nives marin aek upravni postopek - mp.gov.si ?· – to so pravne norme, katerih naslovnik je...

Download Nives Marin aek Upravni postopek - mp.gov.si ?· – To so pravne norme, katerih naslovnik je izklju…

Post on 15-Feb-2019

212 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

1

UPRAVNI POSTOPEK I. OPREDELITEV UPRAVNEGA POSTOPKA II. TEMELJNA NAELA III. ORGANI, KI VODIJO POSTOPEK IV. PRISTOJNOSTI ZA ODLOANJE V UPRAVNEM POSTOPKU V. STARNKA IN NJENO ZASTOPANJE VI. JEZIK V POSTOPKU VII.OBEVANJE ORGANOV UN STRANK V UPRAVNEM

POSTOPKUVIII.VROANJE SPISOV V UPRAVNEM POSTOPKU IX. ROKI IN NAROKI TER VRNITEV V PREJNJE STANJE

UPRAVNI POSTOPEK- umestitev sistem prava

Upravno pravo = upravno delovanje +upravni postopek + upravna organizacija

Upravno pravo = tisto pravo, ki ga izvrujejo upravni organi oziroma drugi subjekti pri izvrevanju svoje funkcije

Upravno pravo je del javnega prava : To so pravne norme, katerih naslovnik je izkljuno le nosilec

dravne oblasti (drava, samoupravne lokalne skupnosti) Gre za izvrevanje javne oblasti, kateri so drugi subjekti

podrejeni Ureja izvrevanje javnih nalog in torej varuje primarno javni

interes

2

Postopek v katerem odloa pristojni upravni organ o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v konkretni upravni zadevi na doloenem upravnem podroju je upravni (administrativni) postopek.

Namen postopka je: zadovoljitev javne koristi in zakonite koristi posameznika

Na zahtevo posameznika ali na lastno pobudo organ, na podlagi zbranega gradiva ugotavlja, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, naloitev obveznosti varstva pravne koristi ter izda o tem ustrezen akt.

Pogoji so vsebovani v dejstvih in okoliinah, ki jih predpisuje materialni

predpis za nastanek spremembo ali prenehanje pravnega razmerja . e ta dejstva in okoliine obstojajo je mogoe uporabiti abstraktni materialni predpis na konkretni posamini primer.

Postopek je torej sredstvo za uveljavitev namena iz materialnega predpisa ter pot kako se do cilja pride. Cilj je doseen , e je bila upravna zadeva zakonito in pravilno reena

Posamezna upravna podroja urejajo zakoni in na zakonu temeljei predpisi , ki doloajo (materialni predpisi) : Dejavnost posameznih organov javne uprave Na abstrakten nain urejajo pravna razmerja med posamezniki in drubeno skupnostjo Pogoje za pravice , obveznosti in pravne koristi , ki jih lahko imajo posamezniki iz pravnih razmerji na teh podrojih

Posamezne pravice , obveznosti in pravne koristi , ki izhajajo iz materialnih pravnih razmerji se realizirajo v predpisanem postopku , v katerem odloajo organi o konkretni pravici , obveznosti oziroma pravni koristi in s tem doloajo oz. ugotavljajo pravni poloaj posameznikov.

3

Pravica je podana, kadar nekdo, ki izpolnjuje v materialnem predpisu doloene pogoje lahko nekaj stori, opusti ali pa od drugega terja, naj nekaj storijo, opustijo, dopustijo ali dajo. Pravica je lahko denarna (npr. do invalidnine, pokojnine itd) ali nedenarna (pravica do dravljanstva, do olanja, vrtca itd), lahko je enkratna, vekratna, zaasna ali trajna itd.

Obveznost je podana, ko doloen materialni predpis doloi pogoje, naloi posamezniku doloene obveznosti npr. nekaj dati, storiti ali opustiti. Tudi obveznosti so lahko denarne (npr. davki) in nedenarne (npr. obveznost vodenja poslovnih knjig ali obveznost odstraniti objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja itd).

Pravna korist . Pri pravni koristi, ki je lahko predmet odloanja v upravnem postopku ne gre za splono drubeno ali javno korist, temve za osebno korist , ki je hkrati neposredna in pravna. Korist je osebna, e se tie doloenega posameznika.Neposredna je sedanja korist, ki e obstoji, ne pa morebitna ali ele bodoa korist. Korist je pravna, e je oprta na zakon ali na drug predpis, ki temelji na zakonu.

Postopek sestavljajo posamezna dejanja, ki se opravljajo in si sledijo po doloenem redu. Na podlagi teh dejanj, ki se povezujejo v organsko celoto je ele omogoena praktina uporaba abstraktnega materialnega predpisa v posameznem konkretnem primeru: ustanovitev, sprememba ali ukinitev oziroma ugotovitev doloene pravice ali obveznosti oziroma pravne koristi. Vsebino, obliko, roke, zaporedje in uinek teh dejanj, ki jih opravljajo ali pri njih sodelujejo posamezni udeleenci postopka, ter vrste, vsebino in obliko aktov, ki jih v posledici teh dejanj izdajo doloeni organi, kot tudi razmerja med temi organi in posameznimi udeleenci v samem postopku pa urejajo formalni (procesualni) predpisi .

