natalija plankl · 2012-02-01 · izjava o avtorstvu magistrskega dela spodaj podpisana natalija...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

Natalija Plankl

SLOVENSKI TURIZEM V POGOJIH GLOBALIZACIJE

MAGISTRSKO DELO

Koper, 2011

Natalija Plankl Slovenski turizem v pogojih globalizacije

- 1 -

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

Natalija Plankl

SLOVENSKI TURIZEM V POGOJIH GLOBALIZACIJE

MAGISTRSKO DELO

Mentor: prof. dr. Anton Gosar

Podiplomski študijski program: geografija kontaktnih prostorov

Koper, 2011


- 2 -

ZAHVALA

Mentorju prof. dr. Antonu Gosarju za strokovno usmerjanje, pripombe in napotke pri

pisanju magistrskega dela, in ker ni obupal nad mano.

Prijateljici Katji Kustec za prevod v angleški jezik in lektorski pregled.

Moji družini za podporo in potrpežljivost.


- 3 -

IZVLEČEK

Slovenski turizem v pogojih globalizacije

Globalizacija, proces, ki se širi na različna področja, je zajel tudi področje

turizma. Predvsem sta na turistično globalizacijo vplivala razvoj transporta in

vključevanje novih območij v turistično ponudbo.

V magistrskem delu so predstavljeni posamezni primeri turistične globalizacije v

Sloveniji, ki kažejo na to, da je tudi Slovenija del globalnih turističnih tokov.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je vplival na večjo prepoznavnost države, prost

pretok delovne sile, blaga in storitev. Slovenija sodeluje pri različnih evropskih

projektih s področja turizma. Z vstopom v Evropsko unijo je naša država postala

zanimivejša za nove letalske prevoznike, tudi nizkocenovne. Slovenska turistična

ponudba je v globalno turistično ponudbo vključena tudi preko Centralnega

turističnega rezervacijskega sistema, ki omogoča spremljanje turistične ponudbe in

spletno (on-line) rezervacijo. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je pojavila

bojazen o vdoru tujega kapitala, vendar so danes zaradi neugodne investicijske

politike tuje investicije odsotne, v turistično dejavnost pa investirajo slovenska

podjetja, ki se prvotno ukvarjajo z drugo dejavnostjo in v turizmu vidijo priložnost.

Na prepoznavnost Slovenije pa vplivajo tudi tuje hotelske verige, ki jih je trenutno v

Sloveniji deset.

KLJUČNE BESEDE: globalizacija, turistična globalizacija, Evropska unija,

Centralni turistični rezervacijski sistem, nizkocenovni letalski prevozniki, investicije,

hotelske verige.


- 4 -

ABSTRACT

Slovene tourism within conditions of globalization

Globalisation, a process expanding at different fields, has reached also the field of

tourism. The tourist globalisation has been achieved mainly with the development of

transport and integration of new areas into the tourist offer.

These thesis showcase indivudual cases of globalisation of tourism in Slovenia,

which indicate that also Slovenia forms a part of global tourist flows.

Entrance of Slovenia to the European Union had positive influences on the

recognition of the country, free movement of people, goods and services. Slovenia

now co-operates in various European projects from the field of tourism. With the

entrance of Slovenia to the European Union, Slovenia became more interesting for

new flight operators, including low-budget operators. The Slovenian tourist offer is

included into the global tourist offer also throught the Central Tourist Booking

System, which enables the monitoring of tourist offer and on-line bookings.

The inclusion of Slovenia to the European Union brought fears of the entry of

foreign capital. However, disadvantegeous investment policies nowadays cause a

lack of foreign investment, while Slovenian companies, which originally led

different operations, are investing into tourism, recognising their opportunities in this

branch. Also foreign hotel chains, their number in Slovenia currently amounting to

10, have an impact on the recognisability of Slovenia.

KEY WORDS: globalisation, globalisation of tourism, European Union, Central

Tourist Booking System, low-budget flight operators, investments, hotel chains.

IZJAVA O AVTORSTVU

magistrskega dela

Spodaj podpisana Natalija Plankl, z vpisno številko 92056010, vpisana na

magistrski študijski program Geografija kontaktnih prostorov, rojena 20. 9. 1977 v

kraju Slovenj Gradec, sem avtorica magistrskega dela z naslovom Slovenski turizem

v pogojih globalizacije.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v

delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem

delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih

kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št.

16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela.

