OD 30. JANUARJA DO 11. FEBRUARJA 2011

Kinobalon 13

DO 11. FEBRUARJA 2012OD 28. JANUARJA

JAZ SEM BOBER BOR. AMPAK SAJ TO ŽE VEŠ, NE? KDO PA SI TI? 1, 2, 3, PRIDI Z MANO. SKUPAJ BOVA RAZISKOVALA, KAJ VSE SE DOGAJA NA FESTIVALU BOBRI. PSSSST, POKUKAJVA ČISTO POTIHO TUDI TJA, KAMOR OBIČAJNI OBISKOVALCI NE MOREJO. V BOBROVEM DNEVNIKU JE PROSTOR TUDI ZATE. ZA TVOJE ZAPISKE, RISBE, BELEŽKE O FESTIVALU. POKUKAJ NA ZADNJE STRANI. BOBROV NABIRALNIK TE VABI K ODZIVU Z LEPIMI NAGRADAMI.

V Bobrovem dnevniku se z Bobrom Borom potepamo po 4. ljubljanskem festivalu kulturno-umetnostne vzgoje, Bobri. Festival pripravlja in podpira Mestna občina Ljubljana. Izvršni producent festivala je Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana; filmski program in tole knjižico pripravlja Javni zavod Kinodvor, program za otroke in mlade Kinobalon; program spodbujanja branja pa Mestna knjižnica Ljubljana. Letošnji festival ima tudi bogat in pester likovni program, ki so ga pripravili javni zavodi in nevladne organizacije s področja likovnih umetnosti.

NA RAZSTAVO, V GLEDALIŠČE, OPERO, KINO IN V KNJIŽNICO ... PRIDITE Z RADOVEDNOSTJO IN SPOŠTOVANJEM. POVPRAŠAJTE STARŠE ALI UČITELJE, KAM GRESTE, KAJ SI BOSTE OGLEDALI IN KAKO SE MORAMO OBISKOVALCI VESTI.

NE ZAMUJAJTE! TUDI VI SOUSTVARJATE PREDSTAVO, RAZSTAVO, FESTIVAL ... STE SOUDELEŽENCI KULTURNEGA DOGODKA.

PRI NEKATERIH PRIREDITVAH JE POTREBNA TIŠINA. VČASIH PA JE SODELOVANJE ZAŽELENO. UPOŠTEVAJTE ŽELJE USTVARJALCEV IN ZAPOSLENIH V KULTURNI USTANOVI.

MED KULTURNIMI PRIREDITVAMI NE JEMO IN NE PIJEMO. MOBILNE TELEFONE POSPRAVIMO IN UGASNEMO, DA NE MOTIJO Z ZVOKOM IN SVETLOBO.

SPOZNAJMO PRAVILA PLOSKANJA (NPR. NA GLEDALIŠKIH PREDSTAVAH OBIČAJNO PLOSKAMO NA KONCU, NA KONCERTIH OB KONCU SKLADBE, NA NEKATERIH PRIREDITVAH PA IZVAJALCEM ZAPLOSKAMO TUDI PO DOBRI IZVEDBI).

POZANIMAJMO SE, KAM ODLOŽITI GARDEROBO.

NE SMETIMO IN NE UNIČUJEMO PREDMETOV. V KULTURNI USTANOVI NE DIVJAMO, NE KRIČIMO IN SE NE PRERIVAMO.

NA RAZSTAVAH V GALERIJAH IN MUZEJIH NAS VČASIH POVABIJO, DA SE LAHKO PREDMETOV DOTIKAMO. NEKATERIH UMETNIN PA SE NE SMEMO DOTIKATI (NPR. TISTIH, KI SO SHRANJENE V VITRINAH OZ. ZAŠČITENE Z VRVICO ...).

NE MOTIMO USTVARJALNEGA PROCESA IN DRUGIH OBISKOVALCEV.

