�zaradi�obljub�o�gospodarskem�razvoju.�Vnaložbah�v�morebitne�pridelke�za�izvoz�vidijo�koristi�zapodeželsko�gospodarstvo.38

Toda�nacionalne�vlade�so�prav�tako�pozorne�na�možnost�izvozateh�pridelkov.�Petnajst�afriških�držav,�vključno�z�Beninom,�Gano,Senegalom�in�Malijem�je�julija�2006�podpisalo�pogodbo�oustanovitvi�Pan�African�Non-Petroleum�Producers�Association(PANPP)�za�spodbujanje�proizvodnje�agrogoriv.�Organizacijo�soopisali�kot�“zeleni�OPEC”.39

FAO-va�študija�petih�držav�pa�je�ugotovila,�da�nobeno�odzemljišč�za�agrogoriva�v�Etiopiji,�Gani,�na�Madagaskarju�ali�vMaliju,�ni�namenjeno�pridelavi�agrogoriv�za�domačo�porabo.�Vsepridelke�bi�prodali�za�izvoz.40

Ista�analiza�je�tudi�ugotovila,�da�razvijalci�za�zemljišča,namenjena�proizvodnji�agrogoriv,�plačujejo�razmeroma�malo,�sajskupni�znesek�naložb�v�zemljišča�za�agrogoriva�znaša�le�11�%od�celotne�investicije�v�zemljišča,�pridelki�agrogoriv�pa�soobsegali�prek�44�%�celotnega�prihodka.41

kulture 4Poglavje 4 Kulture

Sladkorni trs.AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM |�15

©�Elena�Kalistratova/Dream

stime

kulture 4Poglavje 4 Kulture


o kulturah

Sladkorni�trs,�sladki�sirek,�koruzo�in�kasavo�v�Afriki�gojijo�kotpoljščine�za�prehrano,�vendar�pa�se�prav�tako�rabijo�kot�surovineza�izdelavo�etanola.�

Palmovo�olje,�sojo,�arašide�in�jatrofo�promovirajo�za�biodizel.�

sladkorni trs v�delih�Afrike�tradicionalno�gojijo�kot�izvozni�pridelek,�zobsežno�industrijo�v�Južni�Afriki,�Mozambiku�in�Malaviju.43 Izvira�izAzije�in�dobro�uspeva�v�tropskem�in�subtropskem�podnebju�sprecejšnjo�količino�padavin�(60�cm�letno).�Gojijo�ga�v�nasadih;�poljapred�žetvijo�zažgejo,�pogosto�ročno.�Brazilija�je�vodilna�v�svetu�napodročju�pridelave�sladkornega�trsa�in�je�tudi�med�prvimi�začela�spredelavo�sladkornega�trsa�v�etanol.�

sladki sirek je�doma�v�Afriki�in�ga�gojijo�za�hrano.�Uživa�se�zrnjein�sladkorni�sirup,�ki�se�nahaja�v�steblu.�Rad�ima�suhe,�toplerazmere�in�lahko�preživi�brez�namakanja.�Visoka�vsebnostsladkorja�v�steblih�omogoča�uporabo�za�etanol.44

koruza je�eno�najpomembnejših�osnovnih�živil�v�Nigeriji�in�rastena�približno�60�%�kmetijskih�zemljišč�v�državi.45 Tradicionalno�jogojijo�skupaj�z�drugimi�kulturami�v�sistemu�mešane�pridelave.Zrnje�se�uporablja�za�hrano�in�živalsko�krmo.�Koruzo�v�ZDA�inLatinski�Ameriki�uporabljajo�kot�surovino�za�etanol,�o�tovrstni�rabipa�razmišljajo�tudi�ponekod�v�Nigeriji.46

kloščevec izvira�iz�vzhodne�Afrike�in�ga�najdemo�v�vseh�tropskihregijah.�Veliko�ga�gojijo�v�Etiopiji.�Semena�vsebujejo�olje,�ki�ga�varujestrupeni�ovoj�ricina.�Olje�se�po�vsem�svetu�uporablja�v�zdravilnenamene,�možno�pa�ga�je�tudi�rafinirati�za�proizvodnjo�biodizla.47

kasava je�poljščina�s�škrobno�korenino,�ki�jo�uživajo�po�vsejAfriki,�Aziji�in�Latinski�Ameriki;�zagotavlja�osnovno�prehrano�zapribližno�600�milijonov�ljudi.�Prav�dobro�uspeva�tudi�v�revnih�tleh,zaradi�visoke�vsebnosti�škroba�pa�je�primerna�surovina�zaetanol.�Potekajo�raziskave�gensko�spremenjenih�sort�kasave,�vkatere�vlagata�nigerijska�vlada�in�Shell.48

oljna palma je�doma�v�Zahodni�Afriki�ter�daje�sadeže�insemena,�ki�jih�je�možno�zdrobiti�in�iztisniti�jedilno�olje,�primernotudi�za�biodizel.�Palmovo�olje�je�najpogosteje�uporabljana�oblikajedilnega�olja�po�vsem�svetu�in�ga�najdemo�v�številnih�predelanihživilih,�pa�tudi�v�milu�in�živalski�krmi.

Jatrofo smatrajo�za�še�posebej�primerno�za�proizvodnjoagrogoriv,�saj�za�razliko�od�drugih�surovin�ni�prehranski�vir.�Njenizagovorniki�trdijo,�da�torej�ne�tekmuje�s�hrano�ali�prispeva�kpomanjkanju�hrane.�Prav�tako�jo�je�možno�gojiti�na�slabih�tleh�narazmeroma�suhih�območjih,�zato�je�primerna�za�predele,�ki�soizpostavljeni�suši.�Vendar�pa�so�v�študijah�ugotovili,�da�jatrofa�vzgodnjem�obdobju�razvoja�potrebujejo�vodo�in�da�rastline�na�boljrodovitni�zemlji�dajejo�višje�donose.49

Sojo,�sladek�krompir,�arašide,�pšenico,�koruzo,�sirek�in�kopro�vafriških�državah�prav�tako�uporabljajo�tudi�kot�energetske�rastline.

43 http://www.oxfam.org.uk/resources/policy/trade/downloads/bp27_sugar.pdf.�44 http://www.enn.com/top_stories/article/36161.�45 http://www.agr.hr/jcea/issues/jcea7-3/pdf/jcea73-9.pdf.�46 Glej�predlog�za�državo�Kaduna.47 http://www.castoroil.in/uses/fuel/castor_oil_fuel.html.�48 Genetically�Engineered�Cassava,�A�threat�to�Africa’s�Food�Sovereignty,�Friends�of�the�Earth

Africa�factsheet,�avgust�2006.49 Jatropha:�Wonder�Crop?�Experience�from�Swaziland,�Friends�of�the�Earth,�maj�2009.

©�Ulrike�Bickel/MISEREOR

Jatopha curcas.

vplivi 5Poglavje 5 Vplivi

Delavec prelaga sadeže oljne palme na nasadu v Demokratični republiki Kongo.AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM |�17

©�Greenpeace�/�Jan-Joseph�Stok

5.1. ali agrogoriva lahko izpolnijo obljube?

Podjetja�in�vlade,�ki�spodbujajo�agrogoriva�v�Afriki,�obljubljajolokalno�oskrbo�z�gorivi,�delovna�mesta�in�gospodarski�razvoj,vendar�ali�je�to�realno?�

Postavljamo�temeljna�vprašanja�o�prednosti�uporabe�poljščin�zagoriva.�Ali�agrogoriva�res�prispevajo�k�zmanjšanju�izpustovtoplogrednih�plinov,�če�upoštevamo�njihov�celoten�življenjskicikel?�Ali�kulture�za�agrogoriva�res�dosežejo�pridelke,�ki�jihobljubljajo?�Ali�so�agrogoriva�dobra�raba�zemljišč?�Ali�pomagajok�trajnostnemu�razvoju�podeželskih�skupnosti?�

Poleg�teh�temeljnih�vprašanj,�hitro�širjenje�intenzivnih�poljščin�zaagrogoriva�odpira�še�druga,�vključno�z�vplivom�na�lokalneskupnosti,�ki�so�za�preživetje�pogosto�odvisne�od�dostopa�dozemlje;�z�vplivom�na�okolje,�vključno�z�oskrbo�z�vodo,�ter�nadelovna�mesta�in�lokalno�gospodarstvo.

5.2. resničnih prihrankov toplogrednih plinov ni

Ravni�prihrankov�toplogrednih�plinov�(TGP),�ki�jih�omogočajopoljščine�za�agrogoriva,�se�razlikujejo�glede�na�vrsto�kulture�inhektarski�donos,�na�količino�energije,�potrebno�za�prevoz�inobdelavo�goriva,�in�od�tega,�ali�je�njihova�pridelava�povzročilapreselitev�kmetijstva�drugam�ter�ali�je�to�povzročilo�izpustetoplogrednih�plinov.�

Študije�so�pokazale,�da�gojenje�in�predelava�v�gorivo�v�primeru�nekaterih�poljščinah�za�agrogoriva�proizvede�večizpustov�toplogrednih�plinov,�kot�bi�jih�nastalo�z�enako�količinofosilnih�goriv.51

Učinki�spremembe�rabe�zemljišč�so�še�večji,�kadar�na�zemljiščihizsekajo�gozd,�izsušijo�barja�ali�posejejo�oziroma�zasadijo�pašnik.Nekatere�študije�so�ocenile,�da�tam,�kjer�so�izsekali�gozd,�da�binaredili�prostor�za�oljne�palme,�traja�do�150�let,�da�ogljičniprihranki�iz�pridelka�oljne�palme�nadomestijo�izgubo�ogljikazaradi�posekanega�gozda.52

5.3. izguba dostopa do zemlje in vode

Obstaja�splošno�mnenje,�da�imajo�afriške�države�na�voljoprostrana�območja�razpoložljivih�zemljišč.�Študije�ocenjujejo,�da�jev�vsej�Afriki�približno�807�milijonov�ha�obdelovalnih�zemljišč,�odkaterih�naj�bi�bila�v�uporabi�manj�kot�četrtina.53 Toda�ker�je�zakmete�v�Afriki�značilno�izmenjavanje�pašne�in�obdelovalne�rabe,zaradi�česar�so�zemljišča�v�prahi,�je�verjetno,�da�dejansko

uporabljajo�veliko�več�zemljišč.�Poleg�tega�zemljišča,�ki�se�tujcuzdijo�»nerabljena«,�pogosto�opravljajo�pomembne�naloge�zaskupnosti,�ker�zagotavljajo�skupne�pašnike�ali�zbiranje�lesa�zakurjavo�–�naloge,�ki�skupnosti�pogosto�omogočajo�preživetje.�

V�resnici�FAO-ve�študije�držav�kažejo,�da�je�na�številnihpodeželskih�območjih�večina�zemljišč�v�uporabi�oziroma�si�jo�kdolasti,�ne�glede�na�to,�kako�je�to�mogoče�uradno�označiti.�

Še�bolj�ključna�je�razpoložljivost�rodovitnih�tal�z�možnostjooskrbe�z�vodo.�Kljub�trditvam,�da�poljščine�za�agrogoriva,�kot�stajatrofa�in�sladki�sirek,�dobro�uspevajo�na�slabših�tleh,�veliko“grabežev�zemljišč”�za�agrogoriva�vključuje�zemljišča,�ki�so�jihprej�uporabljali�za�kmetijstvo.�

vplivi

Poglavje 5 Vplivi


“Kakšne so dolgoročne posledice, če predate nadzor nad kmetijskimi zemljišči v vaši državi tujim narodom in vlagateljem?”

