NEURJA I N POPLAVE POLJANSKE SORE Y LETU 1982

(Z 11 S L I K A M I I N 2 T A B E L A M A MED BESEDILOM)

STORMS AND FLOODS OF THE POLJANSKA SORA RIVER IN 1982

(WITH 11 FIGURES AND 2 TABLES I N TEXT)

M I L A N O R O Ž E N A D A M I C M A R K O K O L B E Z E N

SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI

DNE 7. JUNIJA 1983

Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adamič,

Mi lan Sifrer

UREDILA I V A N GAMS I N DRAGO MEZE

Izvleček UDK 556.166 (497.12-16)

Neurja in poplave Poljanske Sore v letu 1982

V tem letu je bi lo na Poljanski Sori kar pet izjemno visokih vod. Prva je bi la pozimi (1. 1.), druga v j un i j u (13. 6.) i n t r i jeseni (6. 10.; 14. 10. ter 14. 11.). Zadnja v jeseni je b i la najvišja z 299 cm nad povprečnim nivojem vode na vodomerni postaji Suha. Izjemno visoke vode in z n j im i poplave se pojavl jajo, če v kratkem času pade 100 in več m m padavin. Poljanska Sora je reka, k i ima izrazito hudourniški značaj, zato ob večj ih katastrofalnih povodnjih povzroči precejšnjo materialno škodo.

Abstract UDC 556.166 (497.12-16)

Storms and Floods of the Poljanska Sora River in 1982

I n that year there were f ive exceptionally high waters reached by the r iver Po-ljanska Sora. The f i rs t was dur ing the winter (January 1st), the second in June (the 13th), and three were dur ing the autumn: on October 10th and 14th, and on Novem-ber 14th. The latter, wh ich was the highest, reached the height of 299 cm above the average water level at the water gage station Suha. The exceptionally high waters, and the inundations connected w i t h them, take place after the precipitations of 100 mm or more had fal len dur ing a short space of time. The r iver Poljanska Sora has a markedly torrential character; for that reason considerable damages are caused by the catastrophic inundations.

Naslov — Address

Mag. M i lan Orožen Adamič Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inšt i tut Antona Melika Novi t rg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija

Marko Kolbezen, prof. geografije Hidrometeorološki zavod Slovenije Vojkova 16 61000 L jub l jana Jugoslavija

V Sloveniji so razmeroma pogosta večja neur ja, k i povzročajo povodnj i . V tem stolet ju je največja katastrofa zajela zahodno in osrednjo Slovenijo 26. septembra 1926 ( R e j a 1945). Velike povodnj i Poljanske Sore so bile v let ih 1924, 1925 in 1939. Huda povodenj je bi la, ko je zahodno, severno in osrednjo Slovenijo v noči od 13. na 14. november 1982 zajelo močno deževje, k i se je nadaljevalo 14. novem-bra dopoldne ( I n f o r m a t i v n i b i l t e n 855/53).

Večje al i manjše hudourniške poplave se pojavl ja jo v Sloveniji prav v vseh letnih časih, kar je razuml j ivo, saj so v neposredni zvezi s potovanjem depresij i n neur i j , k i ob n j i h nastajajo. Poplave se povečajo zaradi h i t re topitve snega. V ne-kater ih pr imer ih je pomembna tudi občutna predhodna namočenost terena.

V visokogorskem, sredogorskem, vkl jučno predalpskem hr ibov ju in v obmorski Slovenij i so reke v vel ik i mer i hudourniške (M e l i k 1963). Takega značaja so tudi povodnj i v Pol janski dol ini , saj je Škofjeloško hr ibovje sestavljeno pretežno iz ne-propustnih, gl inastih in peščenih hr ib in.

P r i nas je največ neur i j spomladi i n jeseni, vsa izvirajo iz sekundarnih ciklo-nov, k i se od zahoda razšir jajo v notranjost Slovenije ( R e j a 1939). Razporeditev

SI. 1. Poplava v Zirovski kot l in ic i (26. 9. 1926 fotografiral S.Mlakar).

