UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

GLOBALNI KONKURENČNI POLOŽAJ TEKSTILNE IN

OBLAČILNE INDUSTRIJE V EVROPSKI UNIJI

THE GLOBAL COMPETITIVE POSITION OF TEXTILE AND CLOTHING INDUSTRY IN THE EUROPEAN UNION

Študentka: Janja Štabuc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81616105 Program: univerzitetni Študijska smer: Marketing Mentor: izr. prof. dr. Jani Bekő

Maribor, januar 2009

2

PREDGOVOR Za pisanje diplomskega dela »Globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v Evropski uniji« smo se odločili zato, ker gre za zelo aktualno temo. Veliko je povedanega in napisanega o krizi v evropskem in tudi slovenskem tekstilnem in oblačilnem sektorju. Močan vpliv na poslovanje obeh sektorjev je imela liberalizacija uvoza tekstila iz Azije, kjer proizvajalci z bistveno cenejšo delovno silo konkurirajo EU. Podjetja so se morala s spreminjanjem svoje strukture prilagoditi novim tržnim razmeram, kot je liberalizacija trga, spremembe zahtev porabnikov in nujnost povečanja dodane vrednosti tekstilnih izdelkov. Zaradi tega so selila proizvodnjo oblačil na območja s cenejšo delovno silo.

V diplomskem delu želimo ugotoviti, kakšen je vpliv tržnih sprememb, kot je na primer liberalizacija uvoza tekstila azijskih proizvajalcev, na poslovanje evropskih tekstilnih in oblačilnih podjetij; katere ukrepe so podjetja in Evropska komisija izbrala za ohranitev konkurenčnega položaja evropskega tekstilnega in oblačilnega sektorja. Osredotočili smo se na tehnološko platformo prihodnosti tekstilne industrije v EU in v Sloveniji.

Pri pisanju diplomskega dela smo imeli nekaj težav pri iskanju aktualnih in verodostojnih podatkov poslovanja tekstilne industrije v EU in tudi v Sloveniji. Velikokrat je bil dostop do določenih podatkov na spletni strani omejen zaradi zahteve po včlanitvi in s tem povezanim plačilom članarine, pri pridobivanju podatkov za analizo poslovnih rezultatov tekstilne in oblačilne industrije pa je bilo pogosto težko presoditi verodostojnost najdenih podatkov zaradi nasprotujočih si trditev različnih strokovnjakov s tega področja. To diplomsko delo je vsekakor prineslo zanimive ugotovitve v zvezi z rešitvami dolgoročnega poslovanja evropskih podjetij v tekstilnem in oblačilnem sektorju.

Želim se zahvaliti svoji družini, ki mi je stala ob strani pri pripravi diplomskega dela, mentorju dr. Janiju Bekőju in gospe Verici Žlabravec iz Industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije (IRSPIN).

Janja Štabuc

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve........................................................................................ 5 1.2.1 Namen ........................................................................................................................ 5 1.2.2 Cilji ............................................................................................................................ 6 1.2.3 Trditve (hipoteze) ...................................................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................ 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja ................................................................................... 6 2 ZNAČILNOSTI IN POMEN TEKSTILNE INDUSTRIJE ............................................... 8 2.1 Opredelitev tekstilne industrije ........................................................................................ 8 2.2 Razvoj tekstilne in oblačilne industrije v Evropi ............................................................ 9 3 RAZMERE V MEDNARODNI TRGOVINI S TEKSTILOM IN OBLAČILI ............... 12 3.1 Vpliv globalizacije na konkurenčni položaj tekstilne industrije v Evropi .................... 12 3.2 Mednarodni trgovinski sporazumi o tekstilu in režim trgovanja ................................... 13 3.3 Liberalizacija uvoza tekstila iz Kitajske ........................................................................ 15 3.4 Novi sporazum med EU in Kitajsko .............................................................................. 16 4 GOSPODARSKI POLOŽAJ IN KONKURENČNOST EVROPSKE TEKSTILNE IN OBLAČILNE INDUSTRIJE .......................................................................................... 18 4.1 Gospodarska gibanja v tekstilni in oblačilni industriji .................................................. 18 4.1.1 Gibanje proizvodnje ................................................................................................ 18 4.1.2 Cenovna gibanja ...................................................................................................... 19 4.1.3 Zaposlenost in število podjetij ................................................................................. 19 4.1.4 Investicijska aktivnost ............................................................................................. 20 4.1.5 Neto čisti dobiček in dodana vrednost ..................................................................... 21 4.1.6 Izvozno–uvozni tokovi za tekstil in oblačila ........................................................... 23 4.2 Gospodarska gibanja v slovenski tekstilni in oblačilni industriji .................................. 25 4.3 Konkurenčnost tekstilne in oblačilne industrije EU: primerjava izbranih kazalcev ..... 30 4.3.1 Proizvodnja tekstila in oblačil v EU in v konkurenčnih državah ............................ 30 4.3.2 Primerjava investicijske aktivnosti .......................................................................... 31 4.3.3 Primerjava produktivnosti dela ................................................................................ 32 4.3.4 Primerjava stroškov dela ......................................................................................... 33 4.3.5 Vodilni izvozniki in uvozniki tekstila in oblačil ..................................................... 35 5 STRATEGIJE RAZVOJA IN IZZIVI ZA EVROPSKO TEKSTILNO IN OBLAČILNO INDUSTRIJO ......................................................................................... 37 5.1 Strateški izzivi evropske tekstilne in oblačilne industrije ............................................. 37 5.2 Smernice razvoja tekstilne in oblačilne industrije EU................................................... 39 5.2.1 Tekstilna tehnološka platforma...................................................................................40 5.2.2 Strategije in dosežki tehnološke platforme...............................................................42 5.3 Strateški okvir razvoja slovenske tekstilne in oblačilne industrije ................................ 44 6 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................................. 46

4

POVZETEK ....................................................................................................................... 48 ABSTRACT ........................................................................................................................ 48 SEZNAM LITERATURE ................................................................................................... 50 SEZNAM VIROV ............................................................................................................... 55 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .............................................................................. 56 SEZNAM TABEL ............................................................................................................... 57 SEZNAM SLIK ................................................................................................................... 58

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Tekstil je nepogrešljiv material za vsakodnevno uporabo. Ne uporablja se le za oblačila in modne dodatke ali dele notranjih prostorov (preproge, zavese, posteljnina), ampak tudi zamenjuje tradicionalne gradbene materiale, plastične in kovinske materiale, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, letalstvu, gradbeništvu ipd. Tekstilna in oblačilna industrija v Evropski uniji (EU) imata dolgo razvojno tradicijo, vendar se danes soočata z velikimi težavami. Njun globalni konkurenčni položaj je ogrožen zlasti zaradi stroge zakonodaje na področju varovanja okolja, nenehnih tehnoloških sprememb, problema zaščite intelektualne lastnine, pomanjkanja visoko izobraženih kadrov, skromne rasti produktivnosti, pomanjkanja inovacij in relativnega povečanja proizvodnih stroškov. Eden glavnih dejavnikov, ki ogrožajo evropski tekstilni in oblačilni trg, je odprava količinskih omejitev, ki je privedla do vstopa nove konkurence, predvsem iz Azije. Najbolj so prizadeta tista podjetja z množično proizvodnjo, ki jih azijski proizvajalci naredijo z manjšimi stroški in za nižjo ceno. Veliko evropskih delavcev izgublja delo, saj vse več evropskih podjetij seli proizvodnjo v dežele s cenejšo delovno silo, kjer so manj strogi kriteriji za varstvo okolja in drugi normativi. Kot odziv na tržne spremembe, ki naj bi ogrožale evropsko tekstilno in oblačilno industrijo, je EU sprejela dolgoročne programe prestrukturiranja, tehnološkega napredka in modernizacije. Podjetja so izboljšala svojo konkurenčnost z zmanjšanjem ali celo z odpravo množične proizvodnje in proizvodnje preprostih modnih izdelkov in so se osredotočila na širši spekter proizvodov z visoko dodano vrednostjo, s proizvodnjo umetnih vlaken posebnih tekstilij in s plemenitenjem. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen

Namen diplomskega dela je s pomočjo tuje in domače strokovne literature ugotoviti, kakšen je globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v EU in njeno poslovanje glede na hitre tržne spremembe, kot je na primer liberalizacija uvoza tekstila iz Kitajske. Proučiti želimo poslovanje evropske tekstilne in oblačilne industrije (proizvodnjo, cene proizvajalcev, gibanja zaposlenosti ipd.) v različnih časovnih obdobjih ter primerjati določene poslovne kazalnike s konkurenčnimi državami. Prav tako želimo proučiti kakšen je bil izvoz tekstila in oblačil pri vodilnih svetovnih ponudnikih pred in po odpravi kvot. Navesti nameravamo tudi s katerimi rešitvami in ukrepi se je odzvala EU na vplive tržnih sprememb. Pri proučevanju bomo izmed članic EU izpostavili predvsem Slovenijo.

6

1.2.2 Cilji

S pripravo diplomskega dela zasledujemo naslednje cilje: - Oceniti globalni konkurenčni položaj evropske tekstilne in oblačilne industrije v

spremenjenih tržnih razmerah, - upoštevajoč gospodarska gibanja orisati predvsem vpliv azijske konkurence na

poslovanje evropskih (in slovenskih) tekstilnih in oblačilnih družb, - pojasniti, kakšne ukrepe in rešitve naj bi sprejela EU kot odziv na spremembo

globalnih konkurenčnih razmer, ki bi bile sprejemljive za tržne udeležence (odjemalce, podjetja in zaposlene).

1.2.3 Trditve (hipoteze)

Izoblikovali smo tri ključne trditve: - Odprava kvot, liberalizacija uvoza tekstila in oblačil iz Kitajske močno vpliva na

strateško planiranje poslovanja v evropskem tekstilnem in oblačilnem sektorju. - Zaradi večjega prodora azijskih tekstilnih izdelkov na evropsko tržišče bodo

nekonkurenčna podjetja šla v stečaj, število zaposlenih se bo v sektorju zmanjšalo, nekatera podjetja pa bodo priložnost našla v prestrukturiranju.

- Zaradi spreminjanja globalnih tržnih razmer se bo tekstilna in oblačilna industrija v EU preusmerila predvsem v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Izhajamo iz predpostavke, da ostaja kljub konkurenčnim pritiskom iz tujih trgov tekstilna in oblačilna industrija v državah EU pomemben dejavnik gospodarske aktivnosti. Pri analizi konkurenčnosti evropske tekstilne in oblačilne industrije se bomo omejili na kazalnike gospodarskih gibanj in poslovanja, kot so: gibanje proizvodnje, proizvodne cene, število zaposlenih, neto čisti dobiček, uvoz in izvoz ipd. Težave pri pisanju diplomske naloge so vezane na zbiranje novejših statističnih podatkov. Podatki iz različnih virov, ki jih bomo uporabili za proučevanje poslovanja EU, se med seboj močno razlikujejo. Nekateri podatki, s katerimi bi lahko dopolnili diplomsko delo, pa so poslovna skrivnost podjetij. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili sekundarne vire podatkov (domača in tuja literatura, časopisni članki, internet). Gre za sektorsko raziskavo dinamične narave, saj bomo primerjali določene podatke v različnih časovnih obdobjih. Diplomsko delo bo temeljilo na deskriptivnem pristopu,

7

uporabili pa bomo tudi metodo kompilacije, saj bomo povzeli in primerjali posamezna spoznanja in izvlečke del drugih avtorjev.

8

2 ZNAČILNOSTI IN POMEN TEKSTILNE INDUSTRIJE

2.1 Opredelitev tekstilne industrije Tekstilna industrija je delovno intenzivna panoga, pri kateri je potreben velik delež vložka dela v proizvodnjo končnega izdelka, v kateri so zaposleni pretežno delavci z nižjo stopnjo izobrazbe z relativno nizkimi plačami. Delo sestavlja velik del proizvodnje, zato pomeni zaprtje tekstilnih podjetij ali selitev proizvodnje v manj razvite države še posebej hud socialni problem. Podjetja, ki s predrago domačo delovno silo v sedanjih razmerah ne morejo konkurirati, selijo proizvodnjo v manj razvite države s cenejšo delovno silo, pri čemer nastaja presežek delovne sile na domačem trgu (Ceglar 2006, 2). Tekstilni izdelki so surovine, polizdelki in končni izdelki, ki so industrijsko ali ročno izdelani in tudi delno ali v celoti izdelani konfekcijski izdelki. Njihova surovinska sestava predstavlja izključno tekstilna vlakna, ne glede na način mešanja in sestavljanja v procesu izdelave (Prešeren 2005, 7). Spodaj navedeni izdelki se obravnavajo enako kot tekstilni izdelki (ibid., 6): • izdelki, ki vsebujejo vsaj 80 % tekstilnih vlaken, • tekstilni materiali, ki se uporabljajo za oblazinjenje pohištva, dežnike in sončnike in

vsebujejo vsaj 80 % tekstilnih sestavin, • tekstilni materiali za večplastne talne obloge, posteljne vložke in opremo za taborjenje,

za tople vložke za obutev, rokavice, palčnike in športne rokavice, ki kot del ali kot podloga predstavljajo vsaj 80 % celotnega izdelka,

• tekstilni materiali, ki so sestavni del drugih izdelkov in v njih predstavljajo bistveni del; njihova sestava je točno določena.

Z upoštevanjem Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) so med tekstilne, oblačilne in usnjarske dejavnosti vključene družbe, pri katerih je za glavno dejavnost registrirana ena od naslednjih (Weissbacher 2007b):

DB 17 Proizvodnja tekstilij 17.10 Priprava, predenje tekstilnih vlaken 17.20 Tkanje tekstilij 17.30 Plemenitenje tekstilij 17.40 Proizvodnja tekstilnih izdelkov brez oblačil 17.50 Proizvodnja drugih tekstilij 17.60 Proizvodnja pletenih, kvačkanih materialov 17.70 Proizvodnja pletenih, kvačkanih izd.

DB 18 Proizvodnja oblačil, strojenje, dodelava krzna 18.10 Proizvodnja usnjenih oblačil 18.20 Proizvodnja drugih oblačil, dodatkov 18.30 Strojenje, dodelava krzna, proizvodnja krznenih izdelkov.

9

Tekstilna industrija obsega (EC 2005): • obdelavo surovih materialov: naravna vlakna (bombaž, svila, volna) in umetna vlakna

(celulozna, sintetična, najlon, vlakna iz anorganskih materialov – iz stekla, železa), • pletenje in tkanje, • dodelavo (oblikovanje vizualne, fizične in estetske podobe blaga – beljenje, potisk,

barvanje, impregnacija ) • preoblikovanje blaga v proizvode, kot so: oblačila (oblačilna industrija), preproge in

ostale tekstilne talne obloge, proizvodi za domačo rabo (posteljnina, prti, brisače, zavese itd.), tehnične in industrijske tekstilije.

V širšem smislu sestoji tekstilna industrija iz dveh področij in sicer iz tekstilne in oblačilne industrije, ki sta povezani tako tehnološko, kot tudi z vidika pogojev trgovanja. Med njima je vertikalna povezava, saj proizvaja tekstilna industrija pretežni del vložkov za oblačilno industrijo (Nordas 2004, 1). Tekstilna industrija, ki je bolj kapitalsko intenzivna kot oblačilna industrija, je visoko avtomatizirana, še posebej v razvitih državah. V proizvodnji, ki je sestavljena iz treh osnovnih operacij (predenja, tkanja in končne dodelave), je zaradi avtomatizacije procesov relativno manj nekvalificirane delovne sile kot v oblačilni industriji. Tekstilna industrija je z vidika prilagajanja okusu potrošnika tudi manj fleksibilna kot oblačilna (Nordas 2004, 7). Zaradi vse večje konkurenčnosti na področju tradicionalnih tekstilnih izdelkov postajajo za evropski tekstilni sektor vse pomembnejše tehnične ali industrijske tekstilije, saj je proizvodni proces le-teh zelo zapleten in zahteva relativno dražjo opremo ter višje kvalificirane delavce. Tehnične tekstilije so tekstilni materiali in proizvodi, ki so proizvedeni zaradi njihovih tehničnih in izvedbenih lastnosti (Ceglar 2006, 4). Te tekstilije so namenjene končni uporabi pri transportu, pri področju gradnje cest, pri notranji opremi in športni opremi, pri zaščitnih in varovalnih oblačilih ter pri kirurških in medicinskih pripomočkih. Tehnične tekstilije predstavljajo skoraj polovico celotne tekstilne proizvodnje tako v Nemčiji in Belgiji, kot tudi v državah s tradicionalno oblačilno industrijo (Italija, Francija, Španija in Portugalska) (ZTOUPI 2004, 3). Evropski proizvajalci so postali vodilni na področju tehničnih, industrijskih tekstilij in vlaknin, kot so industrijski filtri, geotekstilije, higienski in medicinski izdelki in izdelki za avtomobilsko industrijo. Konkurenčnost se ohranja s prenosom proizvodnih obratov z delovno intenzivnimi dejavnostmi v države z nizkimi stroški dela (EC 2005). 2.2 Razvoj tekstilne in oblačilne industrije v Evropi Od 16. do 18. stoletja je bilo angleško volnarstvo ena izmed najpomembnejših obrtnih panog. Angleško volnarstvo se je razcvetelo v 17. stoletju. Vse do začetka 19. stoletja so bili volnarski izdelki najvažnejša postavka v angleškem izvozu. V 18. stoletju se je izvoz potrojil, saj se je povečalo povpraševanje po volnenih izdelkih v Španiji, Portugalski, Italiji

10

in Nizozemski. Na drugem mestu pa je bil izvoz v ameriške kolonije. Potrebe angleške industrije po surovi volni je skoraj v celoti krila domača ovčereja. Volnarstvu, ki se je razvilo tudi v Švici, na Češkem, v Nemčiji in Franciji, se je pridružilo še platnarstvo, ki je bilo v Nemčiji razširjeno že v poznem srednjem veku. Svoje tkanine so izvažali po vsej Evropi (Anglija, Italija, Švica, Portugalska, Španija) in v španske kolonije. Poleg Nemčije je v 18. stoletju platnarstvo slovelo tudi v severni Franciji (Flandrija, Bretanija, Normandija) in na Nizozemskem. Nemčija je plačevala svoje kolonialno blago s platnom.