Grain 200850

“Čeprav obstaja prepričanje, da je v nekaterih državah na voljoogromno zemljišč, je te trditve treba obravnavati previdno.V mnogih primerih je zemljišče že v uporabi ali nekomupripada – vendar pa obstoječa raba ali lastništvo zemljiščostaja nepriznano, ker so uporabniki izključeni iz formalnihpravic do zemljišč in nimajo dostopa do zakonov in institucij.”

iied, Fao in iFad, 200954 (njihovi�poudarki)

“Jatrofa Africa uporablja slabša tla. Mi ne spodrivamokmetijstva za pridelavo hrane. Imamo dolgoročnesporazume na osnovi delitve dobička s prebivalci vasi, kjerširimo naše dejavnosti gojenja jatrofe.”

www.jatrophaafrica.com

©�Envirocare,�Tanzania

Posestvo Bioshape z jatrofo v Kilwi, Tanzanija.


V�Nigeriji�se�skupnosti�soočajo�s�programom�preseljevanja,�potemko�je�Nigerijska�nacionalna�naftna�korporacija�(NNPC)�zasegla�200kvadratnih�km�območja�za�gojenje�sladkornega�trsa�za�etanol.Zemljišča�trenutno�uporabljajo�mali�kmetje�za�pridelavo�hrane.57

Zemljišča�v�Nigeriji�so�uradno�v�lasti�vlade�in�lokalne�skupnostinimajo�nobene�besede�pri�njihovem�dodeljevanju.�

V�Tanzaniji�je�bilo�leta�2009�v�več�delih�države�na�tisoče�kmetov,ki�pridelujejo�riž�in�koruzo,�prisiljenih�zapustiti�svoja�zemljiščaoziroma�so�jim�grozili�z�izgonom,�da�bi�naredili�prostor�zaplantaže�sladkornega�trsa.�Več�kot�1.000�pridelovalcev�riža�jemoralo�v�letu�2009�zapustiti�svoja�polja�na�planotah�Usangu,�karje�povzročilo�obsežne�spore.�Podobno�število�kmetov�se�jesoočilo�z�izgonom�iz�bazena�Wami,�da�bi�naredili�prostor�zanačrtovane�plantaže.58 Za�vrsto�teh�dogajanj�stojijo�evropskapodjetja,�s�podporo�Energetske�pobude�EU�ter�finančne�razvojnepomoči�Velike�Britanije�in�ZDA.59 Predlagali�so�tudi�nasade�jatrofein�sončnic.�Protesti�kmetov�so�tanzanijsko�vlado�prisilili,�da�jeznova�premislila�o�svojem�pristopu�k�agrogorivom.60

5.4. dokazilo o lastništvu?

Kdo�je�lastnik�zemljišča,�je�lahko�zapleteno�in�sporno�vprašanje,zlasti�v�državah,�kjer�ni�uradnih�načinov�vpisa�v�zemljiško�knjigo.V�nekaterih�državah,�npr.�v�Mozambiku,�so�zemljišča�v�lastidržave�in�jih�lahko�najamejo�le�tuji�“razvijalci”;�v�večini�držav�sopred�sklenitvijo�vsakega�posla�z�zemljišči�potrebna�pogajanja�zrazličnimi�vladnimi�agencijami.�

V�nekaterih�državah�opravljajo�posvetovanja�o�prevzemih�zemljiščs�starešinami�skupnosti,�vendar�pa�jih�lahko�izkrivijo�s�poročili�osoglasju�starešin,�ki�so�ga�ti�dali�nevede�ali�pa�v�zameno�za�denar,brez�kakršnegakoli�vključevanja�širše�skupnosti.62

V�drugih�primerih�se�lahko�lokalna�skupnost�strinja�s�prenosomzemljišč�v�zameno�za�obljube�podjetja,�da�bo�izboljšalo�razmerena�tem�območju.�Toda�takih�obljub�ne�izpolnijo�vedno,�kar�vskupnosti�povzroči�zamero.63

Obstajajo�poročila�o�zemljiščih,�ki�so�jih�dodelili�več�osebam,zaradi�nejasnosti�glede�tega,�kdo�ima�dejansko�pravico,�daodloča�o�rabi�zemljišč.64

5Poglavje 5 Vplivi

Razvojne�agencije�v�Gani�poročajo,�da�širjenje�jatrofe�izriva�malekmete,�še�zlasti�pa�kmetice,�z�njihovih�zemljišč.�Da�bi�narediliprostor�za�plantaže,�so�izsekali�dragocene�vire�hrane,�kot�sokaritejevo�drevo�in�drevo�dawadawa.�Okoli�50�odstotkovganskega�prebivalstva�dela�v�kmetijstvu�in�večinoma�pridelujejohrano�za�lokalno�porabo.55

Tako dodeljena zemljišča, ki so v razmerju do celotneganacionalnega ozemlja videti majhna, so lahko še vedno zelopomembna, če se osredotočajo na morda veliko boljomejena zemljišča z visoko vrednostjo (bolj rodovitnazemljišča, zemljišča z večjimi možnostmi za namakanje ali zlažjim dostopom do trga).


Mit o slabših zemljiščih

Ena�od�domnevnih�prednosti�jatrofe�je,�da�raste�na�“slabših�tleh”in�tako�ne�tekmuje�s�pridelavo�prehranskih�rastlin.�Topredpostavlja,�da�so�na�voljo�obsežni�hektarji�slabših�zemljišč,�kičakajo�na�gojenje�jatrofe�ali�drugih�možnih�surovin�za�agrogoriva.Toda�v�resnici�je�zemljišče�pogosto�uradno�označeno�kot�“slabše”zato,�ker�ni�v�zasebni�lasti.�Lahko�gre�za�skupna�zemljišča,�ki�jihpogosto�uporabljajo�za�pašo,�prehranske�rastline,�pa�tudi�zanabiranje�zdravilnih�rastlin,�lahko�pa�se�oznaka�nanaša�tudi�namokrišča,�močvirja�ali�hribovit�teren.61 Ker�imajo�skupnosti�leredko�zemljiške�pravice�za�zemljišča�v�skupni�rabi,�je�prodajo�le-teh�težko�preprečiti.

©�Chris�Walker

Kongoški vaščani, ki živijo v bližini M’Boundi.

V�študiji�za�Svetovno�banko�so�ugotovili,�da�je�bila�raba�poljščinza�agrogoriva�pomemben�dejavnik�pri�naraščanju�cen�hrane.74

To�tekmovanje�za�kmetijska�zemljišča�postavlja�temeljna�vprašanjao�prehranski�suverenosti�in�vladnih�prioritetah.�Ali�naj�država,�ki�jeodvisna�od�pomoči�v�hrani�(kot�na�primer�Kenija�ali�Etiopija),prodaja�rodovitno�zemljo�podjetnikom�za�pridelavo�goriva?

5.6. omejene zaposlitvene možnosti

Obljube�o�delovnih�mestih,�zlasti�na�podeželju,�so�za�vlade�inlokalne�skupnosti�privlačne,�posebno�na�območjih,�kjer�jepreživljanje�večine�prebivalstva�odvisno�od�kmetijstva.�Zaposlitve�območju�prinašajo�denar,�kar�omogoča�razvojlokalnega�gospodarstva.�

Toda�obljube�o�delovnih�mestih�se�ne�izpolnijo�vedno.�V�resnicivečina�kultur�za�agrogoriva�rabi�malo�dela.�Pojavijo�sekratkotrajna�dela�čiščenja�zemljišč�za�nove�nasade�in�nekaj�delav�času�spravila,�vendar�pa�je�za�lokalne�skupnosti�le�malo�rednihdelovnih�mest.80

Nekatere�študije�ocenjujejo,�da�vsakih�100�ha�nasadov�oziromaposevkov�za�agrogoriva�ustvari�eno�redno�delovno�mesto�–�zvečjim�potencialom�za�delovna�mesta�v�predelavi�in�proizvodnji.81

Pri�mehaniziranih�metodah�pridelave�je�stopnja�zaposlovanja�šenižja.�V�industriji�sladkornega�trsa�lahko�stroj�za�spravilonadomesti�100�delovnih�mest.82

vplivi

Poglavje 5 Vplivi

20 |�AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM

negotovost preskrbe s hrano in lakota v afriki

Po�podatkih�ZN�FAO�je�v�Afriki�307�milijonov�lačnih,�večina�odteh�živi�v�podsaharski�Afriki�(265�milijonov).75

Enaindvajset�afriških�državah�nosi�oznako�“v�krizi”,�za�štiri�od�tehdržav�–�Kenijo,�Lesoto,�Svazi�in�Zimbabve�–�pa�navajajo,�daimajo�“izjemen�primanjkljaj”�v�pridelavi�hrane�ali�oskrbi�z�njo.76

