OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 1 letnik XIX - 2017

občinskoGLASILO

jan

ua

r/fe

bru

ar

20

17

Drage bralke in bralci Občinskega glasila!Z novim letom pričenjamo 19. leto izhajanja Občinskega glasila. Vajeni ste že, da ga vsako leto vizualno nekoliko spremenimo, tudi letos je naša oblikovalka pripravila nekaj sprememb. Mislim, da so prijazne in všečne, hkrati pa ohranjajo bistvene značilnosti našega glasila. Vsebinsko ostajamo v enakih okvirih kot doslej.

Kot urednica bi si želela še marsikaj pri glasilu in bom tudi letos stremela k temu, da zapolnimo tudi tiste vrzeli v vsebinah, ki nam še manjkajo. Trudili se bomo, da bomo ažurni in objavljali aktualne informacije. Skupaj s številnimi dopisniki naše občine sledimo dogajanju in redno vabimo na dogodke – vsi so zbrani tudi v koledarju na hrbtni strani glasila. Vedno smo odprti za sodelovanje, zato vabljeni k pisanju!

Glasilo, v skladu s statutom občine in odlokom o izhajanju Občinskega glasila, prejme vsako gospodinjstvo brezplačno. Bomo pa v letošnjem letu (zaenkrat iščemo še pravi način) naredili presek in pregled nad tem, kdo ga dejansko želi prejemati v nabiralnik. Marsikomu je dovolj že elektronska oblika glasila, ki jo najdete na naši internetni strani. O vsem boste obveščeni.

Osebno menim, da nas čaka težko leto. »Ta veliki« se igrajo s človeškimi življenji. Včasih otrpnem od strahu pred nemočjo nas ostalih. Včasih pa si mislim, da preprosto ne more biti drugače, glede na to, kako se obnašamo do narave, živali in drug do drugega. Se bo svet ponovno resetiral? Kot tolikokrat do sedaj? Kot gozd pri Črnotičah. Ogenj ga je požgal do tal in potem se je dvignilo novo življenje.

Težko je ohraniti vero v življenje, v dobro, v človeka – pri vsem tem, kar se dogaja. In vendar moramo. Mi, ki želimo in delamo dobro, moramo vztrajati. Biti opora drug drugemu. V naših krajih so malenkosti, ki sestavljajo naš vsak dan, še vedno pomembne. Tega se močno zavem, ko spakiram nekaj toplih oblačil za begunce v Srbiji, ki jim malenkosti ne pomenijo nič…, saj nimajo niti osnovnega. Zavedajmo se tega. Cenimo vsakdanje življenje. Izboljšujmo ga, ne uničujmo.

Ester Mihalič, odgovorna urednica

AKTUALNO 3MED LJUDMI 6DECEMBRSKI UTRINKI 25MLADARIJE 33ZA VSAKEGA NEKAJ 37NAPOVEDNIK 50

IZ VSEBINE

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, glasilo@hrpelje.si

Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, ester.mihalic@hrpelje-kozina.si

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Število izvodov: 2140

Odgovorna urednica: Ester Mihalič

Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman

Lektorica: Nives Mahne Čehovin

Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper

Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017 | AKTUALNO | 3

15. reDna seja Občinskega sveta Občine Hrpelje - kOzina dne 22. decembra 2016 Na 15. redni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 22. 12. 2016 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1) Potrdijo se zapisnik in sklepi 14. redne seje z dne 20. 10. 2016.

2) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina soglaša, da se o predlogu proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leti 2017 in 2018 opravi javna razprava.

3) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leti 2017 in 2018. Načrt je objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta). Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se lahko med letom spreminja in dopolnjuje.

Spremembe in dopolnitve Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod vrednostjo 10.000,00 € lahko sprejme župan. O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan ali od njega pooblaščena oseba.

4) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leti 2017 in 2018 ostane nespremenjena, in sicer v višini 0,0018 €.

5) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina izdaja soglasje k spremembam Statuta Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov, ki jih je sprejel Svet zavoda ORA Krasa in Brkinov dne 19. 10. 2016.

Ester Renko, občinska uprava

Obvoznica že v državnem proračunu!Trud županje in občinske uprave se je obrestoval, saj je iz Ljubljane prišla spodbudna novica, da je vlada v državni proračun uvrstila izgradnjo obvoznice Hrpelje - Kozina.V letih 2018–2020 so planirana sredstva za projektno dokumentacijo. Glavnina sredstev v višini 3,5 mio EUR pa je planirana v dolgoročnem planu po letu 2020, ko naj bi prišlo do izvedbe.Več o izgradnji v nadaljevanju, ko bodo stekli postopki za pripravo projektov.

Občinska uprava

OkrOgla Miza:

GraDBena DOVOLjenjaNa pobudo Občine Hrpelje - Kozina je 1. decembra lani v prostorih občine v Hrpeljah potekala okrogla miza na temo pridobivanja gradbenih dovoljenj. Ob številčni prisotnosti zaposlenih iz upravnih enot Sežana, Ilirska Bistrica in Koper so bili prisotni tudi župani: Alenka Štrucl Dovgan, Marko Bandelli in Saša Likavec Svetelšek. Sodelovali so strokovnja-ki, ki pokrivajo po občinah področje prostorskega planiranja in gradbenih zadev iz občin Sežana, Komen, Divača, Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina. Svojo udeležbo so zagotovili tudi projektanti, ki delujejo na področju Upravne enote Sežana.

Na posvetu je stekla izmenjava dobrih praks pri reševanju vlog za izdajo gradbenih dovoljenj ter iskanje novih rešitev pri izvajanju postopkov, ki bi bili ugodni za potencialne in-vestitorje.

Sodelujoči so sprejeli sklepe, da se ustanovi sosvet predstav-nikov občin in upravne enote, pod okriljem katerega se bodo razreševale dileme, povezane z gradnjo, ter da se preuči mo-žnosti za skrajševanje rokov pri odločanju v postopkih, kar včasih pri investiranju v nek projekt predstavlja veliko oviro.

V tem smislu naj bi se striktno upoštevalo tudi roke sogla-sodajalcev. Obširna razprava je bila tudi glede sprejemanja prostorskih načrtov, kjer pa so si bili vsi enotni, da je treba biti previden pri spreminjanju le-teh.

Občinska uprava

4 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

≈UTRIP PRIMORSKEGA PODEŽELJA«Zavarovalnica Triglav del sredstev, ki jih je v preteklosti namenjala za poslovna novoletna darila, že tretje leto za-pored preusmerja v podporo različnim preventivnim pro-jektom. Letos je med več kot 20 akcijami podprla tudi dva projekta na področju delovanja Območne enote Postojna, in sicer nakupa defibrilatorjev za lokalno skupnost in obi-skovalce naselij Vrbovo v Občini Ilirska Bistrica in Rodik v Občini Hrpelje - Kozina.

Na ta način želijo v Zavarovalnici Triglav prejemnikoma sredstev pomagati pri zagotavljanju najboljše oskrbe za reševanje zdravstvenih in drugih težav ter povečanju možnosti preživetja ob zastojih srca. »Poslanstvo Zavarovalnice Triglav je ustvarjanje varnejše prihodnosti. Zato podpiramo raznolike projekte, ki dolgoročno koristijo lokalnim skupnostim, pomagamo pri izvedbi programov družbenega pomena in financiramo raznolike ustanove ter tako vlagamo v boljši jutri vseh generacij,« je ob predaji povedal Jože Celin, direktor Območne enote Postojna Zavarovalnice Triglav.

POMOČ V NUJNIH PRIMERIH BO ZDAJ BLIŽEObčina Hrpelje - Kozina bo defibrilator, kupljen s prejetimi sredstvi, namestila v naselje Rodik, ki ga poleg lokalnih prebivalcev, zaradi večjega števila gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov dnevno obiskuje tudi več okoliških prebivalcev. Postavitev naprave v tem naselju sicer predstavlja prvi korak v projektu vzpostavitve mreže defibrilatorjev po več naseljih v občini. »Naša želja je izpeljati projekt, s katerim želimo tudi v zaostrenih pogojih delovanja ohranjati skrb za kakovost življenja naših občank in občanov,« je ob tem povedala županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek ter dodala, da podporo projekta ceni: »Zavarovalnica Triglav je s svojo akcijo pokazala, koliko ji je mar do okolja in do ljudi, med katerimi živi in ustvarja. S tem dejanjem so potrdili staro resnico, da polja ne sejemo z besedami, ampak z dejanji.«Slovesnosti ob predaji so se med drugim udeležili Jože Celin, direktor OE Postojna, zavarovalne zastopnice: Tanja Petohleb, Brigita Gorup in Mojca Celin, poveljnik občinske CZ Robert Kastelic, komandir PP Kozina Marjan Pelko in predstavniki Krajevne skupnosti Rodik.

Človeško zdravje, predvsem pa človeško življenje je neprecenljivo. Zdravljenje si lahko plačamo, ne moremo pa si ga kupiti. Občina Hrpelje - Kozina se je prijavila na poziv Zavarovalnice Triglav s projektnim predlogom postavitve defibrilatorja v Rodiku. Komisija zavarovalnice je predlog projekta obravnavala in ga odobrila. Z nabavo in namestitvijo defibrilatorja se bo bistveno skrajšal čas od kriznega dogodka (nenadno stanje osebe) do prejema ustrezne pomoči. Hitrejša kot je pomoč, višja je možnost preživetja. Še posebej pomemben je odziv prvih posredovalcev za prebivalce, ki so relativno oddaljeni od zdravstvenega doma. Za prebivalce je v nadaljevanju izveden prikaz uporabe defibrilatorja in temeljni postopki oživljanja, ki bi jih moral poznati vsak izmed nas. Prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja je teoretično in praktično izvedla ekipa usposobljenih gasilcev PGD Materija. Nakup defibrilatorja, vključno z ogrevano omarico, je stal 2.037,40 EUR z ddv.Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav za pristno sodelovanje in odobrena sredstva za nakup naprave. Hvala vsem, ki so pripomogli tudi k slovesnosti dogodka.

Temeljne postopke oživljanja si lahko ogledate na sledečih povezavah:https://www.youtube.com/watch?v=fFYxp4VhBFg – ZDRAVSTVENI DOM AJDOVŠČINA (15:29)

https://www.youtube.com/watch?v=PCS3k7DcX3U – ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA (10:08)

https://www.youtube.com/watch?v=LIfWYWHdEeI – SLOVENSKA VOJSKA (3:16)

Robert Kastelic, občinska uprava

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017 | AKTUALNO | 5

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO JAVNE PRIREDITVE?vabilo organizatorjem javnih prireditev na delovni sestanek Kam, kdaj in kateremu organu prijaviti javno prireditev ali shod? Organizator javnega shoda oziroma javne pri-reditve je dolžan javni shod ali javno prireditev prijaviti, v nekaterih primerih pa tudi zaprositi za dovoljenje. 

Na 6. seji Koordinacijskega sosveta načelnice Upravne enote Sežana, ki je potekala 24. 11. 2016 v Sežani, je bila s strani Občine Hrpelje - Kozina med drugim iz-postavljena in obravnavana tema organizacije in prijave javnih prireditev. Kot javno prireditev razumemo vsa-ko organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktiv-nosti. Sprejet je bil sklep, da se organizatorje priredi-tev seznani s pristojnostmi organov, predvsem upravne enote in policije, ter s postopkom prijave prireditve.

Delovni sestanek bo v sredo 1. februarja 2017, ob 17,00 uri na sedežu občine Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, Kozina. Nanj so vabljeni predstavniki krajevnih skupnosti, društev, drugih organizacij in po-samezniki, ki organizirajo javne prireditve.

K sodelovanju bodo povabljeni:•Upravna enota Sežana,•Policijska postaja Kozina,• Služba NMP ZD Sežana,• SAZAS,•Gasilci PGD Materija,•Medobčinski inšpektorat in redarstvo,•Občina Hrpelje - Kozina.

