diplomsko delo - university of ljubljana · 2010. 6. 16. · 2.1 ponudniki namestitvenih kapacitet...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKO DELO
SONJA KOBAL
LJUBLJANA, 2010
-
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna rekreacija
NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO
TURISTIČNE PONUDBE V BLEJSKEM TURISTIČNEM
OKOLIŠU
Diplomsko delo
MENTOR
Dr. Boris Sila, doc.
KONZULTANTKA AVTORICA
Dr. Maja Pori Sonja Kobal
RECENZENT
Dr. Blaţ Jereb
Ljubljana, 2010
-
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izdelavi moje diplomske naloge.
Hvala za pomoč, nasvete in podporo.
-
Ključne besede: šport, turizem, Bled, športne organizacije, športni programi
NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO TURISTIČNE
PONUDBE V BLEJSKEM TURISTIČNEM OKOLIŠU
Sonja Kobal
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2010
Športna rekreacija
Število strani: 70 ; število preglednic: 1; število slik: 18; število virov: 60
IZVLEČEK
Pričujoče diplomsko delo predstavlja enega izmed mnogih potrebnih okvirjev za analizo in
nadaljnji razvoj športnega turizma na Bledu. Delo temelji na primarni blejski gospodarski
dejavnosti, ki je skozi prizmo časa doţivela ţe mnogo vzponov in padcev, a porazom ni podlegla.
Bled si je od zgodnjih začetkov zagotovil zadovoljivo namestitveno in športno infrastrukturo, ki
sta osnovnega pomena pri trţenju v turizmu.
Najmočnejša konkurenčna prednost regije so čudovita pokrajina, gore in narava, ki zagotavljajo
bogato raznolikost športnih zvrsti. K športnemu utripu na Bledu s svojim delovanjem prispevajo
športna društva, ki spodbujajo vključevanje ljudi v vseh starostnih obdobjih. V delu so
predstavljene vse alternativne moţnosti rekreacije in njihova vloga v povezavi s ponudbo
športnoturističnih agencij. Vizija je opredeljena skozi štiri različne segmente in programske
vsebine: športna rekreacija, priprave športnikov, velnes zdraviliški turizem in športne prireditve.
V poglavju vključevanja domačih in tujih gostov v športnoturistično ponudbo na Bledu smo
sprva analizirali turistični promet v obdobju od osamosvojitve do danes. Zatem smo ugotavljali
kolikšen deleţ domačih in tujih gostov se odloča za nakup športnih storitev preko agencij in za
katere športne aktivnosti se turisti najraje odločajo. Predstavljeni so distribucijski kanali, ki se jih
gostje najpogosteje posluţujejo ob rezervacijah.
Ob koncu smo ugotovitve in ideje strnili v določanje pozicije gorenjskega bisera in mu na
podlagi povpraševanja domačih in tujih gostov predlagali vizijo za prihodnje.
-
Key words: sport, tourism, Bled, sport organization, sport programs
PLANNING AND PROGRAMMING MODERN SPORTS AND TOURIST FACILITIES
IN THE DISTRICT OF BLED
Sonja Kobal
University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2010
Recreational sports
Number of pages: 70 , number of tables: 1, number of pictures: 18, number of sources: 60
SUMMARY
This paper represents one of the many necessary frameworks for the analysis and further
development of sports tourism in Bled. It is based on the primary economic activity of Bled,
which has in the course of time experienced its ups and downs, but has never been defeated.
From its very beginnings, Bled has provided satisfactory accomodation and sports infrastructure,
both of which are of vital importance to tourism marketing.
The most marketable advantage of the region is its beautiful landscape with the surrounding
mountains, where one can choose from a huge range of sports activities. An important
contribution to the sports atmosphere make sport clubs by encouraging the integration of people
of all ages. In my paper I represent all alternatives for recreation and their role in connection with
the offer of sports and tourist agencies. My vision is divided into four different segments and
programmes: recreational sports, athletic preparation, wellness and spa tourism and sport events.
First, in the chapter talking about domestic and foreign guests taking part in sports activities in
Bled, we analysed tourist traffic for the period 1991 until today. Then we examined what
percentage of domestic and foreign tourists decide to purchase sporting services through an
agency and what sport activities tourists prefer.
The channels of distribution, preferred by most guests when making reservations, are presented
as well.
Finally, we summarized ideas and statements and tried to define the position and vision of the
Alpine gem, according to enquiries.
-
KAZALO
1. UVOD ....................................................................................................................................... 9 2. ANALIZA STANJA NAMESTITVENIH KAPACITET .................................................. 11
2.1 PONUDNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET ........................................................... 11 2.1.1 HOTEL S KATEGORIJO 5 ZVEZDIC: .................................................................. 11 2.1.2 HOTELI S KATEGORIJO 4 ZVEZDIC: ................................................................. 12
2.1.3 HOTELI S KATEGORIJO 3 ZVEZDICE: ............................................................... 13 2.1.4 PENZIONI IN MOTELI ........................................................................................... 14 2.1.5 TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO ........................................................ 15
2.1.6 MLADINSKA PRENOČIŠČA ................................................................................. 15 2.1.7 GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI .................................................................................... 15 2.1.8 ZASEBNI APARTMAJI IN SOBE .......................................................................... 15 2.1.9 KAMP BLED ............................................................................................................ 15
2.1.10 OSTALE NAMESTITVE ......................................................................................... 16
3. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V TURISTIČNI DESTINACIJI BLED .............. 17 3.1 OBRAVNAVA KLJUČNIH TURISTIČNIH OBJEKTOV NA BLEDU ......................... 18
3.1.1 ŠPORTNA DVORANA ............................................................................................ 18
3.1.2 GRAJSKO KOPALIŠČE .......................................................................................... 18 3.1.3 SMUČIŠČE STRAŢA .............................................................................................. 19 3.1.4 VESLAŠKI CENTER ZAKA ................................................................................... 19
3.1.5 ŠPORTNI PARK....................................................................................................... 20
3.1.6 IGRIŠČE ZA GOLF .................................................................................................. 21 3.1.7 MINI GOLF IGRIŠČE .............................................................................................. 21 3.1.8 FESTIVALNA DVORANA ..................................................................................... 22
4. ŠPORTNOTURISTIČNE ORGANIZACIJE NA BLEDU ............................................... 23 4.1 VODSTVO TURIZMA NA BLEDU ............................................................................... 23
4.2 ŠPORTNA DRUŠTVA V OBČINI BLED ...................................................................... 24 4.2.2 ANALIZA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV DANES .................................... 27
4.3 ŠPORTNOTURISTIČNE AGENCIJE V OBČINI BLED .............................................. 28
LIFETREK ................................................................................................................ 28
3GLAV ADVENTURES .......................................................................................... 28
AMIGO ..................................................................................................................... 29
HELIA ....................................................................................................................... 29
SPORTY .................................................................................................................... 30
BLED RAFTING in ADVENTURE RAFTING ...................................................... 30
FUN RAFTING ......................................................................................................... 30
5. RAZNOLIKOST ŠPORTNIH ZVRSTI ............................................................................. 32 5.1 LETNI ŠPORTI ............................................................................................................ 32
5.1.1 IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO ............................................. 32 5.1.2 KOLESARJENJE ...................................................................................................... 33 5.1.3 PLAVANJE, POTAPLJANJE .................................................................................. 34
5.1.4 TENIS ........................................................................................................................ 34
5.1.5 GOLF ........................................................................................................................ 35
5.1.6 MINI GOLF .............................................................................................................. 35
-
5.1.7 JADRANJE S PADALOM IN LETALOM .............................................................. 35 5.1.8 ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE................................................................. 35
5.1.9 VESLANJE ............................................................................................................... 36 5.1.10 RIBOLOV ................................................................................................................. 36 5.1.11 RAFTING .................................................................................................................. 36 5.1.12 SOTESKANJE .......................................................................................................... 36 5.1.13 JAHANJE .................................................................................................................. 37
5.1.14 POLETNO SANKANJE ........................................................................................... 37 5.2 ZIMSKI ŠPORTI .............................................................................................................. 37
5.2.1 ALPSKO SMUČANJE ............................................................................................. 37 5.2.2 TEK NA SMUČEH ................................................................................................... 37
5.2.3 TURNO SMUČANJE ............................................................................................... 38 5.2.4 LEDNO PLEZANJE ................................................................................................. 38
6. POVEZANOST TURIZMA IN ŠPORTA .......................................................................... 39
7. ALTERNATIVNE MOŢNOSTI EKSPANZIJE IN RAZVOJA ŠPORTNEGA TURIZMA NA BLEDU IN OKOLICI .............................................................................. 41
7.2 PRIPRAVE ŠPORTNIKOV ............................................................................................. 46 7.3 VELNES ZDRAVILIŠKI TURIZEM .............................................................................. 48
7.4 ŠPORTNE PRIREDITVE ................................................................................................ 50 7.4.1 ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU .................................................................... 51 7.4.2 PREDNOST ŠPORTNIH PRIREDITEV ................................................................. 54
7.4.3 PRIMER ORGANIZACIJE ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU ...................... 55
8. VKLJUČEVANJE DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV V PROGRAME ŠPORTA IN ... 59 8.1 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V LETIH OD 1990 DO 2009 ...................... 59 8.2 TRŢENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV PRI DOMAČIH IN TUJIH GOSTIH .............. 61
8.2.1 DISTRIBUCIJSKI KANALI ........................................................................................... 62
9. POZICIONIRANJE »GORENJSKEGA BISERA« IN VIZIJA TURIZMA V ......... 64
10. ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 67 11. LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 68
-
9
1. UVOD
Kaj natančno je tisto, kar osupne človeka ob pogledu na Bled? Kaj mu daje vrednost,
edinstvenost, pomembnost? Gre nedvomno za podobo iz narave. Blejska bisera predstavljata stari
grad in otoček sredi romantičnega jezera, kulisje pa čudovit spekter gora Julijskih Alp in
Karavank.
Slika 1: Bled (Vir: Franc Ferjan).
Bled se ponaša z bogato zgodovino in zgodnjim začetkom pojava turizma. Ţe v 14. stoletju se
pojavi romarski turizem, sredi 19. stoletja mu sledi zdraviliški turizem. Po prelomnicah, kot so
prva in druga svetovna vojna ter razpad komunistične Jugoslavije in vzhodnega bloka, se pojavi
čas novodobnega turizma, ko se prične gradnja namestitvene infrastrukture. V času novodobnega
turizma je bil obisk spodbujen z navzočnostjo drţavnih poglavarjev, zato lahko govorimo o
političnem oziroma diplomatskem turizmu. Bled postane v drugi polovici 19. stoletja prizorišče
pomembnih kongresov, katerih število po osamosvojitvi neprestano raste. Skozi stoletja se je na
Bledu razvil tudi kulturni turizem – danes Bled nudi bogato ponudbo kulturnih prireditev,
festivalov in tudi pester program različnih zvrsti glasbe (Benedik, 2003).
Športni turizem se je razvijal vzporedno z zdraviliškim turizmom – začetke športnega turizma
lahko vidimo ţe v letu 1854, ko pobudnik organiziranega turizma, Švicar Arnold Rikli, ustanovi
svoj Naravni zdravilni dom. Rikli se s svojo izvirno zdravstveno–turistično kombinacijo
posluţuje naravnega zdravljenja na osnovi vodnih, zračnih in sončnih kopeli ter prvi opiše mreţo
sprehajalnih poti po Bledu in okolici.