SI. 2. Poplavljene Stare Z i r i (26. 9. 1926 fotograf iral S. Mlakar).

padavin po mesecih kaže v Škofjeloškem hr ibov ju vse značilnosti našega podnebja zaradi kr ižanja celinskih in sredozemskih vpl ivov. Največ padavin pade v jesenskih mesecih, to je v septembru, oktobru in novembru, k i so najizrazitejše na južnem obrobju Škofjeloškega hr ibovja. Drugi maksimum je v zgodnji pomladi. Po Ilešiču (1938) je padavin jeseni več in so bol j neenakomerno razporejene kot spomladi.

Poljanska in Selška Sora se h i t ro odzivata na padavine ( I l e š i č 1938). Na obeh Sorah so povprečno najniž je vode poleti ( ju l i j , avgust). Pozimi nastopi drugi min imum, k i pa je znatno višj i , saj poletno izhlapevanje zmanjšuje vodni odtok. Tud i maksimuma imamo dva. Prv i prične z vel ik im skokom v marcu zaradi pomla-danskih padavin in še bol j zaradi kopnenja snega v višinah. Potem višina vode pada, sprva polagoma, od jun i ja do ju l i j a pa skokovito. Novi višek se pojavi v okto-bru in novembru v zvezi z močnejšimi padavinami in slabim izhlapevanjem. V de-cembru voda brž pade na januarski nivo zaradi manjš ih padavin, k i pogosto obleže v obl ik i snega. Ob vseh navedenih splošnih lastnostih je razumlj ivo, da Poljanska in Selška Sora ob vsakem krepkejšem deževju v zelo kratkem času narasteta za enega do dva metra. Po Novakovih (1977) orientaci jskih izračunih znaša v reliefno precej razgibanem površju Zirovskega vrha odtočni koeficient C 0,75. Poljanska Sora ima neizravnan strmec in zlasti soteska p r i Fužinah z manjšo pregrado za hidroelektrarno zavira hi ter odtok, kadar se nad Zirovskimi h r ib i razbesni neurje. Ob povodnj i 18. 6. 1925 je voda deloma porušila pregrado te elektrarnice (S t a -n o n i k 1980). To je eden od redkih primerov v naših k ra j ih , da se je porušil jez hidroenergetskega objekta. Ko se je jez poruši l , je Poljanščica v h ipu narasla za 1 do 2 metra. Ta val je t ra ja l pr ibl ižno četrt ure, nakar je zopet naglo upadla. Kassal ( P o r o č i l o o . . . 1926) je takrat ocenil hitrost vode na pribl ižno 2,40 m/s , kar se dobro ujema s kasnejšimi podrobnejšimi opazovanji Hidrometeorološkega

zavoda Slovenije. Po porušitvi jezu je po Kassalovi oceni v vodnem valu hitrost vode narasla celo na 4,4 m / s in množina vode od pribl ižno 200m3 /s na 700 m 3 /s .

Številke nam dobro i lustr i ra jo učinek razrušenja pregrade, čeprav je le-ta manjša in se za n jo zadržuje pr ibl ižno 300.000 m3 vode. V celotnem porečju Po-ljanske Sore se ob povodnj ih vode najbol j na široko razl i je jo pred to naravno za-jezi tv i jo oziroma umetno pregrado elektrarnice.

S pomočjo fo tograf i j * in pričevanj, k i smo j i h zbral i na terenu, smo pribl ižno skart i ra l i obseg povodnj i v Zirovski kot l in i , k i so bile leta 1926. Skupaj je bi lo ta-krat poplavl jenih v porečju Poljanske Sore pribl ižno 590 ha. Fotografi je o povod-n j i h pred drugo svetovno vojno in o povodnj i v letu 1982 je zbral ter nam j i h l ju-beznivo posredoval Vlast ja Simončič, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. V let ih 1925 in 1926 je največ dokumentarnih fotograf i j posnel že pokojn i Štefan Mlakar in so zdaj prvič objavljene.