Robert Kastelic, občinska uprava

MOGOčNI LIPIcANcI OčARALI VISOKE GOSTE IZ PERZIJSKEGA ZALIVAKobilarno Lipica je v soboto, 17. decembra, obiskala visoka delegacija iz Perzijskega zaliva. Beli lipicanski

žrebci so pritegnili pozornost dr. Abdela Aziza Al Uwaishega, prvega svetovalca generalnega sekretarja Sveta

za sodelovanje arabskih zalivskih držav – organizacije, ki jo v arabskem  svetu lahko primerjamo z Evropsko unijo. Visoka petčlanska delegacija je bila popolnoma navdušena nad doživetji, ki so jih zanje pripravili v Lipici. V svežini sončnega jutra so si ogledali odhod črede belih lipicanskih kobil na pašo in se s kočijami popeljali po lipiškem posestvu. Najbolj pa jih je pritegnil stik z belimi lipicanskimi žrebci v najstarejšem lipiškem hlevu Velbanci, kjer so nastanjeni predstavniki vseh šestih klasičnih linij lipicanskih žrebcev. V Muzeju kulinarike so pokusili tudi potico, čaj pa so si posladkali s kraškim medom.

Kobilarna Lipica

6 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

LIPIcA V LETU 2017 PIŠEnOvO zgODbO O UspeHU

Kobilarna Lipica je leto 2016 zaključila z odličnimi re-zultati, ki presegajo splošno rast turističnega obiska v Sloveniji. 14-odstotna rast števila obiskovalcev in več kot 20-odstotna rast prihodkov iz naslova storitev v letu 2016 sta trden temelj za pozitiven trend rasti Kobilarne Lipica v letošnjem letu.

Kobilarno Lipica je do konca leta 2016 obiskalo 88.561 obi-skovalcev. To je kar 14 odstotkov več kot v predhodnem letu, rast števila obiskovalcev pa spremlja še večja, več kot 20-od-stotna rast prihodkov iz naslova storitev. S takimi rezultati je Kobilarna Lipica presegla lansko splošno rast turističnega obiska v Sloveniji in postavila odličen temelj za nadaljnjo rast v letu 2017.

K povečanemu zanimanju za obisk Lipice je veliko prispevala prenova lipiškega posestva, ki je polepšala, uredila in v lan-skem letu prvič za obiskovalce odprla prelepe zgodovinske drevorede ter obsežen del zelenega lipiškega posestva s čre-do več kot 300 belih lipicancev. Skoraj šest milijonov evrov vredno prenovo sta financirala Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija iz državnega proračuna, pri čemer je imelo odločilno vlogo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.  K odličnim rezultatom leta 2016 so veliko prispevale tudi intenzivne aktivnosti na področju trženja in prodaje pro-duktov Kobilarna Lipica. Velika pokrita jahalnica v Lipici je po novem bogatejša za urejeno ogrevanje, ki je med prazniki omogočilo pester program dodatnih predstav in drugih do-godkov. Na novo urejeno ogrevanje velike prireditvene ja-halnice je prvič prispevalo k dobremu počutju obiskovalcev že na Koncertu otroških zborov v torek, 20. decembra, pred-vsem pa na Gala koncertu muzikalov v petek, 30. decembra, ter praznični predstavi na prvi dan novega leta.Že decembra lani, še bolj pa v novem letu, bo Kobilarna Li-pica aktivna tudi na področju gostinske in hotelske dejavno-sti ter golfa. S tem namenom je ponovno pripojila dejavnost prej oddvojene družbe Lipica turizem d.o.o., ki se s tem uki-nja. Tako je ponovno pod eno streho povezala konjerejsko, konjeniško, gostinsko in hotelsko dejavnost ter golf igrišče – z željo doseganja sinergij ter dviga kakovosti storitev in s tem zadovoljstva gostov.

Kobilarna LipicaFoto: Boris Pretnar

MAJHEN KORAK ZA PLUTKA,velik kOrak za zgODOvinO

Naj žrebiček lanske generacije lipicancev slovenske zasebne reje, Pluto Valdamora III, je danes postal član dragocene čre-de lipicancev Kobilarne Lipica.Kobilarna Lipica je po dolgem času prvič sprejela v svojo čre-do žrebička iz slovenske zasebne reje. Tako  mu je omogočila odraščanje pod enakimi pogoji, kot jih imajo v Lipici rojena žrebeta.Žrebiček Pluto Valdamora III, ki je pred kratkim dopolnil devet mesecev, je danes postal 330. član dragocene črede li-picancev Kobilarne Lipica. Rejec Milojko Strajnar, ki ga je vzredil v vasi Gorenje pri Divači, mu je danes zjutraj zaželel vse dobro na žrebetišču Ravne v okolici Pivke, kjer odrašča-jo žrebički Kobilarne Lipica. Na prostranih zelenih pašnikih žrebetišča bo Pluto Valdamora III, skupaj s še 11 vrstniki, naslednja tri leta užival vso svobodo. V Kobilarni Lipica so

zadovoljni, da bo genetski potencial najbolje ocenjenega lan-skega žrebeta iz črede Združenja rejcev lipicanca Slovenije ostal v Sloveniji.

Kobilarna Lipica

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 7

Vabi na posvetOSEBNI DAVČNI PREGLED, PRIJAVA PREMOŽENJA,

POSLOVANJE Z GOTOVINO, BANČNI RAČUNI V TUJINI, OFF-SHORE PODJETJA, AVTOMATSKA

IZMENJAVA INFORMACIJI MED DAVČNIMI UPRAVAMI

v četrtek, 9. marca 2017, od 10.00 do 13.30 v predavalnici Območne obrtno-podjetniške zbornice

SežanaKonec leta 2008 je takratna Davčna uprava Republike Slovenije poslala prve pozive za prijavo premoženja, katerim so v naslednjih letih v mnogih primerih sledili osebni davčni pregledi. Le-ti predstavljajo posebno obliko davčnega pregleda, ki dokaj globoko posega v osebno sfero vsakega posameznika. Zavezanci, pri katerih se opravlja osebni davčni pregled, so deležni nadzora vseh svojih bančnih računov in celotnega svojega premoženja. Ti davčni pregledi imajo tudi vpliv na tiste, ki so poslovali z davčnim zavezancem, pri katerem se opravlja osebni davčni pregled, poleg tega pa predstavljajo veliko psihično obremenitev. V dosedanji praksi smo opazili, da so davčni zavezanci praviloma nepripravljeni na tovrstne davčne preglede in mnogi jih doživljajo zelo stresno. Odmerjeni zneski davka se gibljejo od 80.000,00 EUR do 6.600.000,00 EUR. Z željo, da vas čim bolj pripravimo na tovrstne davčne preglede, smo za vas organizirali posvet, na katerem boste prejeli informacije o tem, kako se pripraviti oziroma kako poslovati, da ne boste deležni osebnega davčnega pregleda. Veliko težavo predstavlja tudi nekontrolirano poslovanje z gotovino.Prav tako boste pridobili informacije, kaj storiti, če imate odprt bančni račun v tujini, kako prijaviti prejete obresti, dividende in kapitalske dobičke iz tujine, ali je sploh smiselno imeti off-shore podjetje ter katere informacije si davčne uprave že izmenjujejo med seboj (informacije o prejetih obrestih, dividendah, kapitalskih dobičkih, najemninah, dohodkih iz zaposlitve, stanje na bančnih računih, v vrednostnih papirjih ali drugih naložbenih oblikah …).

Strokovni izvajalec:Mag. Ivan Simič je davčni svetovalec, ki se že več kot 28 let ukvarja z davki, je nekdanji generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije in nekdanji direktor Davčne uprave Republike Srbije. V letih 2005 in 2006 je bil član vladne skupine za izvedbo reforme davčnih predpisov v Sloveniji. S svojim drugačnim pristopom in idejami je v veliki meri prispeval k modernizaciji in poenostavitvi dela davčne uprave tako v Sloveniji kot v Srbiji. Sodeloval je v več kot 600 davčnih pregledih. Je tudi odgovorni urednik revije o davkih – DENAR.

Izhodiščne točke posveta so:• davčna tajnost• samoprijava• bančni računi v tujini

• prijava dohodkov iz tujine• poslovanje z gotovino• dvigi in pologi gotovine• popis gotovine• razlogi za osebni davčni pregled• uvedba osebnega davčnega pregleda• tek davčnega pregleda• zastaranje• retroaktivnost• drage hiše in avtomobili• izmenjava podatkov med davčnimi upravami

KOTIZACIJA:Kotizacija na udeleženca, ki vključuje udeležbo na posvetu, gradivo in postrežbo med odmorom, znaša 63,00 EUR (+ DDV).Za člane Območno obrtno-podjetniške zbornice Sežana s poravnano članarino je kotizacija 43,00 EUR (+ DDV). Po članski ceni (43,00 EUR) lahko član prijavi 1 osebo. Prijavite se preko spletne strani OOZ Sežana.Kotizacijo boste nakazali na podlagi prejetega računa.

INFORMACIJE IN PRIJAVE:Prosimo vas, da nas o udeležbi na posvetu obvestite do 3. 3. 2017. Kontaktna oseba je Klementina Križman, telefon: 05 73 00 060. Odjave posveta so možne do 6. 3. 2017, v nasprotnem primeru bomo kotizacijo zaračunali v celoti.

Letos 50 novih mojstric in mojstrovLetos je svoje mojstrsko izobraževanje sklenila 16. generacija mojstric in mojstrov. Težko pričakovane in zaslužene diplome sta jim ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in podpredsednik upravnega odbora OZS Ivan Meh podelila na slovesnosti 1. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.Petdeset novih mojstrov in mojstric, med katerimi je tudi član OOZ Sežana - kuharski mojster Blaž Grahor iz Dan pri Sežani, se je pridružilo skoraj 2.700 kolegom, ki so od leta 2000 naprej že uspešno končali tovrstno strokovno izobraževanje. Iskrene čestitke!

OOZ Sežana

8 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

Dimnikarske storitveV nadaljevanju vam posredujemo informacije v zvezi z Zakonom o dimnikarskih storitvah, ki so koristne za vse, saj ima uporabnik dimnikarskih storitev pravico do izbire dimnikarske družbe za posamezno malo kurilno napravo – ni več koncesij, temveč prosta izbira dimnikarja od leta 2017 naprej.

V Ur. l. RS št. 68/2016 je bil objavljen Zakon o dimnikarskih storitvah in posledično 18. 11. 2016 v Ur. l. RS objavljen tudi Pravilnik o vsebinah vloAg za izdajo dovoljenj dimnikarskim družbam in licenc dimnikarjem z vsemi obrazci, ki so pomembni.Posredujemo vam ključne informacije po členih:1. člen – vsebina zakona(2) Dimnikarske storitve obsegajo pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, meritve dimnih plinov, odstranjevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov v evidenco.5. člen – načelo proste izbire                  Uporabnik dimnikarskih storitev ima pravico do izbire dimnikarske družbe za posamezno malo kurilno napravo, skladno s tem zakonom – to je bistvena sprememba glede ureditve te službe, ni več koncesij, temveč prosta izbira.7. člen je zelo pomemben (v nadaljevanju ga navajamo, vendar ni naveden cel, ampak le ključni povzetki, seveda je pa pomembna celotna vsebina člena)Za opravljanje dimnikarske dejavnosti potrebuje dimnikarska družba (podjetje) dovoljenje in vsak dimnikar licenco:7. člen – dimnikarska družba                   (1) Dimnikarske storitve opravlja dimnikarska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev – to še niso licence (pogoji navedeni v zakonu).(2) Dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev se izda, če dimnikarska družba:– izkaže, da zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugi

pravni podlagi izvaja dimnikarske storitve eden ali več dimnikarjev;

– predloži izjavo, da ima merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

– izkaže, da ima zavarovano odgovornost v skladu s tem zakonom.