Etiopija�je�ena�od�držav,�ki�so�trenutno�“v�krizi”,�kjer�kakih�46�%prebivalstva�uvrščajo�med�“podhranjeno”.�Po�mnenju�Svetovnegaprograma�za�hrano�je�5,2�milijona�ljudi�v�Etiopiji�trenutnoprizadetih�zaradi�suše.77 Na�nekaterih�območjih�je�to�že�peto�letozapored�z�izpadom�pridelka�zaradi�suše.78

“Prepričani smo, da bo trajnosten razvoj velikih kmetijskihprojektov v Gani omogočil razvoj dinamičnega gospodarstvana podeželju in konec izseljevanja s podeželja v mesta.”

smart oil Ghana79

Ključno�vprašanje�ni,�kdo�je�uradno�lastnik�zemljišča,�temveč�kdoje�od�tega�zemljišča�odvisen�za�svoje�preživetje.�Praviceposameznikov,�ki�so�odvisni�od�zemljišč,�izpostavljenih�grabežu,pa�so�pogosto�prezrte.�

5.5. Zvišanje cen hrane

Tekmovanje�za�zemljišča�ter�med�prehransko�rabo�in�proizvodnjoagrogoriv�za�osnovne�prehranske�poljščine,�kot�sta�kasava�insladki�sirek,�bo�verjetno�zvišalo�cene�hrane�in�zemljišč.�Malikmetje�v�Gani�so�izrazili�strah,�da�si�ne�bodo�mogli�privoščitikmetovanja�–�ali�kupovanja�hrane�za�svoje�družine.73

“Dodelitve zemljišč v obsegu, dokumentiranem v tej študiji,lahko povzročijo izgubo zemljišč za ogromno ljudi. Ker jeveliko podeželskega prebivalstva v Afriki za svoje preživetjein prehransko varnost v odločilni meri odvisnega odzemljišč, bo izguba le-teh zelo verjetno močno negativnovplivala na lokalno prebivalstvo.”


kmetje v Gani pravijo, da so jim zemljišča vzeli zagojenje jatrofe

V�severni�Gani�norveška�družba�BioFuel�Africa�trdi,�da�jeproizvedla�prvi�komercialni�pridelek�biodizla�iz�jatrofe65.�Podjetjeje�v�letu�2008�pridobilo�38.000�ha�zemljišč66 in�si�prizadevaustvariti�“največji�nasad�jatrofe�na�svetu”.67

Vendar�pa�so�nekatera�zemljišča,�ki�so�jih�pridobili�pri�BioFuelAfrica,�prej�uporabljali�kmetje�iz�sedmih�vasi,�ki�so�jih�imeli�odlokalnega�poglavarja�v�najemu�za�gojenje�poljščin,�kot�sta�koruzain�riž.�Eden�od�kmetov�je�novinarjem�povedal,�da�je�prvič�izvedelza�spremembo�lastništva�takrat,�ko�je�odšel�na�svojo�parcelo�intam�odkril�druge�ljudi.68

Zemljišča�je�oddal�lokalni�poglavar,�ki�je�nepismen�in�je�poporočilih�moral�podpisati�z�odtisom�svojega�palca.69 Za�postopekso�kasneje�razsodili,�da�je�bil�pravno�neveljaven.�

Druga�območja�predlaganega�nasada,�kjer�so�bili�gozdovi,�soizsekali,�preden�so�posredovali�sodelujoči�v�lokalni�kampanji.�Dabi�omogočili�saditev�jatrofe,�so�kakih�2.600�ha�ogolili�s�pomočjotežkih�strojev�ter�uničili�lokalno�okolje.70

Pri�BioFuel�Africa�pravijo:�“Delujemo�po�načelu,�da�je�proizvodnjalahko�trajnostna�le,�če�je�poceni,�omogoča�soliden�donos,�terkrepi�in�bogati�življenje�delavcev�in�okoliških�skupnosti.”71


Kmetje�iz�União�Nacional�de�Camponeses�(UNAC)�vMozambiku,�ki�so�gojili�jatrofo,�poročajo�o�počasni�rasti,�nizkihdonosih�in�težavami�s�škodljivci.89

5Poglavje 5 Vplivi

Tudi�če�se�delovna�mesta�ustvarijo,�nekateri�dokazi�kažejo,�da�jeraven�plač�tako�nizka,�da�zaposlenim�dejansko�ni�nič�bolje�kotprej.�V�Mozambiku�je�britansko�podjetje�Energem�Biofuels�zagojenje�jatrofe�pridobilo�pravice�do�60.000�ha�zemljišč,�ki�so�bilapred�tem�skupnostna�zemljišča�za�kmetijstvo�in�pašnike,�inzaposluje�prek�250�ljudi.84 Zaposleni�prejemajo�minimalne�plače,vendar�se�je�njihova�življenjska�raven�kaj�malo�izboljšala�–�vresnici�mnogi�zaslužijo�precej�manj,�kot�bi�lahko�v�letu�z�dobrokmetijsko�letino.85

Poročajo,�da�v�nekaterih�primerih�tuje�družbe�kršijo�lokalnezakone�za�varstvo�pravic�delavcev.�Sun�Biofuels�v�nasadihjatrofe,�prav�tako�v�Mozambiku,�zaposluje�430�delavcev,�ki�poporočilih�delajo�45�ur�tedensko,�z�daljšim�delovnim�dnevom,�kotga�dopušča�zakon.86

5.7. napačna pričakovanja: sistemi pogodbene pridelave

Vrsta�evropskih�podjetij�uporablja�sisteme�pogodbene�pridelaveza�zagotavljanje�dobave�surovin�za�agrogoriva,�še�zlasti�vprimeru�jatrofe.�Kmetje�podpišejo�pogodbe,�ki�družbam�dajejopravico�do�letine,�sami�pa�lahko�dobijo�seme�in�nasvete�ogojenju�kulture.�

Kmetje,�ki�sklenejo�pogodbo�za�gojenje�jatrofe,�se�lahko�soočijo�zveč�leti�naložb,�preden�lahko�prvič�pospravijo�semena�–�odvisnood�kakovosti�izvornega�semena.�Brez�pridelka,�ki�bi�ga�prodalidružbi,�nimajo�dohodkov�od�svoje�zemlje.�Kjer�so�kmetje�z�jatrofonadomestili�prehranske�rastline,�se�lahko�znajdejo�brez�virahrane�in�tudi�brez�sredstev,�da�bi�hrano�kupili.�

“Kmete privlačijo kratkoročne priložnosti zaslužka sčiščenjem zemljišč za nasade surovin za agrogoriva. Todače delo ni trajnostno dolgoročno, so lahko kmetje na koncuše revnejši kot prej.”

Forum za okolje, 200883

“Čudežna rastlina jatrofa daje semena s 37 % vsebnostjo olja.To olje je gorivo, ki gori z jasnim, brezdimnim plamenom. Oljepo predelavi v biodizel (s pomočjo zaestritve) transportna inenergetska podjetja vse bolj uporabljajo kot gorivo. “

Jatropha africa88

Ključno vprašanje je, v kolikšni meri je zaveze glede naložb,delovnih mest in infrastrukture možno pravno izterjati naenak način, kot vladna zagotovila glede dodelitve inohranjanja dostopa do zemljišč.”



Delavci Energema, skupnost Dzeve, območje Bilene v Mozambiku.

©�Nilza�Matavel�

Škodljivci na jatrofi, okrožje Moamba v Mozambiku.

vplivi

Poglavje 5 Vplivi


Študija�mozambiške�vlade�je�ugotovila,�da�je�velikosamooskrbnih�kmetov,�ki�so�posadili�jatrofo,�po�prvem�letuprenehalo�zaradi�težav�z�gojenjem�rastline,�v�nekaterih�primerihzato,�ker�niso�imeli�dovolj�časa,�da�bi�oskrbovali�tako�jatrofo�kotsvoje�rastline�za�prehrano.�Mnogi�so�posadili�jatrofo�na�območjihs�kakovostnimi�rodovitnimi�tlemi.�Mozambik�je�ena�odnajrevnejših�držav�na�svetu,�kjer�se�tretjina�gospodinjstev�soočaz�neprestano�lakoto.90

Kmetje�v�Svaziju�so�se�pritožili,�da�so�jim�povedali,�da�bo�jatrofadobro�uspevala�tudi�brez�vode,�toda�v�resnici�so�odkrili,�da�jepotrebno�sadike�redno�zalivati.�Vodni�viri�v�Svaziju�so�omejeni�inštevilni�kmetje�morajo�vložiti�veliko�truda,�da�priskrbijo�dovoljvode�za�vse�svoje�potrebe.91

Prav�tako�so�poročali�o�težavah�s�škodljivci,�ker�pa�so�rastlinošele�pred�kratkim�začeli�uporabljati�v�kmetijstvu,�državne�službenimajo�nobenih�strokovnih�znanj�o�tem,�kako�bi�se�kmetje�lahkonajbolje�spopadli�s�škodljivci.�Kupovanje�pesticidov�pomenidodatne�stroške�za�kmete�–�nekateri�so�bili�zato�prisiljeni�nasadprepustiti�uničenju.�

Pospravljena�semena�je�treba�predelati�hitro,�da�bi�čim�boljeizkoristili�vsebnost�olja,�vendar�pa�mnogi�kmetje�predelovalnihobratov�nimajo�v�bližini.�Mnogi�kmetje�v�mozambiški�študiji�sopovedali,�da�ni�bilo�pravega�trga�za�semena,�in�večina�se�nizavedala,�kako�hitro�se�bo�kakovost�olja�poslabšala.92

V�resnici�strokovnjaki�pravijo,�da�bo�jatrofa�dala�optimalnepridelke�samo�pod�natančno�določenimi�pogoji.93

5.8. degradacija okolja

Uporaba�obsežnih�zemljišč�za�pridelavo�agrogoriv�povzroči�vrstoškodljivih�vplivov�na�okolje,�ki�lahko�vključujejo�izsekavanjegozdov�in�izgubo�habitata,�degradacijo�tal�kot�poslediconeustreznih�načinov�kmetovanja,�onesnaževanje�vode�s�pesticidiin�gnojili,�ter�izčrpanje�vodnih�virov�(glej�spodaj).