IN ŠE PRAVILO ZA STARŠE IN UČITELJE: Otroci in mladi se na predstave in druge kuturne dogodke odzivajo zelo različno. Mnoge kulturne ustanove označijo, za katero starost je predstava primerna. To so le okviri, ki so za vsakega otroka drugačni. Če otroku predstava ni všeč, je ne razume, se dogajanja boji ali izraža željo, da bi predstavo zapustil, to upoštevajmo.Kolofon • Bobrov dnevnik • Zbirka Kinobalon, 13. knjižica • Pripravili in uredili: Barbara Kelbl in Irena Matko

Lukan • Strokovni sodelavci pri pripravi prispevkov: Bober Bor opazuje: Ina Širca; Bober posluša: Franci Krevh, SToP; Kakšna je lahko lutka: Ajda Rooss • Priporočila za branje stripov: mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar (Pionirska, MKL) ter Katerina Mirović (Stripburger) • Avtor lika Bober Bor: Luka Cimolini • Ilustrirala: Tanja Komadina • Oblikovanje in LTU: Andraž Filač • Jezikovni pregled: Mojca Hudolin • Gradivo: arhiv in gradiva sodelujočih ustanov ter Mladinske knjige Založbe • Založil: Javni zavod Kinodvor, 2012.

GREVA SKUPAJRAZISKOVAT? ŽIVIJO!

1.

2.3.4.

7.8.

5.6.

9.10.

DESETZLATIH

PRAVIL PRIOGLEDU KULTURNIH

PRIREDITEV

Bober Bor na ilustraciji gloda delo Dragice Čadež: Skulptura igralo - zmaj.

OPAZUJ SLIKE IN KIPE TER POVEŽI,KAR SPADA SKUPAJ, NPR. DVE ILUSTRACIJI,DVA KIPA …

LIKOVNEUMETNOSTI

Likovni umetniki z umetninami izražajo svoja spoznanja, izkušnje, misli in čustva. Uporabljajo različna likovna izrazna sredstva, različne materiale in pripomočke. Najlepše je, če umetnino doživiš v živo, denimo na razstavi. Pridi na Bobrovo likovno pot. Tam se boš lahko tudi ti vključil/a v ustvarjalni proces, ki je za vsakega človeka poseben, edinstven in neponovljiv.

Likovni motivi: Lila Prap (Žuželčji zakaji), Ančka Gošnik Godec (Zelišča male čarovnice), Sandi Červek (Dve muhi, Tihožitje), Angelo Putti (konzola v obliki kraljeve glave s stopnišča dvorca Zalog pri Moravčah), Mirjam Zupančič (Hrepenenje), Eka Vogelnik (lutki iz predstav O miški, ki si je trebušček raztrgala in Makalonca).Fotografije: Matevž Paternoster, Brina Vogelnik, arhiv MGML in MKZ.fo

to: B

rin

a S

aje

Vo

ge

lnik

foto

: Bri

na

Sa

je V

og

eln

ik

OPAZUJEBOBER BOR OZRI SE OKROG SEBE IN POIŠČI

STVARI, NA KATERE SO ODTISNJENI

PODOBE, ČRKE IN VZORCI.

ALI VEŠ, DA GRAFIKO LAHKO USTVARIŠ TUDI S PREPROSTIMI ODTISI? V SPODNJE KVADRATE LAHKO NAREDIŠ ODTIS (FROTAŽ), TAKO DA POD PAPIR POLOŽIŠ RAZLIČNE PREDMETE, NATO PA ČEZ PAPIR PODRGNEŠ S SVINČNIKOM ALI Z VOŠČENKO. POIŠČI RAZLIČNE PREDMETE, KI JIH LAHKO ODTISNEŠ. NA SPREHODU V PARKU LAHKO NAJDEŠ DREVESNO LUBJE ALI LIST. MORDA IMAŠ V ŽEPU KOVANEC? KAKŠNI ODTISI NASTANEJO?

Odtisi bodo še lepši, če vzameš tanjši in tudi večji list papirja. Če ti bo kak odtis še posebej dobro uspel, ga lahko pošlješ v Bobrov nabiralnik (glej natečaj na zadnji strani).