V Kopru, dne 8. 3. 2011 Podpis avtorice:________________________


- 1 -

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .......................................................................................................... - 1 -

2 GLOBALIZACIJA .................................................................................... - 3 -

2.1 Opredelitev pojma globalizacija .............................................................................. - 3 -

2.1.1 Turistična globalizacija ........................................................................................... - 9 -

3 VPLIV GLOBALIZACIJE NA SVETOVNI TURIZEM .................... - 15 -

3.1 Analiza stanja svetovnega turizma ........................................................................ - 22 -

3.2 Kratkoročni svetovni turistični trendi in obeti ...................................................... - 27 -

3.3 Dolgoročni svetovni turistični obeti ...................................................................... - 29 -

3.4 Primeri turistične globalizacije .............................................................................. - 36 -

3.4.1 Hotelske verige ...................................................................................................... - 37 -

3.4.2 Tour operaterji ....................................................................................................... - 44 -

3.4.3 Letalske družbe ..................................................................................................... - 47 -

3.5 Vplivi povečanega obsega turizma ....................................................................... - 54 -

4 TURIZEM V SLOVENIJI ...................................................................... - 57 -

4.1 Zgodovina turizma ................................................................................................ - 57 -

4.1.1 Razvoj turizma v svetu .......................................................................................... - 57 -

4.1.2 Razvoj turizma v Sloveniji .................................................................................... - 58 -

4.2 Turizem v Sloveniji – slika stanja ......................................................................... - 64 -

4.2.1 Turistični potencial Slovenije ................................................................................ - 66 -

4.2.2 Turistična opremljenost ......................................................................................... - 69 -

4.2.3 Turistični promet ................................................................................................... - 84 -

4.2.4 Nastanitvene zmogljivosti ..................................................................................... - 89 -

5 SLOVENSKI TURIZEM V POGOJIH GLOBALIZACIJE .............. - 93 -

5.1 Turistična politika v Evropski uniji ....................................................................... - 93 -

5.2 Vpliv vstopa Slovenije v Evropsko unijo na turizem ............................................ - 97 -

5.2.1 Programi EU s področja turizma, ki se izvajajo/so se izvajali v Sloveniji ............ - 98 -

5.3 Pomen vstopa nizkocenovnih letalskih prevoznikov za slovenski turizem ......... - 104 -

5.3.1 Začetki nizkocenovnih letalskih prevoznikov ..................................................... - 104 -

5.3.2 Nizkocenovni letalski prevozniki v Sloveniji .................................................... - 106 -

5.4 Pomen centralnega turističnega rezervacijskega sistema za turizem .................. - 112 -

5.5 Naložbene dejavnosti »neturističnih« podjetij v slovenski turizem .................... - 117 -

5.5.1 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja Sava, d.d. ...................................... - 117 -


- 2 -

5.5.2 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja Krka, d.d. ...................................... - 121 -

5.5.3 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja Istrabenz, d.d. ............................... - 124 -

5.5.4 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja NFD Holding, d.d. ........................ - 126 -

5.5.5 Izbrani primer: Turistična ponudba družbe ACH d.d. ......................................... - 130 -

5.5.6 Izbrani primer: Turistična ponudba družbe Unior d.d. ........................................ - 132 -

5.5.7 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja DZS, d.d. ...................................... - 135 -

5.6 Tuje hotelske verige v Sloveniji .......................................................................... - 138 -

5.6.1 Hotelska veriga Kempinski ................................................................................. - 141 -

5.6.2 Hotelska veriga Worldhotels ............................................................................... - 142 -

5.6.3 Hotelska veriga Austria Trend Hotels & Resorts ................................................ - 143 -

5.6.4 Hotelska veriga Best Western ............................................................................. - 143 -

5.6.5 Hotelska veriga Minotel ...................................................................................... - 145 -

5.6.6 Hotelska veriga Relais & Châteaux..................................................................... - 145 -

6 REZULTATI ANKETE ........................................................................ - 147 -

7 SKLEP..................................................................................................... - 156 -

8 LITERATURA IN VIRI ........................................................................ - 159 -

9 SEZNAM TABEL, GRAFIKONOV, KART, SHEM, SLIK IN

FOTOGRAFIJ .............................................................................. - 174 -

9.1 Seznam tabel ....................................................................................................... - 174 -

9.2 Seznam grafikonov .............................................................................................. - 175 -

9.3 Seznam slik ......................................................................................................... - 176 -

9.4 Seznam fotografij ................................................................................................ - 177 -

10 PRILOGE ............................................................................................... - 178 -


- 3 -

KRATICE IN OKRAJŠAVE

Kratice in okrajšave, uporabljene v nalogi, so zbrane in razložene po abecednem

vrstnem redu.