V�Kamerunu�širjenje�nasadov�oljne�palme�izriva�prvotni�gozd�vKongoškem�bazenu�ter�poslabšuje�raven�izsekavanja�gozdov�vdržavi.96 Kamerunska�vlada�podpira�razvoj�pridelave�palmovegaolja�od�leta�1960�prek�podjetij�v�državni�lasti,�vključno�sSOCAPALM�in�CDC.�SOCAPALM,�ki�bila�od�takrat�delnoprivatizirana,�je�januarja�2009�napovedala�velik�program�širitve.97

Gozd�Kongoškega�bazena�je�drugi�največji�na�svetu�zaamazonskim�in�je�izjemno�pomembno�skladišče�ogljika.�Številneskupnosti�so�odvisne�od�gozda�za�svoje�preživetje,�za�lov�in�zaproizvode�iz�gozda�za�svoje�vsakdanje�življenje.�

Beninska�vlada�predlaga�spremembo�300.000�–�400.000�hamokrišč�na�jugu�države�v�nasade�oljne�palme.�Oljna�palma�je�vmokriščih�domorodna�vrsta,�vendar�bi�njeni�nasadi�pomenili,�dabi�zemljišča�izsušili�in�uničili�bogato�biotsko�raznovrstnost.98

V�Nigeriji�so�načrti�za�velike�nasade�sladkornega�trsa�v�državiGombe�vzbudili�zaskrbljenost�glede�uporabe�pesticidov�in�vplivovna�okoliške�kmetije.99

“Ta jatrofa me spominja na bombaž. Pred mnogimi leti, ko jesem prišel Dunavant, so obljubili, da nam bodo plačaliveliko denarja, če bomo gojili bombaž. Prenehali smo gojitisvojo koruzo, da bi zaslužili več denarja z bombažem. Todako je prišel čas za prodajo, so nam plačali zelo malo.Stradali smo, saj smo zanemarili svojo tradicionalnopoljščino koruzo”

Josam ndaabona, mali kmet, Zambija.94

“Uvajanje intenzivne kmetijske pridelave lahko ogrozi biotskoraznovrstnost, zaloge ogljika ter talne in vodne vire.Spreminjanje gozdov ali pašnikov v monokulture zmanjšujeraznolikost rastlinstva, živalstva in kmetijske biotskeraznovrstnosti, kot tudi nadzemne in podzemne zaloge ogljika.”

iFPri april 200995

©�Jam

es�Hall/IRIN

Dezertifikacija: prejšnja vzhodna nižinska polja, Svazi.


5Poglavje 5 Vplivi

5.9. Pomanjkanje vode in izsušitev vodnih virov

Nekatere�rastline,�ki�jih�gojijo�za�agrogoriva,�kot�je�sladkorni�trs,zahtevajo�namakanje�in�jih�je�možno�gojiti�samo�na�območjih,kjer�je�možna�primerna�oskrba�z�vodo.�Druge�kulture,�kot�jejatrofa�–�za�katero�trdijo,�da�raste�v�sušnih�razmerah�–�vseenopotrebujejo�vodo,�zlasti�v�začetnem�obdobju�rasti.�

Rastline�za�agrogoriva�v�resnici�opisujejo�kot�“ene�najbolj�žejnihkmetijskih�rastlin�na�planetu”,�zaradi�količine�vode,�ki�je�potrebnaza�izdelavo�goriva.�Za�pridelavo�soje,�potrebne�za�izdelavoenega�litra�biodizla,�je�treba�9.100�litrov�vode.�Liter�bioetanola�izkoruze�zahteva�4.000�litrov102,�liter�bioetanola�iz�sladkornega�trsapa�lahko�porabi�tudi�do�4.000�l�vode.103

V�nekaterih�delih�Afrike�so�zaloge�vode�že�preobremenjene.Ponavljajoče�se�suše�so�povzročile,�da�eden�od�10�Kenijcevpotrebuje�pomoč�v�hrani.105 Mnogi�pastirji�goveda�so�bili�prisiljenizapustiti�svoje�črede�in�iskati�druge�načine�preživljanja.106 Pavendar�je�kenijska�vlada�sklenila�dogovor�s�Katarjem�zapridelavo�hrane�na�območju�delte�reke�Tana�–�območja,�ki�jedom�pastirjem,�ki�uporabljajo�zemljišča�za�skupnostno�pašo.107

Prejšnje�načrte�za�gojenje�sladkornega�trsa�na�območju�soblokirala�sodišča.108

Medvladni�odbor�za�podnebne�spremembe�(IPCC)�je�napovedal,da�bodo�deli�Afrike�zaradi�podnebnih�sprememb�verjetno�postalibolj�suhi,�z�manj�zanesljivimi�padavinami.�Območje�afriškihzemljišč,�razvrščenih�med�“suha”,�bi�se�lahko�povečalo�na�do�90milijonov�ha.�Pomanjkanje�vode�bo�prizadelo�pridelke�in�nanekaterih�območjih�onemogočilo�živinorejo.109

Študija primera: ogroženi etiopski sloni

Varovalno�območje�za�slone�Babile�v�Etiopiji�je�dom�enenajpomembnejših�populacij�afriškega�slona�na�Afriškem�rogu.Afriški�slon�je�ogrožena�vrsta.�Na�varovalnem�območju�živijo�tudičrnogrivi�levi�(nacionalni�simbol�Etiopije),�leopardi,�babuni�inčrno-bele�opice�colobus,�območje�pa�je�priznano�tudi�kot“globalno�pomembno�za�ptice”.�

Ocenjujejo,�da�v�Babile�živi�več�kot�300�slonov,�ki�se�gibljejo�po�obsežnem�območju.�V�zadnjih�letih�je�naraščajoče�lokalnoprebivalstvo�v�iskanju�novih�kmetijskih�zemljišč�poseglo�na�to�območje.�

Etiopska�vlada�vidi�izboljšanje�oskrbe�z�energijo�kot�ključno�zarazvoj�države�in�je�vneta�zagovornica�agrogoriv,�kot�vira�goriva�inkot�dohodek�od�izvoza.�Objavila�je�strategijo�za�agrogoriva,�kinamenja�700.000�ha�zemljišč�za�pridelavo�sladkornega�trsa,�23milijonov�hektarov�zemljišč�pa�označuje�kot�primernih�za�nasadejatrofe�in�kloščevca.100

V�marcu�2007�je�v�varovalno�območje�Babile�prispel�nov�“kmet”.Nemški�proizvajalec�agrogoriv�Flora�EcoPower�je�dobil�dostop�do10.000�ha�zemljišč�za�pridelavo�kloščevca.�Skoraj�vsa�zemljiščase�nahajajo�znotraj�meja�varovalnega�območja�in�vključujejo�tudipredele,�ki�jih�sloni�uporabljajo�za�pašo.�Upravniki�varovanegaobmočja�niso�vedeli,�da�je�to�zemljišče�dobilo�podjetje.�Pri�FloraEcoPower�so�začeli�odstranjevati�rastlinje�s�traktorji;�delo�jepotekalo�tri�dni,�preden�je�vmes�posegla�Etiopska�uprava�zazavarovana�območja.�Po�razpravah�so�na�Flora�EcoPower�dejali,da�se�ne�bodo�širili�globlje�v�zavarovano�območje.101

Presoja�vplivov�na�okolje,�ki�je�bila�opravljena�po�tem,�ko�so�sezačela�dela,�je�pokazala,�da�je�nasad�kloščevca�vdrl�v�habitatslonov.�Opozorila�je�tudi,�da�je�nasad�zmanjšal�obseg�pašnikov,ki�so�na�voljo�lokalnim�kmetom,�ter�povzroča�tveganje,�da�bodozdaj�verjetno�pasli�svoje�živali�znotraj�varovalnega�območja.�

Po�posredovanju�vlade�so�varovalnemu�območju�za�nadomestilododelili�dodatno�zemljišče,�ki�ga�tudi�uporabljajo�sloni.�

“Namakanje posestev tujih vlagateljev lahko jemlje vododrugim uporabnikom na istem območju ali iz okoljskihkrogotokov, intenzivna uporaba kmetijskih kemikalij paprispeva k problemu kakovosti talnih in površinskih voda.”iFPri, april 2009104


Nasad MoçamGalp v Mozambiku.

vplivi

Poglavje 5 Vplivi


5.10. Gensko spremenjena agrogoriva?

Pritisk�po�povečanju�donosov,�zlasti�v�težkih�rastnih�razmerah,�je�biotehnološka�industrija�izkoristila�kot�priložnost�za�uvajanje�genskospremenjenih�(GS)�sort�kmetijskih�rastlin,�vključno�za�agrogoriva.�

Afrika�se�upira�poskusom�uvajanja�GS�rastlin�za�prehrano�–�te�jemožno�komercialno�gojiti�samo�v�treh�afriških�državah111,�todabiotehnološka�podjetja�rastline�za�agrogoriva�vidijo�kot�možennovi�trg�in�vrsta�podjetij�vlaga�denar�v�raziskave.�

Raziskovalci�na�Državni�univerzi�v�Pennsylvaniji�v�ZDA�iščejoboljše�sorte�jatrofe,�vključno�z�GS�jatrofo112,�pa�tudi�Gatesovafundacija�spodbuja�biotehnološke�rešitve�za�afriško�kmetijstvo.113

Shell�se�ukvarja�z�raziskavami�GS�kasave.

Biotehnološka�industrija�si�prizadeva,�da�bi�jo�obravnavali�kot�delrešitve�za�boj�proti�podnebnim�spremembam,�in�v�Afriki�vidiogromen�možni�trg.�

5.11. Uničujoča ocena?

Te�daljnosežne�skrbi�glede�vpliva�pridelave�agrogoriv�so�mnogenavedle,�da�izrečejo�opozorila�glede�razvoja�na�tem�področju.�

Študija�Okoljskega�programa�Združenih�narodov�je�opozorila�nanevarnosti�za�“naravne�ekosisteme�z�visoko�vrednostjo”�zaradiširitve�obdelovalnih�zemljišč.�

Ugotovila�je,�da:�“Svetovni�naravni�viri�ne�dovoljujejo,�da�bi�sepreprosto�preusmerili�s�fosilnih�virov�na�biomaso�ter�ob�temohranjali�sedanje�vzorce�potrošnje”.114

5.12. neuresničene sanje?