Nizozemska je bila vodilna v suknarstvu. Glavna središča nizozemskega suknarstva so močno pazila na to, da se izdelovanje sukna na podeželju ne bi razširilo, zato so ogroženi vaški mojstri, ki so bili pod zaščito kralja Edvarda III, našli rešitev v preselitvi v Anglijo. Tako so na območjih vzhodne Anglije nastala naselja flamskih tkalcev, valjavcev in barvarjev volne. Odtlej se je začel izvoz angleškega sukna, hkrati pa je začela upadati proizvodnja sukna v Flandriji. Sčasoma so v Anglijo nizozemski priseljenci prinesli tudi proizvodnjo slabših, vendar cenejših vrst blaga – pojavila se je tako imenovana »nova draperija«, izmišljali so si nove kombinacije, volneno prejo so mešali z laneno ali svileno, na trgu so se pojavile lahke, dobre vrste blaga, novi vzorci in barve. Za ves napredek na tem področju se je morala Anglija zahvaliti nizozemskim priseljencem (Kulišer 1959, 207).

Položaj, kakršnega so imela italijanska mesta v srednjem veku in v 16. stoletju v svilarstvu (v Milanu, Firencah, Genovi), si je pridobilo od 17. stoletja dalje mesto Lyon v Franciji. Približno četrtino do tretjino tega blaga je bilo namenjeno izvozu. V svilarstvu so imeli takoj v začetku odločilni pomen trgovci. Bombaž je v Evropo prispel po trgovskih poteh, ki so nastale v času Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov. Gojenje in predelava bombaža se je začela v Španiji v začetku 7. stoletja. V obdobju od leta 800 do 950 je imela Španija status vodilne evropske države, ki je uporabljala bombaž. Kljub cvetoči tekstilni industriji v Španiji pa je bila Italija tista, ki je najbolj vplivala, da je Evropa sprejela bombaž kot tekstilno vlakno. Leta 1350 se je v Italiji začelo obdobje renesanse, ki je bistveno prispevalo k razmahu bombažne industrije. Pred renesanso se je kakovosti oblačil posvečalo le malo pozornosti. V oblačenju so prevladovali razni oklepi ter volneni in laneni izdelki. Benetke so bile v tistem času prestolnica svetovnega bombažnega trga. Okrog leta 1320 se je med Benetkami in Ulmom pričelo trgovanje z bombažnimi izdelki. Od takrat dalje je bombaž postal del zgodovine celotne Evrope (Bertalanič 2002, 13). Bombažno tkanino so v 14. in 15. stoletju izdelovali v Nemčiji, nato na Nizozemskem, v Švici in severni Franciji. Že v 16. stoletju so iz Nizozemske prenesli v Anglijo to panogo tekstilne industrije. Tudi v Švici so začetki bombažne industrije segali v srednji vek. Toda njen razvoj se je začel pozno, to je ob koncu 17. stoletja, kajti šele francoski hugenoti so prinesli tehniko predilstva in tkalstva tankih tkanin. Ob koncu 18. stoletja je sodilo predilstvo in tkalstvo med najvažnejše obrti dežele (Kulišer 1959, 208). Angleška bombažna tekstilna industrija je od leta 1700 naprej močno napredovala. V letu 1738 je bila patentirana prva mehanska naprava, ki je nadomestila ročno delo predice pri

11

izvleki vlaken iz omikanega prediva. Leta 1764 je bil izdelan prvi mehanizirani predilnik, nekaj let kasneje pa so razvili premični voz, na katerem so bila vretena. Leta 1779 je bil predilnik z raztezalom izpopolnjen. S tem predilnikom je bilo mogoče izdelovati izjemno fine niti. Naslednje prelomno leto je bilo leto 1785, ko je Edmund Cartwright patentiral prve mehanske statve. Ti izumi so Angliji v 18. stoletju prinesli vodilno mesto v svetovni bombažni tekstilni industriji. Angleška tekstilna industrija je pridobila pomembno gospodarsko vlogo in s tem postala pomemben del celotne evropske industrije. Da bi tako tudi ostalo, je Anglija uvedla zakon o prepovedi izvoza kakršnihkoli informacij o patentiranih strojih. Začetek industrializacije v 19. stoletju je angleški tekstilni industriji prinesel vodilni položaj v izvozu vse do prve svetovne vojne. V začetku 20. stoletja se je v Evropi zelo povečalo tako število prebivalstva v industrijskih državah kot tudi tekstilna industrija. Vzporedno s tem se je zelo povečala še trgovina z bombažem. Po prvi svetovni vojni se je britanska tekstilna industrija začela soočati z vedno večjo konkurenco iz ostalih držav, zato se je pričelo postopno upadanje uvoza surovega bombaža v Veliko Britanijo. Po drugi svetovni vojni je število tekstilnih tovarn in delavcev v tekstilni industriji zopet močno poraslo. Proizvodnja se je širila predvsem z odpiranjem novih tovarn (ibid., 208–220).

V petdesetih letih 20. stoletja se je mednarodno trgovalo s približno 40 % svetovnega pridelka bombaža, zaradi česar je veljal bombaž za eno najpomembnejših mednarodno trgovanih surovin (Bertalanič 2002, 14–15).

Uvoz bombažnega tekstila v Evropo se je naglo povečeval iz Indije, Pakistana in Hongkonga - držav, ki so prešle v fazo industrializacije. Tako je v letu 1958 uvoz bombažnih oblačil v Veliko Britanijo presegal njen izvoz. Stroški dela so bili v teh državah, ki so se v obdobju industrializacije začele razvijati, mnogo nižji. Veliko se je vlagalo v novo strojno opremo, ki je postala boljša od zastarelih strojev v Veliki Britaniji.

Zaradi poslabšanja globalnega konkurenčnega položaja v izvozu predvsem bombažnih tekstilij, se je britanska vlada odzvala s 25 % povečanjem subvencij za izgradnjo novih strojev za predelavo tekstila. Poleg tega je leta 1959 sklenila sporazum o omejitvi uvoza iz Indije, Pakistana in Hongkonga na 175, 164 in 38 milijonov kvadratnih jardov1

bombažnih oblačil (Moore 1999, 259).

V šestdesetih letih se je pričelo dolgoročno upadanje proizvodnje bombaža v Angliji. Prišlo je do številnih prevzemov ali fuzij podjetij. Ta so se integrirala vertikalno in horizontalno, ter tako razširila svoje poslovanje vse od tekstilnega do oblačilnega sektorja.

1 V anglosaških državah so enote za merjenje ploščine izpeljane iz enot za merjenje dolžine (kvadratni jard je

8.361,26 cm2 ).

12

3 RAZMERE V MEDNARODNI TRGOVINI S TEKSTILOM IN OBLAČILI

3.1 Vpliv globalizacije na konkurenčni položaj tekstilne industrije v Evropi Globalizacija pomeni vzpostavitev mednarodnega trga, na katerem se preko državnih meja prosto preliva kapital in kroži blago. Njen vpliv je sproščanje svetovne trgovine in zaključevanje obdobja protekcionizma, ki je svetovno gospodarsko sodelovanje oviral skozi stoletja. Gospodarsko sodelovanje med danes razvitim in nerazvitim svetom je segalo že tisoč let nazaj. V srednjem veku je po zaslugi italijanskih trgovcev čez turško ozemlje potekala bogata trgovina med vzhodnimi in zahodnimi deželami. Evropski trgovci so iz Azije najbolj uvažali tekstil, v plačilo pa so pošiljali zlato (Saksida 2002, 17).

Globalizacija predstavlja razvoj v različnih pogledih. Z ustvarjanjem konkurence na globalni ravni se osvobajajo iznajdljivi in podjetniški talenti, obenem pa se pospešujejo tehnološke inovacije. V času ekonomske recesije so se oblikovale nove oblike poslovanja in organizacije dela. Usmerjene so bile bolj v trženje blagovnih znamk in zaposlovanje cenejše delovne sile (Soros 2003, 4–11).

Temelj globalizacije sta informacijska revolucija in liberalizacija trga, ki se je začela v osemdesetih letih. Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja je prišlo do propadanja tekstilne industrije, s katero so se morali soočiti v zahodnih državah Evrope in v ZDA. Na propad tekstilnih podjetij v nekdanjih komunističnih državah pa ni vplival le padec političnega režima, ampak tudi interesi v sodobnem globalnem prostoru (Saksida 2002, 9). Tekstilni in oblačilni sektor imata v Evropi tradicijo in pomemben konkurenčni položaj na področju inovacij, kreativnosti in prav tako na področju mode. Na področju tehničnega tekstila pa jima je priznana pionirska vloga (IRSPIN 2006a, 7). V zadnjih letih je evropski tekstilni in oblačilni sektor pod vplivom številnih sprememb, zlasti kombinacije tehnoloških sprememb in pojava pomembnih mednarodnih konkurentov. Pri tem se spopada še z vrsto težav: trgovinske ovire na posameznih izvoznih trgih, stroga zakonodaja na področju varovanja okolja, problem varstva intelektualne lastnine in pomanjkanje visoko izobraženih kadrov (Komisija ES 2003, 7). Vsi našteti dejavniki in strukturne spremembe so prispevali k temu, da se je desetletje masovne proizvodnje v razvitem svetu začelo zaključevati, saj se tekstilna industrija (predvsem oblačilni sektor, ki temelji zlasti na delovni učinkovitosti) hitro preusmerja na zadovoljevanje potreb posameznega kupca in povečuje dobičkonosnost s povečano dodano vrednostjo. Ta se kaže v višji kakovosti tekstila, upravljanju prodajnih prostorov in v združevanju oblačilnih izdelkov s storitvami. Vse večji poudarek se daje zaznavanju individualnih potreb kupcev in sicer v »masovnem«, a vendar kupcu prilagojenem izdelku (IRSPIN 2006a, 5).

Republika Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo postala del približno dvestokrat večjega notranjega trga, na katerem velja prost pretok blaga. Vpliv globalizacije na prost pretok blaga na slovenskih trgih je izjemno velik prav na področju tekstilnih in oblačilnih izdelkov. V naših trgovinah se pojavljajo enakovredni tekstilni in usnjeni izdelki domačih,

13

pa tudi drugih proizvajalcev Evropske unije na eni strani, na drugi strani pa se nenehno povečuje obseg izdelkov iz Vzhodne Evrope, predvsem z Bližnjega in Daljnega Vzhoda (Smole in Weissbacher 2007b, 4).

3.2 Mednarodni trgovinski sporazumi o tekstilu in režim trgovanja Novejše poglavje protekcionizma na področju trgovine s tekstilnimi izdelki se prične z letom 1958, ko je Velika Britanija podpisala sporazume o ukrepih proti uvozu tekstila iz Japonske, kar je vplivalo, da so položaj Japonske kmalu prevzele druge azijske države z nižjo ceno delovne sile (Lee 2005, 2). V začetku šestdesetih let je bil podpisan Dolgoročni sporazum o trgovini z bombažnim tekstilom (Long-Term Arrangement Regarding International Trade in Cotton Textiles – LTA), ki naj bi veljal pet let in v tem času zagotavljal državam v razvoju povečanje izvoza za največ 5 % na leto. LTA sporazum je določil omejitev za tkanine, ki so vsebovale 50 % ali več bombaža. Izvozniki so se sporazumu prilagodili, tako, da so bombažu primešali druga vlakna. Zato so konec šestdesetih let proizvajalci tekstila in sindikati v Združenih državah Amerike zahtevali zaščito, ki ne bi omejevala samo uvoza bombažnih, ampak vseh tkanin. Leta 1971 je bil v ZDA podpisan triletni dvostranski sporazum z Japonsko, ki se je nanašal na volnene tkanine in tkanine iz umetnih vlaken. Podobni petletni sporazumi so bili podpisani tudi s Hongkongom, Tajvanom in Korejo. Japonska se je pod pritiskom tekstila iz držav v razvoju znašla na nasprotni strani, saj je postala velika uvoznica tekstila in je tako kot druge zahodne države zahtevala trgovske omejitve. Tudi evropski proizvajalci tekstila iz Velike Britanije in Francije so od svojih vlad postopoma zahtevali zaščito pred uvozom. Leta 1974 je bil podpisan Sporazum o mednarodni trgovini s tekstilom (Multi Fibre Arrangement – MFA), ki se je nanašal na vse tekstilne izdelke, brez izdelkov iz trdih vlaken (Hansa 2005, 4). Cilji MFA so bili: ekspanzija mednarodne tekstilne trgovine z zmanjševanjem ovir in postopna liberalizacija te trgovine. Sporazum naj bi obenem zagotavljal urejen in pravičen razvoj mednarodne tekstilne trgovine, ki na posameznih trgih in pri posameznih tekstilnih vrstah naj ne bi povzročal tržnih motenj v izvozu in v uvozu držav (Bertalanič 2002, 55). V skladu s tem sporazumom so se lahko uvedle kvote na podlagi dvostranskih sporazumov ali enostranskih ukrepov. Države uvoznice so bile zavezane k 6 % letnemu povečevanju kvot. Do leta 1994, ko je sporazum prenehal veljati, je kvotni sistem vključeval veliko več proizvodov kot na začetku. Podpisnice MFA, razen Kitajske, so bile v večini tudi podpisnice Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (General Agreement on Tariffs and Trade – GATT), (Hansa 2005, 4). Sporazum MFA je bil obnovljen v letih 1978, 1982 in1986. Z drugič obnovljenim MFA so se uvozne kvote iz Honkonga, Južne Koreje in Tajske zmanjšale (Moore 1999, 263). Omenjeni sporazum so kasneje postopoma odpravili, ker ni upošteval obravnave vsake države članice po načelu največjih ugodnosti (Hansa 2005, 4).

14

Evropska skupnost, članica WTO, je do konca leta 1994 sistematično ščitila svoj trg in količinsko omejevala uvoz blaga iz določenih držav, med katerimi so bile zlasti Kitajska, Indija, Indonezija, Tajska in Južna Koreja. Evropski uvozniki so lahko do leta 2004 letno uvozili le toliko blaga iz določene države, kot je bila zanj razpisana letna kvota. Ko je bila kvota enkrat presežena, tovrstnega blaga ni bilo mogoče več uvoziti. Vsak uvoznik je moral najprej pridobiti izvozno dovoljenje od države izvoznice in nato ustrezno uvozno dovoljenje na pristojnih ministrstvih v Evropski skupnosti, ki so preko Bruslja vodile evidenco o izkoriščenosti kvot (Skrt 2005). V začetku leta 1995 je vstopil v veljavo Sporazum o tekstilu in oblačilih (ATC – Agreement on Textiles and Clothing), ki je pomenil postopno desetletno odpravo kvot na področju tekstila in oblačil v trgovini in je bil sprejet v okvirju Svetovne trgovinske organizacije (Nordas 2004, 13). Namenjen je bil državam, ki so bile zaščitene s kvotami, da bi se lažje prilagodile povečani mednarodni konkurenci. Vendar so prav te države zavirale odpravo kvot v želji po čim daljšem obdobju zaščite domače industrije. Vsaka država uvoznica, ki je bila članica WTO, je lahko sama določila, katere proizvode bo vključila v posamezni fazi prilagajanja. EU je imela leta 2004 za uvoz tekstila in oblačil 210 kvot, ki so veljale za 11 članic WTO (Argentina, Kitajska, Hongkong, Indija, Indonezija, Malezija, Peru, Filipini, Tajvan, Južna Koreja in Tajska), (Ceglar 2006, 11). V začetku leta 2005, ko je prenehal veljati Sporazum o tekstilu in oblačilih, naj bi uvoz iz držav članic WTO postal prost količinskih omejitev ali drugih zahtev po uvoznih dovoljenjih. Kitajska je še istega leta množično povečala izvoz tekstilnih izdelkov v EU.

V nadaljevanju navajamo še segmente, kjer EU izvaja določene nadzorne ukrepe, s pomočjo katerih spremlja dogajanje na trgu in si tako omogoča hitrejše ukrepanje v primeru nastalih težav (JAPTI 2007):

• Količinske omejitve (kvote) – Te so pogosto povezane z ukrepom nadzora uvoza po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (Ministrstvo za gospodarstvo 2007). Od leta 2006 so kvote še veljale pri uvozu določenega tekstila iz Črne gore in Kosova ter Severne Koreje. Za Črno goro so kvote veljale do konca leta 2007, za Severno Korejo in Belorusijo pa bodo prenehale veljati leta 2009 (JAPTI 2007).

• Dvojni nadzor – Pomeni, da je za določene tekstilne izdelke potrebno pridobiti najprej izvozno dovoljenje v državi izvoznici in na podlagi tega tudi uvozno dovoljenje na ministrstvu. To blago se lahko ob predložitvi ustreznega dovoljenja uvaža v neomejenih količinah, saj v tem primeru ni količinskih omejitev. Sistem dvojnega nadzora se je v letu 2008 uporabljal pri uvozu izbranih tekstilnih izdelkov s poreklom iz Uzbekistana in Kitajske (Ministrstvo za gospodarstvo 2007). • Uvoz folklornih in ročno tkanih izdelkov – Ta je v večini primerov izvzet iz količinskih omejitev. Vendar je treba dokazati, da gre res za blago, ki ustreza temu poimenovanju in sicer s potrdilom za ročno tkane izdelke, tekstilne izdelke ročne obrti in tradicionalne tekstilne izdelke domače obrti. To potrdilo izdajajo pristojni organi v državah izvoznicah.