Okrajšava Razlaga Prvič na

strani

CRS Centralni rezervacijski sistem 12

EU Evropska unija 17

GDS Global Distribution System 12

GH Grand hotel 118

IATA International Air Transport Association 48

IKT Informacijska in komunikacijska tehnologija 11

LTO Lokalna turistična organizacija 65

NCP Nizkocenovni prevoznik 104

RNUST Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 74

STO Slovenska turistična organizacija 81

UNWTO World Tourism Organisation 13

WTO World Trade Organisation 7

ZPT Zakon o pospeševanju turizma 65

ZSRT Zakon o spodbujanju in razvoju turizma 16


- 1 -

1 UVOD

Globalizacija je pojem, ki nas vsakodnevno spremlja in se od konca 20. stoletja

uporablja v različnih kontekstih tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Pomeni

spremembe na ekonomski, politični in družbeni ravni. Vpliv globalizacije se širi na

številna področja, tako daje pomemben pečat tudi turizmu.

Namen magistrskega dela je preučiti vplive globalizacije na turizem s poudarkom

na slovenskem turizmu.

Z razvojem transporta se je povečalo število mednarodnih potovanj, na globalnem

turističnem trgu pa so se ob bok tradicionalnim turističnim destinacijam postavile

nove destinacije, ki so povečale konkurenčnost turistične ponudbe.

Od 90-ih let 20. stoletja dalje je v globalne tokove vključena tudi Slovenija, ki je leta

2004 z vstopom v Evropsko unijo pridobila možnost večje prepoznavnosti, prostega

pretoka blaga, storitev, kapitala in delovne sile.

Cilj magistrskega dela je predstaviti in sistematično analizirati vplive

globalizacije na slovenski turizem. Izpostaviti želim prednosti, ki jih prinaša proces

globalizacije na razvoj in rast slovenskega turizma.

Metoda magistrskega dela temelji na teoretskem in empiričnem delu.

Magistrsko delo bo vsebovalo izsledke, sklepe in ugotovitve o vplivih globalizacije

na slovenski turizem, ki so bili pridobljeni s primarnimi in sekundarnimi viri.

Teoretski del bo temeljil na podlagi pregleda slovenske in tuje literature, prispevkov

in člankov s področja globalizacije in turizma, pregleda različnih virov, dostopnih na

svetovnem spletu in obdelavi statističnih podatkov.

Empirični del magistrskega dela pa bo temeljil na analizi ankete, ki se bo nanašal na

posamezna področja turistične globalizacije in bo opravljena med zaposlenimi v

Lokalnih turističnih organizacijah in Turistično informacijskih centrih.

Tako bom s sekundarno in primarno analizo podatkov skušala potrditi temeljno tezo

magistrskega dela, ki je:

- proces globalizacije pozitivno vpliva na razvoj slovenskega turizma,


- 2 -

- Slovenija premalo izkorišča možnosti za razvoj turizma, ki jih nudi proces

globalizacije.

Vsebina magistrskega dela je razdeljena na sedem poglavij, vsako od njih pa

vključuje več podpoglavij.

Po uvodnem poglavju sledi opredelitev pojma globalizacija in turistična

globalizacija, za boljše razumevanje nadalje opisanih primerov.

V tretjem poglavju so predstavljeni vplivi globalizacije na svetovni turizem ter v

podpoglavjih analiza stanja svetovnega turizma, kratkoročni in dolgoročni svetovni

turistični obeti, posamezni primeri turistične globalizacije (hotelske verige, tour

operaterji, letalske družbe) ter vplivi povečanega obsega turizma.

Začetki slovenskega turizma ter današnje stanje so opisani in analizirani v četrtem

poglavju.

Peto in hkrati osrednje poglavje magistrskega dela je namenjeno slovenskemu

turizmu v pogojih globalizacije. Predstavljeni so turistična politika Evropske unije ter

vpliv vstopa Slovenije v Evropsko unijo na turizem, pomen nizkocenovnih letalskih

prevoznikov, pomen centralnega turističnega rezervacijskega sistema, naložbene

dejavnosti »neturističnih« podjetij v slovenski turizem ter pomen prisotnosti tujih

hotelskih verig.