(6) Dimnikarska družba lahko opravlja dimnikarske storitve na celotnem območju Republike Slovenije.(7) O izdaji dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev odloča upravna enota, na območju katere je sedež dimnikarske družbe.(11) Dimnikarska družba za opravljanje dimnikarskih storitev ne potrebuje obrtnega dovoljenja iz zakona, ki ureja opravljanje obrti (zakon stopi v veljavo 14 dni po objavi, kar pomeni 19. 11. 2016).(17) Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti,

PRAKTIčNI NAPOTKI za izpOlnitev Davč-nega ObračUna za letO 2016, vkljU-čUjOč vse nOvOsti

za letO 2016 - nOvi srs (2016) in vpliv spreMeMb zDoh-2, zDDpO-2 in zDavp-2, ki se UpOrabljajO OD 1. 1. 2017 naprej

Davki pomenijo strošek podjetja. Davki znižujejo dobiček podjetja. Plačilo davkov pomeni manj likvidnih sredstev… – čisto dovolj razlogov, da se davčnega obračuna za leto 2016 lotimo s premišljenostjo in natančnostjo.

Da v maksimalni meri izkoristimo učinke obstoječe zakonodaje, vas vabimo na posvet, in sicer v torek, 7. februarja 2017, ob 10. uri v prostore OOZ Sežana, kjer bomo skupaj z davčno svetovalko osvežili vsa najpomembnejša izhodišča oziroma pravne podlage za pripravo davčnega obračuna in letnih poročil za majhne gospodarske družbe in samostojne podjetnike za leto 2016 ter se seznanili z najnovejšimi stališči FURS-a.

Poudarek bo na vseh pomembnih kategorijah, ki vplivajo na davčno osnovo, predvsem pa bo predavateljica izpostavila vse pomembnejše razlike med sestavo davčnega obračuna za pravne osebe in samostojne podjetnike, v izogib kasnejšim nepotrebnim zapletom v praksi in posledično davčnemu nadzoru ter sankcijam.  

Program: •Pravne podlage za sestavitev davčnega obračuna za s.

p. in pravne osebe;•Pregled posameznih postavk davčnega obračuna

(davčno priznani prihodki in odhodki; rezervacije in pasivne časovne razmejitve; stroški in vpliv na davčno osnovo; transakcije med povezanimi osebami; obresti od presežka posojil – tanka kapitalizacija; prikrito izplačilo dobička; pogoji za davčne olajšave – kdaj in kako; pokrivanje izgub in pogoji);

•Posebnosti za davčne zavezance, ki ugotavljajo osnovo na podlagi normiranih odhodkov in način obdavčitve;

•Odgovori na vprašanja in pisno gradivo.

Seminar bo trajal  4 šolske ure, predavala bo Dunja Verbajs,  davčna svetovalka z licenco DIZI, iz družbe za davčno svetovanje VERBAJS d.o.o., sicer pa tudi dolgoletna sodelavka Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Cena seminarja znaša 58,00 € (z DDV),  za člane OOZ Sežana s poravnano članarino pa 38,00 € (z DDV). Po članski ceni (38,00 €) lahko član prijavi 1 osebo. Prijavite se preko spletne strani OOZ Sežana.

Klementina Križman, OOZ Sežana

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 9

povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih naprav. V prevodu to pomeni obratno, da tisti, ki opravljajo navedeno, ne bodo smeli opravljati dimnikarskih storitev.9. člen – dimnikar(povzeto je bistvo, treba pa je prebrati cel 9. člen, saj definira tudi izkaznice – javni razpis kdo bo izdelovalec, ministrstvo predpiše obliko, vendar še ni nič jasno!)(1) Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev izda upravna enota.(2) Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev se izda osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje:1. da je opravila izobraževanje po predpisanem programu za pridobitev ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije:– dimnikar, dimnikarski mojster,

delovodja, okoljevarstveni tehnik ali

– ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje s študijskih področij, ki spadajo v ožje področje Tehnika ali v ožje področje Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, pri čemer potrebuje eno leto delovnih izkušenj na terenu na področju dimnikarstva in

2. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje in kaznivega dejanja nasilništva, sodba pa ni bila izbrisana.(5) Dimnikar se mora dopolnilno usposabljati v skladu z 20. členom tega zakona – vsakih 8 let. 10. člen – podelitev licence in dimnikarska izkaznica                (4) Licenca se izda za neomejen čas.13. člen – naloge dimnikarja – dimnikarske storitve – POMEMBNO!(1) Dimnikar izvaja pregledovanje malih kurilnih naprav, kar pomeni prvi pregled in redne ter izredne preglede malih kurilnih naprav. Izredni pregled se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.(2) Dimnikar izvaja čiščenje malih kurilnih naprav. Izvaja se kot mehansko ali kemično čiščenje. Čiščenje je lahko redno, izredno ali generalno. Čiščenje se lahko izvaja tudi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.

Protikorozijska zaščita površin za čiščenje se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev.(3) Dimnikar izvaja meritve zaradi preverjanja kakovosti zgorevanja in ugotavljanja morebitnega preseganja predpisanih mejnih vrednosti emisij snovi z dimnimi plini. Meritve so lahko prve, občasne ali izredne po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev zaradi suma nevarnosti za zastrupitev ali na zahtevo pristojnega inšpektorja.(4) Dimnikar izvaja odstranjevanje katranskih oblog prednostno mehansko in kemično, sicer pa z izžiganjem ali drugimi postopki in se opravi po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev, na predlog dimnikarja ali na zahtevo pristojnega inšpektorja s seznanitvijo uporabnika dimnikarskih storitev.(5) Dimnikar informira uporabnika dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav in svetuje glede izbire, vzdrževanja in uporabe malih kurilnih naprav.(6) Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev izda zapisnik o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah. Uporabnik dimnikarskih storitev lahko na zapisnik poda pripombe, do katerih se dimnikar pisno opredeli in s katerimi v roku 30 dni seznani uporabnika dimnikarskih storitev.(7) Dimnikar preverja izpolnjevanje osnovnih zahtev vgrajenih malih kurilnih naprav, skladno s predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, varstvo okolja, varstvo pred požarom, graditev objektov in energetsko učinkovitost stavb.(8) Vlada s predpisom podrobneje določi vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev, roke zanje in obrazce zapisnika.18. člen – OBVEZNOSTI UPORABNIKA DIMNIKARSKIH STORITEV (1) Uporabnik dimnikarskih storitev mora:1. izbrati dimnikarsko družbo;2. omogočiti prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo;3. omogočiti vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom;4.  dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev na način in v celotnem obsegu v skladu s 13. členom tega zakona;5.  omogočiti pregled pred uporabo

malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav;6. eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu;7.  na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.(2) Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30.  junija tekočega leta za obdobje, ki traja od 1.  julija tekočega leta za obdobje najmanj 12 mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.(3) Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. Uporabnik dimnikarskih storitev pred začetkom uporabe te naprave omogoči pregled skladno s 5. točko prvega odstavka tega člena.19. člen – CENA IZVAJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV – oblikovanje cene                Oblikovanje cen – po novem od 1. 1. 2017 – tu potekajo delovni sestanki z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), da se določijo glede vsebin posameznih opravil za izvedbo določitve časovno tehničnih normativov pri delu dimnikarjev!28. in 29. člen – KAZENSKE DOLOČBE Kazenske določbe za dimnikarska podjetja in uporabnike28. člen – prekrški dimnikarske družbe (1) Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek dimnikarska družba, če:1.  ne vpiše podatkov o opravljeni dimnikarski storitvi v evidence (drugi odstavek 22. člena),2.  nima pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas opravljanja dimnikarskih storitev zavarovane svoje odgovornosti za škodo (tretji odstavek 7. člena),3.  pri zaračunavanju dimnikarskih storitev ne upošteva sklepa vlade

10 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

SREBRNA MEDALJA ZA SLOVENIJOv kategOriji kaMnOseŠtvO na tekMOvanjU eUrOskills 2016

Od 1. do 3. 12. 2016 je na Švedskem po-tekalo največje evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih, kjer je skoraj 500 mladih talentiranih tekmovalcev iz 28 držav tekmovalo v 35 spretnostih, da bi osvojili naslov najboljšega v Evro-pi. Slovenski tekmovalci so nadaljevali s tradicijo dobrih uvrstitev z zadnje-ga EuroSkillsa, saj so osvojili srebrno medaljo v kamnoseštvu, v kategorijah informatika in stavbno mizarstvo pa medalje za odličnost.Med izjemnimi talenti je bilo tudi 10 slovenskih tekmovalcev, ki so se pote-govali za naslove v devetih panogah: aranžerstvo, cvetličarstvo, informatika, kamnoseštvo, pohištveno mizarstvo,

stavbno mizarstvo, slikopleskarstvo, kuharstvo in strežba. V kategoriji kamnoseštvo je mladi Rok Verstovšek Tanšek Sloveniji prisvojil srebrno medaljo, v kategorijah infor-matika in stavbno mizarstvo pa so tek-movalci osvojili medalje za odličnost. Rok obiskuje Višjo strokovno šolo ŠC Srečka Kosovela Sežana in je že marca 2016 osvojil naziv državnega prvaka v poklicnih spretnostih v panogi ka-mnoseštva na t. i. Olimpijadi poklicev, ki poteka pod okriljem Sekcije cemen-tninarjev, kamnosekov in teracerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ter se tako uvrstil na evropsko prven-stvo.

Del priprav Roka na tekmovanje je or-ganiziral Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, strokovni del pa je potekal večinoma v Komnu, kjer

glede cene dimnikarskih storitev (peti odstavek 19. člena),4.  nima objavljenega cenika (šesti odstavek 19. člena).(2) Z globo od 250 do 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba dimnikarske družbe.29. člen – prekrški uporabnikov dimnikarskih storitev(1) Z globo od 60 do 100 eurov se kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je posameznik, če:1.  na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (18. člen),2.  v rokih, določenih s predpisom iz 13.  člena tega zakona, ne omogoči izvajanja dimnikarskih storitev iz 13. člena tega zakona (18. člen).(2) Z globo od 250 do 350 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost.(3) Z globo od 60 do 100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba uporabnika dimnikarskih storitev, ki je pravna oseba ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.33. člen – prehodno obdobje                (5) Uporabnik dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb,

objavljenega na spletni strani ministrstva, najkasneje do 30. junija 2017, izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj 12 mesecev. To omogoča, da si uporabniki do 30. 6. 2017 lahko sami izberemo dimnikarsko službo.(6) Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve po tem zakonu izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko izvajajo dimnikarske storitve fizične osebe, ki so na dan 31. decembra 2016 zaposlene pri izvajalcih iz prejšnjega stavka in so imele ustrezne kvalifikacije za opravljanje dimnikarske službe.(7) Če uporabnik dimnikarskih storitev do roka iz petega odstavka tega člena ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva

človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. – če si izvajalca ne izberemo, pa ostaja isti, torej sedanji koncesionar. Ta alineja je »prijazna« tako sedanjim koncesionarjem, kakor tudi uporabnikom. Če si s sedanjim koncesionarjem zadovoljen, ti ni treba narediti nič in ostaja do nadaljnjega. Glede na izjave nekaterih v medijih, da bomo sredi poletja iskali dimnikarje, je popolnoma iz trte izvito.38. člen – začetek uporabeTa zakon se začne uporabljati 1. januarja 2017, razen drugega, sedmega, dvanajstega odstavka ter drugega do petega stavka trinajstega odstavka 7. člena, 9. in 10. člena, tretjega, četrtega, petega, sedmega in osmega odstavka 12. člena, drugega do četrtega stavka devetega odstavka in desetega odstavka 12. člena, 20. in 21. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.Za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na OZS - sekretarko sekcij Iris Ksenijo Brkovič na tel. št. 01 / 58 30 566 ali 030 601 687; e-pošta: iris.brkovic@ozs.si ali pa na OOZ Sežana na tel. št. 05 / 73 00 060 ali 031 354 364; klementina.krizman@ozs.si.