15

• Uvoz izdelkov po pasivnem oplemenitenju – Za tak uvoz so pogosto določene dodatne količine. Vendar je potrebno, še preden se tekstil izvozi na oplemenitenje v izbrano državo, pridobiti predhodno dovoljenje od države izvoznice (JAPTI 2007). 3.3 Liberalizacija uvoza tekstila iz Kitajske

Kitajska, ki je postala članica WTO leta 2001, je močno vplivala na trgovinske izmenjave tekstilnih izdelkov. Za vstop na evropski trg se je Kitajska pripravljala vrsto let in si je v svetovnem gospodarstvu pridobila velike prednosti. V zelo kratkem času je zgradila velikanske moderne tekstilne tovarne s sodobno tehnologijo, v katerih ob poceni delovni sili in nizkih fiksnih stroških proizvaja poceni izdelke (Hansa 2005, 9). Ima lastno pridelavo bombaža, tako, da ji ni potrebno uvažati surovega materiala, je pa tudi zelo uspešna pri posnemanju izdelkov tujih proizvajalcev (Pahor 2005). Podobne prednosti ima Indija, vendar v primerjavi s Kitajsko nima tako visoke produktivnosti dela (Hansa 2005, 9). Kitajske tovarne, predilnice, tkalnice so pet do desetkrat večje od evropskih tovarn, zato Evropa temu težko konkurira (Pahor 2005). Poleg poceni delovne sile ima Kitajska okrog 40.000 tekstilnih tovarn z 19 milijoni zaposlenih v tej industriji in blizu 400 tekstilnih fakultet ter dotok tujih naložb in novih strojev (Grgič 2008).

Ukinitev kvot na tekstilne in oblačilne izdelke leta 2005 je pomenila odpiranje trga EU in ZDA za Kitajsko. Kitajski izvoz je svoj vrhunec dosegel leta 2005, ko je država izvozila v vrednosti 125 milijard dolarjev tekstilnih izdelkov (Grgič 2008). To je močno vplivalo na položaj tekstilnih tovarn, njihovih uslužbencev in družin v državah, ki so največje uvoznice kitajskih tekstilnih izdelkov. Zaradi trenj znotraj EU in gospodarskih konfliktov med EU in Kitajsko (tudi med ZDA in Kitajsko), je še istega leta prišlo do spora med Brusljem in Pekingom. Ekonomske in politične elite EU in ZDA sicer propagirajo liberalizacijo trga, vendar pa po drugi strani z različnimi omejitvami ščitijo svojo industrijo (Vodopivec 2007, 50–51). Uvozniki, predvsem velike trgovske hiše, podpirajo uvoz kitajskega blaga v EU. Po drugi strani pa je Evropska komisija izpostavljena pritiskom evropske tekstilne industrije, ki le stežka konkurira poceni kitajskemu blagu. Francija, Italija, Španija in Portugalska, kjer ima tekstilna industrija še vedno velik interesni vpliv, so nasprotovali odpravi kvot in si prizadevali za uvedbo povračilnih ukrepov. Nekatere druge države - predvsem Velika Britanija, Nemčija, Švedska in Danska, kjer imajo trgovci večjo težo - so se zavzemale za prožnejši sistem kvot, ki bi olajšal uvoz kitajskega tekstila v Evropsko unijo. Evropski uvozniki tekstila in tudi potrošniki, ki se racionalno obnašajo in zagovarjajo svobodno trgovino, so v liberalizaciji videli dobro poslovno priložnost. Zaradi teh različnih si interesov so morali pri pogajanjih evropskih pogajalcev s Kitajsko najti ravnotežje (Kenda 2005). Da bi ublažili prekomerno rast uvoza poceni tekstilnih izdelkov iz Kitajske, sta se Evropska komisija in komisar za trgovino 6. aprila 2005 odzvala s sprejemom smernic za morebitno uvedbo omejitev na uvoz. S temi smernicami, v katerih so bili upoštevani interesi med posameznimi državami članicami EU in med posameznimi združenji, sta pojasnila okoliščine uvajanja zaščitnih ukrepov zoper uvoz tekstila in oblačil iz Kitajske. Kljub zelo majhnemu manevrskemu prostoru sta se lahko v začetku sklicevala na Protokol o pristopu Kitajske k WTO iz leta 2001, ki vključuje »Posebne zaščitne tekstilne klavzule« (Textiles Specific Safeguard Clause – TSSC), ki so bile vpeljane v zakonodajo EU leta

16

2003 z uredbo Sveta 3030/93. Te klavzule dovoljujejo, da se kot zadnji ukrep za preprečitev nenadnega porasta uvoza tekstila iz Kitajske, glede na normalni razvoj trgovanja z oblačili in tekstilnimi izdelki, uvedejo količinske omejitve.

Objavljene smernice so nakazovale, kako in na podlagi katerih meril bo EU razlagala in po potrebi tudi izvajala TSSC. Država, ki je želela sprožiti postopek, je morala najprej zahtevati pogajanja s Kitajsko in jo prositi, naj sama omeji svoj izvoz navedenih proizvodov na raven ene dvanajstine od štirinajstmesečnega obdobja za nazaj od pritožbe, povečane za 7,5 % (6 % za volnene proizvode). V primeru, da je uvoz porasel za več kot 7,5 % glede na prejšnje leto, je lahko članica WTO uvedla količinske omejitve ob uvozu teh proizvodov na prej navedeno raven (Strle 2005, 3).

3.4 Novi sporazum med EU in Kitajsko

Kitajska in EU sta 10. junija 2005 podpisali sporazum o uvedbi kvot za deset kategorij kitajskih tekstilnih izdelkov za leta 2005, 2006 in 2007 (Ministrstvo za gospodarstvo 2007). Čeprav so bile kvote za nekatere kategorije tudi do štirikrat večje od dejanskega uvoza v letu 2004, je bilo konec avgusta 2005 izčrpanih že sedem od desetih kategorij. Ko so bile kvote zapolnjene, so države članice prenehale izdajati uvozna dovoljenja (tabela 1). Tabela 1: Kvote za uvoz desetih kategorij kitajskega tekstila v EU

Kategorija tekstila Merska enota Kvote za uvoz od 11. junija 2005

Skupni uvoz v letu 2005

2 – bombažne tkanine

v tonah 26.217 55.056

4 – bombažne majice

v mio kosov 150,98 491,09

5 – puloverji v mio kosov 68,97 181,55 6 – moške hlače v mio kosov 104,04 316,43 7 – bluze v mio kosov 24,76 73,17 26 – obleke v mio kosov 7,95 24,55 31 – modrčki v mio kosov 96,08 205,17 115 – lanena preja v tonah 1.911 4.300 20 – posteljno perilo v tonah 6.451 14.040 39 – prti in kuhinjski tekstil

v tonah 5.521 10.977

Vir: Prirejeno po Kenda (2005).

V skladu z dogovorjenim »Memorandumom o sodelovanju med EU in Kitajsko« , se je konec leta 2007 ukinil uvozni režim s količinskimi omejitvami za deset kategorij tekstilnih izdelkov s poreklom iz Kitajske. Zaradi bojazni v Evropi pred morebitnim izrednim povečanjem uvoza tekstila iz Kitajske, sta se Kitajska in EU dogovorili o nekakšnem predhodnem sistemu, ki naj bi zagotovil mehak prehod iz sistema kvot v prosto trgovino.

17

Do 31. decembra 2008 je bil vzpostavljen nov predhodni sistem nadzora z dvojnim preverjanjem za osem kategorij tekstilnih izdelkov s poreklom iz Kitajske: 4 (T-majice), 5 (puloverji), 6 (moške hlače), 7 (bluze), 26 (obleke), 31 (modrčki), 20 (posteljno perilo) in 115 (lanena preja)2. Leta 2009 naj bi bil uvoz vsega tekstila iz Kitajske prost količinskih omejitev in sistemov predhodnega nadzora (Shen 2008).

2 Telefonska komunikacija z ga. Verico Žlabravec iz IRSPIN.

18

4 GOSPODARSKI POLOŽAJ IN KONKURENČNOST EVROPSKE TEKSTILNE

IN OBLAČILNE INDUSTRIJE

4.1 Gospodarska gibanja v tekstilni in oblačilni industriji

4.1.1 Gibanje proizvodnje

Obseg proizvodnje tekstila v EU-27 se je v letu 2005 zmanjšal za 4,7 %, v oblačilni industriji pa je bil padec še večji (–8,4 %). Leta 2006 se je proizvodnja tekstila zmanjšala še za 1,9 %, proizvodnja oblačil pa za 0,5 % (slika 1).

Slika 1: Proizvodnja v EU-27b (stopnje rasti v %)

-4,7

-1,9

-0,2

-1,3

-8,4

-0,5

0,4

4,2

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6

2005/04

2006/05

2007/06

2008/07ª

Oblačila DB 18

Tekstil DB 17

Opomba: ªZa prvih sedem mesecev. bVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije.

Vir: Prirejeno po Smole in Weissbacher (2007a, 1), ZTOUPI (2007a, 1), Ribič (2007, 8) in Digna (2008).

V letu 2007 se je proizvodnja tekstila zmanjšala za dodatne 0,2 %, proizvodnja oblačil pa se je povečala za 0,4 %. Proizvodnja oblačil se je izraziteje zmanjšala na Evropsko-sredozemskem območju ter v Romuniji, Turčiji, na Hrvaškem in v Tuniziji (Ribič 2007, 8).

V obdobju 2000–2007 se je proizvodnja tekstila v EU-27 zmanjšala za petino, proizvodnja oblačil pa za tretjino (Grgič 2008). V strukturi proizvodnje se je zmanjšala predvsem proizvodnja tkanin, pletenin in tekstilij za dom. Svoj položaj pa so izboljšali evropski proizvajalci umetnih vlaken za posebni tekstil in tekstil za plemenitenje (Smole in Weissbacher 2007a, 1). Negativna gibanja proizvodnje v tekstilnem in predvsem oblačilnem sektorju so se po letu 2006 začela umirjati. Boljši tržni pogoji so proizvajalcem omogočili delno pokritje izgub s proizvodi z večjo dodano vrednostjo, z delno selitvijo proizvodnje v okolja z nižjo ceno delovne sile in s pomočjo nižjih prodajnih marž. Prvih sedem mesecev v letu 2008 se je taka proizvodnja oblačil povečala za 4,2 %, v tekstilnem sektorju pa se je znova zmanjšala za 1,3 % (slika 1).

19

4.1.2 Cenovna gibanja

Zaradi povečanega pritiska globalne konkurence v tekstilnem in oblačilnem sektorju, so se cene tekstila in oblačil v EU-27 med letoma 2002 in 2006 zmerno zvišale. Predvsem v oblačilnem sektorju je konkurenčni pritisk večji od tistega v tekstilnem sektorju, zato je bila rast cen oblačil relativno nižja. Ker je v letu 2006 prišlo do močne podražitve energetskih virov, so se povprečne cene industrijskih izdelkov dodatno povečale. Slednje velja tudi za tekstilni in oblačilni sektor (slika 2).

Slika 2: Proizvodne cene tekstila in oblačil v EU-27ª (2000=100)

92

94

96

98

100

102

104

106

108

1996 1997 1998 2000 2001 2002 2003 2004 2006 2007

Tekstil DB 17

Oblačila DB 17

Vir: IFM (2007, 42) in Weissbacher (2008, 2). Opomba: ªVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije. Leta 2007 so bile velike razlike proizvodnih cen med državami in dejavnostmi znotraj proizvodnje tekstilij in oblačil. Najvišja rast cen je bila dosežena v predilnicah (1,6 %) in proizvodnji umetnih vlaken (1,7 %). Države, ki so najbolj povečale cene, pa so bile Avstrija, Bolgarija, Grčija, Romunija, Belgija, Ciper, Danska, Italija, Litva, Španija, Poljska in Slovenija (od 1,4 % do 6,7 %), (Weissbacher 2008, 2).

4.1.3 Zaposlenost in število podjetij

V letu 2005 so podjetja v EU-27 v velikem obsegu zmanjševala število domačih zaposlenih. Tako se je število zaposlenih v tekstilni industriji zmanjšalo za 7 %, v oblačilni industriji pa za 6,7 % (slika 3). Tega leta je v obeh sektorjih delovno mesto izgubilo približno 165.000 zaposlenih (ukinitev približno 687 delovnih mest vsak delovni dan). Tukaj so bila v ospredju predvsem podjetja iz držav novih članic EU, saj so predstavljala kar 28 % vseh odpuščenih delavcev, od teh je bilo 66 % zaposlenih v oblačilni panogi. Tudi število podjetij v tekstilnem in oblačilnem sektorju se je leta 2005 zmanjšalo za 6,1 %

(Strle 2005, 3).

20

Slika 3: Zaposlenost v tekstilni in oblačilni industriji EU-27ª (stopnje rasti v %)

-2,2

-7

-5,9

-6,5

-3,5

-6,7

-3,7

-6,3

-8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0

2004/03

2005/04

2006/05

2007/06

OBLAČILA DB 18

TEKSTIL DB 17

Vir: Prirejeno po Smole in Weissbacher (2007a, 1) in Ribič (2007, 8). Opomba: ªVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije.

Približno 136.000 delavcev je v letu 2006 izgubilo delovno mesto v tekstilni industriji EU. Že drugo leto zapored je tako prišlo do velikega zmanjšanja števila zaposlenih v tekstilnem sektorju (za 5,9 %). V oblačilnem sektorju se je število zaposlenih zmanjšalo za 3,7 % (slika 3). V istem letu je bilo ukinjenih 11.000 tekstilnih in oblačilnih podjetij (zmanjšanje števila podjetij za 5,7 %), (Ribič 2007, 8).

V letu 2007 je imela EU-27 v obeh sektorjih skupaj 175.830 podjetij in skoraj 2,5 milijona zaposlenih. V tekstilnem sektorju se je tega leta ponovno zmanjšalo število zaposlenih (za 6,5 %) (slika 3). V tem sektorju so najbolj zmanjšale število zaposlenih Madžarska, Portugalska in Španija, in sicer v povprečju za več kot 20 %. Sledile so Belgija, Češka in Romunija (7,5 % padec). Slovenija, Bolgarija, Nemčija, Francija, Luksemburg, Portugalska, Slovaška, Švedska in Velika Britanija so zmanjšale število zaposlenih med 1,5 % in 6,7 %. Ostale države članice pa so stabilizirale ali celo povečale število zaposlenih v tekstilnem sektorju (Weissbacher 2008, 2). Položaj v oblačilnem sektorju je prav tako zaskrbljujoč. Zaradi prestrukturiranja proizvodnje od leta 2004 se nadaljuje zmanjševanje zaposlenih, ki je bilo v letu 2007 za 6,3 % manjše kot v letu 2006 (slika 3). Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v Estoniji, Grčiji, Španiji, Litvi, Romuniji, na Slovaškem in na Finskem (v povprečju za več kot 10 %). Le Danska je povečala število zaposlenih v oblačilnem sektorju, in sicer za 1,2 %.

4.1.4 Investicijska aktivnost

Slika 4 prikazuje podatke za investicije v tekstilni sektor EU-27. Investicije v opredmetena sredstva so se v obdobju 2001–2005 zmanjšale. Leta 2006 in 2007 pa so se investicije povečale (slika 4).

21

Slika 4: Investicije v tekstilnem sektorju EU-27ª v obdobju 2001–2007 (stopnje rasti v %)

-0,90%

-1,40%

-2,80%

-3,30%-3,50%

0,20%

0,90%

-4,0%

-3,5%

-3,0%

-2,5%

-2,0%

-1,5%

-1,0%

-0,5%

0,0%

0,5%

1,0%

1,5%

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Vir: Prirejeno po Weissbacher (2008, 2), Smole in Weissbacher (2007a, 2), Weissbacher (2007b) in IFM (2007, 103–112).

Opomba: ªVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije. V obdobju 2001–2005 je najbolj izstopala Portugalska, saj je investicije v tekstilnem sektorju zmanjšala za kar 4,5 %. Sledila je Velika Britanija, ki je v tekstilnem sektorju zmanjšala investicije povprečno za 2,3 % na leto. Slovenija je v tekstilnem sektorju zmanjšala investicije povprečno za 0,7 % letno. Od vseh držav članic je investicije v tekstilni sektor najmanj zmanjšala Italija (povprečno za 0,3 %), (Smole in Weissbacher 2008, 2).

Povprečna letna rast investicij v opredmetena sredstva v oblačilnem sektorju je bila v obdobju 2001–2005 na Slovaškem 33 %, na Portugalskem 2,7 %, na Madžarskem 3 %, v Veliki Britaniji 0,9 % in v Italiji 0,1 %. Investicije v oblačilni sektor so močno zmanjšali na Nizozemskem in na Irskem (za 28 %). Z vstopom Romunije in Bolgarije v EU leta 2007 (EU-27), se je ostalim članicam ob velikem potencialu delovne sile odprla možnost za nove investicije v proizvodnjo izdelkov z relativno visoko dodano vrednostjo (IFM 2007, 112).