Sledi šesto poglavje in rezultati oziroma analiza ankete, ki se nanaša na posamezna

področja turistične globalizacije in je bila opravljena med zaposlenimi v turizmu.

Delo pa se zaključuje v sedmem poglavju, kjer so podani sklepi in ugotovitve.


- 3 -

2 GLOBALIZACIJA

2.1 Opredelitev pojma globalizacija

Globalizacija je pojem, ki so ga nekateri francoski in ameriški avtorji v svojih

delih pričeli prvič uporabljati v 60-ih letih, v javnosti pa se je prvič pojavil v poznih

80-ih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu, da se danes o globalizaciji veliko piše in

govori, tako v pozitivnem kot negativnem smislu, še vedno ni natančne definicije

tega pojma in procesov, ki jih predstavlja (Bufon, 2004).

Slika 1: Globalizacija

Vir: Forum.ba, 2010

Prve globalne ideje so bile že svetovne religije, prvi posvetni globalisti pa

renesančni pisci (npr. Dante, ki je že v 14. stoletju razmišljal o »vesoljni monarhiji«).

Prav tako je razvoj mednarodnega prava v 16. stoletju nakazoval potrebo po enotnih

pravilih za ves svet, razsvetljenske mislece je v 18. stoletju zanimala zgodovina

človeštva kot celote, zgodnji kapitalisti pa so se že čutili »državljane sveta«. Vendar


- 4 -

je bila globalnost do sredine 19. stoletja le ideja. V literaturi je največ strinjanja najti

glede tako imenovanih »zametkov globalizacije« ali »prve globalizacije«, ki je

nastopila približno v času druge industrijske revolucije in je trajala do prve svetovne

vojne (obdobje od 1880 do 1914 leta). V tem predglobalizacijskem obdobju so

nastali temelji za sodobne globalizacijske procese. Šele začetek razvoja ekonomskih,

komunikacijskih, političnih ter socialnih struktur, ki danes štejejo za manifestacije

globalizacije, je mogoče primerjati s sodobnim globalizacijskim procesom (Toplak,

2004, 51−64).

Tabela 1: Predhodniki globalizacije

1851 Prva svetovna razstava

1852 Prva tuja podružnica (podjetje) v neki tuji državi

1863 Prva mednarodna organizacija za nudenje pomoči

1864 Prva mednarodna delavska organizacija

1865 Ustanovitev prve mednarodne agencije

1866 Prva stalna prekooceanska telegrafska povezava

1870 Rojstvo prvega mednarodnega monetarnega režima

1872 Prva turistična ekskurzija okoli sveta

1891 Prva telefonska zveza preko državne meje

1896 Prvo svetovno športno tekmovanje

1899 Prvo radijsko oddajanje preko državne meje

1918 Vpeljava letalske pošte

1919 Prvi neprekinjeni (»non-stop«) polet preko Atlantika

1920 Ustanovitev Lige narodov

1926 Prvi telefonski pogovor preko Atlantika

1930 Prva banka za mednarodne finančne poravnave

1944 Ustanovitev Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke

1945 Ustanovitev Organizacije združenih narodov

1947 Podpisovanje Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT)

1956 Prvi čezoceanski telefonski kabel

Vir: Rizman, 2001, 40−44

V splošnem pojem izraža občutek, da se svet zaradi učinkov ekonomskih in

tehnoloških sil hitro spreminja v enoten družbeni prostor in da preoblikovanje v eni

svetovni regiji vpliva na življenjske navade in razvojne možnosti posameznikov in


- 5 -

družbenih skupin na vseh koncih našega planeta (Bufon, 2004). Globalizacija

pomeni naraščajočo povezanost med narodi v svetovni sistem, ki je povezan

ekonomsko, politično ter preko modernih medijev in transporta. Globalizacija

pospešuje medkulturno komunikacijo, ki vključuje migracije in potovanja, ki

privedejo ljudi iz različnih kultur v neposreden stik. Globalizacija je spremenila

ekonomsko, kulturno in družbeno sliko sveta, kjer države vedno bolj izgubljajo na

pomenu (Bobek, Zver, Živko, 2004, 185−196). Razvoj tehnike (razvoj modernih

načinov komuniciranja in transporta) je spremenil razmerja v prostoru in času

(Pinterič, 2004, 65−79). Vendar se je potrebno zavedati, da globalizacija sveta

avtomatično ne prinaša globalne kulture, za katero je potrebno minimalno skupno

jedro osnovnih prepričanj, vrednot in obnašanja. V današnjem svetu pa je raznolikost

prepričanj, vrednost in obnašanja prevelika, da bi lahko prišlo do kulturne

homogenosti (Bobek, Zver, Živko, 2004, 185−196).