Diplomska naloga zajema vse od športno-rekreativnih začetkov na Bledu, analize obstoječega
stanja namestitvenih kapacitet, objektov, športnih organizacij in raznolikosti športnih zvrsti.
-
10
Predstavljena je koristnost izvedbe prireditev različnih značajev in koncept organizacije Malega
blejskega maratona. Prav tako je opredeljena povezanost turizma in športa, saj se ti pomembni
sili razvoja na Bledu tesno povezujeta in bogatita. Diplomska naloga se osredotoča na povečanje
vključevanje domačih in tujih gostov v programe športa in turizma na Bledu. Poleg tega nakazuje
nove moţnosti ekspanzije in razvoja športnega turizma na Bledu.
Ekspanzija športnega turizma je na Bledu vsekakor odvisna od različnega spektra dejavnikov.
Vodstvo turizma na Bledu odloča o gradnji in razvoju infrastrukture, narekuje smernice
turističnega razvoja in Bled trţi kot turistično destinacijo v tujini. Tu prav tako nastopa celotna
ekipa vseh turističnih delavcev, ki s svojim pristopom in programi prispevajo k bogatejši in
kvalitetnejši ponudbi turističnega bisera.
Bled ponuja pestro paleto športno-rekreativnih agencij, ki trţijo različne športne programe. Vsaka
agencija ima svojo športno domeno (npr. kolesarstvo, rafting, alpinizem ipd.) in se ponavadi
osredotoča na svoj marketinški trg ter s svojo intenzivno promocijo skuša privabiti čim več
domačih in tujih gostov. Pretekle izkušnje kaţejo, da se domači gostje redkeje odločajo za nakup
športne aktivnosti prek agencije, saj veliko Slovencev okoliš Bleda relativno dobro pozna in se
zato lahko poskrbijo za individualno organizacijo športnih aktivnosti. V nasprotju pa se številni
tuji gostje odločijo za organizirane športne aktivnosti. Glavni motiv za potovanje tako pri
domačih kot tujih turistih še vedno predstavljata oddih in rekreacija.
Zanimanje za šport danes dosega ţe lepe razseţnosti. Pa naj bo to na osnovi ugleda in uspehov
vrhunskih športnikov, porasta športnih prireditev ali pa zgolj splošne ozaveščenosti, da šport
koristi zdravju. Pri trţenju in promociji kraja se ne smemo zanašati zgolj na osupljivo naravo, ki
ponuja neskončne moţnosti za nove športne izzive. Staviti je treba tudi na prijaznost in
gostoljubnost vseh udeleţencev turizma, na pestre in kakovostne storitve in programe, urejenost
in čistost kraja, prav tako pa tudi na dobro kulinariko. Zberimo moči, da nam bo nekoč turizem
na Bledu resnično v ponos.
-
11
2. ANALIZA STANJA NAMESTITVENIH KAPACITET
Glede na statistične podatke o številu gostov pred letom 1877, z izjemo osmih vojnih let, lahko
predvidevamo da so bili Blejci v turizem usmerjeni ţe zelo zgodaj. Sredino 19. stoletja so
predvsem zaznamovale vile in počitniška bivališča ter označile Bled kot privlačno letovišče višjih
slojev. Prvi hoteli so zrasli iz gostiln, in sicer je bilo ob koncu sedemdesetih let 19. stoletja na
Bledu moč izbirati med tremi hoteli in dvema gostilnama s prenočišči. Število namestitvenih
kapacitet je sčasoma močno naraslo, saj je Bled pred drugo svetovno vojno ponujal skupno 2.700
postelj. Zatem so Bledu med drugo svetovno vojno pretili hudi časi, saj so bili pomembni
turistični objekti zaplenjeni, pojavile so se teţave s kadri in reorganizacijami, turističnih investicij
ni bilo vse do intenzivne hotelske gradnje leta 1968. Največ zasebnih sob na Bledu in okolici je
bilo v začetku sedemdesetih let, saj so jim bili v tistem času namenjeni krediti in druge spodbude.
Po višku leta 1972 je število postelj v zasebnih sobah začelo upadati. Naj omenimo še kamp
Zaka, ki ga je leta 1956 zgradilo Turistično društvo Bled in ga vse od takrat postopoma dograjuje
in modernizira (Ulčar, Šlibar in Završnik, 2004).
Turizem je na Bledu gospodarska priloţnost in perspektiva. Nastanitvene zmogljivosti so zelo
raznovrstne, največje število nočitev realizirajo v hotelih – 71 % in kampu – 15 %. Večina
hotelskih kapacitet je bila v zadnjih letih prenovljenih in dosegajo raven 4 in 5 zvezdic. Potrebno
je izpostaviti tudi investicije v razvoj in obnovo novih, manjših druţinskih hotelov, penzionov in
apartmajev visoke kakovosti ( Turizem Bled, 2007).
Največ pozornosti je treba nameniti problemu, ki zadeva sezonskost ponudbe na Bledu in
posledično tudi njene realizacije. V mesecih od maja do septembra se skupno namreč ustvari kar
72 % nočitev. Ţelja je privabiti čim širšo nacionalno strukturo gostov ter spodbuditi njihovo
sodelovanje v različnih turističnih programih na Bledu skozi celo leto.
2.1 PONUDNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET
Bled ponuja več različnih tipov namestitvenih kapacitet, namenjenih različnim gostov. Skupna
namestitvena kapaciteta Bleda je 5.367 leţišč, tako v komercialnih kot v sekundarnih kapacitetah.
Gosti in uporabniki teh kapacitet so poleg lokalnega prebivalstva najpomembnejši potencial
uporabnikov objektov turistične infrastrukture.
2.1.1 HOTEL S KATEGORIJO 5 ZVEZDIC:
GRAND HOTEL TOPLICE
Od začetkov blejskega turizma pa vse do danes je hotel Toplice vodilni hotel na Bledu, saj so bili
njegovi gostje vodilni v političnem in druţabnem ţivljenju svojega časa. Sprva je ob jezeru leta
1822 nastalo prvo kopališče, lastnik Franc Prešeren pa je v začetku petdesetih let postavil hotel
Luisenbad, ki je zrasel iz gostišča. Leta 1875 je bil hotel povečan in prenovljen, v letu 1889 pa
zgrajena nova jedilnica ob obali, gospodarsko poslopje, orientalsko urejena kavarna z biljardom
-
12
in igralnico, čolnarna, urejene so bile termalne kopeli. Lastnika Gustav in Fani Valtrini sta se
ponašala tudi z odlično kuhinjo in dobro kapljico. Po prvi svetovni vojni je prišel hotel v roke
domačinki Juli Molnar, ki je hotel Luisenbad preimenovala v Grand hotel Toplice. Hotel Toplice
je bil v tistem času deleţen temeljite prenove in povečave, posebna privlačnost je postala
edinstvena hala s pogledom na vso blejsko panoramo. Poleg tega je bilo ob jezerski obali
zgrajeno kopališče, nove garaţe in gospodarski del hotela. Notranjost je po tem doţivela še
mnogo prenov in modernizacij, zunanjo podobo pa hotel ohranja vse do danes (Benedik, 2004).
2.1.2 HOTELI S KATEGORIJO 4 ZVEZDIC:
HOTEL VILA BLED
Začetki Vile Bled segajo ţe v obdobje med letoma 1883 in 1885, ko si je avstrijski plemič Ernest
Windischgraetz zgradil veliko dvonadstropno vilo. Po smrti plemiča je vilo podedoval sin Oton
Windischgraetz, ki je po prvi svetovni vojni dvorec prodal mlademu jugoslovanskemu kralju
Aleksandru Karadjordjeviću. Ta je to premoţenje podaril svoji ţeni, kraljici Mariji, dvorec pa so,
po hribu v Srbiji, poimenovali Suvobor. Prva svetovna vojna je zavrla gradnjo povsem nove vile.
Z gradnjo so nadaljevali Nemci, ki so vilo poimenovali grajski hotel. V grobem dokončana, a
pomanjkljiva, je dočakala drugo svetovno vojno. Predsedstvo slovenske vlade si je po letu 1946
na Bledu hotelo urediti svojo letno rezidenco. Zgrajeno je bilo tudi poslopje Belveder ali
predsednikova zajtrkovalnica, v kateri so pozneje prirejali tudi čajanke. Takratni predsednik Josip
Broz Tito je vse od 1947 do 1977 leta v rezidenci gostil visoke politične sprejeme. V letih 1973
do 1976 je Vilo Bled dobilo v upravljanje trgovsko podjetje Emona, ki je uspešno vodilo narodno
restavracijo ter gostilo po večini tuje protokolarne in poslovne goste. Emona je po treh letih
delovanja, na zahtevo drţave, zaradi nevlaganja v infrastrukturo prenehalo z upravljanjem Vile
Bled. Leta 1984 je slovenska vlada izročila Vilo Bled v upravljanje Grand hotelu Toplice. Ti so
dobili hotel v zelo slabem stanju, zato so bili prisiljeni v vlaganja in adaptacije. Skozi leta je Vila
Bled sledila trendom v svetu hotelirstva in si pridobila visok ugled, zato je struktura gostov še
danes eminentna (Šaldić, 2006).
HOTEL PARK
S prvotnim imenom Mallner je sprva manjši hotel zrasel iz gostilne. Hotel so z leti dograjevali,
nekajkrat je prišlo do menjav lastnikov. V času investiranja Bovčana Ivana Kende, pobudnika
blejskega turističnega zagona, je poleg novega modernega Park hotela zgradil zabavišče Kazina,
prijetno kavarno ob cesti ter ob jezeru uredil terasasti kavarniški vrt. Ker so bile investicije nagle
in zajetne, je Kenda izgubil vse svoje premoţenje, ki ga je leta 1937 prevzela Zadruţna
gospodarska banka iz Ljubljane. Med drugo svetovno vojno je hotel postal središče gestapa.
Hotel si je dodobra opomogel šele v obdobju do leta 1960, ko so v kazinski dvorani prirejali
zabave. Leta 1975 so stari hotel Park razstrelili in v dveh letih zgradili novega in moderno
udobnega, s sodobno restavracijo, konferenčnimi prostori, slaščičarno, trgovskimi prostori in
urejeno okolico. Takšno podobo hotel nosi še danes. Zadnja prenova hotela je bila izvedena in
dokončana leta 2007, od takrat pa se hotel trţi predvsem s kolesarskim turizmom (Benedik,
2003).
-
13
HOTEL GOLF
Leto 1968 je bil poleg hotela Kompas zgrajen hotel Golf, dvojček hotela Ambasador v Opatiji.
Zraven hotela Golf je bil leta 1984 zgrajen apartmajski hotel Apartmaji Golf, ki pa je bil v letu
2006/07 povsem prenovljen in preimenovan v druţinski hotel Savica s tremi zvezdicami.
Domena druţinskega hotela Savica je druţinska animacija.
HOTEL KOMPAS
Garni hotel Kompas je bil zgrajen leta 1968 s ponudbo prenočišča in zajtrka. Ker za samo
ponudbo ni bilo zadosti zanimanja, so ga leta 1977 prezidali in povečali. Pridobil je restavracijo
in druţbene prostore. Ponovno je bil predelan in prenovljen leta 2000, s tem pa je izgubil svojo
prvotno arhitekturno podobo.
HOTEL TRIGLAV
Leta 1906 je gradnjo hotela Triglav spodbudila gradnja turske ţeleznice. Lastniki so se menjali
tako v socializmu kot v kapitalizmu. Leta 1980 so ga prodali občini Apatin za otroško okrevališče
in počitniški dom. Deloval je vse do osamosvojitve, ko je s procesom denacionalizacije prešel
nazaj v privatne roke druţine Rus. Hotel je bil obnovljen in ponovno odprt leta 2009. Domena
majhnega druţinskega hotela je organizacija porok, veliko pozornosti pa posvečajo tudi
kulinaričnim dogodkom, saj slovijo po izvrstni in kvalitetni kuhinji.