Dejansko�obstajajo�znaki,�da�bi�lahko�kmalu�začutili�krutorealnost�razmaha�agrogoriv.�Nekatera�podjetja,�ki�so�prišla�zvelikimi�obljubami,�so�se�medtem�že�umaknila.�

Švedsko�podjetje�Sekab,�ki�je�veljalo�za�enega�največjihevropskih�proizvajalcev�agrogoriv115,�je�odšlo�iz�Afrike.�Toodločitev�so�sprejeli�po�svojem�poslovanju�v�Tanzaniji.116 Podjetjeje�pridobilo�tudi�zemljišča�v�Mozambiku.�

V�podjetju�so�leta�2008�rekli:�“Prizadevamo�si�pomagati�Tanzanijiin�Mozambiku,�da�bi�se�v�20�letih�osvobodila�svoje�odvisnosti�odnafte,�znatno�povečala�svojo�proizvodnjo�električne�energije�inistočasno�izvozila�več�milijard�litrov�etanola�iz�tovarn,�ki�jihnačrtujemo”.117 Vendar�pa�so�v�februarju�2009�napovedali,�daprodajajo�ali�zaključujejo�svoje�dejavnosti�v�Afriki,�da�bi�se“prilagodili�sedanjim�tržnim�razmeram”.118

D1�Oils,�ugledno�britansko�podjetje,�ki�je�promoviralo�jatrofo�vAfriki�in�Indiji,�je�bilo�prisiljeno�prekiniti�svoje�dejavnosti�v�Svaziju,ko�je�vlada�odredila�izvedbo�strateške�presoje�vplivov�naokolje.119 D1�Oils�je�za�promocijo�jatrofe�uporabila�evangeličanskipristop,�prepričujoč�rok�zvezdnika�Boba�Geldofa,�naj�zatrjuje,�dakultura�“lahko�spremeni�življenje”.120

Združeno�podjetje�D1�Oils�z�naftnim�velikanom�BP�je�prav�takoprenehalo�delovati�potem,�ko�ga�je�BP�v�letu�2009�zapustil.121

D1�Oils’�joint�venture�with�oil�giant�BP�also�came�to�an�end�when

Načrti�za�proizvodnjo�etanola�iz�koruze�v�Južni�Afriki�so�bili�tudineuspešni,�zato�ker�je�vlada�zavrnila,�da�bi�zagotovila�velikesubvencije/davčne�olajšave,�ki�so�jih�zahtevala�podjetja/zadrugeza�agrogoriva.�

Ena�od�naložbenih�analiz�pravi:�“Prihodnji�obeti�za�agrogorivaostajajo�negotovi.�Medtem�ko�trenutno�obstajajo�močna�političnagibala�za�razvoj�prve�generacije�teh�goriv,�izzivi�trajnostnosti�–gospodarski,�socialni�in�okoljski,�ki�so�bili�omenjeni�prej,�grozijo,da�bodo�to�podporo�spodkopali,�predvsem�v�Evropi”.122

Marca�2009�je�Afriška�unija�pripravila�nov�osnutek�okvira�insmernic�za�zemljiško�politiko�v�Afriki,�katerih�cilj�je�krepitevzemljiških�pravic,�povečanje�produktivnosti�in�zagotavljanjepreživljanja.�Ti�dokumenti�določajo,�kako�lahko�afriške�državerazvijejo�politike�za�podporo�izboljšanju�rabe�zemljišč,�vključno�spriznavanjem�pravic�avtohtonega�prebivalstva�do�zemljišč,zemljiške�pravice�žensk,�kot�tudi�pravic�lokalnih�in�skupnostnihsistemov.�Priporočajo�bolj�celovit�pristop�k�oblikovanju�politik�inukrepov,�za�zagotovitev,�da�tržno�usmerjene�politike�ne�bodoizpostavljale�ranljivih�skupin�nadaljnji�marginalizaciji.�“Zemljišča,ki�so�pravično�porazdeljena�in�s�katerimi�se�učinkovito�upravlja,lahko�pomagajo�izkoreniniti�revščino”,�pravi�poročilo.123

Najbolj dragocene afriške vire, njeno biotsko raznovrstnost,zemljo in ljudi, izkoriščajo za izvoz goriv v energije lačnedržave – vključno z EU, ZDA, Kitajsko, Indijo.”

afriška mreža za biotsko raznovrstnost110


Primer projekta jatrofe v Mozambiku. D1 Oils – Maputo.


5Poglavje 5 Vplivi

50 Seized,�The�2008�land�grab�for�food�and�financial�security,�Poročilo�GRAIN,�oktober�2008.51 http://www.biofuelwatch.org.uk/docs/lca_assessments.pdf.52 Gibbs,�H�et�al.,�Carbon�payback�times�for�crop-based�biofuel�expansion�in�the�tropics:�the

effects�of�changing�yield�and�technology,�Environ.�Res.�Lett.�3�(2008)�034001�(10�s.).53 Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�Development

Opportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim�(s.�59).


55 http://www.actionaidusa.org/news/related/food_rights/women_lose_farms_to_biofuel_production/.


57 Raziskava�Environmental�Rights�Action�(ERA)�/�Friends�of�the�Earth�Nigerija.58 http://www.theeastafrican.co.ke/news/-/2558/663988/-/qyclh8z/-/index.html59 Agrofuels�In�Africa�–�The�Impacts�On�Land,�Food�And�Forests,�African�Biodiversity�Network,�

julij�2007.http://www.africanbiodiversity.org/abn_old/documents_SSL_items/ABN_Agrofuels_Africa.pdf

60 http://www.theeastafrican.co.ke/news/-/2558/667648/-/qy9vngz/-/.�61 Agrofuels�and�Myth�of�the�Marginal�Lands,�september�2008,

http://www.econexus.info/pdf/Agrofuels_&_Marginal-Land-Myth.pdf.�62 Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfall�for

Mozambique,�objavil�SwissAid.�Na�voljo�na:�www.swissaid.ch/global/PDF/entwicklungspolitik/agrotreibstoffe/Report_Jatropha_JA_and_�UNAC.pdf

63 Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfall�forMozambique,�objavil�SwissAid.�Na�voljo�na:�www.swissaid.ch/global/PDF/entwicklungspolitik/agrotreibstoffe/Report_Jatropha_JA_and_�UNAC.pdf

64 Eg�Communal�grazing�land�in�the�district�of�Chokwe�in�Mozambique�was�allocated�for�a30,000�ha�sugarcane�project�and�also�given�to�communities�had�been�relocated�from�awildlife�park.�Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfallfor�Mozambique,�published�by�SwissAid.�Available�at:www.swissaid.ch/global/PDF/entwicklungspolitik/agrotreibstoffe/Report_Jatropha_JA_and_UNAC.pdf

65 http://ghanabusinessnews.com/2009/10/22/biofuel-africa-produces-first-50-barrels-of-biodiesel-from-jatropha-in-ghana/.�

66 http://ghanabusinessnews.com/2009/07/16/biofuel-africa-says-actionaid-is-wrong-about-biofuels-in-ghana/.�

67 http://www.independent.co.uk/environment/nature/wish-you-werent-here-the-devastating-effects-of-the-new-colonialists-1767725.html.�

68 http://ghanabusinessnews.com/2009/09/08/ghanaian-farmers-say-lands-taken-for-jatropha-cultivation/.

69 http://www.wrm.org.uy/subjects/agrofuels/Biofuel_Northern_Ghana.pdf.�70 http://www.wrm.org.uy/subjects/agrofuels/Biofuel_Northern_Ghana.pdf.�71 http://www.biofuel.no/index.php?txt=about-us.�72 Cotula,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�Development

Opportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim.�

73 Intervjuji,�opravljeni�na�območju�Volte�v�Gani,�Friends�of�the�Earth�Gana�(2008).74 Mitchell,�Donald,�glavni�ekonomist,�Sporočilo�o�naraščajočih�cenah�hrane.�Development

Prospects�Group,�World�Bank,�Washington,�april�2008.�75 http://www.fao.org/hunger/en/.�76 Crop�prospects�and�food�situation,�FAO,�februar�2010,

http://www.fao.org/docrep/012/ak343e/ak343e00.pdf.77 http://www.wfp.org/countries/ethiopia.�78 http://af.reuters.com/article/topNews/idAFJOE59S0L320091029.�79 http://www.smartoil.net/fp.html.�80 von�Braun,�J�in�Meinzen-Dick,�R,�April�2009,�“Land�Grabbing”�by�Foreign�Investors�in

Developing�Countries:�Risks�and�Opportunities,�IFPRI.81 http://allafrica.com/stories/200803270146.html.�82 Ustulin,�E.�J.�&�Severo,�J.�R.�(2001):�Cana-de-Açúcar�:�Proteger�o�ambiente�e

continuargerando�empregos.�Availible�at:�www.cna.org.br/Gleba99N/Set01/cana01.htm.�83 Gebremeskel,�L,�and�Tesfaye,�M,�A�Preliminary�Assessment�Of�Socioeconomic�And

Environmental�Issues�Pertaining�To�Liquid�Biofuel�Development�In�Ethiopia,�v:�AgrofuelDevelopment�in�Ethiopia:�Rhetoric,�Reality�and�Recommendations,�Forum�for�Environment,avgust�2008.�

84 http://www.energem.com/energem_biofuels.asp.�85 Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfall�for


86 Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfall�forMozambique,�objavil�SwissAid.�Na�voljo�na:�www.swissaid.ch/global/PDF/entwicklungspolitik/

agrotreibstoffe/Report_Jatropha_JA_and_�UNAC.pdf87 Cotula.,�L.,�Vermeulen,�S.,�Leonard,�R.�in�Keeley,�J.,�2009,�Land�Grab�or�Development