KAJ POČNE DEKLICA NA GRAFIKI?KAJ MISLIŠ, S KOM ŽELI DEKLICA GOVORITI PO TELEFONU?KJE JE DEKLICA? KAKŠNA JE POKRAJINA V OZADJU? KAJ DEKLICA RAZMIŠLJA? KAKO SE POČUTI?

TUDI TI RAD/A TELEFONIRAŠ? KOMU TELEFONIRAŠ?KAKO BI TI UPODOBIL/A TELEFONIRANJE?KAKŠEN BO TELEFON?KAJ BI NARISAL/A V OZADJU?

Grafiko Klic je ustvarila Tinca Stegovec. Tinca Stegovec je slikarka in grafičarka, delovala pa je tudi kot publicistka in pedagoginja. Njene grafike so na ogled na retrospektivni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Ljubljani. Ilustracije Tince Stegovec lahko najdeš v številnih knjigah: Zakleti grad Frana Milčinskega, Ognjeni krst Gregca Petelinčka Franceta Bevka, Deklice na potepu Marlene Humek-Pehanijeve ... Tinca Stegovec je rada potovala, veliko je brala in vsa opažanja prenesla v ustvarjanje likovnih del.

TUDI GRAFIKA SPADA MED LIKOVNE UMETNOSTI.Beseda grafika izvira iz grške besede graphein. Pomeni pisati ali vrezovati. Grafika je prisotna v vsakdanjem življenju.

PREDSTAVLJAJ SI, DA JE TVOJA NALOGA ZASNOVATI PLAKAT ZA PREDSTAVO ALI Z GRAFIKO OPREMITI KNJIŽNO ILUSTRACIJO. TO LAHKO NAREDIŠ TAKO, DA LIKOVNI MOTIV OBLIKUJEŠ V MATRICI – TO JE LAHKO LES, KARTON, KOVINSKA PLOŠČA ... NATO NA MATRICO NANESEŠ TISKARSKO BARVO IN NAREDIŠ ODTIS. TO, KAR NASTANE, JE GRAFIKA OZIROMA GRAFIČNI LIST. OGLEJ SI GRAFIKO KLIC IZ LETA 1978.

STRIPGOTOVO IMAŠ RAD/A STRIPE. ALI VEŠ, DA SO LJUDJE ŽE V PRADAVNINI PRIPOVEDOVALI ZGODBE TAKO, DA SO KAZALI PODOBE? A TO ŠE NISO BILI STRIPI. STRIP JE ZGODBA V RISBAH, KI JIH SPREMLJA KRATKO BESEDILO.

ČE PA ŽELIŠ DOBRE STRIPE BRATI, POGLEJ TALE SEZNAM IN IZBERI KAJ ZASE.

NO, VIDIŠ, TAKOLE POČASI NASTAJA ZGODBA V STRIPU.Če strip zanima tudi tebe, sodeluj v mladinskem natečajuza strip in animacijo – ŽIVEL STRIP. Več o tem nahttp://www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip

Za predšolske otroke:Vrtec pri veseli kravi (Jelka Godec Schmidt), Modri medvedek (MarjanManček), Veliko potovanje (Helena Klakočar Vukšić).

Za otroke v prvem triletju osnovne šole:Hribci kremeniti (Marjan Manček), Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu (Matjaž Schmidt), Počečkani ropar = Scribble robber (Lucija in Damijan Stepančič), Maruška Potepuška (Marjan Amalietti), Kavboj Pipec, Rdeča pesa in Luna (Božo Kos).

Za otroke v drugem in tretjem triletju osnovne šole:Male črne skrbi (Matej Lavrenčič), Lov za izgubljenimi rolerji (Grega Mastnak), Živa sem! (Andrej Štular), Zbirka Miki Muster: Miki 1 … Miki 4 (Miki Muster), Pojoči grad: priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu! (Kaja Avberšek, Peter Kus, Boštjan Gorenc Pižama), Najmanjša velika enciklopedija stripa: strip dr. Horowitza (Ciril Horjak, Mihael Rudl, Marija Lotrič).