HOTEL RIBNO
Sprva je na kraju, kjer danes stoji hotel Ribno, stal Izletniški dom Ribno. V začetku 80-ih je
predstavljal kulturno-zabavno zbirališče za okoličane. K odmevnejšim dogodkom v tistem času
spada prvi koncert ansambla Avsenik. Leta 1988 je hotelsko turistična veriga Kompas
Jugoslavija kupila zemljišče ter zgradila Hotel Ribno. Hotel se je v začetku 90-ih razvil v enega
vodilnih manjših hotelov v gorenjski regiji ter si s svojo moderno opremo in bogato ponudbo
(teniška igrišča, velnes) eden prvih pridobil ISO standarde. Hotel je bil ţe ob izgradnji privatna
lastnina, zato ni bil del denacionalizacijskega postopka. V času odkupa delnic je večino delnic
pokupil gospod Franci Mandeljc, domačin iz Gorij, ţiveč v Kanadi. Leta 2007 je delnice prodal
podjetju Sportina; ta pa je potem odkupila še drţavni deleţ in postala 100% lastnik hotela Ribno.
Hotel do danes še ni bil obnovljen, vendar je še vedno dobro ohranjen (S. Rešek, osebna
komunikacija, oktober 2009).
2.1.3 HOTELI S KATEGORIJO 3 ZVEZDICE:
HOTEL JELOVICA
Tudi hotel Jelovica je nastal iz gostilne Jekler, in sicer po dozidavi drugega nadstropja leta 1930.
Takrat je veljal za enega najmodernejših blejskih hotelov z 90 sobami. Hotel je doţivljal nenehne
prenove in povečave; leta 1962 je imela skupaj z depandansami Blegoš, Bogatin in Meţakla
pribliţno 411 postelj (Benedik, 2003).
-
14
HOTEL KRIM
Tik pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1939, je imel nekdanji gostinec Joţe Vester namen
postaviti nov, manjši hotel, a je vojna preprečila njegove načrte. Po podrţavljenju leta 1946 hotel
prevzame Ministrstvo za notranje zadeve in ga dogradi. Po končani svetovni vojni je bil to prvi
novi hotel na Bledu, ki je do danes doţivel ţe veliko prenov (Benedik, 1993).
HOTEL ASTORIA
Hotel je leta 1930 z 39 leţišči zgradila Marija Vrhunc. Po drugi svetovni vojni ga je zasedla
vojska in v njem leta 1952 uredila počitniški dom. Vse do leta 1973 je hotel doţivel mnogo
povečav, dokler ne doseţe sedanje velikosti in podobe (Benedik, 1993).
HOTEL LOVEC
Hotel Lovec se je razvil iz Puţmanove gostilne, ki se je leta 1911 preimenovala v gostilno Pri
jagru. Po letu 1930 je bilo dograjenih 28 sob. Po podrţavljanju, v letih od 1971 do 1986, so hotel
povečevali na sedanji obseg. Večkrat so preuredili gostilniške in kuhinjske prostore,
modernizirali sobe, nato so ga povečali od 28 na 60 in zatem na 144 postelj. Temu primerno so
tudi preuredili kuhinjo ter gostilniške in restavracijske prostore. Obnove in povečanja hotela se je
lotila Malka Robičeva, ki je hotel tedaj vodila (Benedik, 1993). Leta 1986 je vodenje hotela
prevzela Marjetka Potočnik, pod hotel Lovec pa je v takratnem času spadal tudi penzion Mlino.
Posodobljen je bil star del hotela Lovec, in sicer 28 sob. Od leta 1992 je bilo poslovanje in trţenje
hotela zaradi skromnih zim in teţav z denacionalizacijo precej oteţeno. V tistem času so vsa
podjetja z nerešenimi denacionalizacijskimi postopki prešla pod Slovensko razvojno druţbo
(SRD); ta pa je hotelu Lovec predlagala stečaj. Tako je bil hotel Lovec maja meseca leta 1999
zaprt. Novi lastnik in investitor hotel Slon ga je ponovno odprl maja leta 2004 (L. Potočnik,
osebna komunikacija, september 2009).
HOTEL JADRAN
V času blejske renesanse, leta 1929, zraste depandansa hotela Toplice Belvedere – pozneje hotel
Golf, danes hotel Jadran (Benedik, 1993).
HOTEL TRST
Hotel Trst je bil zgrajen leta 1899, ki je nadomestil nekdanjo depandanso hotela Luisenbad,
Schweizerhaus (Benedik, 1993).
2.1.4 PENZIONI IN MOTELI
Na Bledu so se glede na razvoj, ki je potekal v glavnem v smeri hotelirstva, penzioni pojavili
dokaj pozno, v glavnem v zadnjem desetletju. Glede na dejstvo, da na Bledu nimamo več prostih
lokacij za večje nove hotelske objekte, obstaja moţnost za občutno rast kapacitet v obliki
penzionov. Penzioni na Bledu so sledeči: Penzion Mayer, Vila Prešeren, Garni penzion Berc,
-
15
Mlino, Alp, Krek, Ribno, Mojmir, Lukanc, Veslaški center itn. Kar pa zadeva motelov, imamo na
Bledu Garni hotel Bojana ter dva Garni penziona – Milena Čelik in Tereza (Ulčar idr., 2004).
2.1.5 TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO
Tudi ta vrsta nastanitve je doţivela svoj razvoj šele po letu 2000. Objekti se ne nahajajo v centru
Bleda, temveč večinoma v okoliških vaseh Mlino, Selo, Ribno, Gorje in Zasip. V tem trenutku so
turistične kmetije le štiri, in sicer Kmetija Mulej Bled, Garni penzion Dolinar Krainer, turistična
kmetija Pr' Povšin ter turistična kmetija Pri Biscu.
2.1.6 MLADINSKA PRENOČIŠČA
Prvi zgrajen sodoben objekt, namenjen mladini, je Bledec. V zadnjih dveh letih so se mu
pridruţili še Jazz rooms, Hostel Travelers Heaven, Hostel 1004, Hostel Bled Backpackers Room
in Hostel Villa Victoria. Prav tako imajo mladi na razpolago še eno mladinsko prenočišče v
Spodnjih Gorjah, imenovano Kuralt.
2.1.7 GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI
Gostišča s prenočišči sta gostišče Ribič na Bledu in taverna Štefan v Ribnem.
2.1.8 ZASEBNI APARTMAJI IN SOBE
Na Bledu je registriranih 211 zasebnih oddajalcev, ki nudijo različne kategorije sob in
apartmajev. Skupno število registriranih postelj v zasebni namestitvi je 1580.
2.1.9 KAMP BLED
Turistično društvo Bled je ţe v času ustanovitve leta 1952 pokazalo veliko zanimanje za razvoj
turistične infrastrukture, ki se je skozi leta tudi uspešno razvijala. Leta 1955 se je po sklepu TD
Bled pričela postopna graditev in dograditev kampa. Na zgornji mali terasi kampa je bil na
urejenem in očiščenem terenu postavljen en sam zidan objekt s sanitarijami, recepcijsko pisarno,
razsvetljavo, itd. Ţe takrat so realizirali 819 prihodov ter 2095 nočitev, kljub temu da so bila dela
zaključena šele naslednje leto. Naslednja večja preureditev kampa je bila v letih 1963/64, kar se
je zelo dobro obrestovalo, saj je kamp ob stalnem naraščanju obiska leta 1969 zabeleţil ţe 46 864
nočitev in bil proglašen za najboljši kamp v Jugoslaviji. V času vse večjega povpraševanja je TD
Bled odstopil kamp v upravljanje Zavodu za turizem Bled, ki je pridobil vsa potrebna dovoljenja
za razširitev zemljišča v podaljšku doline vse do začetka gozda, dogradili so dvoje sanitarij ter
napeljali elektriko in vodo v podaljšek doline. Kapaciteta kampa se je tako povečala za pribliţno
500 gostov. Prizadevnosti Marjete Vizoviškove, ki je po letu 1984 prevzela upravo kampa, gre
zasluga, da je kamp dosegel vrsto izboljšav na vseh področjih. Podjetje Kolonojale, sedaj
-
16
Mercator, je zgradilo trgovino z ţivili, restavracijo s pokritim in vrtnim delom pa je leta 1986
zgradil Hotel Krim (Šanca, 2006).
Nekaj časa je bil kamp v upravljanju turističnega podjetja Turizem in rekreacija (TP), z letom
1999 je prešel v roke Golf in Kamp d.d., ter dokončno leta 2007 Sava Hotelom Bled (SHB).
Začenši z 52.689 nočitvami leta 2000 je število nočitev, z manjšim upadom leta 2005, konstantno
raslo vse do leta 2008, ko je skupno število doseglo vrhunec z ustvarjenimi 90.921 nočitvami.
Danes kamp nosi kategorijo treh zvezdic, njegova vizija v prihodnosti pa je grajenje na
kakovosti, kar pomeni manj gostov in s tem več prostora, komunalna opremljenost prostorov ter
sodobne in urejene kopalnice. Dolgoročni cilj je razširitev ponudbe z velnesom, savnami, tenis
igrišči, mini golfom ter prenova celotnega kompleksa restavracije s trgovino (N. Kelbl, osebna
komunikacija, oktober 2009).
2.1.10 OSTALE NAMESTITVE
Pri namestitveni kapaciteti Bleda je potrebno omeniti še dve vrsti objektov, ki nudita moţnost
namestitve, vendar ne v komercialnem smislu.
Prva vrsta so vile na Bledu v lasti slovenskih druţb in institucij, ki jih uporabljajo za svoje interne
protokolarne in poslovne namene ter za dopustovanje svojih usluţbencev. Takih vil je samo na
oţjem področju ob jezeru deset, v njih pa se po oceni nahaja pribliţno 100 leţišč. Te vrste
kapacitet bi lahko predstavljale izjemno atraktivno moţnost namestitev za zahtevne goste, vendar
lastniki oziroma upravljalci v glavnem ne dovolijo uporabe teh objektov v komercialne namene
(Ulčar idr., 2004).
Druga vrsta so počitniška stanovanja in hiše v lasti oseb, ki jih v glavnem uporabljajo za
preţivetje dopusta in koncev tedna. Po oceni je takih objektov na Bledu preko 100 in se v njih
nahaja najmanj 400 do 500 leţišč. Lastniki v glavnem niso naklonjeni oddajanju ali komercialni
izrabi njihovih objektov v času, ko jih sami ne koristijo. V času bivanja na Bledu pomenijo
dodatni potencial za turistično infrastrukturo in potrošnjo v lokalih in trgovinah. Po drugi strani
pa v teh objektih dopust na Bledu preţivlja tudi mnogo neprijavljenih gostov, kar pomeni za Bled
najmanj izgubo turistične takse, v veliki meri pa tudi manjše povpraševanje po komercialnih
nastanitvenih kapacitetah (Ulčar idr., 2004).
-
17
3. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V TURISTIČNI DESTINACIJI BLED
Turistična infrastruktura je tisti del infrastrukture, ki je v turističnem kraju namenjena
prvenstveno turizmu. Zajema vse od ţe omenjene namestitvene infrastrukture, turistične
prometne infrastrukture, rekreacijskih objektov, objektov za zabavo, kongresnih dvoran,
rekreacijskih objektov izven naselij za hojo, sprehod, uţivanje narave, do rekreacijskih objektov
za rekreacijo ob ali na vodi, igrišča na prostem, rekreacijskih objektov za rekreacijo na snegu,
športnega letališča jahalnega centra in vodnih parkov.