Opportunity?�Agricultural�Investment�and�International�Land�Deals�in�Africa,�IIED/FAO/IFAD,London/Rim.�

88 http://www.jatrophaafrica.com/investment.html.�89 Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfall�for


90 http://www.wfp.org/countries/mozambique.91 Jatropha�Wonder�Crop?�Experience�from�Swaziland,�Friends�of�the�Earth,�maj�2009.92 Ambiental,�J.�and�Uniao�Mozambique�(2009):�Jatropha!�A�socio-economic�pitfall�for


93 Plant�Research�International,�October�2007,�Claims�and�facts�on�jatrophacurcas�L,�REEJongshaap�et�al,�Wageningen�UR.

94 Agrofuels�In�Africa�–�The�Impacts�On�Land,�Food�And�Forests,�African�Biodiversity�Network,�julij�2007.


96 Center�for�Environmental�Development/Friends�of�the�Earth�Kamerun�(CED/FoEC).�Glej�tudihttp://www.wrm.org.uy/plantations/material/oilpalm2.html#Cameroon.�

97 http://allafrica.com/stories/200901150719.html.�98 http://www.africanbiodiversity.org/media/1210585739.pdf)99 Salihu,�Abdullahi.�NNPC’s�ethanol�Project�And�the�Fate�of�Gombe�Communities�:�Daily

Independent,�torek,�20.�maj�2008.�Na�voljo�tudi�nahttp://www.punchontheweb.com/Articl.aspx?theartic=Art200805151433562.

100 Gebremeskel,�L.,�in�Tesfaye,�M.�A�Preliminary�Assessment�Of�Socioeconomic�AndEnvironmental�Issues�Pertaining�To�Liquid�Biofuel�Development�In�Ethiopia,�v:�AgrofuelDevelopment�in�Ethiopia:�Rhetoric,�Reality�and�Recommendations,�Forum�for�Environment,avgust�2008.

101 Demeke,�Y.�in�Aklilu,�N.�Alarm�Bell�For�Biofuel�Development�In�Ethiopia:�The�Case�Of�BabilleElephant�Sanctuary,�v:�Agrofuel�Development�in�Ethiopia:�Rhetoric,�Reality�andRecommendations,�Forum�for�Environment,�avgust�2008.http://www.reuters.com/article/environmentNews/idUSL3163571720070601.�

102 Independent,�Wish�you�weren’t�here,�Independent�on�Sunday,�9�avgust�2009,http://www.independent.co.uk/environment/nature/wish-you-werent-here-the-devastating-effects-of-the-new-colonialists-1767725.htm).http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gZ2X0kbwm0tcP7J18t5K7D13qxWw�

103 http://www.iwmi.cgiar.org/News_Room/pdf/Subir%20Roy%20-%20Where%27s%20the%20water%20to%20grow%20biofuels.pdf.�


105 http://www.wfp.org/countries/kenya.106 http://www.guardian.co.uk/world/2009/sep/13/drought-kenya-nomads.�107 http://www.thenational.ae/article/20090606/FOREIGN/706059888/1135.�108 http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/7513444.stm.�109 Boko,�M.,�I.�Niang,�A.�Nyong,�C.�Vogel,�A.�Githeko,�M.�Medany,�B.�Osman-Elasha,�R.�Tabo�in

P.�Yanda,�2007:�Africa.�Climate�Change,�2007:�Impacts,�Adaptation�and�Vulnerability.Contribution�of�Working�Group�II�to�the�Fourth�Assessment�Report�of�the�IntergovernmentalPanel�on�Climate�Change,�M.L.�Parry,�O.F.�Canziani,�J.P.�Palutikof,�P.J.�van�der�Linden�inC.E.�Hanson,�Eds.,�Cambridge�University�Press,Cambridge�UK,�433-467.

110 Agrofuels�In�Africa�–�The�Impacts�On�Land,�Food�And�Forests,�African�Biodiversity�Network,�julij�2007.

111 http://www.zmag.org/znet/viewArticle/22549/http://www.biosafetyafrica.net/index.html/images/stories/dmdocuments/AU_Biosafety-brief.pdf.�

112 http://www.reeis.usda.gov/web/crisprojectpages/213440.html.�113 http://www.zmag.org/znet/viewArticle/22549.�114 http://www.unep.fr/scp/rpanel/pdf/Assessing_Biofuels_Full_Report.pdf.�115 http://www.reuters.com/article/marketsNews/idUSLK10422520090320?sp=true.�116 http://www.lars.intanzania.org/debates-sekab-worlds-apart/.�117 http://www.sekab.com/Eng2/Information%20pages/Information%20PDF/080312-

%20Pressinformation_Ethanol_in_Africa.pdf.�118 http://www.sekab.com/Eng2/Information%20pages/Information%20PDF/090220%20-

%20Structural%20reorganisation%20of%20SEKAB.pdf.�119 http://www.foe.co.uk/resource/reports/jatropha_wonder_crop.pdf.�120 http://www.newstatesman.com/society/2007/10/jatropha-india-biofuels.�121 http://www.d1plc.com/news.php?article=197.�122 http://www.insightinvestment.com/global/documents/riliterature/821056/Biofuels.pdf.123 http://www.gltn.net/en/newspage/african-union-endorses-framework-and-guidelines-on-land-

policy-in-africa.html.

sklepi 6Poglavje 6 Sklepi�

©�daniel�riberio

Jatrofa s škodljivci na nasadu Energema, skupnost Chilengue, Mozambik.26 |�AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM�


Lakota�po�tujih�naložbah�in�gospodarskem�razvoju�številneafriške�države�vodi,�da�podjetnikom�z�agrogorivi�izrekajodobrodošlico�na�svojih�zemljiščih.�Večina�teh�“razvojnikov”�soevropska�podjetja,�ki�nameravajo�gojiti�rastline�za�agrogoriva,�dabi�izpolnili�cilje�EU�glede�uporabe�agrogoriv�v�gorivih�za�prevoz.�

Povpraševanje�po�agrogorivih�v�primeru�kultur,�kot�so�kasava,�arašidi,�sladki�sirek�in�koruza,�zmanjšuje�zaloge�hrane�za�potrošnike.�

Neprehranske�rastline�za�agrogoriva,�kot�je�jatrofa,�neposrednokonkurirajo�s�prehranskimi�rastlinami�za�rodovitno�zemljo.�Toogroža�oskrbo�s�hrano�v�revnih�skupnosti�in�zvišuje�stroškerazpoložljive�hrane.�Kmetje,�ki�se�preusmerijo�na�gojenje�kulturza�agrogoriva,�tvegajo,�da�ne�bodo�mogli�prehraniti�svojih�družin.�

Medtem�ko�tuja�podjetja�dajejo�prazne�obljube�glede�potrebe�po“trajnostnem�razvoju”,�proizvodnja�agrogoriv�in�povpraševanje�pozemljiščih�povzroča�izgubo�pašnikov�in�gozdov,�uničevanjenaravnih�habitatov�in�povečanje�emisij�toplogrednih�plinov.�VEtiopiji�je�ogroženi�afriški�slon�zaradi�grabeža�zemljišč�zaagrogoriva�izpostavljen�še�večji�nevarnosti.

Pridelava�rastlin�za�agrogoriva�poleg�tega�tudi�jemlje�vodo�iztistih�predelov�celine,�kjer�je�suša�že�problem.�

Medtem�ko�politiki�obljubljajo,�da�bodo�agrogoriva�njihovimdržavam�omogočila�lokalno�oskrbo�z�energijo,�pa�je�resničnosttaka,�da�večina�tujih�podjetij�razvija�agrogoriva�za�prodajo�namednarodnem�trgu.�

Tako�kot�so�afriška�gospodarstva�doživela�izkoriščanje�fosilnihgoriv�in�drugih�naravnih�virov�v�korist�drugih�držav,�obstajatveganje,�da�bodo�agrogoriva�izvažali�v�tujino,�koristi�za�lokalneskupnosti�in�nacionalna�gospodarstva�pa�bodo�minimalne.Državam�bodo�ostala�osiromašena�tla,�izsušene�reke�in�uničeni�gozdovi.

Poglavje 6 Sklepi�


Sadež oljne palme.


Nasad olje palme podjetja BIDCO na otočju Kalangala, Viktorijino jezero, Uganda.

Primeri grabeža zemljišč za agrogoriva v afriki

Prosimo�upoštevajte:�zaradi�omejenih�uradnih�podatkov,�dostopnihjavnosti,�ta�seznam�ni�popoln,�vendar�pa�nakazuje�sedanji�obseggrabeža�zemljišč.�Poleg�tega�se�stanje�hitro�spreminja,�saj�gredopodjetja�v�stečaj,�jih�kupijo�druga,�ali�pa�nastajajo�nova.�To,�karprikazujemo,�je�torej�le�posnetek�prikaza�obsega�grabeža�zemljišč.

Druge�države,�ki�niso�posebej�omenjene,�a�so�znane�kot�tarčeizvajalcev�grabeža,�so�Kenija,�Uganda,�Zambija�in�Sudan.

angola

Vlada�je�objavila�načrte�za�dodelitev�500.000�ha�zemljišč�zaproizvodnjo�agrogoriv.1 To�je�dodaten�obseg,�poleg�drugih�velikihširitev�za�riž�in�banane,�ki�jih�izvajajo�Chiquita,�Lonrho�in�Kitajska.