4.1.5 Neto čisti dobiček in dodana vrednost

V šestih letih se neto čisti dobiček obeh sektorjev ni bistveno spremenil (slika 5). V tekstilnem sektorju je bil neto čisti dobiček zmeraj višji, kot pa v oblačilnem sektorju. Največji celoten neto čisti dobiček je bil dosežen leta 2000 in je znašal 216 milijard EUR (v tekstilnem sektorju 126 milijard EUR in v oblačilnem 90 milijard EUR). Celoten neto dobiček je leta 2004 znašal skoraj 200 milijard EUR. Leta 2005 se je glede na leto 2000 dobiček v tekstilnem sektorju zmanjšal za 13,9 %, v oblačilnem sektorju pa za 4,4 %.

22

Slika 5: Neto čisti dobiček v tekstilnem in oblačilnem sektorju v EU-27b (v milijardah EUR)

Vir: Prirejeno po IFM (2007, 40) in Lutz (2008, 1). Opomba: ªZa prvih osem mesecev.

bVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije.

Znotraj tekstilnega sektorja se je dobiček zmanjšal v dejavnostih predilstva, tkanja in pletilstva, medtem ko so bile izgube manjše pri tehničnih tekstilijah in preprogah (IFM 2007, 40). V letu 2008 pa se je celoten dobiček v obeh sektorjih povečal in je znašal 207 milijard EUR (Lutz 2008, 1). Vse od leta 2003 so se podjetja v oblačilnem in tekstilnem sektorju poskušala prilagoditi novim tržnim razmeram. Na stroškovne pritiske so se odzivala s selitvijo proizvodnje na območja z nižjimi stroški, s ponudbo proizvodov z višjo dodatno vrednostjo, kar je deloma zmanjšalo njihove odhodke. Dodana vrednost je bila v tekstilnem sektorju višja od dodane vrednosti v oblačilnem sektorju EU (slika 6). Leta 2002 je dodana vrednost v tekstilnem sektorju znašala približno 32,6 milijarde EUR in 25,6 milijard EUR v oblačilnem sektorju. Leta 2004 je imel tekstilni sektor 32 milijard EUR dodane vrednosti, oblačilni sektor pa 23,5 milijard EUR. Leta 2006 se je dodana vrednost opazno povečala in je v tekstilnem sektorju dosegla 40,4 milijarde EUR, v oblačilnem sektorju pa se je ta nekoliko znižala in sicer na 22,2 milijarde EUR.

23

Slika 6: Dodana vrednost v EU-27ª (v milijardah EUR)

Vir: Prirejeno po Pellizzari (2004, 41), Smole in Weissbacher (2007a, 3) in Digna (2008, 74). Opomba: ªVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije.

V evropskem tekstilnem in oblačilnem sektorju prevladujejo mala in srednje velika podjetja, ki zaposlujejo manj kot 250 delavcev. Leta 2004 so dosegla skoraj tri četrtine deleža dodane vrednosti (74,6 %) celotnega tekstilnega in oblačilnega sektorja v EU-27 (Digna 2008, 74). Med vsemi članicami EU je v letu 2004 izstopala Italija, vodilna proizvajalka tekstila in oblačil. Njen delež dodane vrednost v tekstilnem sektorju je znašal 29,6 % celotnega tekstilnega sektorja v EU in v oblačilnem sektorju 31,8 %. K vodilnim proizvajalkam tekstila in oblačil EU spadajo še Nemčija, Francija in Velika Britanija (IFM 2007, 81).

4.1.6 Izvozno–uvozni tokovi za tekstil in oblačila

V tabelah 2, 3 in 4 sta v podatkih vključeni novi državi članici, Bolgarija in Romunija. V tabeli 2 so navedeni podatki o največjih trgih, kamor EU-27 izvaža tekstil. Upošteva se, da je le majhen delež svetovnega izvoza tekstila potekal izven držav EU, preostali izvoz tekstila pa je potekal znotraj EU. Skupen izvoz tekstila iz EU se je leta 2007 glede na leto 2004 povečal za 4,6 %. ZDA. EU je največ tekstila izvažala v ZDA, vendar se ta izvoz vsako leto zmanjšuje. Izvoz tekstila iz EU v Turčijo se je leta 2007 glede na leto 2004 zmanjšal za 6,1 %, v Tunizijo za 0,1 % in v Hongkong za 4,7 %. Povečal pa se je izvoz v Maroko, Švico in najbolj na Kitajsko (45,7 %).

24

Tabela 2: Glavni izvozni trgi tekstila EU-27 (v milijonih EUR)

2004 2005 2006 2007 Stopnje rasti

2007/04

Svet 18.537 18.482 19.218 19.380 4,6 % ZDA 2.740 2.687 2.668 2.497 –8,9 % Turčija 1.714 1.547 1.549 1.610 –6,1 % Tunizija 1.443 1.327 1.352 1.441 –0,1 % Maroko 1.294 1.232 1.278 1.325 2,4 % Švica 1.114 1.010 1.197 1.199 7,6 % Hongkong 943 937 959 899 –4,7 % Kitajska 539 628 707 785 45,7 %

Vir: Prirejeno po EC (2008).

Skupni izvoz oblačil iz EU-27 se je v obdobju 2004–2007 povečal za 24,4 % (tabela 3). EU je največ izvozila v Švico. Za EU je bila Rusija drugi največji trg, sledile so ji ZDA, Japonska in Hongkong. Od leta 2004 do 2007 je EU povečala izvoz oblačil v Švico, Hongkong in najbolj v Rusijo (za 114,4 %). Izvoz pa je zmanjšala v ZDA in na Japonskem.

Tabela 3: Glavni izvozni trgi oblačil EU-27 (v milijonih EUR)

2004 2005 2006 2007 Stopnje rasti

2007/04

Svet 13.368 14.112 15.362 16.625 24,4 % Švica 2.499 2.579 2.690 2.830 13,2 % Rusija 1.297 1.677 2.214 2.779 114,4 % ZDA 2.192 2.110 2.056 2.002 –8,7 % Japonska 1.249 1.251 1.226 1.136 –9,1 % Hongkong 500 559 619 731 46,2 %

Vir: Prirejeno po EC (2008). Po podatkih v tabeli 4 se je uvoz tekstila in oblačil od leta 2004 do 2007 povečeval. Uvoz oblačil je bil leta 2007 za 37.224 milijonov EUR večji od uvoza tekstila. Leta 2007 se je glede na leto 2004 uvoz tekstila povečal za 18,4 %, uvoz oblačil pa za 28,9 %. Tabela 4: Vrednost uvoza tekstila in oblačil v EU-27 (v milijonih EUR)

2004 2005 2006 2007 Stopnje rasti 2007/04

Tekstil DB 18 17.610 18.074 19.967 20.855 18,4 %

Oblačila DB 17 45.052 49.305 55.491 58.079 28,9 % Vir: Prirejeno po EC (2008).

25

Zaradi mnogo večjega uvoza kot izvoza oblačil in tekstila je bil skupni zunanjetrgovinski saldo tekstilne in oblačilne industrije EU-25 od leta 2002 do 2006 vse bolj negativen (slika 7). EU je leta 2002 izvozila tekstila in oblačila v vrednosti 43,8 milijarde EUR. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal 27,8 milijarde EUR, saj je negativni saldo oblačilnem sektorju znašal 36,7 milijarde EUR, v tekstilnem sektorju pa je bil presežek v višini 8,9 milijarde EUR.

Slika 7: Vrednost zunanjetrgovinskega salda v EU-27ª (v milijardah EUR)

-27,8 -29-30,8

-34,8

-40,7 -39,8

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

2002 2003 2004 2005 2006 2007

Tekstil

Oblačila

Saldo

Vir: Prirejeno po Smole in Weissbacher (2007a, 3) in Digna (2008, 76). Opomba: ªVključeni so podatki novih držav članic, Bolgarije in Romunije.

Leta 2003 se je negativni zunanjetrgovinski saldo povečal še za dobro milijardo evrov (29 milijard EUR). Uvozno – izvozna bilanca je naslednje leto izkazovala primanjkljaj v višini 30,8 milijarde EUR, zlasti zaradi vse večjega primanjkljaja v segmentu oblačil. V letu 2006 je bil zunanjetrgovinski primanjkljaj najvišji in je znašal 40,7 milijarde EUR (slika 7). V segmentu tekstila je znašal 0,6 milijarde EUR, v segmentu oblačil pa 40,1 milijarde EUR.

4.2 Gospodarska gibanja v slovenski tekstilni in oblačilni industriji Slovenska oblačilna in tekstilna industrija se je v začetku devetdesetih let soočila z visokimi stroški dela, ki jih prodajna cena na svetovnih trgih ni pokrivala. Po razpadu Jugoslavije se je znašla v kritičnem stanju, zaradi izgube velikega dela trga. Svojo veliko proizvodnjo je bila prisiljena usmeriti na majhno slovensko tržišče, ki pa je ni bilo sposobno sprejemati v celoti (Romih 2006, 22–23). Sledilo je prestrukturiranje, prisilne poravnave, stečaji in propadanje podjetij, s tem pa nove izgube delovnih mest. Nova kriza se je začela leta 2002 zaradi dodatnega zmanjševanja trgov in zaradi selitve proizvodnje na bližnje tuje trge s cenejšo delovno silo. Leta 2004 je Slovenija vstopila v EU in prevzela skupno zunanjetrgovinsko politiko, katere najpomembnejši instrumenti so trgovinski sporazumi s tretjimi državami. Prevzela je tudi

26

vse sporazume, ki jih je s tretjimi državami sklenila EU. Vstop v EU ni povzročil toliko težav kot globalizacija in s tem prestrukturiranje podjetij (Ceglar 2006, 20). Slovenska tekstilna in oblačilna industrija je pred vstopom v EU predstavljala 9 % BDP, povprečje v EU pa je bilo 4,2 %. S tem je Slovenija padla v sklop držav, v katerih je bil delež tekstilne industrije v nacionalni proizvodnji dokaj visok. Največji delež predstavljajo zaposleni, nekoliko manjši pa je delež v prihodkih in dodani vrednosti (ibid., 26). Problem slovenskih tekstilnih podjetij je bil v premajhnem investiranju v raziskave in opremo, ki imajo srednje in dolgoročno močan vpliv na rezultate slovenskih panog. Pogosto so nastali preveliki stroški z zaposlenimi in odpravninami, tako, da je za razvoj ostalo premalo sredstev (EU 2004).

Proizvodnja

V tabeli 5 so prikazani podatki o gibanju proizvodnje, proizvodnih cen, števila zaposlenih in investicij v slovenski tekstilni in oblačilni industriji. V primerjavi s tekstilnim sektorjem so v proizvodnji oblačil gibanja nekoliko ugodnejša, medtem ko so rezultati proizvodnih cen, zaposlenih in investicij slabši.

Tabela 5: Poslovanje tekstilne in oblačilne industrije v Sloveniji (stopnje rasti v %)

TEKSTIL DB 17 Proizvodnja Proizvodne cene Zaposleni Investicije 2000/99 n.p. n.p. n.p. 1,9 2001/00 –1,5 0,9 n.p. 13,5 2002/01 –3,2 n.p. 2,2 n.p. 2003/02 n.p. n.p. 1,5 n.p. 2004/03 –8,9 0,8 –5,3 –24,8 2005/04 –10,6 0,9 –12,0 n.p. 2006/05 –6,5 1,7 –11,6 –12,2 2007/06 –1,9 1,1 –5,9 –9,3

OBLAČILA DB 18 Proizvodnja Proizvodne cene Zaposleni Investicije 2000/99 n.p. n.p. n.p. 5,7 2001/00 –4,1 2,9 n.p. 2,4 2002/01 –5,4 n.p. –3,4 n.p. 2003/02 n.p. n.p. –8,7 n.p. 2004/03 –8,5 2,6 –8,7 –45,5 2005/04 –2,1 –1,5 –9,5 n.p. 2006/05 0,4 2,9 –11,9 –49,1 2007/06 0,5 2,7 –7,5 –39,2

Vir: Prirejeno po Smole in Weissbacher (2007a, b), Weissbacher (2007a, b), ZTOUPI (2007a, 1–3). Opombe: n.p.– ni podatkov. V tekstilnem sektorju se je od leta 2001 proizvodnja vsako leto zmanjševala. V oblačilnem sektorju pa se je proizvodnja zmanjševala do leta 2005, vendar se je v naslednjem letu zgodil preobrat, ko se je proizvodnja oblačil povečala za 0,4 % in leta 2007 še za 0,5 %

27

(tabela 5). Po letu 2007 se je aktivnost v tekstilni industriji stabilizirala, kar pomeni, da se obseg proizvodnje ustavlja na nižji ravni (Grgič 2008).

Proizvodne cene

V Sloveniji so se cene tekstila od leta 2004 do 2007 povečevale povprečno za 1,1 % (tabela 5). Cene proizvajalcev oblačil pa so nekoliko nihale. Po letu 2004 je vstop novih ponudnikov pustil posledice, predvsem v oblačilni industriji v EU, kjer uvažajo svoje izdelke iz Bližnjega in predvsem Daljnega vzhoda. To se je odražalo tudi na gibanju cen tekstilnih in predvsem oblačilnih proizvodov. Leta 2005 so se, zaradi velikega povečanja uvoza oblačil iz Kitajske, cene zmanjšale za 1,5 %. Naslednje leto pa so se cene oblačil ponovno povečale (za 2,9 %). Zaposlenost in število podjetij Število zaposlenih in število podjetij se je več kot deset let zmanjševalo. Podatki v tabeli 5 kažejo, da se je število zaposlenih v tekstilnem sektorju od leta 2004 do leta 2007 nenehno zmanjševalo, v oblačilnem sektorju se je število zaposlenih zmanjševalo od leta 2002. Leta 2006 pa se je v oblačilnem sektorju najbolj zmanjšalo število zaposlenih (–11,9 %), v tekstilnem sektorju se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo v letu 2005 (–12 %). V letu 2003 je bilo v Sloveniji 542 tekstilnih in oblačilnih podjetij in se je do leta 2006 to število zmajšalo za kar 43. Od leta 2004 se je začela močno spreminjati struktura podjetij po velikosti. Zmanjšalo se je število velikih in srednjih družb, povečalo se je število majhnih družb, ki so nastale predvsem v oblačilni industriji. V letu 2006 je večina družb (85,7 %) bila mikro družb, 5,3 % majhnih, 4,1 % srednjih in 4,9 % velikih (Smole in Weissbacher 2007b). Investicije

Podatki v tabeli 5 kažejo, da so slovenska podjetja premalo investirala v osnovna sredstva (opredmetena in neopredmetena sredstva, gradbeni objekti, stroji in oprema ter transportna oprema) tekstilne in oblačilne industrije. Podjetja s proizvodnjo oblačil so najbolj povečala investicije leta 2000 (5,7 %), podjetja s proizvodnjo tekstila pa so investicije najbolj povečala leta 2001 (13,5 %). Investicije so se v tekstilnem sektorju najbolj zmanjšale leta 2004 (–24,8 %) v oblačilnem sektorju pa so se investicije najbolj zmanjšale leta 2006 (–49,1 %), zato tudi ni bilo mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja finančnih rezultatov za naslednja leta.

Prihodki, odhodki in neto čisti dobiček

Leta 2002 so se prihodki tekstilnega sektorja v Sloveniji povečali za 2 %, ob zmanjšanju odhodkov za 3,7 % (tabela 6). Prihodki v oblačilnem sektorju so se zmanjšali za 2,6 %, ob zmanjšanju odhodkov za 1,1 %. Leta 2003 so se prihodki v tekstilnem sektorju ponovno povečali (za 2,9 %), v oblačilnem sektorju pa so se ponovno zmanjšali (–4,3 %). Leta 2004 so se prihodki pri obeh sektorjih povečali (pri tekstilnem za 6,8 % in pri oblačilnem za 2,7 %).

28

Tabela 6: Prihodki, odhodki in neto čisti dobiček tekstilne in oblačilne industrije v Sloveniji (stopnje rasti v %) TEKSTIL DB 17 OBLAČILA DB 18

Prihodki Odhodki Neto čisti dobiček

Prihodki Odhodki Neto čisti dobiček

2002/01 2,0 –3,7 9,5 –2,6 –1,1 –7,5 2003/02 2,9 n.p. 4 –4,3 n.p. –19,5 2004/03 6,8 7,3 –12,3 2,7 –0,2 –16,3 2005/04 –4,4 n.p. –10,2 1,4 n.p. –7,8 2006/05 0,5 n.p. –2 1,7 n.p. –4,1 2007/06 –1,5 –6,9 1,7 –1,5 1,3 –3

Vir: Prirejeno po ZTOUPI (2007b), Weissbacher (2008, 3), Smole in Weissbacher (2007a, b). Opombe: n.p.– ni podatkov. Od leta 2006 se je položaj spremenil, saj so se prihodki v tekstilnem sektorju povečali po nižji stopnji (+0,5 %) od prihodkov v oblačilnem sektorju (+1,7 %). Leta 2007 so se prihodki od prodaje v obeh sektorjih zmanjšali za 1,5 %. Te dejavnosti so v večji meri zmanjšale prodajo na slovenskem trgu. Oblačilna industrija je v obdobju 2002–2007 izkazala zniževanje neto čistega dobička, medtem ko je leta 2007 tekstilni sektor zabeležil prvič po letu 2003 porast neto čistega dobička (tabela 6). Dodana vrednost in stroški dela Dodana vrednost v tekstilnem sektorju se je vsako leto povečala ob umirjeni rasti stroškov dela, zlasti po letu 2004. Tudi v oblačilnem sektorju se je od leta 2004 dodana vrednost počasi povečevala (tabela 7). Proizvajalci tekstila so v letu 2006 ustvarili okoli 190 milijonov EUR dodane vrednosti, to je za 0,1 % več kot leta 2005. Proizvajalci oblačil so dodano vrednost povečali za 0,5 %. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da v proizvodnji oblačil porabijo 97,3 % dodane vrednosti za pokrivanje stroškov dela (Weissbacher 2007b). Podatki iz tabele 7 tudi kažejo, da se je dodana vrednost na zaposlenega v tekstilnem sektorju vsako leto povečala bolj kot v oblačilnem sektorju. To dokazuje, da je kapitalsko intenzivnejši tekstilni sektor propulzivnejši od oblačilnega.