Od 590 ha poplavl jenih površin v Poljanski dol in i , vštete niso ožje poplavne proge ob Poljanščici od Fužin navzdol, odpade na Zirovsko kot l ino 220 ha, na do-l ino Račeve domnevno 50 ha in na dolino Sovre pr ibl ižno 80 ha. Večje poplavljeno območje je bi lo še okol i Gorenje vasi in Pol jan s skupno površino pr ibl ižno 140 ha. Voda se je najdl je zadrževala v Zirovski kot l in ic i , in to t r i dni, drugod pa je začela že naslednji dan razmeroma hi t ro upadati. Povodenj 14. novembra 1982 je bi la znatno manjša od one v letu 1926. Takrat je bi lo po naši oceni v Zirovski kot l in ic i in v dol inah Račeve ter Sovre poplavl jenih pr ibl ižno 250 ha, to je okrog 100 ha manj kot leta 1926.

V letu 1982 so bile visoke vode v zahodni in osrednji Slovenij i izjemno po-goste. Na Soči so nastopile petkrat v 30-letnem povprečju le 1,8-krat letno (Hidro-meteorološki zavod Slovenije). Podobno je bi lo tudi na Idr i jc i . Na Savi so bile leta 1982 izrazito visoke vode t r ik ra t , medtem ko znaša povprečna pogostost za to leto 1,4-krat. Pet izrazito visokih vod je bilo v obravnavanem letu tudi na Sori, najvišja 14. novembra. Po višini so sledile visoke vode 1. januar ja , nato 13. jun i ja , enako visoka 14. oktobra, n iž ja 0. oktobra. Od petih visokih vod so bile t r i jeseni oktobra in novembra. Večletna opazovanja Hidrometeorološkega zavoda Slovenije kažejo, da se izjemno visoke vode na omenjenih rekah pojavl ja jo že konec septembra, ne-ko l iko nižje pa so spomladi, in to jun i ja . V letu 1982 je bi la spomladi le ena izrazito visoka voda.

V noči od 13. na 14. november 1982 so b i l i naši k r a j i pod močnim vpl ivom jugozahodnih vetrov, s kater imi je pr i tekal topel in vlažen zrak ob c ik lonu s sre-diščem nad Genovskim zalivom. Najobilnejše padavine so bile na južnem obrobju Ju l i jsk ih Alp, Trnovskega gozda, Banjške planote in Vojskarske planote. Prot i no-tranjost i Slovenije (Blegoš, Polhograjsko hribovje) je kol ič ina padavin postopoma upadala, vendar je še povzročila izjemno visoke vode Poljanske in Selške Sore. Izdatnost padavin po posameznih padavinskih postajah prikazuje tabela 1. Pada-vine, izmerjene 13. novembra ob 7. ur i , so povzročile močan porast Soče s pr i tok i . Tako je imela Soča p r i H E Doblar 13. novembra ob 6. u r i pretok 148,0 m 3 / s , 14. no-vembra ob istem času pa že 1840 m3 /s . Maksimalni pretok je bi l ob 10. u r i 1870 m 3 / s (po podatkih H E Doblar), kar predstavlja eno najv iš j ih vod povojnega obdobja.

* T u k a j prv ič objavl jene fo togra f i je , fo tograf i je v Novicah v s l ikah, pr i loga Domol juba , Sloven-skega gospodar ja i n Nov in november 1926, L j u b l j a n a ; Slovenec, št. 223 , 9 . 9. 1926; Slovenec, št. 225 , 2. 10. 1926; Slovenec, št. 226, 3. 10. 1920.

Tabela 1 Padavine v mm po padavinskih postajah U. novembra 1982

z delež em padavin

Padavinska Padavine v času 1A 11 % padavin postaja od 13. 11. do 15. 11. i f . ix. 14. 11. Soča 245,3 207,5 84,6 Bovec 281,8 237,5 84,3 Zaga 314,0 278,5 88,7 Kobarid 277,7 243,5 87,7 Cepovan 228,1 177,5 77,8 Vojsko 269,6 218,3 81,0 Idr i ja 217,9 148,9 68,3 Davča 149,1 117,0 78.4 Dražgoše 115,9 75,9 65,5 Fužine 134,0 100,7 75,1 Lučine 128,5 70,2 54,6 Javorje 140,0 80,6 57,6 Z i r i 120,3 70,3 58,4 V i r : H idrometeoro lošk i zavod L j u b l j a n a

SI. 3. Vremenska situacija 14.11.1982 ob 1. uri , v i r : Wetterbericht der Schweizeri-schen Meteorologischen Anstalt Zürich.