Bled spada med tiste turistične kraje v Sloveniji, ki imajo najbolj razvito turistično infrastrukturo.
V glavnem je bila zgrajena v razvojnih ciklih v sedemdesetih in osemdesetih letih v povezavi z
organizacijo svetovnih prvenstev v veslanju (Ulčar idr., 2004).
Najpomembnejši objekti športnoturistične infrastrukture so sledeči:
Športna dvorana
Festivalna dvorana
Igrišče za golf
Grajsko kopališče
Smučarski center Straţa in naravni rekreativni center z Riklijevo fitnes promenado v centru Bleda
Športni stadion
Mini golf
Sprehajalne poti v okolici Bleda
Kolesarske poti v okolici Bleda
Planinske poti na področju Julijskih Alp in Karavank
Pokriti bazeni v hotelih Toplice, Park, Jelovica in Kompas
Velnes center Ţiva v hotelu Golf
Velness center Studenec v hotelu Krim in v športni dvorani
Savne, masaţe in fitnesi v hotelih in zasebnih ponudnikih
Vodni športi – veslanje, voţnja s kanuji, kajakaštvo, soteskanje, rafting
14 odprtih teniških igrišč
Proge za tek na smučeh na Pokljuki (biatlonski center), Golf igrišču in v primeru ugodnih sneţnih razmer v okolici Bleda
Jahalni hipodrom
Alpski letalski center
Soteska Vintgar
Obstoječa infrastruktura omogoča aktivnost turistov in lokalnega prebivalstva skozi celo leto, kar
v precejšnji meri omogoča tudi neprekinjeno poslovanje vseh hotelov in tudi večine ostalih
ponudnikov storitev na Bledu (Ulčar idr., 2004).
-
18
3.1 OBRAVNAVA KLJUČNIH TURISTIČNIH OBJEKTOV NA BLEDU
Podrobno bomo obravnavali objekte, ki so pomembni tako za blejsko turistično ponudbo in
ustvarjanje blejskih trţnih produktov kot tudi za rekreacijo lokalnega prebivalstva. Ti objekti so
Športna dvorana, Grajsko kopališče, smučišče Straţa, Veslaški center Zaka, Športni park, Igrišče
za golf, Mini golf in Festivalna dvorana.
3.1.1 ŠPORTNA DVORANA
Športna dvorana izhaja iz zamisli naravnega drsališča, ki ga je na isti lokaciji več zim vzdrţevalo
Turistično društvo Bled. Šlo je za ročno polivanje z vodo. V letu 1974, ko je bilo drsališče še
nepokrito, je najprej pričela z obratovanjem strojnica s kompresorji za led. Dvorana je bila pod
streho leta 1979. Zgrajene so bile garderobe, sanitarije in okrepčevalnica. Število drsalcev je
naraščalo, prav tako tudi hokejska dejavnost. Dvorano so pričeli uporabljati tudi poleti; prva
velika prireditev je bila organizirana leta 1983, in sicer koncert 30–letnega jubileja Ansambla
Avsenik (Ulčar idr., 2004).
Športna dvorana je največjo generalno preureditev doţivela oktobra leta 2002, investicijo pa je
povzročila organizacija 35. šahovske olimpijade. Zgrajena je bila večnamenska dvorana za
organizacijo športnih, kulturnih in turističnih prireditev, sejmov ter drugih komercialnih
prireditev za potrebe turizma in drugega gospodarstva v občini in regiji; zgrajen je bil komunalni
in energetski del za celoten kompleks, fitnes prostor, novi gostinski objekt, pisarne, gostinski
lokal in urejena okolica Športne dvorane (Ulčar idr., 2004).
Dvorana je uspešno sluţila zahtevam šahovske olimpijade in ostalih velikih prireditev. Sem
prištevamo organizacijo 6. evropskih zimskih olimpijskih dnevov mladih v januarju 2003, tekme
Svetovnega prvenstva v hokeju skupin B in C, Finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju
za mladince v januarju 2002 in tekmo Svetovnega pokala za isto kategorijo v oktobru 2003. V
odličnem vzdušju je potekala tudi velika prireditev - 50-letnica ansambla bratov Avsenik,
novembra 2003. Zaradi velikega povpraševanja po kondicijskih treningih hokejskih klubov,
drsalcev in seminarjih sodnikov in med klubskimi tekmovanji je led v dvorani na razpolago
vsako leto od sredine julija prek zime do aprila. Cilji športne dvorane v prihodnosti so
maksimalno pospešiti kreacijo programov povezanih s turističnim, predvsem hotelskim
gospodarstvom in vzdrţevanje obstoječega nivoja standarda v prihodnje (Ulčar idr., 2004).
3.1.2 GRAJSKO KOPALIŠČE
Začetki kopališča segajo v leto 1930, ko je takratni lastnik Ivan Kenda dozidal prvotno leseno
poslopje z novimi 366 betonskimi kabinami v več nadstropjih. Zgrajen je bil skakalni stolp,
bazenske površine so bile razširjene. Leta 1959 je bil kopališču dozidan še vzhodni trakt ob
glavnem vhodu, jeseni istega leta je bila urejena tudi jezerska obala. Kopališče je v obdobju med
letoma 1995 in 2004 doţivelo več preureditev in izboljšav. Leta 2002 si je kopališče zaradi
ekološke neoporečnosti jezera pridobilo okoljski znak Modro zastavo. Leta 2004 je bil velik del
kopališča zasajen s travo, poti do srednjega dela kopališča tlakovane, urejen je bil prvi del
-
19
sanitarij in prostorov. Kopališče si z nenehnimi investicijami v urejenost, popestritev gostinske
ponudbe in organizacijo mnoţičnih prireditev športnega značaja obeta dobre rezultate in s tem
visok obisk domačih in tujih gostov. Cilji grajskega kopališča so - postati najlepše naravno
kopališče v Sloveniji, vzdrţevati doseţeno raven kvalitete in zagotoviti obisk tudi izven glavne
kopalne sezone na osnovi ustreznega programa in prireditev (Ulčar, 2004).
3.1.3 SMUČIŠČE STRAŢA
Sedeţnica na Straţo je kot prva športnoturistična naprava na Bledu po drugi svetovni vojni
pomenila prvi korak k aktiviranju razvoja športnoturistične infrastrukture. Straţa naj bi poleti
sluţila izletnikom za sprehode in predajanju uţitkom ob spustu po poletnem sankališču, pozimi
pa zimskim športom. Največji problem pozimi predstavlja debelina sneţne odeje, ki se zaradi
nadmorske višine 646 m ne obdrţi dolgo, umetno zasneţevanje pa je ovirano zaradi previsokih
temperatur jezerske vode. Površina smučišča je 6 ha, proga je dolga 1km, na njej je 1 sedeţnica
in 1 vlečnica. Na Straţi je organizirana šola smučanja in šola deskanja, poskrbljeno je tudi za
najmlajše z vrtcem na snegu. Na razpolago je tudi izposoja opreme. S ski pass smučarsko
vozovnico imajo ljubitelji sneţnih strmin prost vstop na rekreacijsko drsanje in na blejski grad.
Straţa se ponaša tudi z Riklijevo fitnes promenado, obnovljeno leta 1999, vendar je promenada
redko v uporabi, z izjemo v mesecu avgustu, ko Sava hoteli enkrat letno organizirajo mnoţičen
Riklijev pohod. Velika pomanjkljivost Straţe je predvsem v tem, da ne premore kvalitetnega
gostinskega objekta, ki bi lahko obratoval celo leto in s tem omogočal večji obisk z organizacijo
manjših piknikov in srečanj (Ulčar idr., 2004).
3.1.4 VESLAŠKI CENTER ZAKA
Začetki organiziranega tekmovalnega veslanja in priprave prvih veslaških tekmovanj segajo v
leto 1905, ko so gostje tekmovali v navadnih turističnih čolnih. Prvo drţavno prvenstvo so
organizirali v tridesetih letih 20. stoletja. Povod za nastanek nove čolnarne v Veliki Zaki je bila
nezadostna infrastruktura. Tribune za gledalce in častne goste so zgradili pred hotelom Park in
tako je ostalo vse do leta 1953. Posebnega navdušenja za ta šport pa med domačini takrat ni bilo
(Benedik, 1993).
Leta 1949 je Bled gostil svoje prvo prvenstvo Jugoslavije v veslanju, ki je pomenilo prvo
stopnico na poti Bleda v svetovni veslaški vrh. Avgusta leta 1949 je bilo ustanovljeno sindikalno
športno društvo Gozdar, maja 1950 pa njegova veslaška sekcija. Takrat ni bilo pogojev za delo
(trenerskega kadra, čolnov), bila pa je trdna volja blejskih mladincev in domačega trenerja
Zvonka Jiraska. Kot prvi objekt je bila v letu 1954 v Veliki Zaki v opuščenem peskolomu
zgrajena še danes uporabna tribuna za 950 gledalcev, poleg nje stojišča v terasah, pod njo pa še
manjša tribuna za častne goste. Na nasprotni strani, v ciljni črti, je zrasel ciljni objekt v treh
nadstropjih. V letu 1955 so zgradili veslaški center, hangar v Mali Zaki, leto pozneje pa je
Veslaški klub postal samostojen športni klub. Po osvojitvi ekipnega mladinskega prvenstva
Jugoslavije v Splitu leta 1961 so se apetiti povečali. Zmagoviti osmerec je nato zmagal na
prvomajski regati 1962, leta 1963 pa so zmagali vse tekme v osmercu. Sledilo je svetovno
prvenstvo leta 1966 na Bledu in za njim obdobje brez vidnejših uspehov. Takrat so novi tehnični
-
20
predpisi FISA zahtevali nove pogoje. Zato je bil zgrajen nov ciljni stolp v Veliki Zaki, nov
veslaški dom z vsemi pripadajočimi prostori, sodobna restavracija ter novi pomoli v Veliki Zaki
in Mali Zaki. Del tribune so prekrili (Dabič, 2006).
Slika 2: Blejski osmerec (osebni arhiv).
Bled je leta 1989 organiziral tudi svetovno prvenstvo, kjer so blejski veslači ponovno dosegli
velike uspehe. Takrat je Veslaški center doţivel tudi temeljito prenovo, saj je s povezavo vil
Planike in veslaškega doma nastalo povečano poslopje z dvema restavracijama, klubsko sejno
sobo in sobami s 35 leţišči. Domači veslači so v sosednjem objektu dobili tudi svojo športno
dvorano s prostorom za dvigovanje uteţi in garderobami. Povečan je bil tudi ciljni stolp v Veliki
Zaki (Benedik, 2003).
Na Bledu so organizirali več kot 40 mednarodnih regat, številna drţavna prvenstva ter
spomladanske regate. Leta 1965 so pripravili evropsko prvenstvo, v letih 1966, 1979, 1989 pa
svetovna prvenstva. Svetovno prvenstvo za mladince je bilo leta 1971, svetovna zbora veslaških
veteranov pa v letih 1986 in 1995 (Benedik, 2003).
3.1.5 ŠPORTNI PARK
Športni stadion je bil urejen v 50-tih letih, in sicer kot nogometni in atletski stadion. Ta je bil
sčasoma opuščen in so ga uporabljali samo še nogometaši, ki so tudi urejali igralno površino.