Avtorji likov v ilustracijah so Marjan Manček, Matej de Cecco, Kaja Avberšek in Jelka Godec Schmidt.

Širši pregled kakovostne knjižne produkcije za otroke in mladino najdete v priročniku Geneze – poti v bistroumne nesmisle: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011, ki ga pripravlja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL.

IN PLESGLEDALIŠČE

GIBALNO

Kako je igrati Rožletav predstavi Kekec?Rožleta vedno igram z veseljem, saj je navdušenje občinstva v dvorani vedno tako silovito, da je trud več kot poplačan. Igralcu največ pomeni odziv publike, pozornost, smeh in na koncu aplavz, s katerim gledalci izrazijo svoje mnenje. Igralci po ploskanju ugotovimo, ali je bila predstava ljudem všeč ali ne.

Se kdaj res ujeziš na Kekca v predstavi, ko zbija šale na tvoj račun?Vse je igra, tudi jeza je igra. In če se ujezim na Kekca, se ujezim tako, kot se mi zdi, da bi se v resnici ujezil Rožle. Ko sem bil še otrok, sem se velikokrat jezil na svojega starejšega brata, tako nekako kot se Rožle na Kekca, in to mi je pomagalo, ko sem razmišljal o vlogi Rožleta.

Kaj pomeni biti igralec? Se igralci radi igrate?Igralec je človek z domišljijo, zato se lahko vživi v različne ljudi. Lahko si zamisli, da je kralj ali berač, lahko je norec, ropar ali bojevnik ... Lahko je kdorkoli in domišljija mu pomaga, da vlogo odigra tako dobro, da mu občinstvo verjame, da je zares kralj, berač, norec, ropar ali bojevnik ... Gledališče je igra, domišljija, in na drugi strani je tako resnično, kot je resnično življenje.

Si tudi ti rad hodil v gledališče, ko si bil otrok? Ti je kaka predstava še posebej ostala v spominu?Že od malega sem rad šel v gledališče. Najljubše so mi bile pravljične igre. Spomnim se neke predstave, ki jo je moja mama režirala na šoli, pozabil sem naslov, nastopali so škratje in vile, gledali so skozi nekakšen daljnogled v zelo oddaljene svetove in pripovedovali, kaj vse vidijo onkraj. Bilo je čudovito.

Je drugače, če v gledališču igraš za otroke ali za odrasle? Otroške predstave je lepo igrati zato, ker se otroci odzivate sproščeno. Kadar se vam zdi smešno, se režite na ves glas, in kadar je grozno, kričite in zganjate hrup. Če vam je dolgčas, pa preprosto zehate in komaj čakate, da bo konec. Otroci ste divji in iskreni, in to mi je všeč. Odrasli so bolj zadržani in ne veš natančno, kaj si mislijo.

Je šola za igralce težka? Šola za igralce, akademija, ni težka, zato ker se učiš stvari, ki jih rad počneš. Petje, ples, igranje – vse to sem od vedno rad počel. Na igralski šoli, na primer, ni matematike. Matematike nikoli nisem maral in zdelo se mi je perfektno, da tega predmeta nismo imeli.

Na Bobrih nastopaš tudi v predstavi Ribič in njegova duša. Tu igraš različne like. Se kdaj zmedeš? Kako si vse zapomniš?Nikoli se ne zmedem, ker je vse zelo natančno določeno. Ko zamenjam kostum, sem nekdo drug. Včasih se zgodi, da malo pozabim besedilo, ampak potem si hitro izmislim svoje besede, in nihče ne ve, da sem kaj zamešal, razen igralcev, s katerimi sem skupaj na odru, in takrat nam gre vsem na smeh.