Na vodomerni postaj i Podroteja je Idr i jca dosegla ob 9. u r i maksimalno višino okol i 420 cm ter presegla nivo juni jske (407 cm) in oktobrske (391 cm) visoke vode. Naglo sta pričel i naraščati tudi obe Sori. Na Pol janski Sori je opazovalec na vodo-merni postaj i Z i r i zabeležil maksimalno višino 316 cm 14. novembra ob 11.30. Maksimalna višina Selške Sore n i bi la zabeležena, ker je visoka voda na vodomerni postaji Dolenja vas odnesla vodomerno lato. Uro pred tem, ob 10. u r i , je b i l zabe-ležen nivo vode 380 cm. Visoko vodo Sore kaže l imnigrafsk i zapis na vodomerni postaji Suha, k i je pod sotočjem obeh Sor (diagram). T u je voda dosegla 14. no-vembra ob 12.30 višino 456 cm al i ca. 463m 3 /s pretoka, kar je 299 cm nad po-vprečnim nivojem vode (157 cm). Narasle vode so povzročile več zemeljskih plazov in obsežnejše poplave, k i so zajele manjša območja kot leta 1926. 27. septembra

23 12 \ 30 12 j 3112 198' j ' • 1982 | 2 1 j 3 1 [ 4 1. | J

1926 je Sora dosegla na vodomerni postaj i Suha nivo 728 cm, kar je 571 cm nad povprečno višino. Tud i takratna visoka voda je nastopila ob podobni vremenski si tuaci j i kot novembra 1982. Prv i dan, 26. 9. 1926, se je zlilo nad Tržaškim Kra-som nad 300 m m padavin. Naslednji dan so se močne padavine premaknile v no-tranjost. Najintenzivnejše padavine so bile zabeležene na strmem pobočju Trnovske planote in na n jenih vrhovih (Krekovše 298 mm). Do prave katastrofe je prišlo v okolici Blegoša in Polhograjskih hr ibov (Trata 300 m m in Lučine 341 mm padavin — Reja 1945).

Prva polovica oktobra 1982 je bi la zelo deževna, kar je povzročilo večji porast vod predvsem 6. in 14. oktobra. Močan jugozahodnik in sekundarni c ik lon je iz Ge-novskega zaliva preko severne I ta l i je in severnega Jadrana potoval na vzhod ter dopoldne 14. oktobra prešel Slovenijo. Iz ombrografa na Črnem vrhu, edinega v neposredni b l iž in i Sore, je razvidno, da so bile padavine, k i so se pričele 13. oktobra ob 19. ur i , sprva umir jene, od 3.30 do 9. ure 14. oktobra pa zelo intenzivne. V šestih urah je padla v glavnem vsa množina padavin, zabeležena od 14. do 15. oktobra ob 7. u r i (tabela 2). Kratkotra jno intenzivno neurje je povzročilo naglo naraščanje

Poljanske Sore. Med fi. in 12. uro je reka naraščala 25 cm na uro in dosegla na vodomerni postaji Suha svoj višek ob 15. u r i s 335 cm. Ker so bile padavine naj-izdatnejše na povirnem območju Poljanske Sore, je ta tudi močneje narasla kot

Tabela 2 Padavine od U. do 15. oktobra 1982, zabeležene ob 7. uri

Padavinska postaja m m Vojsko 105,0 Nova vas-Zir i 112,2 Lučine 56,6 Poljane 38,9 Podbrdo 54.9 Davča 46,8 Sorica 70,5 Železniki 50,3 Dražgoše 70,3

V i r : Hidrometeoro lošk i zavod L j ub l j ana

Selška Sora. To visoko vodo posebej prikazujemo (diagram) kot značilen pr imer, ko razmeroma kratkotra jne, a zelo izdatne padavine v obl ik i neurja, če je zemlja že prej namočena, hi t ro odtečejo ter povzročijo izjemno nagel porast in upad vala. To je splošna značilnost hudourniških vod.