Leta 2006 je bil na istem mestu zgrajen Športni park, ki je namenjen vsem domačinom, blejskim
gostom in seveda tudi športnim klubom z Bleda in okolice. V parku najdemo atletski stadion;
atletska steza je prekrita s tartanom, kjer se je moţno ukvarjati s prav vsemi atletskimi
disciplinami. Prav tako je v Športnem parku glavno in pomoţno nogometno igrišče. Poleg teh
dveh igrišč bo novost tudi igrišče za mali nogomet, prekrito s plastiko. Skupinskim športom je
-
21
namenjena tudi večnamenska ploščad, kjer bo moţno igrati košarko, in–line hokej, rokomet ter
mali nogomet. V parku najdemo tudi igrišče za odbojko na mivki in dve balinišči, v pripravi pa je
še Holmerjeva steza (tla so prekrita z iglicami in oblanci), ki bo prva v Sloveniji in bo s svojimi
627 metri dolţine idealna za vse tekače in sprehajalce. Prav tako je v Športnem parku tudi
moderno otroško igrišče, v katerem se otroci lahko zabavajo na različnih igralih. Za športne
gledalce so urejene sprehajalne poti, travnate površine ter prostor, kjer si lahko ogledajo različna
razburljiva tekmovanja. V prihodnosti se bo na Športnem parku zgradila tudi okrepčevalnica
(Ulčar idr., 2004).
3.1.6 IGRIŠČE ZA GOLF
Golf je najbolj mnoţičen individualen šport na svetu in kot šport postaja vse bolj priljubljen in
pomemben element turistične ponudbe tudi v Sloveniji (Dabič, 2006).
Zgodovino golfa v Sloveniji zaznamuje igrišče na Bledu, kjer je leta 1937 nastalo prvih devet
lukenj, drugih devet lukenj pa leta 1940. V času vojne je bilo igrišče povsem opuščeno. V
začetku sedemdesetih let 20. stoletja je skupina navdušencev začela z akcijo obuditve golfa na
Bledu in do leta 1978 je bilo igrišče obnovljeno v celoti
(http://golfportal.info/clanek/golf_za_vse/kratka-zgodovina-golfa-v-sloveniji.html). V letu 1981
so v celoti prenovili klubsko hišo v alpskem gorenjskem slogu, sanitarije in garderobe. Zgradili
so barske in klubske prostore ter 26 leţišč. Hkrati so uredili tudi parkirišče, gospodarska poslopja
in razgledno teraso. Dela ob pridobitvi novih devetih igralnih polj so bila dokončana leta 1993,
tako da je bila slovesna otvoritev skupaj z 18. mednarodnim amaterskim prvenstvom (Boţič,
2001).
Igrišče za golf pokriva 100 ha, kjer sta na voljo dve igrišči: Kraljevo igrišče z 18 igralnimi polji
in Jezersko igrišče z 9 igralnimi polji. Med evropskimi igrišči je bilo ocenjeno kot eno najboljših.
Na Bledu vsako leto prirejajo amaterske in profesionalne turnirje (povzeto po: Dabič, 2006).
V celoviti turistični ponudbi ima ponudba golfskih programov raznolik pomen, kot je dodatno
privabljanje gostov s širšo ponudbo, podaljševanje turistične sezone, aktivno in zdravo
izkoriščanje prostega časa turistov, večja medijska odmevnost itn. To pa pomeni, da so
kakovostne golfske vsebine, prilagojene potrebam in ţeljam gostov, vse bolj nepogrešljivi del
sodobne in kakovostne turistične ponudbe. Bled je prav gotovo kraj, ki ima dobre moţnosti za
razvoj golfskega turizma, saj leţi na dobri lokaciji, nahaja se v bliţini Avstrije in Italije, je lahko
prometno dostopen, ima vse pomembne povezave s sosednjimi kraji ter ni preveč oddaljen od
glavnega mesta Slovenije in mednarodnega letališča Brnik (Boţič, 2001).
3.1.7 MINI GOLF IGRIŠČE
Na Bledu je bilo mini golf igrišče zgrajeno v avgustu 1964, vendar pozneje večkrat dopolnjeno.
Prenove v zadnjih letih so ga pripeljale do današnjega izgleda. Število igralcev ter število
stacionarnih in domačih obiskovalcev ostaja vsako leto pribliţno na enaki ravni. Odkar so uvedli
tekmovalna pravila, se na igrišču prirejajo razni mednarodni turnirji. Ponudbo dopolnjuje
http://golfportal.info/clanek/golf_za_vse/kratka-zgodovina-golfa-v-sloveniji.html
-
22
kvaliteten gostinski del (povzeto po: http://infrastruktura-
bled.si/INFRASTRUKTURA_BLED,,turisticna_infrastruktura,mini_golf.htm).
3.1.8 FESTIVALNA DVORANA
Mednarodna šahovska prireditev leta 1961 je botrovala k zgraditvi nove Festivalne dvorane.
Zaradi časovne stiske je bila zgrajena v kratkem časovnem roku, zato je bila poleti preveč topla,
pozimi pa je bilo ogrevanje nezadostno in drago. Kljub temu so se v njej veliko let odvijale
pomembne prireditve, kot so veliki koncerti, festival slovenske popevke, kongresi in druge
prireditve, med drugim tudi športnega značaja. Postopoma jo je prehitel čas, zato je temeljito
prenovo doţivela pred Svetovnim prvenstvom v veslanju leta 1989 na Bledu, ko je bil v njej tudi
kongres FISA. Poleg severnega prizidka in s tem povečanim odrom in pomoţnimi prostori,
upravnimi prostori in pisarnami, so pridobitev postale tri manjše dvorane. Pomembna pridobitev
je amfiteaterski avditorij ter nova klimatizacija dvorane. Festivalna dvorana danes ponuja 500
sedeţev in v prvi vrsti predstavlja kulturni dom blejske občine. Tehnična opremljenost,
funkcionalnost prostorov in celotna notranjost ţal še vedno zaostajajo za zahtevami sodobne
organizacije kongresnih prireditev. Cilji Festivalne dvorane v bodoče so ohraniti karakter
centralne kongresno–prireditvene dvorane, zgraditi podobo kulturnega centra Bleda in tudi širše
Gorenjske ter intenzivirati poslovno- in kulturno–prireditveno dogajanje, kot so različne razstave,
gledališke predstave, sprejemi in proslave (Ulčar idr., 2004).
http://infrastruktura-bled.si/INFRASTRUKTURA_BLED,,turisticna_infrastruktura,mini_golf.htmhttp://infrastruktura-bled.si/INFRASTRUKTURA_BLED,,turisticna_infrastruktura,mini_golf.htm
-
23
4. ŠPORTNOTURISTIČNE ORGANIZACIJE NA BLEDU
Začetke turistične organiziranosti na Bledu lahko enačimo z začetki organiziranega turizma po
prihodu Arnolda Riklija in dograditvi gorenjske ţeleznice med Ljubljano in Trbiţem leta 1870,
ko je Bled dobil svojo ţelezniško postajo v Lescah. Leto 1879 lahko štejemo za začetek
turističnih organizacij na Bledu (Zorn, 1984).
K vzpostavitvi in razvoju športnoturističnih aktivnosti največ doprinesejo občina Bled, Lokalna
Turistična organizacija (sedaj Zavod za pospeševanje turizma) in Turistično društvo Bled ter
Lokalna turistična organizacija (ZPT Bled), vsa športna društva v občini Bled, ki vzpodbujajo
vključevanje mladih in starejših tako v rekreacijski ali vrhunski šport in nenazadnje tudi
športnoturistične agencije, ki izvajajo različne športne programe in organizirajo izlete po okolici.
4.1 VODSTVO TURIZMA NA BLEDU
Glavni akterji blejskega turizma so: Občina Bled, Lokalna turistična organizacija – LTO,
Turistično društvo Bled, vodstvo hotelov, tour operatorji in agencije. Prav našteti imajo glavno
vlogo pri nadaljnjem uspehu ali padcu turizma na Bledu.
OBČINA BLED ima pomembno vlogo pri razvoju blejskega turizma. Glavna vloga je predvsem pri izgradnji ali razvoju infrastrukture, kot tudi pri izbiri izvajalcev teh storitev.
Skozi obdavčevanje in neformalno vodstvo lahko občina Bled zastavi smernice razvoja.
Prav tako igra Občina Bled pomembno vlogo pri pretoku prometa in stanju na parkiriščih
– ti dve točki sta zelo kritični, dolgoročne rešitve bi se morale pokazati v izredno kratkem
roku. Občina ima v lasti tudi LTO, s tem lahko postavlja glavne usmeritve razvoja
blejskega turizma (Hiti, 2003).
LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA je 51 % v lasti občine Bled, 49 % v lasti hotelov in lokalnih turističnih organizacij. Ima tri glavne cilj: trţiti Bled kot turistično
destinacijo doma in v tujini; poskrbeti za dobre informacijske storitve obiskovalcem
Bleda ter organizirati dogodke, pomembne za zabavo obiskovalcev (Hiti, 2003).
Dejavnosti Turizma Bled, katerih izvajanje na ravni turističnega območja je v javnem
interesu in jih predpisuje zakon so informacijsko turistična dejavnost, spodbujanje razvoja
celovitih turističnih proizvodov turističnega območja , organizacija in izvajanje prireditev
ter razvoj in trţenje skupne infrastrukture (Turizem Bled, 2008).
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED je bilo ustanovljeno leta 1952 zaradi potreb turističnega gospodarstva in skrbi za zadovoljevanje potreb gostov na Bledu. Turistično
društvo Bled od takrat izdaja tudi turistične informacije, ki izhajajo v različnih jezikih in
so ţe tedaj zelo dobro informirale goste. Turistično društvo Bled je imelo ţe od
ustanovitve za prvenstveno nalogo informiranje gostov, prvotno pod imenom
Informacijski biro. Ob ustanovitvi Direkcije za turizem in kasneje Lokalne turistične
organizacije, ki je od društva prevzela organizacijo vseh prireditev, je TD Bled obdrţalo
le še dejavnost turistično informacijskega centra. Svojo dejavnost je društvo v zadnjih
letih usmerilo predvsem na delo s člani, trenutno jih šteje preko 800, zbiranje ter
-
24
posredovanje statistike gostov in nočitev, prodajo in posredovanje vstopnic, prodajo
trgovskega blaga, informiranje o vseh individualnih turističnih programih ter na skrb za
urejeno okolje (Macher, 2001).
4.2 ŠPORTNA DRUŠTVA V OBČINI BLED
Razvoj športnih društev je seveda povezan z razvojem športa pri nas. Tako so šport na Bledu
zaznamovala tri obdobja. Prvo obdobje je bilo v času pred prvo svetovno vojno, ko zasledimo
prve športne objekte in prve zametke športnega ţivljenja. Le-te so zaznamovali zimski športi, ki
so sprva sluţili le ko oblika razvedrila. Drugo športno obdobje je nastopilo po prvi svetovni
vojni, ko se je mladina na široko lotila športnega ţivljenja in širila spekter športnih disciplin.
Športno ţivljenje se je razširilo med vse plasti prebivalstva, več pozornosti se je namenjalo
športnim objektom, rekreaciji in razvoju športnih društev. Tretje športno obdobje pa se pojavi po
drugi svetovni vojni, ko šport začne dosegati lepe razseţnosti. Pravzaprav lahko govorimo o
nadgradnji obdobja po prvi svetovni vojni, ko se predvsem po zgledu iz tujine športne panoge še
pospešeno razvijajo. V tem obdobju nastopi obnova in gradnja novih športnih objektov,
ustanovitev novih športnih društev v občini, največ energije pa se posveti razvoju vrhunskega
športa.