Predstavo Ribič in njegova duša si tudi režiral. Kakšna je razlika med igranjem in režijo?Razlika je velika. Zelo malo režiserjev nastopa v svojih predstavah. Režiser predstavo oblikuje, pove, kakšni naj bodo kostumi, kakšna naj bo glasba, scenografija, kako morajo igrati, in ko je vse to narejeno, je njegovo delo končano, igralci pa vsak večer nastopamo pred občinstvom.

Za kateri poklic pa bi se odločil, če ne bi bil igralec?Bil bi astronom, da bi lahko skozi teleskop gledal v oddaljene svetove našega vesolja. Ampak na astronomski šoli imajo veliko matematike, zato sem se raje odločil, da bom igralec, in ni mi žal.

Ribič in njegova duša, foto: Matej Peternelj Kekec, foto: Barbara Čeferin

GLEDALIŠČE SKRITO

Gledališče je umetniška ustanova, kjer si lahko ogledamo gledališke predstave. Gotovo si že velikokrat opazoval/a igralce in igralke na odru. Verjetno veš, da režiser oz. režiserka postavi predstavo na oder. A ustvarjalcev predstave je še mnogo več. Poglej nekaj teh skritih poklicev. Ste v razredu že kdaj pripravili predstavo? Opiši, kako je nastajala.

KOSTUMOGRAFKA SI ZAMISLI, KAKO BODO IGRALCI IN IGRALKE OBLEČENI.

TONSKI MOJSTER PREDVAJA POSNETO GLASBO IN SKRBI ZA RAZLIČNE ŠUME (DENIMO GRMENJE).

FRIZERKA ALI MASKERKA POSKRBI ZA IGRALKINE LASE, JO NALIČI.

KAJ PA BI V GLEDALIŠČU NAJRAJE POČEL/A TI?

OBLIKOVALEC SVETLOBE LAHKO V PREDSTAVI Z LUČJO PRIČARA DAN ALI NOČ.

foto: Žiga Koritnik

foto: arhiv SMG

foto: Žiga Koritnik

foto: Iztok Kovač

VIDIŠ, SKRIVAM SE,KER SEM DANES ŠEPETALEC. ČE SE IGRALCEM NA ODRU ZATAKNE, JIM POMAGAM Z BESEDILOM.

LUTKOVN0GLEDALIŠČE

Lutka je lahko vsak predmet ali igrača. Lahko jo naredimo iz papirja, kartona, plastike, lesa, blaga, volne, usnja, žice … Toda šele ko jo oživimo, postane lutka. Lutkam posodimo svoj glas in jih premikamo s svojim telesom, največkrat z rokami. Oživljanju lutk in predmetov pravimo animacija.

Na kazalec si nataknemo žogico iz pene ali stiropora, ki postane lutkina glava. Izdelamo še obleko. Palec in sredinec ali kar vsi trije preostali prsti pa postanejo lutkine roke. Taki lutki rečemo ROČNA LUTKA.

Če si na dlan nataknemo nogavičko ali papirnato vrečko ter nanjo nalepimo nekaj dodatkov za oči, nos in usta, nastane MIMIČNA LUTKA. Ta lutka lahko odpira in zapira usta, govori in poje. Zgornje štiri prste uporabimo za zgornjo čeljust, palec pa za premikanje spodnje čeljusti.

Če na karton, leseno ploščo ali lepenko narišemo risbo in jo izrežemo, nastane PLOSKA LUTKA. Roke, noge in glavo lahko izrežemo posebej in jih z vrvico ali posebnimi kovinskimi spenjali pritrdimo na trup, tako kot pri možičku kopitljačku. Lutko pritrdimo na palico ali žico.

Lutki, s katero igramo pred seboj na prizorišču, ki je podobno mizi, rečemo NAMIZNA LUTKA. Največkrat jo oživljamo s posebnim držalom, ki je na njeni hrbtni strani.