29

Tabela 7: Dodana vrednost in stroški dela v Sloveniji (stopnje rasti v %)

Vir: Prirejeno po Smole in Weissbacher (2007a,b), Weissbacher (2007a, b) in Weissbacher (2008, 2). Izvoz in uvoz

V letu 2000 so podjetja tekstilne proizvodnje v Sloveniji zmanjšala izvoz za 7,5 % in v proizvodnji oblačil za 0,8 %. V letu 2002 se je količina izvoza tekstila in oblačil povečala bolj kot uvoz (tabela 8). Leta 2006 se je količina izvoza tekstila povečala za prav toliko, kot se je zmanjšala količina uvoza (3,6 %). Količina izvoza oblačil pa se je zmanjšala za 4,5 % ob povečani količini uvoza (13,4 %).

Leta 2001 so podjetja največ tekstilnih in oblačilnih izdelkov izvažala na trge EU (73 %). Naslednje leto so podjetja imela nekoliko manjši izvoz tekstila in oblačil na trge EU (68 %), (Weissbacher 2007b). Danes sta dejavnosti v Sloveniji povprečno zmanjšali izvoz v evroobmočje ter povečali izvoz izven EU (Weissbacher 2008, 4).

Tabela 8: Izvoz in uvoz tekstila in oblačil v Sloveniji (stopnje rasti v %)

TEKSTIL DB 17 OBLAČILA DB 18

Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz 2000/99 –7,5 n.p. –0,8 n.p. 2001/00 –2,4 1,8 –0,1 1,2 2002/01 3,2 2,6 2,4 1,7 2003/02 n.p. n.p. n.p. n.p. 2004/03 3,5 2,9 –2,2 2,4 2005/04 n.p. n.p. n.p. n.p. 2006/05 3,6 –3,6 –4,5 13,4 2007/06 –6,0 1,0 –1,0 1,0

Vir: Prirejeno po Smole in Weissbacher (2007a, b), Weissbacher (2007a, b) in Weissbacher (2008, 4). Opombe: n.p.– ni podatkov.

TEKSTIL DB 17 OBLAČILA DB 18

Dodana vrednost

Stroški dela

Dodana vrednost na zaposlenega

Dodana vrednost

Stroški dela

Dodana vrednost na zaposlenega

2000/99 3,3 4,6 7,9 2,4 5,8 1,6 2001/02 14,2 14,7 5,4 8,1 5,0 8,6 2002/01 7,2 5,0 12,5 –6,3 –0,1 –1,1 2003/02 5,3 5,6 10,2 –2,6 0,1 0,5 2004/03 1,8 6,1 4,1 0,1 0,2 3,8 2005/04 1,3 2,3 5,7 1,3 –0,7 4,3 2006/05 0,1 1,4 12,7 0,5 –0,8 4,5 2007/06 4,9 1,2 8,0 0,9 –0,9 6,3

30

4.3 Konkurenčnost tekstilne in oblačilne industrije EU: primerjava izbranih kazalcev

4.3.1 Proizvodnja tekstila in oblačil v EU in v konkurenčnih državah

Zaradi globalnih sprememb na svetovnem trgu tekstilnih in oblačilnih izdelkov je Kitajska v letih 2004 in 2005 v obeh sektorjih povečala svojo proizvodnjo za več kot 25 %. Obseg proizvodnje tekstila se je v Turčiji, Indoneziji, na Tajskem in v Avstraliji zmanjšal za več kot 10 % (v Indoneziji in na Tajvanu celo za več kot 20 %). V oblačilni industriji pa se je obseg proizvodnje zmanjšal predvsem v Romuniji, Turčiji, Srbiji in Belorusiji (ZTOUPI 2007a, 2).

V letu 2006 so proizvodnjo v tekstilnem sektorju, v primerjavi z letom 2005, povečale naslednje države: Bangladeš, Indija, Bolgarija, Kolumbija, Argentina, Venezuela, Belorusija in v manjši meri Tajska, Mehika in Brazilija. Naštete države, razen Mehike in Brazilije, so povečale tudi proizvodnjo oblačil, vendar v bistveno manjšem deležu (slika 8). Najbolj je izstopala Kitajska, ki je proizvodnjo tekstila povečala celo z dvomestnimi številkami.

V tekstilni in oblačilni industriji EU se je proizvodnja zmanjšala, vendar opazno manj kot v ZDA. Tako kot v letu 2005, se je tudi leta 2006 v Evro-mediteranskem območju proizvodnja zmanjševala, bolj sicer v oblačilnem sektorju (Romunija, Turčija, Hrvaška in Tunizija).

Slika 8: Proizvodnja tekstila in oblačil po državah v letu 2006 (stopnje rasti v %)

-15%

-10%

-5%

0%

5%

10%

15%

20%

Kita

jska

Ban

glad

eš

Bolga

rija

Indi

ja

Kolum

bija

Arg

entin

a

Ven

ezue

la

Belor

usija

Tajsk

a

Meh

ika

Bra

zilija

EU 2

5

Japo

nska

Hrv

aška

ZDA

Turčija

Tunizija

Rom

unija

Slove

nija

Tekstil DB 17

Oblačila DB 18

Vir: IFM (2007, 56).

Na sliki 9 je prikazano gibanje proizvodnje tekstila od leta 2000 do 2007 v EU-27, ZDA, Indiji in na Japonskem. Proizvodnja tekstila se je od leta 2000 najbolj povečala v Indiji (v

31

šestih letih za približno 80 %). Na drugi strani je proizvodnja tekstila najbolj upadala na Japonskem, in sicer se je od leta 2000 do 2007 zmanjšala za 40 %. V EU se je proizvodnja zmanjševala nekoliko manj kot v ZDA; od leta 2000 do 2007 se je proizvodnja zmanjšala za skoraj petino, v ZDA pa za približno 25 %.

Slika 9: Gibanje proizvodnje tekstila po regijah (2000=100)

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

EU 27 Japonska ZDA Indija

Vir: Digna (2008, 7).

Vzrok za manjše upadanje proizvodnje v evropski tekstilni industriji od tiste na Japonskem in v ZDA gre iskati v naslednjih dejavnikih (Walker 2008): • Zaradi uvedbe kvot na uvoz tekstila iz Kitajske se je zmanjšal pritisk na tekstilno

industrijo v EU bolj kot na Japonskem in ZDA. • V bližini EU ni velikih držav tekmic, ki bi lahko pritiskale na evropsko tekstilno

industrijo (velika geografska oddaljenost Kitajske). • EU je našla nove dobavne vire (države iz vzhodne Evrope, Turčija, severna Afrika,

Bangladeš, Kambodža in Vietnam), ki imajo cenejše surovine in nižje stroške dela od Kitajske.

• Mnogo večja vrednost blagovne znamke evropske oblačilne industrije in s tem večja konkurenčnost pri izvozu.

• V Evropi se je začel širiti tudi trg tehničnih tekstilij.

4.3.2 Primerjava investicijske aktivnosti

Slika 10 prikazuje, da sta EU in ZDA premalo vlagala v tekstilni sektor, kar je eden izmed vzrokov za poslabšanje njunih poslovnih rezultatov. Od leta 2001 so se investicije v EU-27 in v ZDA zmanjšale, v letu 2007 pa izkazujejo skromno pozitivno rast. Skoraj 85 % podjetij v EU (ne glede na njihovo velikost) investira v inovacije. Od tega jih 79 % investira v oblačilni sektor in 21 % v tekstilni sektor. Od slednjega jih skoraj 97 % investira na področju tehničnih tekstilij, saj je za ohranjanje konkurenčnosti v EU vse večji poudarek v razvijanju le-teh (NETFINTEX 2004, 18).

32

Kitajska je imela že v letu 2001 visoko stopnjo rasti investicij v tekstilni sektor, vendar so se le-te po letu 2007 znatno zmanjšale. Rast investicij je v prvih sedmih mesecih leta 2008 v kitajskem tekstilnem sektorju nazadovala, delno zaradi zmanjšanja izvoza. Tekstilni sektor je imel okoli 16,3 milijarde EUR investicij. Stopnja rasti investicij je bila tega leta za 12,6 % nižja od predhodnega leta (slika 10).

Slika 10: Investicije v tekstilni sektor (stopnje rasti v %)

-15,0%

-10,0%

-5,0%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

EU-27 ZDA Kitajska

2001/00

2005/04

2007/06

2008/07ª

Opomba: ªZa prvih sedem mesecev. Vir: Prirejeno po Xinhua (2008).

4.3.3 Primerjava produktivnosti dela

V obdobju 2000–2004 se je produktivnost dela v evropskem tekstilnem sektorju povprečno povečala za 26 %, v oblačilnem sektorju pa za 15 % (upoštevali so se podatki novih držav članic) (slika 11). ZDA je v obdobju 2000–2004 povečala produktivnost v tekstilnem sektorju za približno 44 %, v oblačilnem pa za 50 %. Tudi v Maroku se je produktivnost v obeh sektorjih povečala (v tekstilnem sektorju za 18 % in v oblačilnem za 33 %). V istem obdobju je imela Kitajska doseženo največjo rast produktivnosti. V tekstilnem sektorju se je produktivnost dela povečala za okoli 160 %, v oblačilnem sektorju pa za 60 %. Indiji se je v obdobju 2000–2004 produktivnost v tekstilnem sektorju povečala za približno 11 %, v oblačilnem sektorju pa se ji je zmanjšala za 24 %. Turčiji se je v obeh sektorjih produktivnost zmanjšala (v tekstilnem za 25 % in v oblačilnem za 41 %).

33

Slika 11: Produktivnost dela v obdobju 2000–2004 (stopnje rasti v %)

-100%

-50%

0%

50%

100%

150%

200%

EU-27 ZDA Kitajska Indija Turčija Maroko

Tekstil DB 17 Oblačila DB 18

Vir: Prirejeno po IFM (2007, 88–89).

Produktivnost podsektorja »drugih« tekstilij v EU-27, kot na primer tehnične tekstilije, se je v obdobju 2000–2004 povprečno povečala za 40 %. Države, ki so specializirane predvsem v proizvodnjo tehničnih tekstilij (Nemčija, Nizozemska, Skandinavija), imajo tudi višjo produktivnost dela od držav, pri katerih prevladuje proizvodnja oblačil (Italija, Francija, Velika Britanija in Španija), (IFM 2007, 87).

4.3.4 Primerjava stroškov dela

V tabeli 9 so prikazani podatki o povprečnih stroških dela na uro v tekstilnem sektorju. K državam z najnižjimi stroški dela v tekstilnem sektorju spadajo Bangladeš, Vietnam, Indija, Pakistan in Mavricij. Baltiške države (podatki so dani samo za Estonijo) imajo stroške na enaki ravni kot Turčija, Mehika in Maroko. Najvišji stroški dela v EU (v Belgiji in Nemčiji) so skoraj na isti ravni kot na Japonskem in so skoraj dvakrat višji kot v ZDA. Severne države članice EU imajo vedno najvišje stroške dela (tabela 9).

34

Tabela 9: Povprečni stroški dela na uro v tekstilnem sektorju (v ameriških dolarjih)

Država 2000 2002 2004 2004/2000

EU-27

Belgija 19,55 21,27 30,42 55,6 %

Nemčija 18,10 18,91 27,69 53,0 %

Avstrija 15,80 16,98 24,55 55,4 %

Francija 13,85 14,22 21,03 51,8 %

Velika Britanija 12,72 13,93 20,17 58,6 %

Italija 14,71 13,93 19,76 34,3 %

Portugalska 4,31 4,78 6,87 59,4 %

Estonija 1,53 1,98 3,00 96,1 %

Bolgarija n.p. 1,01 1,50 n.p.

Evro-mediteranska cona

Turčija 2,69 2,13 2,88 7,1 %

Maroko 1,87 1,89 2,56 36,9 %

Severna Amerika

Kanada 14,29 13,59 18,61 30,2 %

ZDA 14,24 15,13 15,78 10,8 %

Južna Amerika

Argentina 5,90 1,70 2,86 –51,5 %

Mehika 2,20 2,30 2,19 –0,5 %

Afrika

Mavricij 1,47 1,33 1,57 6,8 %

Azija

Japonska 26,10 22,76 27,77 6,4 %

Tajska 7,23 7,15 7,58 4,8 %

Kitajska 0,69 0,69 0,76 10,1 %

Indija 0,58 0,57 0,67 15,5 %

Indonezija 0,32 0,50 0,55 71,9 %

Šrilanka 0,46 0,40 0,46 0,0 %

Pakistan 0,37 0,34 0,37 0,0 %

Kambodža 0,24 0,28 0,30 1,25 %

Bangladeš n.p. 0,25 0,28 n.p.

Vietnam n.p. n.p. 0,28 n.p.

Avstralija 10,85 10,38 16,47 51,8 %

Vir: Prirejeno po IFM (2007, 92). Opombe: n.p.– ni podatkov.

35

Vzroka, da ima tekstilni sektor EU stroške dela za približno 30 % višje od oblačilnega sektorja, sta (IFM 2007, 93): • tekstilni sektor je kapitalno intenzivnejši tam, kjer so v proizvodnji potrebni dražji in

tehnično zahtevnejši stroji ter bolj izobraženi in usposobljeni delavci. • Integracijo proizvodnje z distribucijo, ki je ključnega pomena za tekstilni sektor, je

težko upravljati izven evropskega trga. Zato je proizvodnjo tekstilnega sektorja vprašljivo seliti v države z nižjimi stroški dela, tako, da se proizvodnja tekstila nahaja na zahodnih trgih Evrope z višjimi stroški dela.

Pri oblačilnem sektorju je selitev proizvodnje smiselna za množično proizvodnjo enostavnih izdelkov, kjer je strošek dela bistvenega pomena, saj je nemogoče konkurirati z višjo ceno delovne sile. Oblačilni sektor ima namreč predvsem avtomatizirano proizvodnjo, zaposluje večinoma nekvalificirano delovno silo in nima potrebe po visoki tehnologiji v proizvodnji (ibid., 94). Leta 2007 je imelo sedem glavnih azijskih izvoznic oblačilnih izdelkov (Indija, Pakistan, Bangladeš, Kambodža, Vietnam, Šrilanka in Indonezija) cenejšo delovno silo kot na Kitajskem, kateri so se stroški dela na uro povečali na 1,08 dolarjev. Stroški dela na uro izvoznikov oblačil iz Vietnama in Pakistana se od leta 2000 niso bistveni spremenili in so znašali samo 0,38 dolarjev oziroma 0,37 dolarjev. V Kambodži so znašali stroški dela le 0,33 dolarjev. V Bangladešu pa so se stroški dela celo znižali in so tako znašali 0,22 dolarjev na uro (Digna 2008, 76).

4.3.5 Vodilni izvozniki in uvozniki tekstila in oblačil

V tabeli 10 so prikazani deleži svetovnih izvoznikov tekstila in oblačil za tri leta. Od izbranih gospodarstev se je delež izvoza oblačil in tekstila nenehno povečeval samo Kitajski (tabela 10). Delež pri izvozu tekstila EU-25 je ostajal skoraj na isti ravni, v letu 2006 pa se je zmanjšal. Tega leta je sicer imela EU-25 največji delež svetovnega izvoza oblačil in tekstila. Tabela 10: Deleži svetovnega izvoza oblačil in tekstila v izbranih gospodarstvih (v %)

Izvoz oblačil Izvoz tekstila Izvozniki 2000 2004 2006 2000 2004 2006 EU-25 39,7 29,0 43,6 35,6 36,6 32,6 Kitajska 18,2 24,0 30,6 10,4 17,2 22,3 ZDA 4,4 2,0 1,6 7,1 6,2 5,8 Turčija 3,3 4,3 3,8 2,4 3,3 3,5 Mehika 4,4 2,8 2,0 1,7 1,1 1,0 Koreja 2,5 1,3 1,2 8,2 5,6 4,6

Vir: Prirejeno po WTO (2007, 117–129) in Ceglar (2006, 11). Zaradi zmanjšanja proizvodnje, številnih stečajev podjetij in povečanja konkurence se je delež izvoza oblačil EU-25 leta 2004 v primerjavi z letom 2000 zmanjšal (Ceglar 2006, 11). To je vplivalo, da je v letu 2008 evropska tekstilna in oblačilna

36

industrija padla na drugo mesto v svetovnem izvozu tekstila in na tretje v svetovnem izvozu oblačil (Lutz 2008, 1). V izvozu oblačil pripada šestim državam približno 80 % oblačilnega trga EU. Dva največja trga (Nemčija in Italija), ki sta zadnjih pet let zelo nazadovala, sta slabšala skupni rezultat EU. V zadnjih petih letih so najhitreje rasli trgi iz Estonije, Litve, Republike Češke in Slovaške (Walker 2008). Podatki o uvozu tekstila in oblačil za tri leta v tabeli 11 kažejo, da je povprečno največ tekstila in oblačil uvozila EU. Sledijo ji ZDA, kot pomemben uvoznik tekstila. Za EU je glavni dobavitelj oblačil postala Kitajska. Sama je imela samo 0,5 % svetovnega uvoza oblačil in 7,1 % svetovnega uvoza tekstila. Turčiji se je delež uvoza oblačil leta 2006 v primerjavi z letoma 2000 in 2004 nekoliko povečal, Japonski pa se je delež uvoza oblačil in tekstila zmanjšal. Tabela 11: Deleži svetovnega uvoza tekstila in oblačil v izbranih gospodarstvih (v %)

Uvoz oblačil Uvoz tekstila Uvozniki 2000 2004 2006 2000 2004 2006 EU-25 39,7 45,0 43,6 32,9 33,0 30,7 ZDA 32,2 28,0 25,6 9,5 10,0 10,2 Japonska 9,5 8,0 7,4 2,9 2,8 2,7 Turčija 0,1 0,5 0,7 1,3 2,0 2,0 Mehika 1,7 1,0 0,8 3,5 2,8 2,6 Kitajska 0,6 0,6 0,5 7,6 7,4 7,1

Vir: Prirejeno po WTO (2007, 117-129), Ceglar (2006, 11). Po letu 2004 sta EU-25 in ZDA zmanjšali uvoz tekstila in oblačil. EU je leta 2006 uvoz tekstila in oblačil iz Kitajske znašal samo 142.000 ton, medtem ko je leta 2005 uvoz znašal 714.000 ton (Smole in Weissbacher 2007). V prvem trimesečju leta 2008 se je uvoz tekstila in oblačil iz Kitajske v EU povečal za 3 % (Grgič 2008).