4.2.1 ZAČETKI ŠPORTNEGA UTRIPA IN RAZVOJ ŠPORTNIH DRUŠTEV
Kjer je turizem, tam je tudi šport. Pa naj si bo to kot razvedrilo ali za rekreacijo. Zanimivost
Bleda kot turističnega središča je bila ločnica med razvojem športnega ţivljenja pri domačinih ter
prirejanjem raznih tekmovanj in prireditev zaradi poţivljanja turističnega ţivljenja in hkrati
vremensko ugodnih pogojev.
Razvoj telesne kulture pri Slovencih je povezan z razvojem slovenskega meščanstva v prvih
desetletjih prejšnjega stoletja. Na območju občine so začeli razvijati telesnovzgojno dejavnost
najprej tujci, ki so jih privabljale planine, sneg, topla jezerska voda in lepota narave. Domačini so
hitro pričeli posnemati tujce in se tako začeli vključevati v posamezne aktivnosti. Najstarejša
oblika telesne kulture v današnji radovljiški občini je planinstvo z začetki v drugi polovici 18.
stoletja v Bohinjskem kotu, usmerjeno v Triglavsko pogorje. Kmalu zatem tudi radovljiško
področje s Karavankami in Stolom. Ob ustanovitvi slovenskega planinskega društva leta 1893 in
ustanovitvi podruţnice za Bohinjsko Bistrico, je bilo domače prebivalstvo miselno ţe
pripravljeno razvijati slovensko planinsko gibanje v Triglavskem pogorju. Domačini so se po
končani prvi svetovni vojni začeli vključevati v bohinjsko–jeseniško podruţnico T.K. Skala in
tako dodali planinstvu še nov športni karakter – alpinizem (Šugman, 1969).
Na Bledu je prvi pojav zimskih športov predstavljal nekakšno obliko razvedrila. Prvo je bilo
kegljanje na ledu in sankanje. Več kot sto let je minilo odkar so blejski fantje v zimskem času
metali keglje na zaledenelem jezeru. Leta 1928 je bilo ustanovljeno prvo športno društvo z
imenom »Športno društvo Bled«. Šele leta 1953 so v okviru Športnega društva Bled ustanovili
Klub za kegljanje na ledu. S klubom so prišla tudi sodobna pravila, uredili so igralno ploskev,
igrali so organizirano ter prirejali tekmovanja doma in v tujini. Sankanje je bil pravi domači
-
25
šport, saj so skoraj pri vsaki hiši imeli sanke samoteţnice. Sankali so se po cestah in travnikih, v
letu 1910 pa so uredili pravo sankališče s Straţe (povzeto po: Benedik, 2003).
Slika 3: Blejski kegljači na ledu (Vir: Boţo Benedik).
Blejsko jezero je pripomoglo, da se je veslanje razvilo zelo zgodaj. Imeli so čolne vseh vrst in ţe
leta 1905 organizirali prvo veslaško tekmovanje. Tekmovalci v tistem času so bili v večini gostje,
saj domačini dolgo časa niso prišli prek poklicnega čolnarjenja, povezanega s tujskim prometom.
Veslanje je doţivelo razmah po drugi svetovni vojni ob ustanovitvi Veslaške sekcije leta 1950.
Delovala je pod sindikalnim športnim društvom Gozdar. Jezero je bilo tudi prizorišče drsalnega
športa. V tem je prednjačil ţenski spol. Stare slike z bleda kaţejo, da so Blejke drsale v dolgih
krili s klobuki na glavi in bile ţe takrat izredno spretne (povzeto po: Šugman, 1969).
Slika 4: Prvi ljubitelji drsanja (Vir: Boţo Benedik).
-
26
Po zapiskih Zdraviliške komisije so se zgodaj pojavljale tudi druge športne panoge ter z njimi
tekmovanja. V letu 1903 so prirejali turnirje v namiznem tenisu, leta 1911 teniške turnirje in
plavalne tekme, leta 1913 pa priredili nogometno tekmo pod Straţo. Tako kot drugod na
Slovenskem so se tudi prebivalci Bleda najbolj številčno ukvarjali s telovadbo. Telovadci so bili
organizirani v društvih Sokoli in Orli. Pri Sokolih je prevladoval nacionalni moment, pri Orlih
katoliški duh, v obeh pa politična pripadnost (povzeto po: Benedik in Justin, 2004).
Bled je dal slovenskemu športu ţe leta 1913 in nato takoj po prvi svetovni vojni prve tekmovalce
v plavanju, ki so sicer našli organizacijsko zavetje v ljubljanski Iliriji. Blejski plavalci so bili
osnova ob ustanovitvi samostojne plavalne sekcije Ilirija. Kasneje je postala pomembno središče
v tej panogi Radovljica, ko so v mestu zgradili, ob Bloudkovih prizadevanjih, plavalni bazen
olimpijskih izmer s skakalnim stolpom (Šugman, 1969). Na Bledu so v okviru akcije Brazde
vzdrţljivosti v letih od 1978 do 1993 postali popularni plavalni maratoni preko Blejskega jezera.
Po zahtevnem programu, ki je vključeval tek, plavanje, kolesarjenje, smučarski tek in
planinarjenje so si sodelujoči pridobili naziv »kaveljc« in korenina«. Organizacija plavalnih
maratonov je potekala v organizaciji RTV in TD Bled. Tu so nastopali tako domači kot tuji
obiskovalci.
Obdobje po drugi svetovni vojni je prineslo novo vzdušje v športu, saj je hitro prišla vnema tako
za šport kot obnovo in gradnjo novih športnih igrišč in objektov. Blejski mladinci so ustanovili
društvo Partizan in v prenovljenem Domu Partizan začeli z redno športno vadbo. Kmalu so
ustanovili še Športno društvo Bled z več sekcijami, med katerimi je bila smučarska najbolj
delavna in uspešna. V letu 1947 so organizirali več zanimivih smučarskih tekmovanj. V okviru
društva so delovali tudi skakalci, ki so nekdaj zelo popularno skakalnico v Veliki Zaki zaradi
dotrajanosti opustili in za domače potrebe zgradili miniaturno skakalnico na Goričici na Rečici
(povzeto po: Benedik, 2003).
Del športnega utripa na Bledu je predstavljal tudi nogomet. Prvo nogometno igrišče so po vojni
zgradili v Veliki Zaki, ki pa so ga zaradi same oddaljenosti in spremembe namembnosti postavili
bliţje središču Bleda. Prvi nogometni klub je bil ustanovljen ţe leta 1938, ki pa je zaradi vojnih
razmer propadel. Leta 1952 so ustanovili novega in z organiziranjem tekmovanj navduševali
mladino (povzeto po: Benedik, 2003).
Ljubitelji moto športa so se tudi ţeleli uveljaviti na Bledu, zato so leta 1946 osnovali svoje
društvo. Njihova osnovna dejavnost je bila vzgoja avtomobilistov, predvsem pa šola šoferjev in
tudi prirejanje turističnih prireditev. Ukvarjali so se s kartingom in motokrosom. Več truda so
vloţili v karting proge, vendar zaman, saj na Bledu ni bilo prostora niti ţelje po takšni vrsti športa
(povzeto po: Benedik, 2003).
Domačini so se navduševali tudi nad jahanjem, saj je konjeniški klub »Triglav« ustanovljen v
letu 1948. Uredili so si svoje tekmovališče na hraški gmajni. Tam so dolgo hranili svoje hleve in
jih oddajali tudi drugim. Prav tako tudi brez kolesarstva ni šlo, saj je bil kolesarski klub
ustanovljen leta 1969. Začetki so bili skromni saj so domačini tekmovali kar z navadnimi kolesi,
a kmalu na tekmovanjih poţeli prve uspehe.
Zelo popularna je postala v povojnem času tako ţenska kot moška odbojka. Kasneje se je razvila
tudi odbojka na plaţi. Odbojkarji so začeli v ŠD Ribno v letih 1964-65, nato so se najboljši selili
-
27
v Radovljico, leta 1970 pa osnovali na Bledu svojo sekcijo v okviru »Partizana« Bled (Benedik,
2003).
4.2.2 ANALIZA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV DANES
Vezano na bogato in pestro preteklost pojava različnih športnih panog in ustanavljanja športnih
društev, predvsem po obeh vojnah, na Bledu in okolici je tudi danes nabor športnih društev in
klubov izredno raznolik. Poznamo društva in klube, ki se razlikujejo glede namembnosti
vključevanja - tako v rekreativni ali vrhunski šport. Občina Bled na podlagi pravilnika o
vrednotenju programov športa v Občini Bled sofinancira oba tipa klubov.
Športna društva, ki so trenutno aktivna so sledeča:
Veslaški klub Bled
Odbojkarski klub Bled
Smučarski klub Bled
Tekaško smučarski klub Bled
BIS Surf & Snowboard klub Bled
Atletsko društvo Bled
Nogometni klub Bled
Golf klub Bled
Kolesarski klub Bled
Hokejski klub mlade kategorije
Hokejsko drsalno društvo Bled
Hokejsko drsalni klub Bled
Drsalno društvo Labod Bled
Športno društvo za kegljanje na ledu Bled
Plesno društvo Blejski Plesni Studio
Padalski klub Avantura Bled
Jadralni klub Bled
Planinsko društvo Bled
Lovsko društvo Bled
Ribiška druţina Bled
Športno društvo mini golf Bled
Društvo za raziskovanje jam
Paintball klub Bled
Društvo za podvodne dejavnosti
Rafting klub Extrem
Avto moto društvo Bled
Športno društvo Bled 92
Športno društvo Ribno
Športno društvo Zasip
Športno kulturno ekološko turistično društvo Sam prišo
-
28
Najdaljšo zgodovino ima Planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno ţe leta 1893 s podruţnico na
Bohinjski Beli. Sledi mu v letu 1938 ustanovljeno Nogometno društvo, ki je imelo svoje prvo
nogometno igrišče na lokaciji današnjega kampa Bled. Veliko športnih klubov in društev se
usmerja tako v tekmovalni kot rekreativni šport.
4.3 ŠPORTNOTURISTIČNE AGENCIJE V OBČINI BLED
Na Bledu je ponudba turističnih agencij, ki trţijo športne programe, iz leta v leto bolj bogata.
Zaradi precejšnje zasičenosti športno-turističnih agencij na Bledu in okolici so ţe marsikatere
izmed njih propadle. Konkurenca je precejšnja, zato se vsak zase trudi osnovati program, ki bo
edinstven, boljši in naprednejši.
LIFETREK
Turistična agencija Promontana turizem je bila ustanovljena leta 1998 in pred petimi leti
preimenovana v turistično agencijo Lifetrek, ki je licencirana za opravljanje dejavnosti
organiziranja in prodaje turističnih aranţmajev. So člani Kongresnoturističnega urada Slovenije
(povzeto po: www.lifetrek.si).
Gre za podjetje z bogatimi izkušnjami in za enega vodilnih ponudnikov motivacijskih dogodkov,
team building programov, komunikacijskih delavnic, poslovnih treningov, poslovnih srečanj,
druţabnih srečanj in kongresov. Ustvarjajo dogodke in so specializirani za celostne poslovne
prireditve na ključ. Zmagovalec.si je program podjetja Lifetrek d.o.o., kjer izvajajo poslovne
programe namenjene podjetjem in drugim poslovnim skupinam. Programi so namenjeni dvigu
motivacije zaposlenih, oblikovanje komunikacije, organiziranju poslovnih srečanj, motivacijskih
potovanj, konferenc, seminarjev, zabavnih dogodkov in piknikov, dogodkov brez meja in
organizaciji športnih dogodkov v naravi (www.lifetrek.si).