Biocom�je�v�letu�2009�začel�s�sajenjem�sladkornega�trsa�na30.000�ha.�Biocom�je�partnerstvo�med�brazilskim�podjetjemOdebrecht,�angolskim�Damer�in�angolsko�državno�naftno�družboSonangol.�To�je�po�poročanju�prvi�projekt�za�agrogoriva,�ki�jezaživel�v�Angoli,�kjer�skuša�vlada�po�desetletjih�vojne�oživitikmetijstvo.�Portugalsko�podjetje�Quifel�Natural�Resourcesnačrtuje�tudi�pridelavo�sončnic,�soje�in�jatrofe�v�južni�provinciCunene.�Družba�načrtuje�lokalno�spravilo,�pridelek�pa�nameravaizvoziti�v�Evropo�za�predelavo.2

Portugalska�družba�Gleinol�je�domnevno�tudi�začela�s�pridelavoza�biodizel�na�700�hektarjih,�kar�pa�naj�bi�v�letu�2009�po�poročilihpovečala�na�13.000�hektarjev.3

Sonangol,�angolsko�državno�naftno�podjetje,�in�italijanski�naftnikonzorcij�ENI�načrtujeta�širitev�obstoječih�nasadov�palmovegaolja�za�proizvodnjo�agrogoriv�v�angolski�provinci�Kwanza�Niorte.4

kamerun

SOCAPALM,�nekdanje�podjetje�v�državni�lasti,�sedaj�delno�v�lastifrancoske�skupine�Bolloré,�je�objavilo�načrte�za�povečanjepridelave�oljne�palme.�SOCAPALM�ima�nasade�v�primorskih,južnih�in�osrednjih�regijah�Kameruna�in�je�podpisalo�60-letnizakup�za�58.000�ha�zemljišč�v�letu�2000.5 Bolloré�ima�vneposredni�lasti�Safacam,�8.800-hektarski�nasad.6

kongo

Demokratična�republika�Kongo�doživlja�nekaj�največjih�projektov�zarazvoj�agrogoriv.�V�juliju�2009�je�kitajsko�podjetje�ZTE�Kmetijskedejavnosti�objavilo�načrte�za�vzpostavitev�milijon�ha�nasada�oljnepalme�za�proizvodnjo�agrogoriv�v�državi�Kongo.�ZTE�je�na�začetkuleta�2007�napovedalo,�da�bo�vložilo�1�milijardo�ameriških�dolarjev�vnasad�velikosti�3�mio�h.7 Italijansko�energetsko�združenje�ENI�jetudi�napovedalo�ogromen�nasad�oljne�palme�na�70.000�ha,�kot�delsvojega�projekta�“Hrana�in�biodizel”.8

etiopija

Etiopija�je�rezervirala�približno�1,6�milijona�hektarjev�zemljišč�zavlagatelje,�ki�bi�bili�pripravljeni�razviti�tržne�kmetije;�do�julija�2009je�8.420�tujih�in�lokalniih�vlagateljev�poročalo,�da�so�dobilidovoljenja�za�tržna�kmetijska�posestva.9 Vlada�je�oddala�več�kot300.000�ha�za�energetske�rastline,�vendar�še�potekajo�pogajanjao�znatnem�povečanju�tega�obsega.�1.390.000�ha�so�opredelilikot�območja,�primerna�za�namakanje,�in�kot�rečne�bazene�zanasade�sladkornega�trsa.�Približno�23�milijonov�hektarov�zemljiščso�opredelili�kot�primernih�za�jatrofo.10

dodatek

dodatek



dodatek

vrsta kulture

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

kloščevec

sladkorni�trs/sladkorna�pesa

kloščevec/�jatrofa

kloščevec/�jatrofa

n.p.

kloščevec

podjetje

National�BiodieselCorporation�

Sun�Biofuels

Amabasel�Jatrophaproject�

Jatropha�Biofuels�Agro�Industry

IDC�Investment

Jemal�Ibrahim�

BDFC

Flora�EcoPower

Petro�PalmCorporation

VATIC�InternationalBusiness

Global�Energy

država

Etiopija�(80%�v�lastiUK�Sun�Biofuels)

Velika�Britanija

Etiopija

Etiopija

Danska/�Etiopija

Etiopija

Brazilija

Nemčija/�Luksemburg

Avstrija/ZDA

Indija/�Etiopija

Izrael

namenjena zemljišča (ha)

80.000�ha

5.000�ha,�od�katerih�jezasajenih�samo�1.000�ha�

20.000�ha

100.000�ha

15.000�ha

7,8�ha

18.000�ha,�zagotovljenihdodatnih�13.000�ha

30.000�ha�prekpogodbenih�pridelovalcev

56.000�ha,�koncesije�zanadaljnjih�200.000�ha

50.000�ha

20.000�ha

2.700�ha,�7.500�ha�prekpogodbenih�pridelovalcev�

vir

Rapid�Assessment�of�Biofuels�DevelopmentStatus�in�Ethiopia,�MELCA�Mahiber,september�2008

www.sunbiofuels.com/projects.html?projectId=4





Rapid�Assessment�of�Biofuels�DevelopmentStatus�in�Ethiopia,�MELCA�Mahiber,September�2008

Flora�EcoPower�websitewww.floraecopower.com/products.html




tabela 1. Primeri zemljišč, ki so jih po poročilih namenili za naložbe v agrogoriva

Gana

Gana�je�s�svojimi�razmeroma�stabilnimi�političnimi�razmerami�inprimernim�podnebjem�očitna�“vroča�točka”�za�pridobivanjezemljišč�za�gojenje�jatrofe.

kenija

Japonska�družba�Biwako�Bio-Laboratory�je�v�letu�2007napovedala,�da�namerava�posaditi�30.000�ha�dreves�Jatrofacurcas,�in�jih�v�10�letih�razširiti�na�100.000�ha.12

Belgija�družba�HG�Consulting�je�od�pogodbenih�pridelovalcevprevzela�financiranje�projekta�Ngima�za�uporabo�sladkornegatrsa�po�pogodbenem�gojenju,�v�obsegu�42.000�hektarjev.13

Kanadsko�podjetje�Bedford�Biofuels�je�pridobilo�160.000�ha�zajatrofo�in�si�zagotovilo�nadaljnjih�200.000�hektarov.14�

Madagaskar

Na�Madagaskarju�je�podjetje�GEM�BioFuels�iz�Velike�Britanijenajelo�več�kot�490.000�ha�zemljišč�-�okoli�20%�obdelovalnihzemljišč�v�državi�–�za�gojenje�jatrofe;�do�sedaj�je�zasadilo�55.700ha�(januar�2010).16

dodatek

dodatek


vrsta kulture

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa�in�drugekulture

jatrofa

jatrofa

podjetje

Agroils

Galten�GlobalAlternative�Energy

Gold�Star�Farms

Jatropha�Africa�

Biofuel�Africa

ScanFuel

KimminicCorporation

država

Italija

Izrael

Gana

Velika�Britanija/Gana

Norveška�

Norveška

Kanada

pridobljena zemljišča (ha)

Trenutno�pridelujejo�na10.000�ha.�Pridobljenepravice�za�105.000�ha.

zakupljenih�100.000�ha,zasajenih�1.000�ha

približno�14.000�ha�

pravice�za�pridelavo�na120.000�ha

okoljska�odobritev�za�večkot�27.000�ha,�trenutno�660v�tržni�pridelavi

400.000�ha(60%�za�agrogoriva)

13.000�ha

vir

spletna�stran�Agroils:http://www.smartoil.net/fp.html

spletna�stran�Galten:http://www.galtengroup.com/company.html

spletna�stran�Goldstar�Farms:http://goldstarfarms.com/ghana_farms.html

www.worldbioenergy.org/pdf/WBM_no2_2008_small.pdf�(opomba:�matično�podjetje�LionBridge�Ventures�je�šlo�v�stečaj�junija�2009)

Sporočila�za�javnost�Biofuel�Africa,www.biofuel.no,�14.�oktober�2009�in�28.februar�2008.

Agencija�Reuters,�21.�november�2008http://in.reuters.com/article/oilRpt/idINLK55111220081121

Ghana�Business�News,�23.�februar�2010http://www.ghanabusinessnews.com/2010/02/23/scanfuel%E2%80%99s-ghana-jatrofa-plantation-wipes-out-settlements-farms/

spletna�stran�Kimminic:http://www.kimminic.com/index.htm

tabela 2. Primeri zemljišč, ki so jih po poročilih namenili za naložbe v agrogoriva v Gani


dodatek

Mozambik

Ocenjujejo,�da�so�vlagatelji�v�agrogoriva�do�konca�leta�2007zaprosili�za�pridobitev�pravic�za�kar�5�milijonov�hektarjevobdelovalnih�zemljišč;�obstajajo�nepreverjena�poročila,�da�je

vlada�samo�v�letu�2007�prejela�več�kot�3.000�predlogov,povezanih�z�agrogorivi.17 Trenutno�je�za�pridelavo�jatrofenamenjenih�več�kot�183.000�ha�obdelovalnih�zemljišč.

vrsta kulture

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

jatrofa

podjetje

D1�Oils

Energem�Resources

SGC�Energia

Elaion�Ag

Galp�Energia

Sun�Biofuels

Aviam

Viridesco

država

VelikaBritanija

Kanada

Portugalska

Nemčija

Portugalska

VelikaBritanija

Italija

VelikaBritanija


5.348�ha

Pravice�za�60.000�ha,potekajo�pogovori�o�nadaljnjihveč�kot�60.000�ha�v�drugihpokrajinah;�2.000�ha�zasajenih

20.000�ha

1.000�ha

5.000�ha

6.000�ha,�v�pričakovanjuširitve�na�15.000�ha�

10.000�ha

10.000�ha

vir

podatki�CEPAGRI�(Centro�de�PromoçãoAgrícola),�Ministrstvo�za�kmetijstvo

Razgovor,�opravljen�med�študijo�Jatrofa! Socio-ekonomska past za Mozambik.