Izjemno visoka voda januar ja 1982 (glej diagram) je bila drugačna od ostalih, kar kaže tudi nivogram Sore na prof i lu Suha. Ob sicer podobni vremenski situacij i , kot ob močnih padavinah spomladi in jeseni, se je sneg zaradi hi tre otoplitve h i t ro

SI. 5. Poplava v Zireh (14. 10. 1982 fotografiral D.Str l ič).

topil. V Škofjeloškem hr ibov ju ga je bi lo od 30 do 40 cm. V pribl ižno dveh do treh dneh se je ob fenu, k i je dvigni l temperaturo za skoraj 10° C, stopila skoraj vsa snežna odeja. Nivogram Sore p r i vodomerni postaji Suha je imel t r i maksimume (glej diagram), prvega kot posledico intenzivnih padavin, drugega zaradi intenziv-nega topl jenja snega v porečju Selške Sore in slednji s skoraj celodnevno zakasnit-vi jo je nastopil v porečju Poljanske Sore. Ob tej vremenski si tuaci j i so vode zelo narasle tudi na ostalih rekah v Slovenij i. Prišlo je tudi do izjemno obsežne poplave na Ljubl janskem Bar ju .

Ob povod n j i leta 1926 so vode in zemeljski plazovi popolnoma unič i l i 19 sta-novanjskih hiš, 18 gospodarskih poslopij, 7 žag, 6 ml inov in samo v Zireh odnesle več glav živine. Takratna dnevnika Slovenec in Jutro sta navedla, da je bilo okol i 10 smrtnih pr imerov. Ob povodnj ih na Sori povzroča največ škode plavajoči les, l i lodi , drva ter izruvano drevje. Leta 1982 škoda še daleč n i dosegla škode iz leta 1926. Največ škode je bi lo ob prv i poplavi 13. jun i ja . Do Gorenje vasi so vode odnesle

SI. 6. Ostanki mosta na Selu pod Z i rm i (13. 6. 1982 fotografiral V. Simončič).

šest mostov, k i so b i l i zgrajeni po letu 1926, ker ob n j ihov i gradnj i niso dovolj upo-števali izredno visokih hudourniških vod in ker so imeli lokalni značaj, so bi l i zgra-jeni s preprostejšimi in improviz i ranimi sredstvi ter delno u t r jen i z razl ičnimi žele-zobetonskimi konstrukci jami. Nekaj mostov je ostalo nepoškodovanih. Vzdržal je tudi cestni most na Pol janski Sori, k i povezuje Dobračevo z Ledinico, čeprav je naj-višja voda dr la pribl ižno meter čez cestišče na mostu. Prav tako je ostal popolnoma nepoškodovan novi most čez Poljansko Soro pr i Trebi j i , k i poteka neobičajno vi-

SI. 7. Poplavljeno dolinsko dno Sovre nad Žirmi . Na levi je vidna cesta 2iri—Logatec, k i je bila na več mestih poškodovana (14.10.1982 fotografiral D. Strlič).

SI. 8. Deloma poškodovana in že popravljena cesta v dol ini Sovre nad Zirmi . Lepo je vidno, kako je deroča Sovra, k i ima strugo na desni strani cestišča, preplavi la cesto in razdejala nasip z delom cestišča na levi strani ceste (fotografiral M. Orožen Adamič).

soko. Le slabih 200 metrov nižje je voda med tolmunoma Špilovc in Lošč (vsi večj i to lmuni na Pol janski Sori imajo svoja domača imena) odnesla po vo jn i zgrajen lesen ter že precej dotrajan most. Leto kasneje so deloma z lastnimi sredstvi in sredstvi širše družbene skupnosti solidno obnovi l i odnešene mostove. V dol in i Sovre

SI. 10. Povodenj pr i Visokem (14. 11. 1982 fotografiral V. Simončič).

nad Z i rmi je bila na več k ra j i h preplavljena nova asfaltna cesta. Voda je poško-dovala bnnkine in odnesla precejšnje dele obrobja cestišča.

V Poljanski, Selški in prav tako tudi v Hor ju lsk i dol ini ob vsakem večjem na-l ivu vode hi t ro narastejo. Vsakih nekaj let lahko pričakujemo katastrofalne povod-n j i in znatno materialno škodo na neustrezno zgrajenih objektih, čeprav je dobro znano, da je lahko ob visoki vodi velik del Starih Zir i z okolico poplavl jen, so tu do leta 1982 zgradili številne nove hiše in čez Soro mostove, k i niso mogli zdržati pri-tiska neobičajno visokih vod.