Programi, ki spadajo ţe v utečen del ponudbe, so: Adrenalinske variante, Smaragdna avantura,
Bobnarska seansa, Tree climbing, Indijanska avantura, Zmajeva skrivnost, Iskanje zvona, Timsko
kuhanje, Ukradena violina in Benetke po morju (povzeto po: www.lifetrek.si).
Njihov pristop je inovativen, zagotavljajo presenečenje, novo izkušnjo, visok nivo motivacije in
dosego zastavljenih ciljev. Dogodke izvajajo na področju celotne Slovenije, Hrvaške in na
področju Alpe-Adria. Motivacijska potovanja so organizirana na vseh celinah sveta, saj koncept
in izbiro destinacije izdelajo na podlagi ţelenih ciljev naročnika (Skozi dţunglo Venezuele,
Treking s konji na severu Mongolije, S kolesom po Korziki, itn.) (povzeto po: www.lifetrek.si).
3GLAV ADVENTURES
Agencija, ustanovljena leta 2004 in specializirana v aktivnostih v naravi, ima ekipo izkušenih in
strokovno usposobljenih vodičev, ki uţivajo v druţenju, pustolovščinah in nedotakljivi naravi.
Usposobljeni so na področju soteskanja, kajakaštva, raftinga, kolesarskih izletov, jahanja,
jadralnega padalstva, športnega padalstva, potapljanja v jezeru, pohodništva ter gorništva in
preostalih aktivnosti na področju Bleda, Triglavskega Narodnega Parka in Julijskih Alp.
-
29
Posebnost v ponudbi predstavlja paket tedna akcije, ki vključuje vse prevoze, nastanitve z
zajtrkom, celodnevni izlet v dolino smaragdne reke in tri ali več različnih športnih aktivnosti po
ţelji (soteskanje, gorsko kolesarstvo, rafting ipd.). Ponujajo tudi vikend paket aktivnosti in
zabave za zaključene druţbe (povzeto po www.3glav-adventures.com)
Agencija obratuje v poletni sezoni, od aprila do oktobra. 3glav adventures izvaja strogo politiko
odgovornega turizma, v skladu za čim večjo zaščito in varovanje narave. Obiskovalci so vedno
dobrodošli v prostorih agencije, kjer lahko dobijo kakršnekoli informacije glede aktivnosti,
namestitve in prevozov. Poleg tega pa ponujajo brezplačni dostop do interneta, poceni
mednarodne telefonske klice, kopiranje digitalnih fotografij na zgoščenke in še veliko več
(povzeto po www.3glav-adventures.com).
AMIGO
Športno-turistična agencija Amigo je bila ustanovljena leta 2007 in je specializirana za aktivnosti
v naravi. Glavni namen agencije je deliti znanje z gosti, jim razkazati vse najintimnejše kotičke
na Bledu in okolici ter popestriti njihov obisk z veliko mero adrenalina, sprostitve, predvsem pa
nepozabnih doţivetij. Največje zadovoljstvo ustanoviteljev je zadovoljiti svoje goste do te mere,
da se radi vrnejo in s svojo izkušnjo pritegnejo pozornost drugih popotnikov, svojih prijateljev in
znancev. Kot ţe vemo, se dober glas širi v deveto vas (D. Vukelj, osebna komunikacija,
november 2009).
Amigo organizira izlete skozi celo leto in zajema tako zimske kot letne aktivnosti. V poletni
sezoni, od aprila do oktobra, je izbor aktivnosti zelo pester: rafting, soteskanje, vodeni izleti s
kajakom, hydrospeed, kolesarski izleti, pohodništvo, alpinizem, plezanje, jahanje, jadralno
padalstvo, tandemskimi skoki s padalom. V zimski sezoni, od novembra do marca oziroma
aprila, Amigo prav tako ponuja širok izbor aktivnosti kot so: tečaji alpskega smučanja, izleti s
krpljami, sankanje in druge aktivnosti. Vsi izleti in aktivnosti so profesionalno vodeni pod
vodstvom izkušenih in usposobljenih vodičev. V ponudbi je poseben poudarek tudi na dnevnih
izletih, ki so nedvomno vredni ogleda: dolina reke Soče – Bovec, Bohinj z jezerom, Postojnska
jama – Ljubljana, Kras in Obala.
Del ponudbe predstavlja tudi organizacija nepozabnih dogodkov za podjetja. Bled z okolico je
izvrstna izbira za popestritev delovnega dne in okrepitev vezi med zaposlenimi (D. Vukelj,
osebna komunikacija, november 2009).
HELIA
Turistična agencija Helia v svoji ponudbi daje največji poudarek na izpopolnjenih in strokovno
vodenih kolesarskih izletih, saj nudijo individualna in skupinska potovanja. Ponujajo tudi
eksotična potovanja priporočljiva vsem z zanimanjem za izven evropske kulture, sprejemanjem
navad in ljudi (Kuba, Kenija, Vietnam, Jemen). Organizirajo vandranja ali skupinske in
individualne trekinge (Italija, Francija, Škotska, Irska), jadranja (Francija, Velika Britanija,
Nemčija, Irska) ter organizirane počitnice s kanuji ali z vozom in konji (povzeto po
www.helia.si).
-
30
SPORTY
Športna agencija Sporty je bila ustanovljena leta 2004. Poudarek je na programih za otroke, ki so
razdeljeni v starostne skupine, in sicer: Prvič Sporty, Sporty Predšolček, Sporty Osnovnošolček
in Sporty Odbojkar. Na začetku Sportyjeve sezone sredi meseca septembra, vsakoletno
organizirajo prireditev namenjeno otrokom in njihovim staršem, imenovano S Sportyjem v novo
šolsko leto. Sporty ima svojo zaščitno maskoto zajčka, imenovanega Sporty, po katerem je
agencija dobila ime. Druţi jih slogan “Z nami je šport zabava“, ki ponazarja način dela in
skupnega druţenja (Ambroţič, 2007).
Športna agencija Sporty izvaja še vrsto drugih programov, kot so organizacija poletnih taborov,
različne tečaje, animacije, programe za šole in vrtce. Agencija izvaja tudi športne programe za
starejše, hotelsko animacijo in organizacijo prireditev (Ambroţič, 2007).
BLED RAFTING in ADVENTURE RAFTING
Rafting se v zadnjih letih uveljavlja kot eden popularnejših športov, primeren tako za začetnike,
za ljubiteljsko ukvarjanje in aktivne športnike. Doţivetje neokrnjene narave, spust po vodah Save
Bohinjke in Save Dolinke je nepozabno doţivetje za vsakega udeleţenca (www.adventure-
rafting.si).
Poleg raftinga, ki je osnovna aktivnost Fun raftinga v poletnem delu sezone, ponujajo tudi vodene
izlete s kolesom, izlete po rečnih soteskah, airsoft, najem mini raftov, rolarjev in koles, skoke s
tandem padalom z letala ali z gora. Vsaka od teh dejavnosti je zaključena celota in jih kot take
tudi trţijo (www.bled-rafting.si).
FUN RAFTING
Fun Rafting vam nudi raznovrstne športne aktivnosti - oddih, adrenalin, izlete, zabavo, skratka
vse, kar vam pospeši bitje srca in nudi nepozabno doţivetje. Odlikuje se po tem, da zajema
praktično celotno paleto raznovrstnih športnih aktivnosti, ki so trenutno na voljo v Sloveniji.
Zdruţuje strokovnjake iz različnih področij (športnih, pedagoških, andragoških), kar omogoča
strokovno in organizacijsko izvedbo posameznega programa na najvišjem nivoju
(www.funrafting.com).
V ponudbi imajo tudi posebne programe za podjetja (teambuilding, leadership building) in
programe za otroke vseh let. Slednja sta vodena pod taktirko njihovih poslovnih partnerjev, ki na
svojem področju predstavljata inovativnost, strokovno pedagoške in andragoške pristope na
visoko kakovostni ravni (www.funrafting.com).
4.3.8 EVALVACIJA ŠPORTNOTURISTIČNIH AGENCIJ V OBČINI BLED
Pregled blejskih športnoturističnih agencij kaţe, da je ponudnikov športnega turizma precej
veliko. Agencije ponujajo raznolik program za športne turiste, ki so strastni, uţivajo v novih
http://www.bled-rafting.si/http://www.funrafting.com/
-
31
športnih izkušnjah, aktivno sodelujejo pri oblikovanju športnih aktivnosti, pogosto širijo glas o
ponudbi in s tem privabljajo potencialne obiskovalce.
Večina agencij se je razvila v zadnjih nekaj letih, ko je športni turizem postal ena izmed
perspektivnejših vej turizma. Programi, ki jih trţijo, prinašajo Bledu pomemben del prihodka iz
turističnih dejavnosti. Poleg tega pozitivno vplivajo tudi na samo percepcijo kraja samega –
športnoturistične agencije dajejo Bledu pečat turističnega središča, ki poleg umirjenega uţitka v
naravi, turistom nudi tudi aktiven oddih, nove dogodivščine, ki pomenijo odmik od vsakdanjika.
Po drugi strani pa ima številčnost športnoturističnih agencij tudi svoje pomanjkljivosti. Zaradi
prenasičenosti v ponudi nekatere športne agencije teţko ohranjajo kvaliteten nivo in pristop pri
izvajanju vseh aktivnosti. Tu bi lahko uporabili rek »Več je manj«. Problem se kaţe tudi pri
izvajanju športnih aktivnosti, saj vodiči niso vedno strokovno usposobljeni in licencirani. Poleg
tega nekateri niso zadostno podkrepljeni v strokovnem znanju in izkušnjah s področja vodenja.
Blejski športni turizem pa nima pomanjkljivosti le na področju izvajanja storitev, temveč tudi na
področju strateških usmeritev v turizmu. Občina Bled in z njo povezane organizacije ne
spodbujajo, da bi se izvajala vizija razvoja turizma in športnega turizma v okviru tega. Za
področje turizma obstajajo sicer usmeritve, h katerim Bled stremi, vendar te pogosto ostajajo le
na papirju.
-
32
5. RAZNOLIKOST ŠPORTNIH ZVRSTI
Osveščenost glede potrebe po gibanju je danes na precej visoki ravni. Športna dejavnost krepi
zdravje in bogati ţivljenje ter lahko predstavlja enega učinkovitejših načinov za uresničevanje
lastnih potreb in odgovor na potrebe po uresničevanju doţivljajskih vrednot (uţivanje v naravi, v
gibanju ipd.) in na potrebo po telesnem ravnoteţju in zdravju (povzeto po Berčič, 2001).
Pristen stik z naravo ponujajo tako letni kot zimski športi. Bled ima blago, zdravo, subalpsko
klimo, ki omogoča dolgo kopalno sezono. Problem predstavljajo le mile zime, ki tudi zaradi
nadmorske višine ne zagotavljajo zadostne sneţne odeje. Vendar nam bliţnja okolica z grebeni
Julijski Alp in Karavank omogoča tudi drzne zimske športe.