Lutkam, ki visijo na tankih vrvicah, pravimo MARIONETE. Te lutke najbolje posnemajo človekovo gibanje. Največkrat so iz lipovega lesa, da niso pretežke. Vsak delček telesa (roke, noge, glavo, telo) izdelamo posebej in jih potem sestavimo. Sestavljeno marioneto pobarvamo in oblečemo, nato pa jo z vrvicami navežemo na posebno držalo. Z vrvicami premikamo noge in roke. Zahtevne marionete imajo lahko celo 40 vrvic. Si lahko predstavljaš, kako spreten mora biti lutkar, da oživi tako marioneto?!

Če v lutko zapičimo palico, dobimo JAVAJKO. Smešno ime, ne? Lutkam na palici pravimo javajka, ker so doma na daljnem otoku Java. Javajka ima po navadi tri paličice: glavna poteka vzdolž telesa lutke in na vrhu nosi glavo lutke, s stranskima dvema paličicama pa premikamo roke.

Najstarejše lutke pa so prav gotovo SENČNE LUTKE. Spoznal jih je že jamski človek, ko je občudoval ples senc, ki jih je plamen slikal na stene jam.

KAKŠNO LUTKO PA BOSTE NAREDILI VI?

KAKŠNA JE LAHKO LUTKA?

foto: Žiga Koritnik

foto: Nejc Saje

foto: Alojz Sedovnik

foto: Blaž Samec

foto: Nada Žgank

foto: Nejc Sajefoto: Nejc Saje

FILM KAKŠNO HECNO BITJE!

TI PA ŽE NISI BOBER!NE, JAZ SEMMUMIN.

Na festivalu Bobri bo premierno prikazan film Mumini lovijo komet. Kaj pomeni premierno? Premiera je prva predstava nekega filma. To pomeni, da ste si film ogledali prvi, še pred vsemi drugimi gledalci.

Mumini so neke vrste škratje, troli. Dom trolov je Skandinavija. Troli so lahko veliki ali majhni, čokati, okrogli in poraščeni. Imajo velike nosove in se zlahka spremenijo v kaj drugega.

Mama muminov je Tove Jansson. Rodila se je na Finskem. Ko je bila majhna, si je nadela ime Mumintrollet, kar pomeni mamin trolček. O mumintrolu, ki živi v kuhinjski omari in mrzlo piha v ljudi, ji je pripovedoval tudi stric. Na ta način ji je skušal preprečiti, da ne bi po omari brskala za sladkarijami.

Mumini so začeli zelo hitro osvajati svet. Iz knjig so se preselili tudi na televizijo in v kinematografe. Filmi in serije po zgodbah o muminih so nastajali povsod, v Rusiji, na Poljskem, v Veliki Britaniji in na Japonskem.

Leta 2010 je na Finskem nastal celovečerni film Mumini lovijo komet. Režiserka Maria Lindberg je za osnovo filma vzela poljsko-avstrijsko serijo, pri kateri sta aktivno sodelovala tudi Tove in Lars. V filmu boš lahko slišal/a tudi glasbo islandske pevke Björk, ki je velika oboževalka muminov.

Leta 1942 je Tove začela pisati in risati zgodbe o muminih. Zgodbe so začele izhajati v obliki stripov. Kmalu se ji je pridružil še brat Lars, ki je mumine risal.

Pisateljica Tove, njena življenjska sopotnica Tuulikki in brat Lars so si na majhnem, z grmovjem poraščenem otočku zgradili poletno hiško. V njej sta Tove in Lars ustvarjala zgodbe o muminih kar dolgih petintrideset poletij. Tam so nastale vse knjige o teh nenavadnih bitjih, ki jih še danes radi beremo.

PRIPOVEDUJ O MUMINIH NA ILUSTRACIJI IN MUMINIH IZ FILMA.

Ilustracije so iz knjige Tove Jansson Zima v Mumindolu. Fotografija je iz filma Mumini lovijo komet.

IME: PRIIMEK:

TO PA SEM

JAZ!