Prijazen pozdrav.OOZ Sežana

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 11

je Rok izvajal številne vaje kar v domači delavnici mentorja Damjana Švare. Ves čas je s svojim sodniškim očesom Roka spremljal tudi Jernej Bortolato, ki mu je s svojimi bogatimi izkušnjami prihranil marsikatero zagato.

Naslov evropskega podprvaka je za mladeniča, ki se s kamnom ukvarja le tri leta, bolj intenzivno pa slabi dve leti, izjemen uspeh. Njegova spretnost v oblikovanju kamna pa je vzbudila tudi zanimanje številnih delodajalcev, saj so

Roku že ponudili možnost zaposlitve v Veliki Britaniji. Srečno, Rok!

Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana

brkini in kras imajo odlične likerje

čETRTO OcENJEVANJE LIKERJEV NA TURISTIčNI KMETIJI PRI FILETU V SLOPAHZ zaščito Kraškega medu z geografskim poreklom ter zaščito Kraškega bri-njevca in Brkinskega slivovca z zaščito geografske označbe je bil storjen velik napredek v vrednotenju in promociji izdelkov. Enotno označevanje in po-enotenje embalaže prispevata k večji prepoznavnosti. Izdelki povezujejo proizvajalce na področju izobraževanja in izvajanja ocenjevanj, kar lahko vodi k tehnološkemu napredku in dvigu ka-kovosti. Nova tehnološka znanja na področju izdelave sadnih kisov, liker-jev, sokov in sušenega sadja nakazujejo nove možnosti za razvoj predelave in s tem tudi širitev ponudbe brkinskega sadja. Med domačini in v širši javnosti so brinjevec, slivovec in med kot živila in pijače poznani po blagodejnih zdra-vilnih učinkih.Tako je z uvodno mislijo pričel doc. dr. Stanislav Renčelj v svoji knjigi Kra-ški brinjevec in Brkinski slivovec, ki je izšla konec leta 2015 in sta jo založila Društvo proizvajalcev Brkinskega sli-vovca Hrpelje in Društvo proizvajalcev Kraškega brinjevca Sežana. Prav obe društvi sta pobudnici tradicionalnega ocenjevanje likerjev, ki je konec leta že četrtič zapored potekalo na turistič-ni kmetiji Pri Filetu v Slopah v Brki-nih. Gospodar kmetije Franc Jelušič je tudi predsednik obeh društev. Seveda pa glavno vlogo igra sežanska Kmetij-sko-svetovalna služba novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda, ki jo vodi Milena Štolfa.Na ocenjevanje likerjev je tokrat pri-spelo 48 vzorcev. Kar dva dni jih je oce-njevala tričlanska strokovna komisija v sestavi Milene Štolfa (predsednica), Danijele Volk in Srečka Horvata (čla-na). Pri izvedbi ocenjevanja sta poma-gala še Mirjan Furlan in Aleks Dariž. »Že lansko ocenjevanje je bilo medna-

rodno, saj smo med 39 vzorci dobili tudi nekaj vzorcev iz Novega Sada. Le-tos pa smo prejeli štiri vzorce žganja iz Pančevega iz Vojvodine. Pridelovalci oz. ljubitelji likerjev, ki so dali vzorce na oceno, so bili iz vseh štirih kraško--brkinskih občin, pa tudi z vipavske-ga, goriškega, postojnskega, pivškega in slovenskega Primorja. Vsi likerji so bili visoke kakovosti. Ocenjevali smo po 20-točkovnem sistemu, kot to oce-njujemo na tekmovanju Dobrote slo-venskih kmetij na Ptuju, in sicer čistost, aromo, okus in harmoničnost. Za zlato medaljo je bilo treba doseči od 18 do 20 točk, srebrno 16,5 do 17,99 točk in bronasto 15 do 16,49 točk. Pri likerjih je pomembno, da ima aromo in okus po sadju oz. zeliščih, po katerih je liker poimenovan. Dodatne arome ne smejo izstopati, pa tudi žganje mora biti vi-soke kakovosti brez napak, da dobimo liker, ki nam ostane v spominu še dolgo potem, ko smo ga poskusili,« je na slav-nostni razglasitvi rezultatov in podeli-tvi priznanj (27. 12.) v Slopah poudari-la vodja sežanske Kmetijsko-svetovalne

službe Milena Štolfa.Komisija je tako ocenila 48 različnih likerjev (med njimi so bili borovničev, jagodni, češnjev, drnjulov, slivov, ore-hov, zeliščni, medeni, rožičev, limonin, nešpljev … Podelili so 32 zlatih, 13 sre-brnih in tri bronasta priznanja. Ljuba Štok iz Čebelarstva Bevc iz Povirja, z dolgoletno tradicijo na Krasu (od leta 1824), je prejela zlati priznanji za ma-linov in kamilični liker, slednji pa je bil edini liker, ki je prejel najvišjo oce-no 20 točk in je tako postal šampion tokratnega ocenjevanja. Sicer pa se že od vsega začetka udeležuje omenjene-ga tekmovanja tudi Zvonko Sedmak iz Klanca pri Kozini, ki je prejel kar pet zlatih priznanj (za mandarinin liker z medom, nešpljev liker, medeni liker z žižolo, sivkin liker z medom in medeni liker s propolisom) ter dve srebrni pri-znanji (za erba Luigia z medom in ame-riški slamnik z medom).»Predlanskim sem prejel šampiona za liker iz ameriškega slamnika, pa tudi povečini za likerje, ki jih delava skupaj z ženo Vido, prejemam zlata priznanja.

12 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

Pri pripravi likerjev in drugih alkohol-nih pijač mi pomaga žena Vida, ki mi priskoči na pomoč tudi v čebelarstvu. S čebelarstvom se ukvarjam že več kot 52 let, od mladih nog. Zanj me je navdu-šil oče, ki je bil tudi sam čebelar. Jaz pa sem član čebelarskih društev iz Sežane, Kopra in Postojne,« s ponosom pove Sedmak, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi s pridelavo suhomesnatih izdelkov, za katere tudi prejema najvišja priznanja na raznih tekmovanjih. Priznanja sta podelila predsednica ko-misije Milena Štolfa in gostitelj Franc

Jelušič, ki si je za rožičev liker zaslužil zlato priznanje, njegova žena Sonja pa se lahko ponaša z zlatim priznanjem za nešpljev liker. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj je sledil prijeten pogovoru o ocenjenih likerjih ter druženje, na ka-terem so obiskovalci ocenjene vzorce lahko tudi poskusili.Turistična kmetija Pri Filetu iz Slop že 20 let sodeluje na mednarodnem sejmu Santa Lucia di Pi-ave v Italiji in tako promovira Brkine in Kras. Letos so na tem uglednem kme-tijsko turističnem sejmu v Italiji prejeli

zlato plaketo za 20-letno sodelovanje. Sicer pa sta Sonja in Franc s hčerko Tja-šo, sinom Tomažem, zetom Markom in vnukom Ilenom vpeta v kmetijstvo, ponujajo pa tudi prenočišča. Pridna in delovna gospodinja Sonja pa je zbra-nim tokrat ponudila tudi joto in sladke dobrote. V letu 2017 bodo v Slopah ohranili oce-njevanje likerjev, v Ilirski Bistrici pa bo potekalo ne le tradicionalno ocenjeva-nje žganj, ampak bodo na novo uvedli tudi ocenjevanje sadnih sokov.

Olga Knez

20 let promocijev s. lucia di piaveFrane Jelušič se je lani, v začetku decembra, že 20. zapovrstjo, udele-žil sejma v kraju Santa Lucia di Pi-ave. Gre za dve desetletji promoci-je Kraškega brinjevca, Brkinskega slivovca in drugih dobrot ter naših krajev sredi Italije. V tem času je spoznal veliko zanimivih ljudi in z organizatorji stkal prijateljske vezi. Predsednik sejmišča v S. Lucia di Piave, inf. Domenco Dal Bo, je tudi sam vedel, da jih je že okroglih 20, saj sta samo dva ponudnika, ki sta bila prisotna na sejmu od samega začetka in čisto vsako leto. Skupaj z županom Občine S. Lucia di Pi-ave, dr. Riccardom Szumskim, je Franetu izročil posebno plaketo v spomin in kot priznanje za dolgo sodelovanje.Čestitke!

Ester Mihalič

25 let DelOvanja

KLUBA LJUBITELJEV STARO-DOBNIH VOZIL BALILLAPrimorski kljub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla iz Divače, ki je bil uradno ustanovljen leta 1992 na pobudo dolgoletnega predsednika društva Štefana Pozderca in tajnice Olge Knez, najprej s sedežem v Sežani, nato v Divači, bo letos s številnimi aktivnostmi proslavil 25-letnico delovanja. Društvo, ki je v začetku vključevalo člane s celotne Primorske, sedaj šteje 110 lastnikov in ljubiteljev železnih konjičkov. Že drugi mandat ga uspešno vodi predsednik Nenad Majkič, ki so mu na lanskem občnem zboru podaljšali mandat še za štiri leta. Društvo, ki je prepoznavno tako v matični državi kot tudi izven slovenskih meja, je vključeno v obe zvezi (SVS in SVAM), s katerima uspešno sodeluje. Ljubitelji starodobnikov pa so se prvič zbrali za sežanski občinski praznik »28. avgust« takoj po osamosvojitvi Slovenije na srečanju starodobnikov v Sežani, ki je potem preraslo v tradicionalni reli Kras–Brkini. Ta bo letos potekal že 26. leto zapored 2. septembra. Uspešno tekmujejo za prvenstvo ZSVS, kjer je njihov član Mario Bržan osvojil 1. mesto v kategoriji motorjev 1919–1930 z motorjem znamke Terrot iz leta 1930. Sicer pa ima Bržan še več motorjev, s katerimi je že tretje leto zapored postal absolutni zmagovalec v svoji kategoriji, lani pa je bil naj restavrator na tekmovanju restavratorjev v Furlaniji - Julijski Krajini.

Uspešno sodelujejo tudi s sosednjimi sorodnimi društvi in s prijatelji iz Italije. Sicer pa je v Zvezo SVS vključenih 46 društev, ki organizirajo več kot 60 prireditev. Reli Kras–Brkini je dobro obiskana prireditev tako s strani udeležencev kot tudi obiskovalcev, ki z aplavzom nagradijo velik trud in ljubezen lastnikov starodobnih vozil. Prvo srečanje kraških starodobnikov je leta 1991 posnel vneti snemalec Ljubo Sever, ki snema že od leta 1961. Sever je od lanskega leta tudi podpredsednik divaške Balille in je tudi posnel lanski reli.Divaška Balilla je 6. januarja v Piceriji Pri Bzku v Dolnjih Ležečah, ki jo vodi Damijan Gerželj, tudi član Balille, podelila koledarje za letošnje leto. Ta čast je doletela najmlajšega člana društva – sedeminpolletnega Kevina Verliča iz Kačič - Pareda, učenca 2. razreda divaške osnovne šole, ki je s starim očetom Štefanom Pozdercem član društva že od svojega četrtega leta starosti in se redno udeležuje relijev. Društvo izdaja tudi bilten, v katerem predstavijo enoletno delo kluba. Tako so lansko sezono zaključili z obiskom Kobariškega muzeja in zbirke tekmovalnih 50-ccm motorjev Egona Fornazariča v Novi Gorici. Na strokovno ekskurzijo jih je popeljal njihov član Vinko Zabukavec s starodobnim avtobusom Mercedes-Benz iz leta 1968.