5.1 LETNI ŠPORTI
5.1.1 IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO
Pohodništvo
Prvi vodnik izletov po Bledu in okolici, z naslovom Blejski izleti, je nastal ţe leta 1935
po naročilu Zdraviliške komisije. Potem je bilo napisanih veliko vodnikov, ki se jih
posamezniki posluţujejo predvsem za daljše in zahtevnejše izlete. Prednost Bleda kot
turističnega kraja predstavljajo krajši izleti po bliţnji okolici. Urejene sprehajalne poti nas
popeljejo na griče osamelce nad jezerom. Pogledi na pokrajino z Grajskega hriba, Straţe,
Dobre Gore, Kozarce, Osojnice ali Kuhovnice so izredno lepi. Sprehajalne steze so
vzdrţevane in jasno označene s kaţipoti, ki so opremljeni z imeni in številko izleta.
Sprehajalne poti so označene na zemljevidu Bled – karta mesta, še posebej pa so sprehodi
označeni in opisani na zemljevidu Bled – turistična karta občine. Ob izbiri poldnevnega
izleta se lahko odpravimo na sprehod skozi prijazne vasice v okolici Bleda: Ribno, Selo,
Bodešče, Kupljenik, Slamnik, Mlino, Rečica, Spodnje in Zgornje Gorje
(http://www.bled.si/default.asp?id=215). Omembe vreden je tudi projekt STO, ki je v
sodelovanju s 25 partnerji ustanovilo zdruţenje za pohodništvo, da bi razvijali kvaliteten
turističen projekt pohodništvo, ga promovirali in skrbeli za enakomerno trţenje. V
Sloveniji je sedaj šestnajst specializiranih hotelov in penzionov, ki vljudno vabijo zagrete
pohodnike. Na Bledu med sledeče spada Hotel Krim, ki je prijazen do športnikov in
ponuja različne pohodniške pakete.
Gorništvo
Kuliso Bleda sestavljajo gozdovi Pokljuke, Meţakle in Jelovice, v ozadju pa na eni strani
Julijske Alpe s Triglavom, Rjavino in Debelo pečjo, na drugi strani Karavanke s Stolom,
Vrtačo in Begunjščico. Na vzhodu se ob jasnem vremenu vidijo tudi Kamniško–Savinjske
Alpe. Gorniška tradicija je na Bledu stara več kot 100 let. Razvoj turizma je bil v teh
krajih močno povezan z gorništvom, saj je gora v bliţnji in daljni okolici Bleda v izobilju.
-
33
Sredogorski izleti na Jelovico (Taleţ), Pokljuko (Galetovec, Lipanca), Meţaklo
(Jerebikovec) in v Karavanke (Ajdna, Roblekov dom pod Begunjščico ali Dobrča) so
dober uvod in preizkus za ture v visokogorje. Planinsko društvo najbolj pogosto
organizira izlet na planino Lipanca nad Pokljuko, kjer ima v lasti planinsko kočo. Od koče
na Lipanci, ki je odprta skozi celo leto, so moţni privlačni in tehnično lahki planinski
vrhovi: Begunjščica, Stol, Debela peč in Viševnik. Večjo izurjenost in fizično
pripravljenost zahtevajo Vrtača, Draški vrhovi ali vzpon na Triglav. Za slednje izlete se
priporoča spremstvo vodnika ali vsaj potrebno vodniško literaturo in zemljevid.
Športnoturistični agenciji 3glav adventures in Amigo ponujata moţnost organiziranega
pohodniškega ali gorniškega izleta v spremstvu licenciranega gorskega vodnika. Ker pa je
teh na Gorenjskem precej malo, so ponavadi polno zaposleni, zato je vnaprejšnja
rezervacija vodenega izleta priporočljiva (http://www.bled.si/default.asp?id=215).
Slika 5: Pohod na Tosc (osebni arhiv).
5.1.2 KOLESARJENJE
Voţnja s kolesom je najboljša oblika spoznavanja pokrajine. Blejski kót je primeren prav za vse
kolesarje, pa naj bodo to nezahtevni starejši gostje in mlade druţine ali zagrizeni rekreativci.
Posebnih prog, samo za kolesarje, na Bledu in v okolici sicer ni, so pa za kolesarje izven glavne
sezone, ko ni veliko prometa, primerne skoraj vse ceste. Lokalne ceste in kolovozne poti med
vasmi v okolici Bleda so primerne za krajše kolesarske izlete, medtem ko gosta mreţa gozdnih
cest na Jelovici, Pokljuki in Meţakli lahko zadovolji še tako zahtevnega gorskega kolesarja. Za
tiste z malo manj kondicije je primeren kolesarski izlet po dolini Radovne ali kolesarski izlet v
senci smrekovih gozdov na Pokljuki. Poudariti velja, da je povsod po Sloveniji voţnja s kolesi
izven cest in kolovozov prepovedana. Na Bledu je na več krajih moţna izposoja koles ali po ţelji,
najem vodnika. Nekateri moţni kolesarski izleti so označeni na zemljevidu Bled – turistična karta
občine, v obliki simbola silhuete kolesa. Drugi projekt Slovenske turistične organizacije je
http://www.bled.si/default.asp?id=215
-
34
Kolesarjenje po Sloveniji, katerega namen je predstaviti raznoliko Slovenijo, športni duh
prebivalcev, bogato kulturo in tradicionalno kulinariko. Predstavljene in opisane so kolesarske
poti po celi Sloveniji, ponujeni različni kolesarski paketi, ki nudijo različne tipe nastanitev. Dva
kampa ter 48 hotelov, razpršeni po celi Sloveniji, so posebej naklonjeni kolesarjem. Na Bledu se
kot kolesarjem prijazne nastanitve predstavljajo hotel Park in hotel Ribno ter Camping Bled.
Športnoturistična agencija Helia je tista, ki med vsemi agencijami daje največji poudarek
strokovno vodenim kolesarskim izletom - nudijo moţnost tako individualnih kot skupinskih
kolesarskih izletov. Moţnost najema kolesarskega vodnika dopuščata tudi agenciji Amigo in
3glav adventures.
Slika 6: Kolesarski izlet na Straţo (Vir: Miha Berc).
5.1.3 PLAVANJE, POTAPLJANJE
.
Blejsko jezero je primerno za številne vodne športe, saj sezona traja od sredine junija do konca
septembra. Voda ima v povprečju 22 stopinj Celzija. Med aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati v
vodi, sta tudi plavanje in potapljanje. Plavanje je izvedljivo samo v priobalnem pasu na zahodu
jezera, na Mlinem ter v Grajskem kopališču. Ostali del jezera je namenjen pletnarjem, ki s pletno
prevaţajo goste na otok. Veslačem sta za treninge namenjena dva pasova po dolţini jezera. Na
Bledu najdeni tudi termalna kopališča, in sicer v hotelu Toplice, hotelu Golf in Park ter hotelu
Jelovica.
5.1.4 TENIS
V predvojnem času je postal na Bledu zelo popularen tenis. V zdraviliškem parku so najprej
uredili 3 teniška igrišča, nato pa še eno s provizoričnimi tribunami in garderobo. V sodelovanju s
teniškim klubom iz Beograda so vsako leto v začetku avgusta na vrhuncu sezone pripravili
atraktiven teniški turnir. Udeleţili so se ga najboljši domači in tuji igralci. Takrat je bil to izreden
druţbeni dogodek v letovišču (Benedik, 1993).
-
35
Danes je na Bledu in okolici na voljo 14 zunanjih teniških igrišč. Pet jih je pri hotelu Ribno, štiri
so na sami obali jezera – v Mali Zaki blizu Regatnega centra, eno teniško igrišče je na voljo pri
hotelu Vila Bled, najbliţje centru pa so igrišča pri hotelu Golf, pod Straţo in pri Alp penzionu.
Na igriščih pri hotelu Ribno organizirajo teniško šolo in različne teniške turnirje za različne
starosti.
5.1.5 GOLF
Na Bledu je največje slovensko igrišče za golf. Igrate ga lahko od marca in novembra in je znano
kot eno najlepših v Evropi. Leţi 2 km vzhodno od Bleda na terasi, 60 m visoko nad kanjonom
Save. Nadmorska višina igrišča je 504 do 520 m. Zemljišče je rahlo razgibano, poraslo z gozdom.
Čudovito ozadje visokih Karavank na severni strani in ostrih grebenov Julijskih Alp, s Triglavom
v daljavi zahodnega obzorja, zagotavljajo nepozabna doţivetja in največje uţitke za igralce golfa.
Podnebno izredno prijetno okolje omogoča igranje od pomladi do pozne jeseni. Površina
starejšega igrišča Bled obsega 65 ha in ima 18 lukenj, PAR 73, SSS 72, dolţina 6338 m. Na
novem je bilo dokončanih 9 lukenj, PAR 72, SSS 72, dolţina 2168 m, površina pa je 21 ha. V
igralni sezoni je na njem vsako leto več mednarodnih turnirjev (www.golfbled.si).
5.1.6 MINI GOLF
Igrišče stoji na 3628 kvadratnih metrih ob Ljubljanski cesti za hotelom Park. Z 18 igralnimi polji
v skupni dolţini 288 m je eden največjih klasičnih malih golfov v Evropi. Igrišče gosti razna
tekmovanja v klasičnem malem golfu, med njimi tudi Drţavno prvenstvo za posameznike. Po
odigrani igri pa se lahko v prijetni senci okrepčate na gostinskem vrtu
(http://www.bled.si/default.asp?id=205).
5.1.7 JADRANJE S PADALOM IN LETALOM
Športno letališče Lesce-Bled je od središča Bleda oddaljeno 4km. Poleg jadralnega letenja
organizirajo skoke s padalom v tandemu in panoramske polete nad Bledom, Bohinjem in
Julijskimi Alpami (http://www.bled.si/default.asp?id=207).
5.1.8 ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE
Ob zgodnji ustanovitvi PZS, porastu članstva pri PZS ter dosedanjih zavidljivih doseţkih naših
alpinistov v tej dejavnosti, lahko govorimo o alpinizmu kot nacionalnem športu.
Veliko ljudi ima o Bledu kot geografskem pojmu povsem napačno predstavo, saj mislijo, da ime
označuje le Blejsko jezero z oţjo okolico. V resnici pa je Blejska kotlina zelo obširna, z lego na
pragu Julijskih Alp in Karavank, zato predstavlja izvrstno izhodišče za planinske ture ter tudi
najzahtevnejšim gostom vzbudi ţeljo po alpinizmu. Predvsem Julijske Alpe so tiste, ki se
http://www.golfbled.si/http://www.bled.si/default.asp?id=205
-
36
bohotijo z vrhovi. Najboljša izhodišča za zahtevnejše gorske ture predstavljajo Kot, Krma, Vrata
ter Bohinjski Kot.
Do izhodišč za pohodniške vzpone je z Bleda slaba ura voţnje. Uveljavljeno turistično ponudbo
predstavlja tudi športno plezanje v plezališčih, katerega porast je zaznati v zadnjih nekaj letih.
Urejena in opremljena plezališča v neposredni bliţini Bleda so Pod Iglico na Bohinjski Beli,
Poljščica pri Bledu, v Peči pod Bodeščami, v Bohinju pa so najbolj obiskana plezališča Bitnje,
Belvue in Pod Skalco. Prav tako je za športno plezanje na voljo najem gorskega vodnika ter
izposoja opreme preko obstoječih športno/turističnih agencij.
5.1.9 VESLANJE
Naravne danosti Blejskega jezera z okolico predstavljajo idealne danosti za ta vodni šport. Bled
se je v povojnih letih razvil v pomemben veslaški center, zato je bil začetek veslanja kot
vrhunskega športa neizogiben. Organizirana je bila vrsta domačih in mednarodnih regat in tri
svetovna prvenstva. Prvo leta 1966, drugo leta 1979, tretje leta 1989. Poleg številnih drugih
me