MOJINAJNAJI

DATUM IN KRAJ ROJSTVA:

NAJNAJ GLEDALIŠKA PREDSTAVA

NAJNAJ LUTKOVNA PREDSTAVA

NAJNAJ FILM NAJNAJ KNJIGA

NAJNAJ SLIKA ALI KIP

NA SPODNJO ČRTO PA NAPIŠI ŠE NEKAJ DRUGIH SVOJIH NAJNAJEV(npr.: moj najljubši prijatelj, prijateljica, žival, šport, hrana ...).

NAJNAJ PESEM

PODPIS: PRSTNI ODTIS:

TAKO SE NARIŠEM:Lahko pa nalepiš tudi svojo fotografijo.

Človek je že pred mnogimi tisočletji odkril, da ritmični zvoki pri prijateljih in bližnjih vzbujajo veselje in ples, pri sovražnikih pa strah in napetost. Nastajati so začela preprosta tolkala iz kamnov in lesa, ropotulje iz školjk, semen in zob ... Prav poseben zvok dobimo, če čez votlo deblo napnemo kožo – tako je nastalo največje in najpogosteje uporabljano tolkalo – boben.

KATERA TOLKALA ŠE POZNAŠ? POGLEJ FOTOGRAFIJO, NATO PA V LEGENDI POIŠČI USTREZNO ČRKO IN JO PREPIŠI NA ČRTO.

Tolkalo pa je lahko še marsikaj: kuhalnice, kozarci, plastenke, sodi, lonci, tvoje telo … S prijatelji ali sošolci razišči, kaj vse lahko postane tolkalo. Naredite svoj tolkalski koncert!

POSLUŠABOBER

je podoben strgalu, na katerega ribamo korenje ali sir. Seveda z njim ne kuhamo, ampak nanj igramo, tako da po površini vlečemo s paličko. Zvok je podoben žabjemu regljanju.

U R

je tolkalo iz lesenih ploščic, ki so pritrjene na ogrodje. Podobna je ksilofonu, le da ima mehkejši zvok in več nizkih tonov.

M

so bobni, ki prihajajo iz Južne Amerike. Nanje udarjamo z rokami. Uporabljamo jih pri ritmih, kot sta rumba in salsa.

K E

je videti kot plitvi krožnik, ki ima na sredi izboklino v obliki skodelice. Nanjo lahko igramo s palicami ali pa udarjamo eno ob drugo.

Č

A MB NE OG RI L

Različna tolkala in njihove skrivnosti lahko spoznaš tudi na festivalu Bobri. Prisluhni koncertu skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP) Tolkala za radovedneže. Najdeš jih lahko tudi na spletni strani: www.stop-projekt.com.

To je tvoj Bobrov dnevnik. Vanj lahko zapišeš vse, kar si doživel/a na festivalu. S prijatelji lahko primerjaš, kaj vam je bilo na festivalu všeč in kaj ne. Če dnevnik pošlješ tudi meni, boš morda prav ti prejel/a lepo nagrado.

BOBROVMOJDNEVNIK

KAJ POMENIJO ZNAKI?

Nalepifotografijo. Napiši.

Nalepi.Nariši.

Poišči. Pripni,dodaj.

Pripoveduj. Opazuj. Poslušaj.Obkroži. Poveži.

NASLOV PREDSTAVE ALI RAZSTAVE, KI SEM SI JO OGLEDAL/A:

KDO JE BIL TVOJ NAJLJUBŠI JUNAK ALI JUNAKINJA V PREDSTAVI? ČE SI OBISKAL/A RAZSTAVO, PA NAPIŠI, KATERI AVTOR ALI NJEGOVO DELO TI JE BIL/O NAJBOLJ VŠEČ.

V SPREMLJEVALNIH GRADIVIH ALI PA KJE DRUGJE POIŠČI ŠE KAJ ZANIMIVEGA O PREDSTAVI ALI RAZSTAVI IN TO NAPIŠI V DNEVNIK:

NAPIŠI NEKAJ IMEN AVTORJEV IN SODELAVCEV, KI SO USTVARILI PREDSTAVO.