Olga Knez

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 13

TJERMEN - kaj narediti, ko ne vemo, kje je, a se ne bi radi kregali s sosedi?Postavljanje mejnikov ali po domače »tjermenov« je ena glavnih in najpo-gostejših nalog geodetov. Da bo ves postopek pravilno razumljen, je treba pogledati malo nazaj v zgodovino. Na-slednje leto bo okrogla 200. obletnica začetka uvajanja Franciskejskega kata-stra. Za nas je pomemben zato, ker so takrat začeli s prvo katastrsko izmero celotne monarhije, za kar so porabili 10 let. Franciscejski kataster je risala voj-ska (geodeti in častniki) in je bil zadnji kataster, risan v celoti na terenu, hkrati pa prvi, ki je bil risan s pomočjo me-rilnih instrumentov. V okrožju vsake dežele so vzpostavili posebno komisi-jo, najmanjša enota katastra pa je bila katastrska občina, ki se je ohranila do danes. Kataster je bil namenjen davč-nim odmeram in je vseboval grafični in spisovni del.

Grafični ali spisovni del je po barvah prikazoval različne značilnosti terena: njive: rumeno-rjava barva, vrtovi: zele-na barva, objekti: rdeči (zidani), rume-ni (leseni), temno rdeči (javne stavbe), gozd: temno siva barva, voda: izrisana v odtenkih modre, ceste: rdeče (kamni-te), rjave (poljske poti). Parcelne števil-ke so vpisane v črni ali rdeči barvi, črka W pa je oznaka za pašnik (weide).Spisovni del pa je obsegal več delov, in sicer: Zapisnik zemljiških parcel: opisu-je vse meje katastrskih občin, Zapisnik stavbnih parcel: definira, za kakšno vrsto stavbe gre (razlikuje zidane in le-sene ter ali je pritlična ali nadstropna stavba; danes bi mu rekli kataster stavb) ter Abecedni seznam posestnikov vseh parcel (posestni list).

To je osnova zemljiškega katastra, kot ga poznamo še danes. V 200 letih se je v nekaterih pogledih veliko spremenilo, v drugih pa zelo malo. Zagotovo je teh-nologija zelo napredovala, od enostav-nih merskih miz, ki so jih uporabljali pred 200 leti, do satelitske tehnologije, ki jo uporabljamo danes, od knjig, re-gistrov in načrtov na papirju, do raču-nalniško vodenega katastra. A veliko stvari je tudi ostalo skoraj takih, kot so bile pred dvesto leti oziroma so se spre-minjale celo v neželeno smer. To velja predvsem za natančnost položaja tjer-menov – mejnikov. Karte so bile pred 200 leti risane na terenu na poseben papir, s tehnologijo, ki so jo takrat po-znali in je seveda zadoščala takratnemu namenu – obdavčitvi. Razumeti mo-ramo tudi, da so se v 200 letih te karte prerisovale, vzdrževale (vrisane so bile parcelacije, združitve ...), bile pod vpli-vom raznih zunanjih dejavnikov, kot so sprememba temperature, vlage in še česa, kljub temu, da so njihovi skrbniki z njimi ravnali nadvse pazljivo.Ko danes poskušamo na terenu določiti mesto, kjer stoji tjermen, moramo upo-števati vse to in še vse, kar se je dogajalo na terenu v zadnjih 200 letih, zato nalo-ga ni enostavna ter zahteva veliko zna-nja in izkušenj, ki jih geodeti imamo.Seveda so se v vseh teh letih dogajale tudi razne izboljšave, predvsem nove izmere na območjih, kjer je bil kataster že tako slab, da je bil neuporaben, kjer so se zaradi različnih razlogov mape izgubile. Ponekod so bile izvedene tudi

komasacije, ekspropriacije cest – za vsa ta območja obstajajo novejši, natanč-nejši podatki. Izboljšana natančnost je tudi pri tistih parcelah, ki so bile v zadnjih letih na novo urejene. Od leta 2008 je nujno vsak tjermen določiti tudi v najnovejšem koordinatnem siste-mu in z natančnostjo, manjšo kot 4 cm, kar pomeni, da je tako določena meja dokončna, ker jo je mogoče z enako na-tančnostjo spet določiti v naravi. Meje, ki so bile določene v zadnjih 20–30 le-tih, so praviloma določene z natančno-stjo okoli 12 cm, včasih tudi z manjšo. Praviloma je določitev takih tjermenov v naravi bistveno enostavnejša od tistih izpred 200 let, v postopku pa jim je po-trebno določiti koordinate z natančno-stjo 4 cm.Tu sem na kratko opisal ozadje nastan-ka in vzdrževanja katastra, da bomo malo lažje razumeli, kako se položaj tjermena določi. Bom pa vesel vsake-ga vprašanja s področja katastra, mej, geodezije, urejanja stvarnih pravic na nepremičninah in še o čem, povezanim s prostorom. V naslednjih številkah glasila bo to stalna rubrika. Vprašanja lahko pošljete urednici ali pa meni na bostjan@ageo.si ali pokličete na GSM: 041 586 236.Odgovor na naslovno vprašanje je na dlani: posvetujete se z dobrim geode-tom!

Boštjan Turk

14 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

MARKO BREcELJ - kratka predstavitev, glasbena pot in delo z mladimi Rodila me je v Sarajevu leta 1951 pravoslavna Bosanka, predmetna učiteljica. Gladko brati me je tudi z zaušnicami dobro naučil njen mož in moj oče štajerski Primorec, profesor. Željo po nastopanju in uspehu je v meni razvnela mati Branka, po očetu Ivanu pa sem verjetno podedoval igralski talent. Od drugega leta do mature sem bil Mariborčan; tam sem začel peti črnske duhovne pesmi v kvartetu Beli črnci. Svoje pesmi pišem, skladam in pojem/igram od nedokončanega študija tehnične fizike v Ljubljani v začetku sedemdesetih. V ozvezdje estrade SFRJ Jugoslavije me je izstrelil subotiški festival mladih; Bojan Adamič je priredil za orkester mojo prvo vinilko »Cocktail« leta 1974. Soustanovil sem skupino Buldožer in v njej deloval vključno do plošče »Izlog jeftinih slatkiša« v letih 1975 do 1979. V duetu »Zlatni zubi« z Ivanom Volaričem Feom sva potem zabavala sebe in mladino po srednjih šolah, a tudi po velikih prizoriščih severozahodne Jugoslavije. Drugi projekti in skupine, v katerih sem kasneje deloval in ustvarjal, so Marjanov Čudni zajec (LP »Svinjam diamante«), Javna vaja, Javna dvaja in Javna traja (1986–1993). Od decembra 1990 sem začel s soprogo Arijano in z mladimi ter srednjimi delovati v Društvu prijateljev zmernega napredka

(DPZN) v Kopru - Capodistria. Ta četrt stoletja do leta 2015, ko nas je (me je) koprski cesar odstranil kot smeti, štejem kot svoj (naš) pedagoški (vzgojnoizobraževalni) prispevek k razvoju mladih v Butalah Istre pod Slovenci. Za delo z mladino in za njo sem prejel koprsko občinsko nagrado, od Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije pa državno priznanje. Februarja lani mi je Ministrstvo za kulturo dodelilo priznavalnino in mi s tem povišalo pokojnino z 280 na 750 evrov. Lani in letos sem se ob uprizoritvenem oživljanju starega mestnega jedra Kopra ukvarjal predvsem s filmom. Pred tremi meseci sem dokončal minimalistični dokumentarni mjuzikl »Štetje v jeseni«, ki ga želim skupaj s predfilmom »Obredna daritev« čim prej javno predstaviti tudi v Občini Hrpelje - Kozina, v kateri »začasno« stanujem enajst let.

Muzej Marka Breclja? Ideja o muzeju…S soprogo Arijano stanujeva v hiši Klanec 18b od leta 2006, ko je v njej preminil moj oče po dvakrat sedmih letih vdovskega samovanja. V tej hiši, ki jo je moja mama dobila v zamenjavi za stanovanje v Kopru od prijateljice, gospe Julijane Turk, mi je zelo lepo. Med stvarmi moje družine, na prepišni lokaciji, kjer sta blizu avtocesta in železnica, v občini, kjer županuje socialna demokratka in nas obkroža bogatija narave, se mi zdi primerno ustanoviti Muzej Marka Breclja in ga še za življenja zagnati kot samo sebe vzdržujočo se kulturno in turistično (kulturistično) točko. Domišljam si, da so dela, ki jih bom kmalu ali nekoliko kasneje pustil za seboj, trajna in pomembna. Iz žarnega pokopališča si želim preseliti posmrtne ostanke svojih staršev na vrt, ki sta ga skupaj obdelovala. Prostori v hiši bi služili tudi za bivanje takih mladih in odraslih, ki so ustvarjalni in radodarni. Ustvarjalnost in radodarnost se mi namreč vse bolj zdita ključni bogastvi - orožji v nenasilnem boju proti smeri Nikamorgrad, kamor nas pelje lutkovno gledališče izvoljencev množic.

Kvadratura ideje o muzeju Površina muzeja bi bila tolikšna, kot je parcela, na kateri stojita hiša in vrt. Veselilo bi me, če bi Občina Hrpelje - Kozina ali kakšna druga ustanova pomagala ustvariti parkirišče v neposredni bližini.

Muzej o prihodnosti ali sedanjosti? Muzej o preteklosti, ki se izteka v sedanjost. Muzej za tak trajnostni jutri, ki mu bo sledil tudi pojutrišnjik.

Muzej odnosov med ljudmi. Kaj to pomeni?To pa je drugi projekt, ki ga ne morem izvesti večinoma sam z nevladniki in nevladnicami brez sodelovanja lokalnih, republiških in morda celo EU ustanov. Gre za simbiozo Doma za ostarele in dokumentacijskega skladišča o socializmu, za katerega sem tudi jaz prepričan, da je bil velika preteklost naših ljudi in našega prostora. Takozvani »mrak enoumja«, o katerem prihajajoče generacije učijo, da je bil slepa ulica, je po mojem najčvrstejšem prepričanju skupaj z narodnoosvobodilnim bojem največje obdobje ne samo slovenskega naroda, ampak tudi presežna epoha drugih narodov in narodnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Kako vidiš današnji svet? Vidim ga kot govorita vrstici moje

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 15

pesmi »Akacije so v akciji!«:»Euroti so oče mati,euroti so Sveti duh!«

Človek človeku? Debelo in brez sramu nam lažejo, da imamo vsi ljudje enake možnosti. Najbolj enaki so veliki lastniki denarja in nepremičnin. Ta Boljši jutri, ki je izbruhnil samo za nekatere, ta Sistem ni v prid človeku, ampak služi edinole profitu (37 let po Titu).

Prikaz nezrelosti Tudi če se odjaviš od RTV LJ in tudi če ne bereš časopisov, je jasno, da nas ta mlin »človeških virov« melje v maso brez zgodovinskega spomina in brez sposobnosti mišljenja. Internetna nezrelost zori veselo kot še nikoli, letina se bo obrnila tudi proti tistim množicam, ki pomagajo teptati narode, države in kontinente. Sram me je, ker sem državljan države, ki pomaga bogatim in močnim z orožjem širiti svobodo in demokracijo. To ni samo nezrelo, to početje je zločinsko.

Temeljna izhodišča nazadovanja Temeljno izhodišče nazadovanja je takozvani napredek. Stotisoči plačanih znanstvenikov izumljajo in eksperimentirajo, milijarde potrošnikov pa hlepijo in živijo mimo sebe. Papež v Rimu pa žegna potrpežljivost in obljublja rešitev na drugem svetu. V dobro mu štejem, da je (baje) pred kratkim na južnoameriški turneji izjavil, da se je tretja svetovna vojna že začela. Boj za tržišča med gigantskimi nadnacionalnimi korporacijami je oblika rušenja prihodnosti oziroma nazadovanje.