37

5 STRATEGIJE RAZVOJA IN IZZIVI ZA EVROPSKO TEKSTILNO IN OBLAČILNO INDUSTRIJO Z državami, ki imajo poceni delovno silo, je nemogoče tekmovati v cenovni bitki za standardne izdelke. Tekstilna in oblačilna industrija na Kitajskem je še trenutno preveč usmerjena na množično proizvodnjo, skromen razvoj novih izdelkov in inovacij ter se še ni sposobna hitro odzivati na tržne spremembe. Zato evropski strokovnjaki vidijo priložnosti v znanju. Potrebno se je usmeriti v proizvode z višjo dodano vrednostjo in v tržne niše, ki zaradi svoje majhnosti niso zanimive za države, kot je na primer Kitajska. Ti izdelki zahtevajo kratek odzivni čas (modni izdelki), veliko znanja in inovativnosti (Grgič 2008). V prihodnje naj bi se število zaposlenih v oblačilni industriji zmanjšalo bolj kot v tekstilni industriji, ki ni tako delovno intenzivna. V oblačilnem sektorju je vse težje ohraniti delovna mesta, zato le-ta vse bolj seli proizvodnjo v države s poceni delovno silo oziroma se vse bolj usmerja v razvoj proizvodov z višjo dodano vrednostjo in ukinjanje množične proizvodnje (Weissbacher 2008, 3). V prednosti bodo tako tista tekstilna podjetja, ki bodo temeljila na znanju in razvijanju nenehnih inovacij proizvodov in bodo ponujala visoko funkcionalne izdelke, tehnične – industrijske tekstilije in netkana vlakna, kot so industrijski filtri, geotekstilije, higienske izdelke ali izdelke v avtomobilski industriji in medicinskem sektorju (Komisija ES 2003, 9).

5.1 Strateški izzivi evropske tekstilne in oblačilne industrije Tekstilna in oblačilna industrija je zelo podvržena nenehnim spremembam zahtev porabnikov ter povečevanju dodane vrednosti ponudbe na trgu. Prodajalci v oblačilni industriji se spopadajo, tako z zmanjševanjem izdatkov za nakup oblačil v družinskem proračunu porabnikov, kot z liberalizacijo svetovne trgovine. Konkurenca na področju oblačilne industrije je postala še ostrejša, zato je pomembno, da imajo podjetja uveljavljene blagovne znamke, ki so sinonim za kakovost in visoko dodano vrednost ter omogočajo podjetjem prepoznavnost in večjo konkurenčnost v primerjavi z izdelki iz Azije (Hlebec 2004, 1). V evropskih tekstilnih in oblačilnih podjetjih postaja glavna konkurenčna prednost poznavanje porabnikovih potreb in želja. Na tej osnovi se oblikuje njihove ponudbe (Pellizzari 2004, 41). Konkurenčnost v naprednih in dragih evropskih državah podpira ter omogoča povprečno visoke cene izdelkov zaradi dodane vrednosti, kakovosti in “neoprijemljivih značilnosti” (dizajn, stil in znamka) (slika 12). Zaradi tega je potrebno učinkovito obvladovanje zahodnih tržišč s trženjem oblačil in storitev visoke kakovosti za zahtevne porabnike (oziroma obvladovanje zahodnih tržišč na področju trženja cenenih oblačil in storitev za nezahtevne kupce, katerih povpraševanje je elastično). Marketinška naravnanost je zelo pomembna, saj vključuje dizajn izdelkov vključno z opremo, kot so etikete, podloge, obešalniki, prilagojenost velikostnih številk, splošna reklama, pospeševanje prodaje na prodajnih mestih, novi načini distribucij ter sponzoriranje športa in kulture. Za racionalno izkoriščenost poslovnih funkcij in za večjo vključitev marketinških aktivnosti je tako potrebna reorganizacija podjetij (Hlebec 2004, 3).

38

Slika 12: Struktura dodane vrednosti

Vir: Pellizzari (2004, 42).

Povečanje dobička je tesno povezano z močjo blagovne znamke in z učinkovito distribucijo. Predvsem v oblačilnem sektorju je vse večji poudarek na povezovanju trgovin na drobno in na povečevanju kapacitet blagovnih znamk. Zelo pomembno je, da podjetja investirajo v lastno mrežo prodaje na drobno. Tako lahko kupcem ponujajo širok asortiment tekstilnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki lahko zadovolji posameznikove potrebe in jih tako bolje poveže z izbrano blagovno znamko (Pellizzari, 62–63).

Deloma je mogoče ohraniti globalni konkurenčni položaj EU tudi s podjemnimi pogodbami ali s selitvijo proizvodnih obratov – delovno intenzivnih aktivnosti, kot so izdelava oblačil, v podjetja v državah z nizkimi stroški dela. Pri tem je treba upoštevati, da so pomembni dejavniki, ki vplivajo na nakup tekstilnih izdelkov in oblačil (Romih 2006, 22–23): • blagovna znamka (psihološke vrednosti), • kakovost (tehnične značilnosti, materiali), • količinske značilnosti (pomemben dejavnik pri nezahtevnih kupcih), • storitve (dostava, kustomizacija), • logistika in kulturna bližina (jezik, socialne vrednote itd.) in • cena izdelka. Pri nakupu se srednji in nižji sloj porabnikov, katerih povpraševanje je relativno cenovno elastično, zanima predvsem za cene in količino izdelkov (slika 13). Pri teh odjemalcih

Proizvajanje (količina)

BLAGOVNA ZNAMKA

DIZAJN-STIL (neoprijemljive značilnosti)

STORITVE (kustomizacija)

Posebna kakovost

39

imajo konkurenčno prednost ponudniki z množično proizvodnjo cenenih tekstilnih izdelkov. Višji sloj porabnikov pa je svoji blagovni znamki zvest ne glede na ceno. Ob otipljivih lastnostih tekstilnega izdelka pričakujejo še ostale lastnosti, ki povečujejo vrednote v porabnikovih očeh. Prav zato mora EU trende v smeri izdelkov z visoko dodano vrednostjo nenehno izboljševati in krepiti, če naj tekstilni in oblačilni sektor ostane konkurenčen. Slika 13: Struktura dodane vrednosti, cenovna raven in povpraševanje

CENA

KOLIČINA

Krivulja povpraševanja

Vrednost večinoma dodajo “psihološke”značilnosti. Izdelek je simbol.

Vrednost dodajo “kakovostne”značilnosti.Tehnične značilnosti izdelka.

Vrednost dodajo “količinske”značilnosti. Izdelek si potrošniki lahko privoščijo.

Modna znamka srednje osnovno

visoko diferencirano nizko

Vir: Pellizarri (2004, 43). 5.2 Smernice razvoja tekstilne in oblačilne industrije EU Evropska komisija je ugotovila, da je v tekstilnem in oblačilnem sektorju prevelika razdrobljenost, da primanjkujejo dolgoročne strategije in nove investicije, da se številne aktivnosti podvajajo in da primanjkuje visoko usposobljena delovna sila (EURATEX 2006, 1). Zato je leta 2007 sprejela smernice za prihodnost evropskega tekstilnega in oblačilnega sektorja, ki jih s pomočjo instrumentov trgovinske in industrijske politike želi doseči. Te smernice se nanašajo na (Evropski parlament 2007, 2):

• izboljšanje zunanje konkurenčnosti evropske tekstilne in oblačilne industrije, • ustrezen nadzor uvoza tekstilnih izdelkov (na primer izvajanje postopkov proti

dumpingu), • skrb za varnost potrošnikov,

40

• boj proti nepravični trgovini in ponarejanju, • podporo oblikovanja Evro-sredozemskega proizvodnega območja, zaradi

geografske bližine z namenom, da se ohrani industrijska proizvodnja in zaposlenost.

V imenu Evropske komisije je bil leta 2007 oblikovan “7. Okvirni evropski program za raziskave in razvoj”, ki bo trajal do leta 2013. Program je glavno orodje EU za financiranje raziskav v Evropi. Usmerjen je v zaposlitvene potrebe in konkurenčnost Evrope ter podpira raziskave na izbranih prednostnih področjih (cilj tega je ustvariti ali ohraniti vodilno vlogo EU znotraj ključnih gospodarskih sektorjev, med katerimi sta tudi tekstilni in oblačilni sektor), (Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo 2008).

Evropska komisija ter skupina predstavnikov za prihodnost evropske tekstilne in oblačilne industrije je tudi predlagala oblikovanje evropske tehnološke platforme, ki je bila vzpostavljena konec leta 2004 (IRSPIN 2006a, 7). 5.2.1 Tekstilna tehnološka platforma

Evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije je forum interesnih skupin, ki povezuje člane evropske tekstilne in oblačilne industrije in njihove raziskave, izobraževalno skupnost, predstavnike industrijskih sektorjev, povezanih s tekstilno in oblačilno industrijo ter znanstvene discipline in javne oblasti (EURATEX 2006, 2). Tehnološka platforma je novi mehanizem Evropske komisije. Le-ta opredeljuje okvirne programe raziskovanja, dodeljuje sklade za najpomembnejša raziskovalna področja, s pomočjo samostojnih strokovnjakov ocenjuje in izbira projekte, ocenjuje uspešnost izvedbe projektov ter uporablja evropsko tehnološko platformo, kot pomemben informacijski vir za raziskovalne odločitve (Lutz 2006, 5). Namen platforme je razvijati in izvajati dolgoročno industrijsko vizijo ter strateški raziskovalni načrt (Strategic Research Agenda – SRA), (IRSPIN 2006a, 4). Evropska tehnološka platforma je zgrajena na treh podpornih stebrih, na katerih bo temeljila konkurenčnost evropske tekstilne industrije v prihodnje (slika 14): 1. Preusmeritev vlaken in tkanin od navadnih k specializiranim izdelkom in visoko

tehnološkim procesom. 2. Razvoj inovativnih vlaken in na tekstilu narejenih izdelkov za številne industrijske

sektorje in nova področja uporabe. 3. Premik od množične proizvodnje k proizvodnji, ki se prilagaja željam potrošnikov

(kustomizacija).

41

Slika 14: Struktura tekstilne tehnološke platforme

Vir: Prirejeno po Hendriks (2007, 4).

Za uresničitev specifičnih delov SRA so bile na treh področjih (treh razvojnih stebrih) ustanovljene delovne skupine. V prvem podpornem stebru skupine ugotavljajo in identificirajo raziskovalne prioritete za nova specialna vlakna ter sestavine vlaken za inovativne tekstilne izdelke, funkcijo tekstilnih materialov in z njimi povezanih procesov ter materiale na biološki osnovi, biotehnologije in okolju prijazne obdelave tekstila (EURATEX 2006, 2). Nova priložnost evropske tekstilne industrije se kaže predvsem na področju zaščitnega tekstila, katerega glavna naloga je zaščititi uporabnike pred tveganji in nevarnostmi v njihovem delovnem okolju. Velikost trga osebne zaščitne oblačil in opreme je bila leta 2007 ocenjena na 9,5 do 10 milijard EUR, s približno 200.000 delovnimi mesti, ki so posredno ali neposredno povezana z izdelki in storitvami za osebna zaščitna oblačila in opremo. Napovedana hitra rast v nekaterih delih sveta kaže, da bi se lahko izvoz osebnih zaščitnih oblačil in opreme v naslednjih letih povečal za približno 50 %.

Svet tekstilne tehnološke platforme

Horizontalne delovne skupine: izobraževanje, standardizacija in financiranje

Prehod od vlaken in tkanin k

specializiranim izdelkom

Nova področja uporabe tekstila

Premik od množične proizvodnje k proizvo-

dnji, ki se prilagaja željam potrošnikov

Delovna skupina 1

Delovna skupina 2

Delovna skupina 3

Tematske delovne skupine

Evropska komisija

in države članice

42

Hitrejši razvoj in uporaba intelektualne lastnine, na primer s podpornimi storitvami za mala in srednje velika podjetja, bi ustvarili dodatno povpraševanje po osebnih zaščitnih oblačil in opremi. Pomembno vlogo pa igrajo tudi nakupi preko javnih naročil (Komisija ES 2007, 4). V drugem stebru iščejo delovne skupine znanstveno-tehnološke rešitve, zaradi katerih se bodo tekstilni izdelki lahko uporabljali v druge namene in na drugačne načine (tehnične tekstilije in pametna oblačila). V tretjem stebru se delovne skupine osredotočajo na množično proizvodnjo oblačil, na prilagajanje željam potrošnikov, na modo, na nov dizajn ter na koncepte razvoja izdelkov, tehnologij in koncepte upravljanja življenjskega cikla (ibid., 3). Evropsko tehnološko platformo vodi Svet tekstilne tehnološke platforme, ki ga sestavljajo predstavniki industrije in predstavniki univerz. Svet predstavlja tehnološko platformo v javnosti in na ravni evropske politike na področju delovanja platforme. Usmerja raziskovalne programe, potrjuje delovne skupine na področjih delovanja platforme in verificira eksperte na ravni evropske tehnološke platforme (IRSPIN 2006a, 10). Delovne skupine izvajajo različne naloge v skladu z namenom ustanovitve. Za dolgoročno prestrukturiranje in konkurenčnost tekstilne in oblačilne industrije v EU so bile leta 2005 v sklopu tehnološke platforme sestavljene delovne skupine visokega reda: za raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje, zakonodajni okvir, menjavo itd. V delovnih skupinah se tako povezujejo predstavniki industrije, znanosti in izobraževanja (Lutz 2005, 2). Poleg delovnih skupin so še tematske delovne skupine, ki delujejo na raziskovalno razvojnih področjih in horizontalne skupine (izobraževanje, standardizacija in financiranje). Delo v horizontalnih skupinah je usmerjeno v inovativnost industrije ter v izobraževanje in usposabljanje. Prioritetna aktivnost horizontalne skupine za izobraževanje in usposabljanje je zagotovitev strokovnih kadrov za uspešno poslovanje v industriji. Prioritetne aktivnosti horizontalne skupine za inovacije in standardizacijo pa so (IRSPIN 2006a, 19–24): • aktivno sodelovanje članov skupine v horizontalni skupini za standardizacijo na

področju razvoja novih standardov za inovativne izdelke, tehnologije, predvsem na področju tehničnih tekstilij, standardov s področja varstva okolja in zdravja,

• izraba obstoječega znanja in izkušenj pri uporabi mednarodnih in nacionalnih standardov v podjetjih, institucijah, univerzah,

• izobraževanje s področja standardov za nove izdelke in procese (prodajanje znanja znotraj EU), (Grgič 2008).

5.2.2 Strategije in dosežki tehnološke platforme

Temeljni cilji evropske tehnološke platforme so izboljšati področje inovacij, konkurenčnosti in povečati razvojni potencial v evropskem tekstilnem sektorju (EURATEX 2006, 2).

43

Navajamo strategije in dosežke platforme pri zasledovanju teh ciljev (Lutz 2004, 8–12): • Finančna podpora ter ugodni pogoji za raziskave in inovacije Za financiranje SRA so potrebna široka zasebna oziroma javna partnerstva, da se lahko zagotovi kritična masa sredstev za uresničitev ciljev. Ker v tekstilnem in oblačilnem sektorju EU prevladujejo mala in srednje velika podjetja, je njihov dostop do finančnih posojil veliko težji (Lutz 2004, 12). Evropska komisija je zato določila številne pobude za izboljšanje dostopa do sredstev. Z odpravo čezmejnih ovir za sklade tveganega kapitala je podjetjem omogočen boljši dostop do financiranja, finančne službe pa pomagajo k boljši dostopnosti bančnih posojil in kapitalskega financiranja (Lutz 2006, 5).

Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad upravljata znatne zneske finančne podpore EU, kot je sklad za financiranje za hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja. Oblike financiranja so mikrokrediti, tvegani kapital, posojila ali jamstva. Države članice lahko uporabijo državno pomoč, da lahko izkoristijo nove možnosti za podporo raziskavam, razvoju in inovacijam (EUR-Lex 2004, 6).