TU LAHKO NALEPIŠ VSTOPNICO.

NAPIŠI, ZRAVEN KOGA SI SEDEL/A:

V KATEREM GLEDALIŠČU, USTANOVI, GALERIJI, KINU SI SI PREDSTAVO ALI RAZSTAVO OGLEDAL/A?

KAKO VŠEČ TI JE BILA PREDSTAVA, RAZSTAVA ALI DELAVNICA?OBKROŽI OCENO.

1 2 3 4 5

REŽISER OZ. REŽISERKA: AVTOR/ICA BESEDILA:

AVTOR/ICA GLASBE:IMENA IGRALCEV:

SI BIL/A OB PREDSTAVI ALI RAZSTAVI KDAJ ŽALOSTEN/ŽALOSTNA?OB ČEM TI JE BILO HUDO?

BI PREDSTAVO, RAZSTAVO, DELAVNICO PRIPOROČIL/A TUDI PRIJATELJU ALI PRIJATELJICI? ZAKAJ?

KAJ SO O PREDSTAVI ALI RAZSTAVI REKLI TVOJI PRIJATELJI, STARŠI ALI PA UČITELJICA? NAPIŠI:

TE JE BILO KDAJ TUDI STRAH? KAJ SE TI JE ZDELO STRAŠNO?

JE BILO NA PREDSTAVI, RAZSTAVI TUDI KAJ SMEŠNEGA? KDAJ SI SE NAJBOLJ SMEJAL/A?

NAPIŠI ALI NARIŠI NAJLJUBŠI PRIZOR IZ PREDSTAVE ALI FILMA OZIROMA TISTO, KAR TI JE BILO NAJBOLJ VŠEČ NA RAZSTAVI, DELAVNICI ALI LETOŠNJEM FESTIVALU.BOBROV

MOJ

DNEVNIK

Izdelek podpiši in pripiši svojo starost. Dopiši tudi ime, priimek, telefon in poštni naslov osebe za stike. Do 29. februarja ga pošlji na e-naslov: kinobalon@kinodvor.org ali na poštni naslov:

MORDA BOŠ PRAV TI PREJEL/A ENO OD LEPIH NAGRAD: - brezplačen družinski OGLED RAZSTAVE v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Ljubljana; - dve družinski vstopnici za DRUŽINSKO ZABAVO v Muzejih in galerijah mesta Ljubljane;- štiri vstopnice za družinski OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE v Mladinskem gledališču Ljubljana; - štiri vstopnice za družinski OGLED KINOBALONOVE FILMSKE PREDSTAVE v Kinodvoru;- več KNJIŽNIH NAGRAD: Pojoči grad: priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu! (Kaja Avberšek, Peter Kus, Boštjan Gorenc Pižama), ki jih podarja Stripburger; ali knjige Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu (Matjaž Schmidt), Lonček na pike (Anja Štefan), Klobuk gospoda Konstantina (Peter Svetina), ki jih daruje Mestna občina Ljubljana.

Pridržujemo si pravico do objave izdelkov. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Objavljeni bodo tudi na spletni strani Kinodvora, www.kinodvor.org.

POŠLJI MI OPIS ALI RISBO TVOJE NAJLJUBŠE PREDSTAVE, RAZSTAVE, DELAVNICE NA FESTIVALU BOBRI. LAHKO NARIŠEŠ TUDI STRIP, ODTISNEŠ GRAFIKO ALI POSNAMEŠ KRATEK FILM. IZDELEK LAHKO POŠLJEŠ KOT IZREZANO STRAN IZ BOBROVEGA DNEVNIKA ALI NJENO FOTOKOPIJO. LAHKO PA VZAMEŠ TUDI POSEBEN LIST PAPIRJA.

JAVNI ZAVOD KINODVORBOBROV DNEVNIK KOLODOVORSKA 131000 LJUBLJANA

Kinodvor. Kinobalon.Moj kino je lahko Kinobalon.