Šlo naj bi za globalno priložnost, ki naj bi vsem prebivalcem prinesla korist.

Povečala se je porast mednarodne trgovine, multinacionalna podjetja pa so v

globaliziranem svetu zaznala nove priložnosti poslovanja in proizvodnje (Klein,

2004). Gre za proces, v katerem dogajanje v enem delu sveta ali eni regiji hitro

vpliva na stanje v drugih delih, pri čemer pa so koristi od globalizacije

neenakomerno razdeljene. Velik učinek ima na pogoje dela, življenjski stil, socialno

ali zdravstveno varnost ljudi, vpliva pa tudi na naše vrednote in identiteto (Zajc,

2004, 213−228). Globalizacija je pripeljala do povečane soodvisnosti med državami,

ekonomijo in ljudmi, prispevala pa je tudi k novim razvojnim možnostim.

Globalizacijo je tako mogoče razumeti kot širjenje, poglabljanje in povečevanje

svetovnih povezav na vseh ravneh sodobnih družbenih dogajanj (Bufon, 2004).


- 6 -

Slika 2: Svet, globalna vas

Vir: Globalna vas, 2010

Teoretiki in raziskovalci (Persons, McGrew, Gidden) se v glavnem strinjajo, da

obstajata dva pomembna razloga globalizacije, in sicer (Zajc, 2004, 213−228):

1. Gospodarsko tekmovanje. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja se je razvoj

nacionalnih ekonomij pričel umikati globalnemu, in da bi gospodarski razvoj lahko v

resnici postal svetoven, je bilo potrebno oblikovati nove gospodarske in politične

institucije. Najprej so se oblikovale v Zahodni Evropi, kjer se je razvila Evropska

Unija, kasneje pa tudi v drugih delih sveta (Azija, Afrika). Sposobnost

gospodarskega povezovanja v mednarodnem merilu je pomagala državam, da so

napredovale znanstveno, tehnološko in kulturno.

2. Demokracija. Proti koncu 20. stoletja se je tekmovanje med demokracijo, ki

priznava različnost in tekmovanje, ter enostranskimi ideologijami končalo s sesutjem

realnega socializma. Odprava totalitarnih in avtoritarnih sistemov je omogočila

uveljavljanje tekmovalnih interesov na vseh področjih ter legalizacijo opozicije.

Demokratična vladavina zagotavlja okolje, ki je naklonjeno sodelovanju in

tekmovanju, s tem pa so demokratični politični in ekonomski elementi, ki podpirajo

globalizacijo, dejansko prepleteni. Demokracija odpira politične sisteme

globalizaciji, prav tako kot ekonomija sili totalitarne države, da se demokratizirajo,

posledica tega pa sta pospešen gospodarski razvoj in politična stabilizacija.

Sodobna znanost pa opredeljuje pet temeljnih značilnosti globalizacije, ki so:


- 7 -

1. Kapital je izjemno mobilen, investicije se svobodno pretakajo po svetu. Širjenje

investicij, denarja, kapitala in finančnih storitev poteka ob sodelovanju številnih

institucij nacionalnega značaja (podjetja, velike zasebne banke, nacionalne banke) in

mednarodnega značaja (mednarodne korporacije, Mednarodni državni sklad,

Svetovne banke). Znižanje ali odprava zakonov, omejitev in ovir za gibanje denarnih

in finančni tokov so vsaj na kratkek rok omogočila skokovit porast čezmejnih tokov

investicij.

2. Zakonitosti in pravil v tržnem gospodarstvu je manj, trg uhaja državnemu in

političnemu nadzoru. Vse večji obseg surovin in izdelkov poteka preko številnih

zasebnih podjetij, mednarodnih oziroma transnacionalnih korporacij, vladnih

institucij (predvsem ZDA, Evropski Uniji in na Japonskem) ter mednarodnih

institucij, kot sta Svetovna trgovinska organizacija (WTO) in G-8.