Leta 2007 so javna sredstva, namenjena za uvajanje SRA, znašala 35 milijonov EUR in zasebna sredstva okoli 30 milijonov EUR (Lutz 2008, 3). • Hiter in izboljšan interaktiven pretok informacij med dobavitelji in odjemalci Za potrebe delovanja tehnološke platforme ter pretoka informacij med člani je bila februarja 2008 oblikovana informacijska podpora oziroma spletna stran platforme Access-TexNet (Lutz 2008, 2). Spletna stran predstavlja informacijsko vozlišče, kjer se stekajo vsi podatki o udeležencih, članki in informacije iz področja naprednih materialov ter poročila o aktivnostih in sklepih tehnološke platforme (NaMaT 2006, 23). • Medsebojno sodelovanje vseh udeležencev pri raziskavah, z uporabo nove tehnologije

Prednosti sodelovanja v evropski tehnološki platformi so v boljšem poznavanju težav in potreb udeleženih članov, v moči povezovanja z drugimi udeleženci in v povečanih mednarodnih vodstvenih spretnostih. Eden izmed glavnih promocijskih dogodkov evropske tehnološke platforme je konferenca, ki je organizirana vsako leto in kjer so predstavljeni dosežki in načrti delovanja platforme v prihodnje (Lutz 2008, 2). V EU je bila oblikovana mreža z več kot 500 strokovnjaki na področju inovacij tekstila. V skladu s časovnim načrtom SRA so bili uresničeni številni projekti, predvsem za izboljšanje področja raziskav in razvoja. Kot ključen izziv in vzvod inovacij na novih področjih uporabe tekstila je bil dosežen napredek v razvoju horizontalne mreže s komplementarnimi dejavnostmi (vključitev centrov znanja s področja kemije, strojništva, farmacije, biotehnologije ter podjetij, ki delujejo na naštetih področjih) in napredek v proizvodnji tekstila (Hendriks 2007, 6).

44

5.3 Strateški okvir razvoja slovenske tekstilne in oblačilne industrije

Po mnenju slovenskih strokovnjakov delovno intenzivne dejavnosti oblačilne industrije v Sloveniji že čez nekaj let naj ne bi več bilo, saj se bo proizvodnja preselila v države z nižjimi cenami dela in blažjimi okoljevarstvenimi zahtevami. Na področju tehnologije pa bodo podjetja morala naprej slediti novostim, ki jih uporabljajo najuspešnejši evropski proizvajalci tekstila in oblačil in to upoštevati pri oblikovanju strateških odločitev v poslovanju (Grgič 2008).

Slovenska oblačilna podjetja imajo, tako kot evropska oblačilna podjetja, sicer sposobnost izdelati odlična modna oblačila, ki se lahko kosajo z vrhunskimi zahodnimi modnimi znamkami (Hlebec 2004, 29). Za primer navajamo podjetje Lisca, ki je priznan ponudnik ženskega perila, kopalk in bluz v Evropi in z modnimi izdelki sledi željam in potrebam potrošnic po izdelkih visoke kakovosti. Lisca prireja številne modne revije, kjer predstavi svojo kolekcijo in si povečuje imidž najbolj prestižne modne linije.

Tekstilna industrija v Sloveniji ima razvojni potencial na področjih tehničnih tekstilij, medicinskih tekstilij, pametnih tekstilij, na področjih oblikovanja tekstilij ob uporabi novih računalniško podprtih tehnologij načrtovanja in vizualizacije. Zato je strateška usmeritev slovenske tekstilne industrije v razvoju vrhunskih inovativnih tekstilnih izdelkov in storitev, ki zahtevajo visoke tehnologije in ki jih obvladujejo visoko izobraženi strokovnjaki (IRSPIN 2006a, 8). K uspešnim slovenskim tekstilnim podjetjem, ki delujejo na področju tehničnega tekstila, sodi podjetje Prevent, ki proizvaja avtomobilske sedežne prevleke, zaščitno delovno konfekcijo in druge izdelke. Ti izdelki se uvrščajo med najbolj kakovostne na svetu.

V skladu s cilji in potrebami slovenske tekstilne in oblačilne industrije je bila dana pobuda s strani industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije IRSPIN, ki deluje v skladu s smernicami delovanja evropske tehnološke platforme za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije, da se ustanovi Slovenska tekstilna tehnološka platforma (STTP).

STTP je bila ustanovljena novembra leta 2005 in združuje 25 podjetij, institucije znanja in tehnološki center, katerih osnovna dejavnost je povezana s tekstilno industrijo (Grgič 2008). Struktura STTP je podobna strukturi evropske tehnološke platforme; STTP vodi Svet tekstilne tehnološke platforme za Slovenijo. V podporo delovanja Sveta in tehnološke platforme je bil ustanovljen stalni sekretariat, ki je organiziran v okviru tehnološkega centra IRSPIN (IRSPIN 2006a, 11). Na treh ključnih smereh razvoja (razvojnih stebrih) so bile imenovane 3 delovne skupine, kot jih je predlagala evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije (IRSPIN 2008).

STTP daje strateški okvir raziskav in ustvarja pogoje za njihovo oblikovanje in učinkovito realizacijo na državni in mednarodni ravni. Strateške raziskovalne prioritete za obdobje 2007–2013 so (ibid., 13–16):

• razvoj novih tehnologij izdelave in predelave funkcionaliziranih tekstilnih materialov, • razvoj tekstilij iz obnovljivih virov in recikliranje, • biotehnologija v proizvodnji in obdelavi tekstilij, • novi tekstilni materiali za osebno zaščito,

45

• novi tekstilni materiali za tehnično uporabo, • pametne tekstilije za varovanje objektov, • dodatne storitve izdelka glede na želje posameznika, • novi dizajni in koncepti razvoja produktov in tehnologij.

Izvajanje SRA poteka v obliki razvojno raziskovalnih projektov. Na projektih se povezujejo partnerji STTP, ki tudi zagotavljajo sredstva za izvedbo raziskav in razvojno raziskovalnih aktivnosti. Pri udejanjanju raziskovalno razvojnih projektov ima pomembno vlogo tudi država. Njena pomoč se odraža na naslednjih področjih (NaMaT 2006, 20–22): • Podpora pri usposabljanju in izobraževanju na tem področju (krepiti izobraževanje za

srednje tehnične poklice). • Vlaganje v raziskave in opremo za razvoj okolju prijaznejših in učinkovitejših vlaken. • Sprejem tehničnih standardov in predpisov v določenih dejavnostih.

K pomembnim dosežkom STTP spadajo vsako leto organizirane konference, kjer so predstavljeni številni projekti. Prvič je bila konferenca STTP organizirana leta 2006 v Ljubljani, kjer je bil predstavljen projekt »Zavese z energijskim managementom«. Gre za zbiranje obnovljivega energetskega vira (sončne energije) v zaveso, ob pomoči vlaken, ki imajo razvit sistem za zajem in pretvorbo sončne energije. V projekt so bila najbolj vključena podjetje Velana d.d. in Predilnica Litija d.o.o. (IRSPIN 2006b).

Leta 2008 je bila tretje leto zapored organizirana konferenca STTP v Ljubljani, kjer je bil na podlagi 7. okvirnega evropskega programa predstavljen program za raziskave in razvoj tekstilne industrije v Sloveniji. Eden izmed velikih dosežkov STTP je Cornet projekt, katerega naročnik je bil IRSPIN, izvajalec pa Univerza v Mariboru. V Cornet projektu je bil poudarek na trejem stebru tehnološke platforme – preusmeritev od množične proizvodnje k proizvodnji, ki se prilagaja željam posameznikov. S svojimi prispevki so sodelovala podjetja Ibi d.d, Inplet d.o.o., Lokateks d.o.o., Odeja d.d., Predilnica Litija d.o.o., Tekstina d.d. in Velana d.d. V istem letu se je pričel novi evropski projekt AquaFit4use iz 7. okvirnega programa in iz področja ekologije, kjer sta vključeni slovenski podjetji Tekstina d.d. in Svilanit d.d. ter IRSPIN. Projekt združuje štiri veje industrije (kemijska, papirna, tekstilna in prehrambena). Temeljni cilj projekta je ekonomična in učinkovita obdelava procesnih vod znotraj posamezne industrijske panoge in njena ponovna uporaba z namenom zmanjšanja porabe in obremenitve naravnih virov (Simončič 60, 2008). Cilji projekta so: razvoj inovativnega izdelka na podlagi “solarne arhitekture”, razvoj izdeleka z visoko dodano vrednostjo, povečana konkurenčnost na domačem in tujem trgu ter učinkovita raba obnovljivih virov energije. Razvoj temelji na obvladovanju novih tehnologij izdelave in predelave funkcionaliziranih tekstilnih materialov ter učinkovite rabe obnovljivih virov energije. STTP se seveda skuša čimbolj vključiti v dinamiko Evropske tehnološke platforme in vse več tekstilnih in oblačilnih podjetij ima aktivno vlogo v dejavnosti platforme (NaMaT 2006, 24). Glede na nenehne tržne spremembe pa je na dlani, da se mora tudi STTP za uspešno uresničevanje strateških ciljev stalno nadgrajevati.

46

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

V EU se tekstilna industrija sooča z dolgo zgodovino izzivov, ki so posledica modernizacije in nenehnega prestrukturiranja. Izrazit vpliv na tekstilni in oblačilni sektor je imela liberalizacija uvoza iz Azije, ki je močno vplivala na strukturo organizacij v različnih regijah. Veliko držav je predolgo časa odlašalo z odpravo kvot na najbolj občutljive izdelke, čeprav so imele v desetletnem prehodnem obdobju dovolj časa, da bi se prilagodile odpravi kvot. Tako so morala številna podjetja v teh državah zapustiti trg, ker dolgoročno niso bila zmožna konkurirati novim ponudnikom. Zaradi močno povečanega uvoza tekstilnih in oblačilnih izdelkov iz Kitajske, je EU z dvostranskim sporazumom uvedla dvojni nadzor na osem kategorij tekstilnih izdelkov iz Kitajske, s katerim naj bi bila do konca leta 2008 zagotovljena razumna rast izvoza tekstila in oblačil v EU. Za dosego postavljenih ciljev diplomskega dela smo opravili krajšo analizo poslovanja evropske tekstilne in oblačilne industrije in nato primerjavo poslovanja s konkurenčnimi državami. Na podlagi podatkov sklepamo, da je prišlo predvsem po liberalizaciji trga s tekstilom in oblačili do opaznih strukturnih sprememb v teh sektorjih v EU. Evropska podjetja so proizvodnjo oblačil selila na območja z nižjimi stroški dela, da bi ohranila svoj obstoj in deloma nespremenjeni dobiček. To je imelo za posledico, da se je število zaposlenih vsako leto močno zmanjševalo. Na dodatno zmanjšanje števila zaposlenih bo najverjetneje vplivala gospodarska recesija in kriza, ki je pred nami. Podatki sugerirajo, da bi lahko tekstilna in oblačilna podjetja v EU povečala svojo produktivnost in pričela nov razvojni ciklus z novimi investicijami v izpopolnjene in zmogljivejše stroje in opremo.

Pri analizi poslovanja tekstilne in oblačilne industrije v Sloveniji smo ugotovili, da tekstilni sektor glede na rast proizvodnje, dinamiko cen in število zaposlenih zaostaja za primerljivimi gibanji v oblačilnem sektorju. Liberalizacija trga s tekstilom in oblačili je povzročila, da se je močno zmanjšalo število velikih in srednjih družb. Povečalo pa se je število majhnih družb, predvsem v oblačilni industriji. Ta podjetja bi se morala usmeriti v tržne niše, ki zahtevajo kratek odzivni čas (modni izdelki), veliko inovativnosti in tudi zaradi svoje majhnosti niso zanimive za tuja podjetja z masovno ponudbo poceni izdelkov. Šibka točka slovenske tekstilne in oblačilne industrije je, da podjetja premalo vlagajo v kapitalsko intenzivne dejavnosti tekstilnega sektorja. Zaradi majhnosti podjetij, visokih odpravnin in stroškov dela primanjkujejo investicije v raziskave in razvoj v tekstilni in oblačilni industriji. Rešitev se ponuja v intenzivnejšem sodelovanju in povezovanju tekstilnih podjetij in drugih udeležencev v razne razvojne in industrijske centre ter v grozde tako na domači kot tudi na evropski ravni. To bi lahko dosegli s pomočjo angažiranja novih podpornih institucij, da preko vzpodbud za izmenjavo informacij ter razvojnih vzpodbud in kontaktov skrbijo za napredek na tem področju.

S primerjanjem poslovanja tekstilne in oblačilne industrije EU s konkurenčnimi državami smo ugotovili, da EU izgublja položaj vodilne izvoznice tekstila. Položaj trgovinske velesile tudi v tej industriji prevzema Kitajska, ki je za EU postala glavni dobavitelj oblačil. Z vidika proizvodnje, produktivnosti dela in stroškov dela v oblačilnem sektorju ne zaostaja samo EU za Kitajsko, ampak tudi ZDA in Japonska. Z vidika nizkih stroškov dela pa Kitajska zaostaja za revnejšimi azijskimi državami, kot so Bangladeš, Vietnam itd.

47

Azijska tekstilna in oblačilna podjetja so še vedno usmerjena v množično proizvodnjo in le malo vlagajo v razvijanje novih izdelkov, zato je EU za krepitev globalnega konkurenčnega položaja sprejela drugačno strategijo poslovanja v tekstilni in oblačilni industriji, ki je v povečanju dodane vrednosti in tudi cen tekstilnih in oblačilnih izdelkov. Za povečanje dodane vrednosti oblačilnih izdelkov se intenzivneje razvijajo blagovne znamke in se zmanjšuje množična proizvodnja oblačilnih izdelkov, ki jih države s poceni delovno silo naredijo skoraj zastonj. V tekstilnem sektorju pa se podjetja vse bolj usmerjajo na področje inovacij in razvoj večfunkcionalnih in visokokakovostnih izdelkov, pri čemer so potrebne raziskave. Za udejanjanje raziskav, razvijanja novih izdelkov in inovacij je pomembna finančna podpora ter ugodni pogoji za raziskave in inovacije.

Ugotavlja se, da je EU premalo vlagala v oblačilni in tekstilni sektor. Poleg tega se danes zaradi gospodarske recesije zmanjšujejo oziroma odlagajo investicije, kar pomeni veliko nevarnost za obstoj tekstilne industrije. Evropska komisija skuša s pomočjo instrumentov industrijske in trgovinske politike izboljšati dostop do finančnih sredstev, spodbujati prestrukturiranje tekstilnega in oblačilnega sektorja in ji zagotoviti vodilni položaj na svetovnem trgu.

Na vzpodbudo Evropske komisije je bila leta 2004 vzpostavljena evropska tehnološka platforma, katere temeljni cilji so izboljšati področje inovacij in konkurenčnosti ter povečati razvojni potencial v tekstilnem sektorju. V Sloveniji je na tem področju predvsem dejaven IRSPIN, ki združuje proizvajalce tekstila. V okviru tega je bila ustanovljena Slovenska tekstilna tehnološka platforma (STTP), ki prav tako temelji na nenehnem razvijanju novih tekstilij in večanju dodane vrednosti.

V okviru evropske tehnološke platforme in STTP so bile določene strateške raziskovalne prioritete, ki so zadevale nove tehnologije izdelave in predelave funkcionaliziranih tekstilnih materialov, razvoj tekstila iz obnovljivih virov za recikliranje, biotehnologijo v proizvodnji tekstila, nove materiale za osebno zaščito, nove dizajne in koncepte razvoja produktov ter tehnologij. S pomočjo platform so bili doseženi številni projekti, ki se navezujejo na strateške raziskovalne prioritete.

Evropska tekstilna in oblačilna industrija se mora v zaostrenih gospodarskih razmerah hitro prilagajati tržnim spremembam, saj se bodo v izjemni konkurenci ohranila samo razvojno usmerjena podjetja, ki sledijo naprednim tehnologijam. Pri ohranitvi te industrije pa imajo pomembno vlogo tudi javne oblasti, ki morajo s sprejetjem ustrezne razvojne politike in zakonskih pogojev zagotoviti primerno prilagoditev in uspevanje poslovnih subjektov v tekstilni in oblačilni industriji.

48

POVZETEK Namen in temeljni cilj diplomskega dela je bil proučiti globalni konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije v EU glede na tržne spremembe, ki so vezane na liberalizacijo uvoza tekstila iz azijskih držav, predvsem iz Kitajske. Od držav članic EU smo najbolj izpostavili Slovenijo ter proučili vpliv novih tržnih razmer na njeno poslovanje ter njen odziv. Opravili smo krajšo analizo poslovnih rezultatov tekstilne in oblačilne industrije v EU in Sloveniji, nato pa smo opravili primerjavo izbranih gospodarskih kazalcev med EU in konkurenčnimi državami na segmentu tekstilne in oblačilne industrije. Ugotovili smo, da EU v določenih pogledih zaostaja za konkurenčnimi državami, kot je Kitajska, predvsem z vidika rasti proizvodnje, produktivnosti dela, stroškov dela in izvoza. Za povečanje konkurenčnosti je Evropska komisija sprejela različne instrumente industrijske in trgovinske politike. Ustanovljena je bila tudi evropska tehnološka platforma, ki temelji na preusmeritvi tkanin k specializiranim izdelkom in visokotehnološkim procesom, razvoju inovativnih vlaken ter proizvodnji izdelkov, ki so prilagojeni željam potrošnikov. Tudi slovenska tekstilna in oblačilna podjetja so se vključila v tako imenovano Slovensko tekstilno tehnološko platformo, ki prav tako kot evropska tehnološka platforma temelji predvsem na nenehnem razvijanju novih tekstilij in večanju dodane vrednosti. Sklepamo, da imajo evropska podjetja konkurenčno prednost pred Azijo predvsem zaradi kvalitete tekstilnih in oblačilnih izdelkov, zato bi se morala evropska (in tudi slovenska) podjetja osredotočiti in načrtovati svojo prihodnost v smeri proizvajanja in prodaje izdelkov z višjo kakovostjo, ki je vredna višje cene in ima zato tudi status priviligiranega imidža. Prihodnost evropske tekstilne in oblačilne industrije je v največji meri odvisna od podjetij samih in od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno razvijajočemu se okolju in inovativnosti tekmecev. Ob tem morajo tudi javne oblasti zagotoviti zakonske in ostale pogoje, v katerih lahko tekstilni sektor s primernim prilagajanjem in razvojno politiko uspeva. Ključne besede: tekstilna in oblačilna industrija, liberalizacija uvoza, evropska tehnološka platforma, Slovenska tekstilna tehnološka platforma.