LITERATURA I N V IR I

I l e š i č , S., 1938, Škofjeloško hribovje, Geografski opis Poljanske in Selške doline. Geografski vestnik L. 14., str. 48—98, Ljubl jana.

In format ivn i bilten, 1982, Informaci ja o poplavah na območju SR Slovenije dne 14. 11. 1982. St. 855/53, Socialistična republika Slovenija, Republiški štab za ci-vi lno zaščito, L jubl jana.

M e l i k, A., 1963, Slovenija I . Slovenska matica, L jubl jana. N o v a k , D., 1977, Nekaj hidrogeoloških raziskav na območju Zirovskega vrha. Loški

razgledi 24, Muzejsko društvo v Skof j i Loki , str. 149—163. Skof ja Loka. Padavinski in hidrološki podatki. Hidrometeorološki zavod Ljubl jana. Poročilo o opazovanju povodom poplave v Poljanski dolini. Slovenec 53/167, 25. 7.

1926, L jubl jana. R e j a , O., 1939, Vzroki zadnjih katastrofalnih poplav. Jutro 20/121, 26. 5. 1939, L jub -

ljana. R e j a , O., 1945, Najvišje dnevne padavine v Sloveniji. Hidrometeorološki zavod

Ljubl jana, L jubl jana. S t a n o n i k, M., 1980, Zirovska tragedija. (O p rv i elektr ik i in še o čem v Žireh.) Lo-

ški razgledi 27, Muzejsko društvo v Skofji Loki , str. 151—171, Skofja Loka. Wetterbericht der Schweizerischen Meteorologischen Anstalt Zürich. 14.11.1982 ob

1. uri , Zürich. 7 #

STORMS AND FLOODS OF T H E POLJANSKA SORA RIVER I N T H E YEAR 1982

S u m m a r y

I n Slovenia heavy storms w i t h intense precipitations which cause inundations are comparatively frequent. The worst catastrophe which h i t the central and western Slovenia occured on September 26th, 1926. In 1982 unusually high waters were re-ached by the r iver Poljanska Sora f ive times. From November 13th t i l l 15th heavy rains fe l l in western, northern, and central Slovenia; altogether there fe l l even more than 300 m m of precipitations: more than 80 % of them fel l i n one single day, on November 14th (see diagram 1). I n Slovenia higher or lower inundations occur dur ing al l seasons of the year. They are caused by secondary depressions over the Gulf of Genoa. The masses of air rise rapidly over the mountain ridges which in Slovenia block the path of these depressions.

The rivers in western Slovenia have steep courses and a torrential character. The r iver Poljanska Sora, which takes its waters f rom the Paleozoic rocks which are generally poorly or l i t t le permeable, rises after heavy rains f rom 1 to 2 metres. When the waters are exceptionally high some 590 ha of land get inundated in the region of the river Poljanska Sora, not including the str ip close to the riverbed which is p r i -mar i ly exposed to inundations. The year 1982 had an unusual frequency of exceptio-nal ly high waters. The river Soča (Isonzo) had f ive exceptionally high waters (the annual average dur ing the last 30 years is 1.8 inundations); similar situation is also along the rivers Idr i jca, Poljanska Sora, and Selška Sora. Dur ing the same year a very high level was reached by the r iver Sava three times (annual average 1.4).

On November 14th, 1982, the r iver Sora reached below the conflux of Poljanska Sora and Selška Sora a height of 456 cm w i t h ca. 463 m3 /s of water f low, which is 299 cm above the average. Catastrophically high waters were observed here on Sep-tember 27th, 1926 (728 cm high, 571 cm above the average level).

Because of the disregard of the inundations of the year 1926 considerable damage was caused to new buildings by the inundations of the year 1982. In spite of the fact that the older part of the town of Z i r i can be widely inundated by the high waters of the Sora r iver numerous new houses have been bu i l t i n this area dur ing the last ten years. In 1982 six bridges were carried away by the r iver Poljanska Sora in its course f rom the town of Z i r i to the vil lage of Gorenja vas.