4

Upravni postopek je torej skupek pravil, po katerih morajo postopati organi javne uprave, ko odloajo o posameznih pravicah in obveznostih ter pravnih koristih posameznikov na doloenem upravnem podroju.

Ta pravila so zapisana v zakonu oziroma zakonih.

Temeljni sploni zakon, ki na zakonski ravni ureja ta pravila je Zakon o splonem upravnem postopku(ZUP).

USTAVA RS 2. len ustave RS:

Izvrevanje pooblastil je vezano tako na materialne kot tudi procesne predpise15. len ustave RS:

lovekove pravice in temeljne svoboine se uresniujejo neposredno na podlagi ustave, z zakonom pa se lahko predpie nain uresnievanja;

21. len ustave RS zaradi zagotovitve spotovanja lovekove osebnosti in dostojanstva mora

zakon doloati procesne garancije;22. len ustave RS:

zahteva, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiem in pred drugimi dravnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloajo o njegovih pravicah, dolnostih in pravnih interesih- TO PA JE MOGOE LE E SO Z ZAKONOM DOLOENA ENOTNA PRAVILA POSTOPKA ZA VSE PRIMERE ODLOANJA.

158. len ustave RS: pravna razmerja, urejena s pravnomono odlobo dravnega organa je mogoe odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku doloenih z zakonom.

5

ZAKON O SPLONEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP)

UR. list RS, t. 80/99, 70/2000,52/2002, 73/2004,119/2005 ,126/2007, 65/2008, 8/2010)

Prva objava: Ur.list 80/99 velja od 1.4. 2000 Spremembe in dopolnitve: ZUP-A: Ur. list RS t. 70/2000 velja od 9. 8. 2000 ZUP-B: Ur. list RS t. 52/2002 velja od 29.6.2002 ZUP-C: Ur. list RS t. 73/2004 velja od 20. 7. 2004,

uporaba 1.1. 2005 ZUP-D: Ur. list RS t. 119/2005 velja od 12. 1. 2006 ZUP-E: Ur. list RS t. 126/2007 velja od 15. 1. 2008 ZUP-F: Ur. list RS t. 65/2008 velja od 15. 7. 2008 ZUP-G: Ur. list RS t. 65/2008 velja od 20. 2. 2010

I. OPREDELITEV UPRAVNEGA POSTOPKA

6

VELJAVNOST ZAKONA dolnost postopanja po ZUP

1. len

(1) Po tem zakonu morajo postopati upravni in drugi dravni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajo predpise, odlo ajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank .

(2) Javno pooblastilo za vodenje postopka in odlo anje v upravnih zadevah se podeli z zakonom,za vodenje postopka in odlo anje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti .

IZVIRNE IN PRENESENE PRISTOJNOSTI OBINE

(ZLS zakon o lokalnih samoupravnih skupnostih)

IZVIRNE PRISTOJNOSTI OBINE:1. Tiste, ki jih doloa obina sama s svojim splonim

aktom statutom, odlokom, odredbami, pravilniki in navodili

2. Tiste, ki so doloene z zakonom (npr. Zakon o varstvu okolja)

PRENESENE PRISTOJNOSTI OBINE:

So tiste posamezne naloge iz pristojnosti drave, ki jih po predhodnem soglasju obine drava lahko prenese na

obino

7

2. Upravna zadeva

2. len (1) Upravna zadeva je odloanje o pravici, obveznosti ali pravni

koristi fizine ali pravne osebe oziroma druge stranke na podroju upravnega prava.(op. konkretna zadeva)

(2) teje se, da gre za upravno zadevo, e je s predpisom doloeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloa v upravnem postopku ali izda upravno odlobo oziroma, e to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.(op:domneva v primeru dvoma za katero zadevo gre, upravno ali civilno npr)

Op: Tri poglavitne lastnosti: Zadeva mora biti konkretna Gre za zadevo s podroja upravnega prava V njej je bolj ali manj izraena javna korist

3. len (1) Posamezna vpraanja upravnega postopka so lahko za

doloeno upravno podroje v posebnem zakonu drugae urejena, kot so urejena v tem zakonu, e je za postopanje na takem upravnem podroju to potrebno(delna odstopanja od pravil ZUP).

(2) Na upravnih podrojih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po dolobah posebnega zakona. Po dolobah tega zakona pa se postopa v vseh vpraanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (posebni upravni postopki) .

(3) Ta zakon se uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih slub odloajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev.(npr. razne evidence, izdaja potrdil in izkaznic itd)

(op. Primerov druganega urejanja je vedno ve)

3. Subsidiarna uporaba zakona

8

4. Uporaba zakona v drugih javnopravnih stvareh

4. len Upravni postopek se smiselno uporablja tudi

v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo znaaja upravne zadeve po 2. lenu tega zakona, kolikor ta podro ja niso urejena s posebnim postopkom.

(npr. akti izvolitve , imenovanja in razreitve dolo enih vrst nosilcev javnih funkcij)

5. Pomen izraza "organ" in "uradna oseba"

5. len (1) Z organom je po tem zakonu miljen organ

dravne uprave ali drug dravni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odlo anje v upravni zadevi.

(2) Z uradno osebo je po tem zakonu miljena oseba, ki je v skladu z zakonom poobla ena za odlo anje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.

9

1. ORGANI DRAVNE UPRAVE

Po zak