ABSTRACT

The purpose and the main goal of the present graduate thesis was to study the global state of textile and clothing industry in the European Union by market changes, such as the liberalisation of textile and clothing imports from Asia, especially from China. From all members of European Union (EU) we exposed Slovenia and studied the effect of market changes on companies operations and their response to these changes.

49

We performed an operations review in textile and clothing industry of EU and Slovenia. We also performed an operation review between EU and the main foreign competitors. EU is behind the competitive countries, for example China, in several aspects: growth of production, employment, productivity, labour costs and export. To improve the competitiveness the European Commission selected several instruments from the industrial and trading policy. The European Commission established also the European Technological Platform, which is based on specialisation of fibre and high technological process, developing innovative fibre and creation of products that satisfy particular consumer needs. Slovenian textile and clothing producers have been also integrated in so called Slovenian Textile and Technological Platform, which has the same goals like the European Technological Platform – to constantly develop new fibre and to increase the value added. We conclude that the competitive advantage of the European companies is in a better quality of textile and clothing products compared to Asian products. The European (and Slovenian) companies should therefore plan their future by producing and trading products with higher quality and has therefore a status of a privileged image. The future of European textile and clothing industry depends mostly on the enterprises and their ability to response and to adapt to a constantly developing environment. Public authorities also have to assure legal and other conditions, where the sector can succeed in a suitably adaptable and developing politics. Key words: Textile and clothing industry, liberalisation of import, European Technological Platform, Slovenian Textile and Technological Platform.

50

SEZNAM LITERATURE

1. Bertalanič, Gorazd. 2002. Svetovni trg bombaža. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. 2. Ceglar, Maja. 2006. Prihodnost tekstilne industrije v Sloveniji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. 3. Digna, Amil. 2008. Industrial Production Indices - Global Developments. [online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-08-061/EN/KS-SF-08-061-EN.PDF [4.7.2008].

4. EC – European Comission. 2005. Enterprise and Industry. Development of the Textiles and Clothing Industry. [online], Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/enterprise/textile/development.htm [3.12.2007]. 5. Grgič, Maja. 2008. Kriza je mimo, zdaj je treba vlagati v znanje, razvoj in inovacije. Delo. 43(6) 6-7. 6. Hansa, Iyengar. 2005. Textile and Clothing Industry – ATC and Beyond. Bangalore: ICFAI Business School.

7. Hlebec, Metka. 2004. Možnosti širjenja poslovanja podjetja Beti na nemški trg. Duplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta.

8. Hendriks, Dick. 2007. European Technology Platform for the Future of Textiles and

Clothing: Results of the European Technology Platform 2006 & Outlook 2007. [online]. Dostopno na: http://www.irspin.si/catalog/datoteke/novice/napiszacet-20061019224309.ppt [29.11.2008]. 9. Evropski parlament. Odbor za pravne zadeve. 2007. Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti evropskega tekstilnega sektorja v letu 2008 [online], Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+MOTION+B6-2007-0505+0+DOC+XML+V0//SL [17.3.2008]. 10. EU – European Union (2004). Textiles and Clothing: First Meeting of High level Group to Boost European Competitiveness. Delegation of the European Commission to the

USA [online]. Dostopno na: http://www.eurunion.org/News/press/2004/20040040.htm [17.7.2008]. 11. EURATEX – The European Apparel and Textile Organisation. 2006. Strateški razvojni program Evropske tehnološke platforme za prihodnost tekstilij in oblačil [online]. Dostopno na: http://www.gzs.si/pripone/14644/oei29424d14644a225a9550a.pdf [4.6.2008]. 12. EUR-Lex. EUROPA. 2004. Tekstil in oblačila po letu 2005 – Priporočila skupine na visoki ravni za tekstil in oblačila [online]. Dostopno na:

51

http://www.eurlex.europa.eu/smartapi/cgi/sga_doc?smartapi!celexplus!prod!DocNumber&type_doc=COMfinal&an_doc=2004&nu_doc=668&lg=sl [28.9.2008].

13. IRSPIN – Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije. 2006a. STTP –Slovenska tekstilna tehnološka platforma. Strateška raziskovalna agenda 2007-2013. [online]. Dostopno na: http://www.irspin.si/catalog/datoteke/SRA_Final_slike_1.pdf [26.4.2008].

14. IRSPIN – Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije. 2006b. Konferenca Slovenske tekstilne tehnološke platforme. Zavese z energijskim managementom. [online]. Dostopno na: http://209.85.129.132/search?q=cache:mjQDfkuK1eYJ:irspin.si/catalog/datoteke/novice/predstavit-20061019230323.ppt+dose%C5%BEki+slovenska+tekstilna+platforma&hl=sl&ct=clnk&cd=2&gl=si&client=firefox-a [23.4.2008].

15. IFM – Institut Francais de la mode. 2007. Study on the Competitiveness, Economic Situation and Location of Productionin the Textiles and Clothing, Footwear, Leather and Furniture Industries. [online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/textile/documents/ifm_final_report_2007_vol2.pdf [26.7.2008].

16. Kenda, Albina. 2005. Tudi na slovenski meji se nabira kitajski tekstil. Finance. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/129743/Tudi_na_slovenski_meji_se_nabira_kitajski_tekstil [9.5.2008].

17. Komisija ES – Komisija Evropske skupnosti. 2003. Prihodnost tekstilne in oblačilne industrije v razširjeni Evropi [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/12964 [9.4.2008]. 18. Komisija ES – Komisija Evropske skupnosti. 2007. Sporočilo komisije svetu, evropskemu parlamentu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regiji [online], Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/leadmarket/doc/lmi_sl.pdf [21.10.2008]. 19. Kulišer, J.M. 1959. Splošna gospodarska zgodovina srednjega in novega veka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 20. Lee, Andrew. 2005. Trade Restrictions and Hong Kong's Textiles and Clothing

Industry. Hong Kong. Asia Case Research Centre: The University of Hong Kong. Dostopno na: http://harvardbusinessonline.hbsp.harvard.edu/b01/en/common/item_detail.jhtml?id=HKU383&referral=2340 [15.2.2008]. 21. Lutz, Walter. 2004. European Apparel & Textile Organisation: The Role of SME

Associations in Encouraging Research & Innovation. [online]. Dostopno na:

52

http://www.enterprise-ireland.com/NR/rdonlyres/23A0D3EE-8ADE-4FC1-854EAE11A1F82FDC/0/LutzWalter.ppt [26.8.2008]. 22. Lutz, Walter. 2005. European Technology Platform for the Future of Textiles and

Clothing: European Technology Platform for the Future of Textiles and Clothing. [online]. Dostopno na: http://textil.stfi.de/download/sites/download_script.asp?filename=656_70.ppt

[21.11.2008]. 23. Lutz, Walter. 2006. European Technology Platform for the Future of Textiles and

Clothin: Implementation of the Strategic Research Agenda & Importance of National

Platforms. [online]. Dostopno na: http://textil.stfi.de/download/sites/download_script.asp?filename=656_70.ppt [24.11.2008]. 24. Lutz, Walter. 2008. Future Textiles and Clothing [online]. Dostopno na: http://textile-platform.eu/textile-platform/?category_id=75 [27.11.2008]. 25. Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo. 2008. 7. okvirni program EU 2007–2013. [online]. Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje/7_op/ [9.12.2008]. 26. Moore, Lynden. 1999. Britain´s Trade and Economic Structure. London: Routledge. 27. NaMaT – Napredni materali in tehnologije. 2006. Zasnova tehnološke platforme

[online], Dostopno na: http://www.namat.si/dmdocuments/01%20SRA_marec06.pdf

[22.11.2008].

28. NETFINTEX – Networking Financial Investors, Business Experts and Support Organisations to Foster Enhanced Innovation Activity Among Europe’s Textile and Clothing Companies. 2004. Opportunities and Challenges for Financing Innovation in the European Textile and Clothing Industry. [online], Dostopno na: http://www.euratex.org/download/research/publications/euratex-netfintex_brochure.pdf [26.9.2008]. 29. Nordas, Hildegunn Kyvik. 2004. The Global Textile and Clothing Industry post the

Agreement on Textiles and Clothing. WTO Publications. [online]. Dostopno na: http://www.wto.org/english/res_e/booksp_e/discussion_papers5_e.pdf [20.12.2007]. 30. Pahor, Nives. 2005. Kitajska – grožnja ali izziv? Podjetnik. [online]. Dostopno na: http://www.podjetnik.si/default.asp?KatID=168&ClanekID=2330 [9.1.2008]. 31. Pellizzari, Francesco. 2004. Ocena mednarodne konkurenčnosti tekstilnega in

oblačilnega sektorja v novih članicah EU. Inštitucija CAST. [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/pripone/8261/oei18399d8261a225a9550a.ppt [9.1.2008].

53

32. Ribič, Tilen. 2007. Primerjalna analiza uspešnosti podjetja Polzela d.d. z dvema tujima

konkurentoma na podlagi računovodskih kazalnikov. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. 33. Romih, Tomaž. 2006. Poznavanje blagovnih znamk hrvaških proizvajalcev tekstila pri

slovenskih porabnikih. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. 34. Saksida, Leon. 2002. Globalizacija - spremembe, ki jih prinaša in obeti. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. 35. Shen, Dong. 2008. What's Happening in China's Textile and Clothing Industries? California State University, Sacramento [online]. Dostopno na: http://ctr.sagepub.com/cgi/content/abstract/26/3/203 [4.7.2008].

36. Simončič, Barbara. 2008. 39. simozij o novostih v tekstilstvu. Raziskovalne prioritete Slovenske in Evropske tekstilne tehnološke platforme v povezavi s 7. okvirnim programom EU. [online]. Dostopno na: http://209.85.129.132/search?q=cache:5GVfcbvQwMoJ:www.ot.ntf.uni-lj.si/simpozij2008/zbornik.pdf+39.+simpozij+o+novostih+v+tekstilstvu&hl=sl&ct=clnk&cd=3&gl=si&client=firefox-a [11.12.2008].

37. Skrt, Branka. Poplava poceni tekstila in obutve iz azijskih držav? 2005. Obrtnik. Dostopno na: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=1528&ID=4496 [25.2.2008]. 38. Smole, Jože in Jožica Weissbacher. 2007a. Analiza poslovanja družb tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije v letu 2004 [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev/analize_poslovanja/arhiv_2000_2004 [18.12.2007]. 39. Smole, Jože in Jožica Weissbacher. 2007b. Poslovanje tekstilne in oblačilne industrije EU v letu 2006. Gospodarska zbornica Slovenije [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev [11.4.2008]. 40. Soros, George. 2003. Globalizacija. Tržič: Učila International d.o.o. 41. Strle, Marjan. 2005. Notranji trg EU in poreklo blaga. Carinska uprava RS. Ljubljana. 42. Vodopivec, Nina. 2007. Labirinti postsocializma. Ljubljana: Institutum Stodiurum Humanitas, Fakulteta za podiplomski humanistični študij. 43. Walker, Richard. 2008. China Loses its Competitive Edge in Clothing. JustStyle.

[online]. [22.6.2008]. Dostopno na: http://www.just-style.com/article.aspx?id=101441[4.8.2008].

54

44. Weissbacher, Jožica. 2007a. Analiza poslovanja družb tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije v letu 2000. GZS - Gospodarska zbornica Slovenije. [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev/analize_poslovanja/arhiv_2000_2004 [7.5.2008]. 45. Weissbacher, Jožica. 2007b. Analiza poslovanja družb tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije v letu 2001. GZS - Gospodarska zbornica Slovenije. [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev/analize_poslovanja/arhiv_2000_2004[9.5.2008]. 46. Weissbacher, Jožica. 2008. Analiza poslovanja družb tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije v letu 2007. GZS - Gospodarska zbornica Slovenije. [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev/analize_poslovanja/evropska_unija/poslovanje_tekstilne_in_oblacilne_industrije_eu_v_letu_2007/39693 [9.5.2008]. 47. Xinhua, Yang. Textile Sector Investment Slows Down in China. 2008. People's Daily

Online. [online]. Dostopno na:

http://english.people.com.cn/90001/90776/90884/6499058.html [5.9.2008].

48. ZTOUPI – Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo. 2004. Evropska tehnološka platforma za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije. [online], Dostopno na: http://www.irspin.si/catalog/datoteke/SRA_Final_slike_1.pdf [9.1.2008].

55

SEZNAM VIROV 1. EC – European Comission. 2008. Enterprise and Industry. Textiles and Clothing. Statistics [online], Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/textile/statistics.htm [3.8.2008]. 2. JAPTI – Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Sektor za pospeševanje tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo. 2007. Uvozna dovoljenja [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/index.php?act=1&act2=6&gr1=ukrTrg&gr2=uvzDvl [14.7.2008].

3. Ministrstvo za gospodarstvo. 2007. V letu 2008 bo za 8 kategorij tekstila s Kitajske pri uvozu v EU veljal sistem dvojne kontrole [online], Dostopno na: http://www.mg.gov.si/nc/si/splosno/novice/cns/novica/article/11987/5802/ [12.7.2008].

4. WTO – World Trade Organisation. 2007. International Trade Statistics: Merchandise Trade by Product [online], Dostopno na: http://www.wto.org/english/res_e/statis_e/its2007_e/its07_merch_trade_product_e.pdf [4.1.2008]. 5. ZTOUPI – Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo. 2007a. Analiza poslovanja družb tekstilne, oblačilne in usnjarsko predelovalne industrije v letu 2002 [online], Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev/analize_poslovanja/arhiv_2000_2004 [18.12.2007]. 6. ZTOUPI – Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo. 2007b. Evropska tekstilna in oblačilna industija v letu 2005. [online]. Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/predstavitev/analize_poslovanja/evropska_unija/evropska_tekstilna_in_oblacilna_industija_v_letu_2005 [9.1.2008].

56

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

ATC – Agreement on Textiles and Clothing EU – Evropska unija GATT – General Agreement on Tariffs and Trade IRSPIN – Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije LTA – Long-Term Arrangement Regarding International Trade in Cotton Textiles MFA – Multi Fibre Arangement SKD – Standardne klasifikacije dejavnosti SRA – Strateška raziskovalna agenda STO – Svetovna Trgovinska Organizacija STTP – Slovenska tekstilna tehnološka platforma TSSC – Textiles-Specific Safeguard Clause WTO – World Trade Organisation

57

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Kvote za uvoz desetih kategorij kitajskega tekstila v EU ................................... 16

Tabela 2: Glavni izvozni trgi tekstila EU-27 (v milijonih EUR) ........................................ 24

Tabela 3: Glavni izvozni trgi oblačil EU-27 (v milijonih EUR) ......................................... 24

Tabela 4: Vrednost uvoza tekstila in oblačil v EU-27 (v milijonih EUR) .......................... 24

Tabela 5: Poslovanje tekstilne in oblačilne industrije v Sloveniji (stopnje rasti v %) ........ 26

Tabela 6: Prihodki, odhodki in neto čisti dobiček tekstilne in oblačilne industrije v

Sloveniji (stopnje rasti v %) ......................................................................................... 28

Tabela 7: Dodana vrednost in stroški dela v Sloveniji (stopnje rasti v %) .......................... 29

Tabela 8: Izvoz in uvoz tekstila in oblačil v Sloveniji (stopnje rasti v %) .......................... 29

Tabela 9: Povprečni stroški dela na uro v tekstilnem sektorju (v ameriških dolarjih) ........ 34

Tabela 10: Deleži svetovnega izvoza oblačil in tekstila v izbranih gospodarstvih (v %) .. 35

Tabela 11: Deleži svetovnega uvoza tekstila in oblačil v izbranih gospodarstvih (v %) ... 36

58

SEZNAM SLIK

Slika 1: Proizvodnja v EU-27b (stopnje rasti v %) .............................................................. 18

Slika 2: Proizvodne cene tekstila in oblačil v EU-27ª (2000=100) ..................................... 19

Slika 3: Zaposlenost v tekstilni in oblačilni industriji EU-27ª (stopnje rasti v %) .............. 20

Slika 4: Investicije v tekstilnem sektorju EU-27ª v obdobju 2001–2007

(stopnje rasti v %) ........................................................................................................ 21

Slika 5: Neto čisti dobiček v tekstilnem in oblačilnem sektorju v EU-27b

(v milijardah EUR) ....................................................................................................... 22

Slika 6: Dodana vrednost v EU-27ª (v milijardah EUR) ..................................................... 23

Slika 7: Vrednost zunanjetrgovinskega salda v EU-27ª (v milijardah EUR) ...................... 25

Slika 8: Proizvodnja tekstila in oblačil po državah v letu 2006 (stopnje rasti v %) ............ 30

Slika 9: Gibanje proizvodnje tekstila po regijah (2000=100) ............................................. 31

Slika 10: Investicije v tekstilni sektor (stopnje rasti v %) ................................................... 32

Slika 11: Produktivnost dela v obdobju 2000–2004 (stopnje rasti v %) ............................. 33

Slika 12: Struktura dodane vrednosti .................................................................................. 38

Slika 13: Struktura dodane vrednosti, cenovna raven in povpraševanje ............................. 39

Slika 14: Struktura tekstilne tehnološke platforme.............................................................. 41