Spletna�stran�podjetja:http://www.energem.com/energem_biofuels.asp

podatki�CEPAGRI�(Centro�de�PromoçãoAgrícola),�Ministrstvo�za�kmetijstvo

spletna�stran�Elaion:�www.elaion-ag.de

Razgovor,�opravljen�med�študijo�Jatrofa! Socio-ekonomska past za Mozambik.

spletna�stran�podjetja:http://www.sunbiofuels.com/projects.html?projectId=2&page=0

Javni�vir�–�Jornal�Notícias(http://www.jornalnoticias.co.mz/pls/notimz2/getxml/pt/contentx/725250

company�website:http://www.aviam.it/eng/progetto.html

spletna�stran�Viridesco�(www.viridesco.com)

tabela 3. Primeri zemljišč, ki so jih po poročilih namenili za naložbe v agrogoriva v Mozambiku


Sun Biofuels – Manica, Mozambik.

dodatek

dodatek


vrsta kulture

sladkorni�trs

sladkorni�trs

kasava�in�sladkorni�trs

kasava

kasava

sladki�sirek

kasava

sladki�sirek

podjetje

NNPC

NNPC

NNPC

Kwara�Casplex�Limited

NNPC

Global�BiofuelsLimited�

NNPC

Global�BiofuelsLimited

država

Nigerija

Nigerija

Nigerija

Nigerija

Nigerija

Nigerija

Nigerija

Nigerija�

namenjena zemljišča (ha)

200�kvadratnih�kilometrov

20.000�ha

20.000�ha

15.000�ha

30.000�ha

11.000�ha

10.000�ha

30.000�ha

vir

lokalna�informacija�

http://www.tribune.com.ng/18072008/tue/eog.html:�Gombe�Alternative�source�of�energyBiofuel�blazes�the�trial�–�Fadare,�Sola.�15.julij�2008

Daily�Trust�(18.�julij�2006)�Can�NigeriaDevelop�Ethanol�As�alternative�Fuel?�–analiza�novice.�Abuja

http://www.tradeinvestnigeria.com/news/621995.htm:�Študija�primera:�Innovativeagriculture�project�set�to�take�off�in�Kwara�–Maritz,�Jaco.�18.�junij�2008

Inyang,�Bassey,�Cross�River�and�NNPCPartner�On�Biofuel�Plants

Daily�Independent�(6.�februar�2008)

Jakpor,�Francis�Biofuel�Company�unveilsrenewable�source�of�energy,�Lagos,BusinessDay,�13.�julij�2008http://www.businessdayonline.com/energy/12883.html

http://www.guardiannewsngr.com/news/article19/010606

http://www.globalbiofuelsltd.com/news/chairmanspeech.html

tabela 4. Primeri zemljišč, ki so jih po poročilih namenili za naložbe v agrogoriva v nigeriji

nigerija

Zemljišča�je�večinoma�pridobilo�podjetje�v�državni�lasti�Nigerian�National�Petroleum�Corporation�(NNPC),�s�tujimkapitalom�in�znanjem.

AFRIKA:�NA�VOLJO�VSEM�|�33

dodatek

vrsta kulture

sladkorni�trs

koruza

sladki�krompir�in�kasava

jatrofa�in�kasava

sladkorni�trs

podjetje

ime�neznano

ime�neznano

ime�neznano

ime�neznano

Addax�Bioenergy

nacionalnost

kitajska

kitajska

kitajska

kitajska

švicarska


5.000

2000

1.500

2.000

26.000

vir

lokalne�informacije,�zbrali�FoE�Sierra�Leone




Turay,�Andrew.�12.�junij�2008.�PotencialAfrike�za�biomaso�in�proizvodnjo�agrogorivglede�na�merila�EU�za�trajnostnost.�Evropskiparlament,�delavnica:�trajnostna�proizvodnjaagrogoriv�v�tropskih�in�subtropskih�državah.http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/studies.do?language=EN�s�17.

tabela 5. Primeri zemljišč, ki so jih po poročilih namenili za naložbe v agrogoriva v sierri leone

sierra leone

tanzanija

Približno�40�podjetij�v�tuji�lasti,�vključno�z�britanskim�podjetjemBioFuels�(ki�je�pridobilo�8.000�ha�“degradiranega�“�gozda�zagojenje�jatrofe)18 in�D1�Oils,�je�vlagalo�v�razvoj�agrogoriv�vTanzaniji,�v�okviru�podpore�mednarodnih�razvojnih�agencij,�kot�soPobuda�EU�za�energijo�(EUEI),�Svetovna�banka,�USAID�in�DFID.�

Nasade�sladkornega�trsa�so�načrtovali�v�bazenu�Wami,�v�Ruipa,Kilosa�in�na�planoti�Usangu.�Projekt�palmovega�olja,�ki�jevključeval�pogodbene�pridelovalce,�so�predlagali�za�Kigomo,�D1Olis�pa�načrtuje�sheme�pogodbene�pridelave�za�jatrofo�insončnice.

Po�lokalnih�in�mednarodnih�protestih�naj�bi�tanzanijska�vlada�poporočilih�prekinila�naložbe�v�projekte�za�agrogoriva,�dokler�nebodo�vzpostavljeni�jasni�postopki�in�politike.19 Ni�pa�ni�nobenihtrdnih�dokazov,�ki�bi�kazali,�da�se�je�to�res�zgodilo.�

.

1 Angolski�namestnik�ministra�za�urbanizacijo�in�okolje,�Mota�Liz,�v�govoru�na�16.�zasedanjuKomisije�ZN�za�trajnostni�razvoj.�http://www.iisd.ca/download/pdf/enb05264e.pdf

2 AFP,http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gZ2X0kbwm0tcP7J18t5K7D13qxWw

3 http://www.macauhub.com.mo/en/news.php?ID=66724 http://www.ipim.gov.mo/group_detail.php?tid=12976&type_id=205 http://allafrica.com/stories/200901150719.html6 http://www.jeuneafrique.com/Article/ARTJAJA2547p081-084.xml0/france-interview-vincent-

bollorebollore-contre-attaque.html7 http://news.mongabay.com/2009/0710-drc_china_palm_oil.html8 http://www.eni.it/attachments/media/press-release/2008/05/congo-19may-08-

eng/ProgettoFoodPlusBiodieselENG.pdf9 Etiopija�pripravlja�zemljišča�za�tuje�vlagatelje,�Reuters,�29.�julij�2009,

http://in.reuters.com/article/domesticNews/idINLT5843122009072910 Rezene�Fessehaie,�nacionalni�koordinator,�Etiopski�inštitut�za�kmetijsko�raziskovanje,

Regionalna�delavnica�IUCN�o�proizvodnji�agrogoriv�in�invazivnih�vrstah,�20.-22.�april,�Nairobi,�Kenija.

11 http://www.addisfortune.com/Hiber%20Sugar%20Joins%20Forces%20for%20Convenience%20Sake.htm

12 http://allafrica.com/stories/200711190217.html13 http://www.hgconsulting.eu/Ngima-Project-at-Homa-Bay.html14 http://www.bedfordbiofuels.com/company/plantations/15 http://www.gembiofuels.com/16 http://www.gembiofuels.com/images/stories/docs/Operational_Update_0110.pdf17 Welz,�A.(2009).�Ethanol’s�African�Land�Grab.�Na�voljo�na

http://www.motherjones.com/environment/2009/03/ethanols-african-landgrab#com18 http://www.sunbiofuels.com/projects.html?projectId=1&page=119 http://www.theeastafrican.co.ke/news/-/2558/667648/-/qy9vngz/-/


Friends of the Earth Evropa

Mundo-b�building,�Rue�d-Edimbourg�26,�

1050�Bruselj,�Belgija

tel:�+32�2�893�1000��fax:�+32�2�893�1035

e:�[email protected]��www.foeeurope.org

skupine, članice Friends of the earth europe

anglija, Wales in severna irska Friends�of�the�Earth

avstrija Global�2000

Belgija Les�Amis�de�la�Terre

Belgija (Flamska & Bruselj) Voor�Moeder�Aarde

Bolgarija Ecoglasnost

Ciper Friends�of�the�Earth

češka republika Hnutí�Duha

danska NOAH

estonija Eesti�Roheline�Liikumine

Finska Maan�Ystävät�Ry

Francija Les�Amis�de�la�Terre

Gruzija Sakhartvelos�Mtsvaneta�Modzraoba

hrvaška Zelena�Akcija

irska Friends�of�the�Earth

italija Amici�della�Terra

latvija Latvian�-�Vides�Aizsardzibas�Klubs

litva Lietuvos�Zaliuju�Judéjimas

luksemburg Mouvement�Ecologique

Madžarska Magyar�Természetvédok�Szövetsége

Makedonija Dvizhenje�na�Ekologistite�na�Makedonija

Malta Moviment�ghall-Ambjent

nemčija Bund�für�Umwelt�und�Naturschutz�Deutschland�(BUND)

nizozemska Vereniging�Milieudefensie

norveška Norges�Naturvernforbund

Poljska Polski�Klub�Ekologiczny

Škotska Friends�of�the�Earth�Scotland

slovaška Priatelia�Zeme�-�Slovensko

Španija Amigos�de�la�Tierra

Švedska Miljöförbundet�Jordens�Vänner

Švica Pro�Natura

Ukrajina Zelenyi�Svit

skupine, članice Friends of the earth africa

Gana Friends�of�the�Earth�Ghana

Južna afrika GroundWork�/�Friends�of�the�Earth�South�Africa

kamerun Centre�pour�l’Environnement�et�le�

Development�Cameroun

liberija Sustainable�Development�Institute/�

Friends�of�the�Earth�Liberia

Mali Guamina�/�Friends�of�the�Earth�Mali

Malavi Citizens�for�Justice�/�Friends�of�the�Earth�Malawi

Mavricij Maudesco�/�Friends�of�the�Earth�Mauritius�

Mozambik Justica�Ambiental�(JA!)�/�

Friends�of�the�Earth�Mozambique�

nigerija Environmental�Rights�Action�/�

Friends�of�the�Earth�Nigeria

sierra leone Friends�of�the�Earth�Sierra�Leone�

svazi Yonge�Nawe�Environmental�Action�Group�/�

Friends�of�the�Earth�Swaziland�

tanzanija Lawyers’�Environmental�Action�Team�(LEAT)�/�

Friends�of�the�Earth�Tanzania�

togo Les�Amis�de�la�Terre�/�Friends�of�the�Earth�Togo�

tunizija ATPNE�/�Friends�of�the�Earth�Tunisia�

Uganda National�Association�of�Professional�Environmentalists

(NAPE)�/�Friends�of�the�Earth�Uganda�

Inštitut za trajnostni razvoj

Metelkova�6,

1000�Ljubljana,�Slovenija

tel:�+386�14397�465

e:�[email protected]��www.itr.si

obseg in posledice grabeža zemljišč za agrogoriva...obseg in posledice grabeea zemljidg za...

Documents