Muzej samoniklega prizorišča Društva prijateljev zmernega napredka Potem, ko je nebodotični um, palmitelj Kopra in Pilot demokracije stranke Avion Boris Popovič v prvi polovici leta 2015 razdejal Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski, medgeneracijski in muzejski center (MKSMC) v Kopru na Gregorčičevi 4, so predmeti in umetnine šestindvajsetletnega Društva prijateljev zmernega napredka po kleteh naklonjenih v Kopru, večina pa je začasno spravljena v Starodu (ob meji s Hrvaško, Občina Ilirska Bistrica). Del umetnin je v tem trenutku razstavljenih v mariborski galeriji UGM v okviru

velike razstave »Slovenija in neuvrščeni pop«. S tem podatkom hočem ilustrirati dejstvo, da so predmeti in arhivi DPZN dragoceni. Odločen sem zaprositi Občino Hrpelje - Kozina za Kulturno skladišče, v katerem bi se lahko dogajale tudi kulturne prireditve. To bi bil živeči muzej Društva prijateljev zmernega napredka o četrtstoletnem delovanju med leti 1990 in 2015. Pomemben del tega bogastva je vgrajen na dnevno osveženi spletni strani dodogovor.org in je dostopen. Ker še nimamo denarja, ampak »samo« znanje, izkušnje, organizacijsko zmožnost ter bogato zgodovino, želimo s prirejanjem presežnih kulturnih prireditev tej občini vračati pomoč. Zastavili smo si cilj s kakovostjo pritegovati občinstvo tudi iz kulturno in drugače zatohlih »prestolnic« Sežana in Capodistria. Tudi neposredna bližina Trsta in majhna oddaljenost Rijeke in Istre nas navdihuje.

Utopija napredka Naučili so me prepoznavati napredek kot bogatijo neodtujenega časa zase ter za ustvarjalno in vsestransko polno življenje s soljudmi. Časa pa imamo vse manj, družimo se vse bolj z računalniki in skozi njih, udobje nam nadomešča srečo, plehka zabava pa globino doživetja. Če imamo denar in stanovanje. Če pa ne in smo ob tem še mladi in sposobni, je najpametneje, da se takoj odselimo. Po možnosti v bližino generatorjev Poti v Nikamor; na EU Zahod oziroma k vlečnim državam utopije napredka.

Mladi, alternativa in čistoča zraka Mlade in srednje sistem odnosov in položaj spreminjata v uklonljivo in preračunljivo tvarino stremuštva. Besedo alternativa ne uporabljam več, ker so alternativci že desetletja na položajih. Onesnaženost zraka je nedolžna v primerjavi s svinjarijo, ki nam jo mediji plasirajo kot čisto resnico.

Marko Brecelj želi pihati v jadra OHKDrži. V tej občini tehno populizem še ni toliko polomastil odnosov in ljudi. Na čelu dveh nevladnih organizacij UPB (Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon) in DPZN ter stranke Akacije želim do izteka svojega roka trajanja pomagati pri upiranju na videz neizbežnim razpadnim procesom, ker

sem verujoč. Sem namreč vernik verske skupnosti Upanje brez razloga.

Nove ideje v vakuumu časa Še v januarju se nameravam srečati z direktorico Cankarjevega doma in ji ponudit dogajanja, saj je treba delovati tam, kjer riba najbolj smrdi, torej v Ljubljani. V Kopru bomo še naprej kvarili omejenoglavo in samozavestno plehkobo na ulicah in v majhnem mksMc Botegin na Glagoljaški 4, v Mariboru se bom kmalu dogovarjal za nadaljevanje sodelovanja na LENT-u. S filmoma »Obredna daritev« in »Štetje v jeseni« bomo to zimo in pomlad še naprej izvajali »Premjerni paket«. Po Idriji, Mariboru, Dornberku in Kobaridu jutri v Tolminu, potem pa še januarja v Dobrovem in Ljutomeru. Devetega februarja nam bo vrata odprla Kinoteka. Veliko nameravamo projecirati in uprizarjati »Stereo dramo« z glavnima vlogama Samo Prižigajev (Marko Brecelj) in Olivija Kosec (Arijana M. Brecelj) po drugih pudl državicah bivše SFRJ. Načrtujemo vzbujati pozornost na evropskih in izvenevropskih filmskih festivalih. Pred nekaj dnevi sem ugotovil, da je DPZN v zadnjih dveh letih postal pravzaprav Filmsko društvo prijateljev zmernega napredka. V okupiranem Kopru nameravam(o) še naprej veselo in domiselno rušiti demokratičnega despota, občino Hrpelje - Kozina pa štejem zaenkrat še kot svobodno ozemlje ljudi, ki jim je vredno dajati.

Vprašanja in iztočnice: Robert KASTELIC, višji svetovalec I.Odgovori in razmišljanja: priletni parazit Marko Brecelj

16 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

PRVA PRIMORSKA FRAJTONARIcA pritegnila 25 HarMOnikaŠev Prvo deželno tekmovanje v igranju na diatonično har-moniko Primorske pod naslovom Primorska frajtonari-ca 2016 je 4. decembra v dvorano Rudolfa Cvetka v Seno-žečah pritegnilo 25 godcev na diatonično harmoniko iz številnih primorskih krajev, med njimi tudi iz zamejstva. Dvorana je kar pokala po šivih in vsi nastopajoči, ne le tekmovalci, so bili deležni obilnega aplavza številnega občinstva.

Prireditev je organiziralo domače KD Pepca Čehovin Tatja-na v sodelovanju z Zvezo diatonične harmonike Slovenije in JSKD Sežana. Komisijo, ki je budno spremljala nastopa-joče in imela težko delo, so sestavljali priznani virtuozi in profesorji diatonične harmonike: prof. Zoran Lupinc, mag. Manuel Šavron in Marsell Marinšek. Razglasila je najboljše v vseh petih kategorijah in najboljše tri, ki so poleg spomin-skega darila, kamnite frajtonarice (delo kamnoseka Jerneja Bortolata), prejeli še denarne nagrade. V vsaki kategoriji sta Vladka Novotnik, vodja sežanske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in Valter Cerkvenik, predsednik KD

Pepca Čehovin Tatjana, podelila pokale najboljšim trem. V kategoriji do 10 let, kjer je nastopilo osem godcev, je zmaga pripadala Marku Rebuli iz Šempolaja, druga je bila Morena Lanza, tretji pa Žiga Mozetič. V kategoriji od 11 do 14 let je zmago osvojil Jan Novak iz Tomačevice pred Martinom Rojcem iz Ilirske Bistrice in Kristianom Jenkom s Topolca. V kategoriji od 15 do 18 let je zmagal Miha Grmek Seražin iz Ajdovščine, drugi je bil Matija Zorn iz Prvačine, tretji pa Leon Batagelj iz Ilirske Bistrice. V kategoriji od 19 do 25 let je zmagal Erik Šavron, med veterani (nad 40 let) pa je slavil Ivan Šekoranja pred Angelom Glavino in Zlatkom Mohori-čem. Absolutno zmago si je priigral Miha Grmek Seražin, drugi je bil Jan Novak in tretji Erik Šavron.Vsi sodelujoči pa so več kot triinpolurni program zaključili z Golico. Prihodnje leto bo to tekmovanje, ki je v sloven-skem prostoru nekaj posebnega, saj se ga udeležujejo tudi harmonikarji iz italijanskega zamejstva, izbirno tekmova-nje za državno prvenstvo.

Olga Knez

Dobrodelni koncert društva za duševno zdravje ≈VEZI«Društvo za duševno zdravje »VEZI« je bilo ustanovljeno leta 1998 na pobudo svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju. Danes vključuje v socialno varstvene programe več kot 200 uporabnikov, od tega jih 45 prebiva v stano-vanjskih skupnostih, razpršenih po različnih krajih zno-traj obalno-kraške in notranjsko-kraške regije. Društvo že desetletje uspešno zastopa Vida Mesar, ki skupaj s svojo strokovno ekipo skrbi za kvaliteto in razvoj socialno var-stvenih programov.

Ljudje s težavami v duševnem zdravju se pogosto znajdejo na družbenem in socialnem robu. Kljub uspešni psihosocialni rehabilitaciji in uspešno zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji še vedno ne najdejo svojega enakovrednega mesta v družbi. Na dobrodelnem koncertu 17. novembra lani smo se zbrali z namenom, da ljudem s težavami v duševnem zdravju poma-gamo pri tem, da bodo v okviru razvoja dejavnosti društva našli sebi primerno in prilagojeno delovno mesto, ki jim bo omogočilo enake možnosti, kot jih imamo vsi drugi ljudje. Duševna bolezen ne izbira, lahko doleti prav vsakega izmed nas ali naše najbližje. Prav je, da tega ne pozabimo, da se o tem pogovarjamo in spregovorimo tudi z našimi najmlajši-mi. Ne stopajmo po prstih – povejmo odkrito in naglas, da je velikokrat prav za vsak razvoj potreben padec, slaba izkušnja, iz katere se nekaj naučimo. V socialnem delu in pri delu z ljudmi je treba verjeti, da je možnosti neskončno, le odkriti jih je treba – vsak dan vedno znova in znova.Preživeli smo lep in prav poseben večer – koliko različnih obrazov, koliko različnih nastopov, koliko različnosti! Ja, du-

ševna bolezen pokaže vedno drugi obraz in pomembno je, da ga pravočasno prepoznamo. Nikoli ni prepozno, vedno je vredno začeti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so se koncerta udeležili, obenem zahvala tudi vsem nastopajočim in lju-dem, ki tako in drugače verjamejo v naše delo. Čas neizmerno hitro beži, tudi če bi želeli, ga žal ne moremo zavrteti nazaj. Vse, kar imamo, je trenutek »tukaj in sedaj«. Koncert v Kulturnem domu Hrpelje je bil prvi, ki se je zgo-dil ob podpori vseh štirih občin: Hrpelje - Kozina, Sežana, Divača in Komen. Zbiranje sredstev se še nadaljuje, tako lah-ko uporabniki omrežij Telekom in T2 s klicem donirate 1,25 evra, če pokličete št. 090 93 30 88. Ponovno vas vabimo tudi na naš naslednji koncert, ki bo 26. januarja 2017 v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani.

Katarina Tomažič

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 17

Smo Slovenci staroselci?Morda se marsikdo s to izjavo ne strinja in še vedno zagovarja teorijo o prihodu izza Karpatov in vse, kar o tem vemo iz zgodovine v naših starih učbenikih. Najnovejše raziskave tako ali tako kažejo, da je okrog 70 % zgodovinskih dejstev ponaredek. Morda je v učbenikih zgodovine veliko preveč Grkov in Rimljanov, o Slovanih, Slovencih in podobnem pa skoraj ali popolnoma nič. O zadevi se je razvnela zanimiva debata na predavanju dr. Duše Krnel Umek, rojene v Pivki, preseljene v otroštvu v Portorož. Študirala je etnologijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je l. 1970 diplomirala. Po diplomi je na Oddelku za etnologijo postala asistentka za narodno etnologijo, se strokovno izpopolnjevala na Dunaju (1971) in na Univerzi v Poznanju (1974) ter leta 1976 magistrirala. Bila je prva predsednica Slovenskega etnološkega društva. Leta 1981 se je vrnila v Slovensko Istro, kjer je bila imenovana za ravnateljico Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Leta 1984 je doktorirala, čez dve leti pa je bila imenovana za ravnateljico Pokrajinskega arhiva v Kopru. Na področju arhivistike je preučevala zgodovino inštitucij in leta 2007 dosegla naziv arhivske svetnice. Leta 1992 jo je Skupščina obalnih skupnosti imenovala za predsednico delovne skupine za ustanovitev univerze v Kopru, bila je tudi pobudnica ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (1995 je bila njegova v. d. direktorica). V letu 2000 je kot državna sekretarka R Slovenije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport vodila pripravo prvega vladnega odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Dr. Krnel Umek strokovno utemeljuje zgodovinsko pripadnost Istre slovenskim deželam in zgodovinsko enost Občine Piran s Savudrijo in Kaštelom. Ob preučevanju dokumentov o Slovencih ob Jadranu se je srečala z vprašanjem staroselcev. Podatke od antičnih do novejših virov je zbirala in preučevala v knjižnicah in arhivih v Milanu, Veroni, Vidmu, Trstu in Kopru. Od leta 2013 je vodja projekta Korenine slovenskega naroda. Več o njej in njenih delih si lahko preberete na www.primorci.si. Prispevke o staroselstvu v Zborniku Slovensko staroselstvo in Istri so pripravili v študijskem krožku Istrske teme, ki ga vodi mentorica Leda Dobrinja in deluje pod okriljem ACS. Na predavanju v kozinski knjižnici je povedala, da je literature o staroselcih v slovenskem jeziku dovolj, da lahko dokaže tisto, kar zagovarja, od Adama Bohoriča dalje. V 19. stoletju se je o staroselcih pisalo več, kot je sedaj omenjeno v učbenikih. Seveda dela Henrika Tume, Antona Berlota, Ivana Rebca, Joška Šavlija, Mateja Bora in Ivana Tomažiča niso bila napisana v krogih uradne zgodovine in drugih uradnih strok, zato zbujajo mnoge debate in polemike še dandanes. Dr. Krnel Umekova se sprašuje, ali za uradno zgodovinopisje torej ne velja iskanje znanstvene resnice in odkrivanje novih dejstev. Zgodovina je največkrat v rokah zmagovalcev, političnih struj ali tistega, ki takrat vlada, ali, kot piše Bratož, »političnim ciljem podrejeni zgodovinski mit«. Slovenski jezik je eden najbolj popolnih jezikov, ki ga Bogdan K. Meško, ki smo ga tudi lani gostili pri nas, postavlja ob bok sanskrtu, kar napeljuje na dejstvo, da smo dediči neke visoke kulture. Dr. Kernel Umekova se sprašuje, čemu toliko debelih knjig pri nas o slavi rimske in beneške zgodovine, čemu toliko latino- in keltomanije, ki sta še vedno nekritično prevzeti ideologiji

in imata po njenem veliko preveč prostora v učbenikih in zgodovinskih delih, kar gotovo ne služi poznavanju slovenske zgodovine. In ravno jezik je eden od dokazov, da smo Slovenci in drugi Slovani staroselci – podobno kot Grki, Rimljani, Germani in drugi v Evropi. V svojih delih taisto utemeljuje Alinei. Staroselsko slovensko prebivalstvo so bili Veneti, Karni, Japodi, Histri in Liburni, kakor piše Venelin. Prvih 150 let so Rimljani veliko Slovenov odpeljali v sužnost ali pa so služili rimski vojski. Gospodarji so slovenske sužnje imenovali »meus Sclavinus«, moj suženj. Venelin še piše, da je slave, suženj, nastalo iz lat. besede sclavus, ki je prvotno pomenilo slavic, v beneškem narečju je iz sclavus, Slav v pomenu slave postalo sciavo, potem sciao in končno ciao kot italijanski pozdrav, podobno kot v srednji Evropi servus, kar je prvotno pomenilo služabnik. Torej je beseda 'suženj' prišla iz besede 'Sloven' in ne obratno, da je Sloven nastal iz besede 'suženj', kar učijo v slovenskih šolah. Kar pa seveda pomeni, da so bili Sloveni v srednji Evropi že pred 2000 in več leti. Da so takšna predavanja prepotrebna, saj potisnejo človeka v razmislek o lastni preteklosti, o veljavnosti dosedanje zgodovine in še čem, je ponovno pokazalo predavanje v kozinski knjižnici, saj se je tudi v neformalnem druženju razvnela zanimiva diskusija na to temo.

Patricija Dodič

Delavnica risanja mandal z Eldo JercogZadnje dneve lanskega leta smo si nekateri omislili spro-ščeno in meditativno lahkotne. Še bolj sproščeno od pri-čakovanega. O Eldi Jercog in njeni razstavi mandal smo že pisali, ker pa je bilo povpraševanje po delavnici veliko, smo se lotili tudi tega. Da mandale nastajajo postopno, smo videli ravno med procesom risanja. Risanju s svinč-nikom, šestilom, ravnilom je sledila izbira barv, barvanju olepševanje in končni izdelek je marsikatero udeleženko in udeleženca naravnost navdušil, presenetil – skratka očaral. Udeleženci so prišli iz vseh koncev in skupna misel je bila, da bi si nadeli simpatično ime »mandalisti«, nastala pa je tudi pesem iz naslovov narisanih mandal. Kakorkoli že, mandalisti smo se imeli prelepo. Vtise si lahko prebe-rete v Knjigi vtisov, delavnico smo ponovili še v januarju, tokrat izvenknjižnično v vaškem domu v Slivju. Naslednja delavnica risanja mandal bo 23. in 24. maja 2017, od 18.00 do 21.00 ure. Prijave na: 05 / 680 30 27

Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič

18 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

NAROčANJE MAŠin vzDrŽevanje DUHOvnikOv

Vzdrževanje duhovnikov je v Sloveniji neposredno odvisno od mašnih darov. Duhovnik po svojem poslanstvu mašuje vsak dan po namenu darovalca. Mašni namen je lahko različen. Najpogosteje se daruje maše za rajne sorodnike in prijatelje. Zelo priporočljivo je tudi, da se za mašni namen določi potrebe živih (npr. za zdravje, osebni namen) ali tudi za potrebe sveta (npr. za mir, za svetovne voditelje …). Mašni namen je lahko tudi zahvala ali prošnja k Bogu (npr. za Božje varstvo, za ozdravitev, za srečen porod, za 25, 50 let skupnega življenja …).Višina mašnega daru je v Sloveniji določena na 17 evrov in je edini redni prihodek, iz katerega se duhovnik preživlja. Delno k vzdrževanju prispevajo tudi enkratni darovi, ki jih prejmejo ob delitvi zakramentov ali od dobrotnikov (npr. ob blagoslovu doma ali bera). V župnijah Slivje, Brezovica, Hrpelje - Kozina, Rodik in Klanec je mogoče v zadnjih mesecih zaslediti, da župnika nimata naročenih maš za vsak dan. To se vidi po tem, da je v oznanilih navedena samo ura, ne pa tudi namen maše, ali pa maša med delavnikom niti ni oznanjena. Takrat, ko je sv. maša oznanjena brez namena ali niti ni oznanjena, pomeni, da župnik mašuje po namenu od drugod, če jih dobi na Škofiji Koper, ali pa sploh mašuje brez namena. Posledično to pomeni, da župnika živita z zelo skromnimi dohodki.Poskusimo podrobneje pogledati razloge za pomanjkanje mašnih namenov. Z upoštevanjem težkih socialnih razmer je eden od razlogov opuščanje tega stroška oziroma vsaj v zmanjševanju števila darovanih maš združevanje mašnih namenov za pokojne. Včasih se je darovalo ob obletnici smrti, ob rojstnem dnevu in ob godu pokojnega. Danes se daruje, če se, za vse pokojne v družini enkrat letno. Priporočilo Koprske škofije (vir: zgibanka Radi bi naročili mašo, vendar …?) pravi, da bi bilo primerno, da bi vsaka krščanska družina v koledarskem letu darovala za tri mašne namene. Enega za pokojne sorodnike po očetovi in materini strani ter en mašni namen za potrebe družine. Ponekod je praksa, da so v cerkvah nameščeni nabiralniki, s katerimi se zbira za maše. Vanje lahko vsak vrže po svojih zmožnostih, v kolikor ne zmore darovati določenega mašnega daru v višini 17 evrov.Bolj poglobljen razlog verjetno tiči v tem, da preprosto ni potrebe za naročanje maš. Lahko da je to povezano tudi z neznanjem, zato velja poudariti, kaj je maša oziroma evharistija. Maša je spomin na Kristusovo veliko noč. S tem ko duhovnik opravlja obred svete maše, postane Kristusovo življenje, smrt in vstajenje, navzoče. In kot tako je vir nadnaravnih duhovnih milosti. Kot daritev se evharistija daruje tudi v odpuščanje grehov živih in rajnih ter za to, da izprosimo od Boga duhovnih in časnih dobrin (Prim. KKC 1414). Sveta maša je stik neba in zemlje. Sveta maša je tudi zahvala Bogu, kar je neposredni prevod grške besede ευχαριστίες. Sveta maša je tudi bogoslužje, kar pomeni, da se enkrat dnevno v naših krajih daruje Bogu po namenu darovalca. Lahko še dodamo, da je razlog za pomanjkanje mašnih namenov tudi v tem, da se kdo naveže na kakšen drug kraj, kot npr. božjepotno svetišče na Sveti gori ali kakšno drugo svetišče, kjer daruje za sveto mašo. To je hvalevredno dejanje, vendar ne velja pozabiti, da so doma velike potrebe.Da ne premoremo mašnih namenov za vsak dan, je problem vseh nas katoličanov, ki živimo na območju župnij Slivje, Brezovica, Rodik, Hrpelje - Kozina in Klanec. Še pred 40 leti so tu delovali štirje duhovniki, danes, v času blagostanja, pa še dveh ne moremo vzdrževati. Od nas je odvisno, koliko ljubezni in spoštovanja bomo še premogli do duhovnikov in kako jih bomo konkretno podprli v njihovi službi. Njihova služba pa je, da so tu za nas.

Jana Barba

Smučanje v PiancavalluV soboto, 14. januarja, smo se smučarji ob 6.00 zjutraj zbrali na Kozini, da z SD BrkinSki otvorimo letošnjo sezono smu-čarskih izletov. Za prvi izlet smo si izbra-li naše 'domače' smučišče Piancavallo v Italiji in odličen dan, saj smo imeli zelo lepo vreme in nas je cel dan grel sonček. Na izlet nas je šlo okoli 40. Prvič smo bili oblečeni v nove klubske kombinezone, črnosive in oranžne barve. Prvič pa smo tudi pokazali novo reklamno jadro, za kar se iskreno zahvaljujemo Občini Hrpelje - Kozina.

Z izletom je pričela delovati tudi šola smučanja, v katero je letos prijavljenih lepo število otrok. Vsi smo zelo zado-voljni s tem, kako se stvari v smučarskem klubu odvijajo. Imamo se res super in uži-vamo, da lahko organiziramo smučarske izlete v tako velikem številu.

Za izvedbo izleta se zahvaljujemo Pavlu in Valentini iz bara V8, grafičnemu studiu Feniks 3D in Petru za njegovo Beerkinko.

Naslednji izlet bo v soboto, 28. 1. 2017. Za vse podrobne informacije smo na voljo na spletni strani http://brkin-ski.eu/ ali na facebook strani.

BrkinSki

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 19

Sežanski umetniki razstavljajo v carrousel du Louvre v ParizuDanes razen Parižana v Parizu srečaš vse od črncev, Arabcev, Kitajcev, Indij-cev do Indijancev. Skratka cel svet vseh barv. Kot mravlje okrog sladkorja se gnetejo in vijejo nepregledne vrste in gruče turistov okrog muzejev, galerij in cerkva: Orsay, Louvre, Centre Pom-pidou, Notre-Dame itd. Vmes se spre-hajajo patrulje do zob oboroženih vo-jakov, kar predbožičnemu vzdušju daje nek podton in strah zaradi možnosti terorističnega napada.

Ponoči so široke ceste in trgi predbo-žičnega Pariza osvetljeni z bleščečimi izložbami, barvitimi fasadami in pro-čelji hiš in muzejev. Po Seni plovejo osvetljene ladjice z veselimi bifeji. Ob Elizejskih poljanah se razteza na kilo-metre stojnic z božičnimi sladkarijami, kuhanim vinom itd. Vse to prekriva s trdimi delci onesnažen zrak.

Ne vem, kakšen je bil Pariz leta 1892 (verjetno bolj romantičen kot danes), ko je v Salonu lepih umetnosti v pro-storih Carrousel du Louvre – takrat še v času Avstro-Ogrske – razstavljala prva slovenska slikarka Ivana Kobilica. 124 let je bilo potrebnih, da smo Sloven-ci spet prisotni v Louvru. Nacionalno društvo za umetnost (SNBA), ustano-vljeno leta 1861, je tudi letos organizi-ralo že 155. mednarodno razstavo pod visokim pokroviteljstvom g. predsedni-ka republike Françoisa Hollanda.

Na razstavi se je predstavilo 600 ume-tnikov z vsega sveta. Slovenija se je predstavila z delegacijo enajstih ume-tnikov, med njimi tudi trije slikarji iz sežanske občine: Cveto Vidovič, Mar-jan Miklavec in Radko Oketič.

Cveto Vidovič se je predstavil s sliko »Izstop iz Platonove jame«. Ideja za Vi-dovičevo slikarstvo izvira iz grške filo-zofije in Platonovih razmišljanj. Marjan Miklavec se je predstavil s sliko »Veduta Dutovelj«. Miklavec črpa svoje motive iz kraške pokrajine in jih naslika z od-tenki zemeljskih barv. Radko Oketič se je predstavil s sliko »Kraški kamin«. Sli-ka predstavlja za kraško tradicionalno arhitekturo značilen kraški dimnik, ki pripoveduje zgodbe in svoje spomine.

Na razstavi so slovensko likovno ustvarjalnost zastopali še Eva Petrič, Bojana Senekovič, Metka Kavčič, Voj-ko Gašperut, Igor Orešič, Oto Rimele, Bogdan Čobal in Franc Skrbinek. Mul-timedijska umetnica Eva Petrič je bila za svoje delo »Ophelia« nagrajena s sre-brno medaljo Pariškega salona.

Odprtja razstave 8. 12. 2016 ob 18h se je poleg slovenskega veleposlanika An-dreja Slapničarja in konzulke dr. Tatja-ne Dumas Rodica udeležilo še okrog pet tisoč obiskovalcev. Razstava v pro-storih Carrousel du Louvre v Parizu je bila za nas, Slovence, priložnost, da sve-tu predstavimo košček slovenske kultu-re in likovne umetnosti. Pariški Salon je zaradi svoje dolgoletne tradicije in velike udeležbe umetnikov z vseh ce-lin še vedno najpomembnejši svetovni center likovnega ustvarjanja. Predsta-vitev izbranih sežanskih umetnikov na razstavi svetovne likovne umetnosti v prostorih Carrousel du Louvre v Parizu pomeni veliko referenco ter kulturno, umetniško in turistično promocijo za Občino Sežana v mednarodnem pro-storu. Pri organizaciji slovenskega dela

razstave sta nam bili v veliko pomoč konzulka dr. Tatjana Dumas Rodica in njena asistentka Nina Markovič.

Ob tej priložnosti se sežanski slikarji zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nas finančno podprli: društvo VDM-FK, Akrapovič d.d., Corona Dentist, SeTrans, Riko, Veolia, zavarovalnica Sava, Občina Maribor, Občina Sloven-ske Konjice.

Še posebej se zahvaljujemo županji Občine Hrpelje - Kozina Saši Likavec Svetelšek in županu Občine Sežana Da-vorinu Terčonu.

Radko Oketič

Avtorji fotografij:Branimir Ritonja: »Salon des Beaux Arts 2016 Paris«Radko Oketič: ostale fotografije

Veduta Dutovelj, MiklavecIzstop iz Platonove jame, Vidovič

Kraški kamen, Oketič

20 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

BOŽIčEK Z GIMNASTIčARJI

Gimnastično društvo Divača, ki deluje že eno leto ter pod vodstvom predsednice in trenerke Maje Lah iz Kopra trenira okrog 125 otrok iz divaške, sežanske in hrpeljsko-kozinske osnovne šole, je že tretje leto pripravilo praznični božično--novoletni nastop za starše v telovadnici OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači. Poleg staršev otrok so se ga udeležili tudi

številni obiskovalci, ki so z obilnim aplavzom nagradili na-stopajoče ob glasbeni spremljavi. Predstavili so se otroci vseh treh osnovnih šol. Začetniki so prikazali osnove na parterju in gredi, tekmovalke pa na dvovišinski bradlji in mali kro-žni ponjavi. Še posebej so občinstvo navdušile tekmovalke, ki tekmujejo po državnem stopenjskem pravilniku progra-ma Gimnastične zveze Slovenije. Po besedah Maje Lah so se letos udeležili treh prvenstvenih tekem v Ljubljani in Mari-boru ter zastopali barve Krasa in Brkinov tudi na državnem prvenstvu v Novem mestu. Nastopajoče v Divači je obiskal tudi Božiček in jim razdelil sladke dobrote. Ob tej priložnosti so starši prispevali za srečelov, katerega izkupiček bo šel za nakup gimnastične opreme. Predsednica društva pa je trem otrokom iz vsake šole namenila prijetna presenečenja s sre-čelova. Tako se je divaški šoli, kjer pridno telovadi okrog 50 otrok, in sežanski šoli, kjer je v gimnastično društvo vključe-nih okrog 40 otrok (v obeh šolah delujejo že tretje leto), prvo leto pridružilo še 37 otrok iz hrpeljsko-kozinske šole. Vsi so pokazali svoje spretnosti in prijetno razveselili občinstvo.

Olga Knez

KARATE - 2. POKALNI TURNIR JKA ZVEZELanskega 11. decembra je v Mežici potekal 2. pokalni turnir JKA karateja. Nastopilo je 154 tekmovalcev iz klubov članov zveze. Turnirja so se udeležili tudi člani KK Bushi Divača, letos prvič z okrepljeno ekipo malčkov - začetnikov, ki so z vadbo pričeli septembra v OŠ Hrpelje.Dosegli so lepe rezultate:• 1. mesto: Nika Frank (2 zlati medalji: članice A kata in čla-

nice kumite) in Lara Ferjančič (starejše deklice B kata);• 2. mesto: Matej Enci (kadeti kumite), Nikolina Dević

(mlajše deklice B kata), Jan Hreščak (mlajši dečki C kata) in Staš Korva (starejši dečki A kata);

• 3. mesto: Anže Tavčar (dvakrat bron: kumite starejši dečki in starejši dečki B kata), Lin Grk (malčice C kata), Nikolina Dević (mlajše deklice kihon ippon kumite).

Odlične uspehe sta s četrtim mestom zaokrožila še: Nejc Kri-žman (malčki C kata) in Darko Skok (člani B kata). KK Bushi je trenutno na skupno 3. mestu pokalne lestvice JKA.

Čestitke vsem udeležencem tekmovanja!Ker pa smo se v preteklem letu vsi trudili za najboljše uspehe in bili pridni, nas je v decembru tradicionalno obiskal Bo-žiček s svojimi škrati in jelenčkom ter nam popestril zadnji letošnji trening. Škratki so pokazali željo po znanju karatej-skih veščin, Božiček pa je z vsakim izmed otrok poklepetal in seveda vsem razdelil darila.

UO KK Bushi

JANUAR/FEBRUAR 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 21

Karate pokal - SZTK Open Traditional Karate cupV nedeljo, 27. 11. 2016, je v Kranjski Gori potekal odprti pokal tradicionalnega karateja pod vodstvom zveze SZTK. Tekmovanja se je udeležilo 320 tekmovalcev iz 20 klubov in reprezentanc, med njimi tudi štirje člani KK Bushi Di-vača (ki so obenem člani slovenske JKA reprezentance). Dosegli so naslednje uspehe:• Nikolina Dević • Matej Enci: 1. mesto kata• Lara Ferjančič: 1. mesto kihon ippon kumite in 3. mesto

kata• Staš Korva: 1. mesto kihon ippo kumiteČestitke našim članom in vsem tekmovalcem!

UO KK Bushi Divača

ROKOMETAŠI OSVOJILI 3. MESTO V BEOGRADUV ponedeljek, 26. decembra 2016, se je ekipa starejših dečkov RD Jadran Škerjanc Hrpelje - Kozina zbrala pred športno dvorano in z avtobusom odpotovala proti Ljubljani, kjer smo z vlakom nadaljevali pot proti Beogradu.

Ure na vlaku so kar hitro minevale in popoldan smo že prispeli na cilj. Nastanili smo se v hotelu Slavija in se odpravili na zaslužene »čevape«. Po večerji smo šli v center Beograda, ki je bil prekrasno okrašen. Po daljšem sprehodu po ulici Knez Mihajlova, smo

se še odpravili na ogled cerkve Svetog Save. Naslednji dan nas je že čakala prva tekma na turnirju. Igrali smo proti črnogorski ekipi RK Berane, ki smo jo premagali z rezultatom 26 : 15 (12 : 10). Po tekmi je bila na sporedu tekma z beograjskim Partizanom. V tamkajšnji

dvorani se je odvijal pravi »balkanski derbi«. Odpor Partizana smo strli šele v končnici tekme in zasluženo slavili z rezultatom 20 : 15 (8 : 8). Naslednji dan nas je zgodaj zjutraj čakala tretja tekma proti ekipi Sinđelič (SRB). Zmagali smo z rezultatom 26 :

9 (13 : 4). Po tretji zmagi in osvojenem 1. mestu v skupini nas je popoldan v polfinalu čakala hrvaška ekipa RK Maksimir Pastela. Naši fanje so tekmo začeli zelo dobro ter s čvrsto obrambo in hitro igro povedli s 4 : 1 in imeli priložnost prednost še povečati, vendar je po nekaj tehničnih napakah in zgrešenih strelih hrvaška ekipa do

22 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR/FEBRUAR 2017

polčasa uspela izenačiti na 7 : 7. V drugem polčasu se je slika obrnila, bolje ga je začela nasprotna ekipa in hitro povedla. Žal smo na koncu proti fizično močnejšemu nasprotniku izgubili s 16 : 14. V tekmi za 3. mesto smo se pomerili z ekipo ATH Beograd. Še ena težka tekma. V prvem polčasu sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Na polčas smo

odšli z zaostankom 8 : 9. V nadaljevanju tekme so naši fantje dokazali, da so iz pravega testa. Rezultat so z dobro in borbeno igro obrnili sebi v prid in na koncu zasluženo slavili z 18 : 16. Na tej tekmi je bil naš Simon Škabar izbran za igralca tekme. Pohvale za naše igralce so deževale z vseh strani. Med šestnajtimi ekipami v naši kategoriji smo tako na koncu zasluženo osvoji

pokal in medalje za 3. mesto. Naš igralec Andraž Makuc pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca turnirja. Trener Gregor Sosič je pohvalil vse fante za prikazano igro in celotno bivanje v Beogradu. Ta močan turnir pa je tudi služil kot priprava na polfinalne tekme v nadaljevanju državnega prvenstva. Hitro so minili dnevi in napočil je čas za odhod proti domu. Pridobili smo veliko novih prijateljev in, polni lepih vtisov, smo se srečno vrnili domov. Ekipo sta v Beogradu poleg trenerja spremljala tudi Damjan Miklavec in Uroš Čuk. Radi bi se zahvalili Alešu Sanaborju in njegovemu podjetju Laris d.o.o. za avtobusni prevoz do Ljubljane in nazaj. Za našo ekipo so v Beogradu nastopali: Andraž Makuc, Simon Škabar, Benjamin B