3. Močna nacionalna in transnacionalna podjetja so gonilna sila sprememb v

prostoru, tudi sprememb kulturne krajine.

4. Država in njena politična moč je oslabela, upoštevani so interesi mednarodnih

korporacij, finančnih trgov in nadnacionalnih institucij.

5. Dvojnost ukrepanja in delovanja je značilna za vsa okolja: homogenizacija je v

primarnem interesu družb v vseh razvitih okoljih (kot rezultat vsesplošnega

globalnega tekmovanja), po drugi strani pa se lokalne skupnosti trudijo ohraniti njim

lastno, specifično identiteto (Ferfila, 2007; Gosar et al., 2005).

Širši pogled na globalzacijo pa med značilnosti globalizacije šteje še naslednja

področja:

6. Kultura. Komercializacija in širitev zahodne, predvsem ameriške kulture, podane

preko elektronskih medijev, mode in hitre prehrane (npr.: MTV in CNN, Leviske,

McDonald`s).

7. Jeziki. Sprejem angleškega jezika kot lingue france po vsem svetu in s tem

(ne)povezani zaton nacionalnih jezikov, regionalnih dialektov in jezikov prvotnih

ljudstev.

8. Migracije. Številni trdijo, da so sodobne politične in ekonomske migracije rezultat

prvih petih vrst globalizacije.

9. Okolje. Kot spremljajoče posledice globalizacije se pogosto navajajo globalno

širjenje onesnaževanja in odpadkov, uničevanje biotske raznolikosti, prvotnih


- 8 -

ljudstev in naravnega okolja, segrevanje ozračja ter prekomerno trošenje naravnih in

energetskih virov.

10. Trgovina z ženskami. Feministično usmerjene avtorice navajajo kot pomembno

značilnost globalizacije tudi rast turistične industrije, širjenje ameriških vojaških

oporišč po svetu in z obema trendoma povezanega razvoja industrije seksa in pa tudi

širjenje območij, kjer proizvajajo izdelke za izvoz. Trdijo, da je razvoj teh industrij,

ki uporabljajo predvsem žensko delovno silo, pripomogel k prostovoljnemu in

prisilnemu preseljevanju žensk v te dejavnosti.

11. Ugašanje suverenosti nacionalnih držav. Število neodvisnih nacionalnih držav se

je v zadnjih desetletjih povečalo kot rezultat dekolonizacije in demokratizacije.

Obenem pa nacionalne države prenašajo del svoje suverenosti na nadnacionalne

organizacije kot so OZN, Mednarodni denarni sklad, transnacionalne korporacije ter

denarne in delniške trge.

12. Trgovina z mamili. Mednarodni mamilaški kartel in mafijske organizacije

različnih držav povečujejo trgovino z mamili, zato številni vidijo takšno kriminalno

dejavnost kot sestavino globalizacije.

13. Antiglobalizacijski protesti. Okoljevarstvene organizacije, sindikati, feministična

gibanja itd. se povezujejo v svojem nasprotovanju globalizacijskim institucijam

(predvsem Mednarodnem denarnem skladu, Svetovni banki in Svetovni trgovinski

organizaciji).

14. Etnični in verski konflikti. Nekateri analitiki menijo, da etnični konflikti in vojne

niso povezani z globalizacijo, temveč so predglobalizacijski pojav, medtem ko drugi

menijo, da so etnični spopadi reakcija proti globalizaciji in so torej

postglobalizacijski razvojni pojav (Ferfila, 2007).

Globalizacija je povzročila tako pozitivne kot negativne posledice. Prišlo je do

neenakomerne porazdelitve bogastva in moči, saj koristi predvsem manjšini. Tako

kot se znotraj države povečujejo razlike med uspešnimi in neuspešnimi, se pojavljajo

razlike tudi med državami samimi (primer: razlike med državami Vzhodne in

Zahodne Evrope). Povsod, kjer je država prenehala z opravljanjem svoje socialne in

socializacijske funkcije, sta se pojavili revščina in neenakost v življenjskih

možnostih. Ljudje se pogosto počutijo, kot da so izgubili vpliv, saj o njihovi usodi v

precejšnji meri odločajo upravni odbori raznih multinacionalk. Na drugi strani pa je z


- 9 -

globalizacijo prišlo do izboljšanja kvalitete življenja ljudi, povečali so se izmenjava

informacij, večje razumevanje mednarodnih okoliščin in tudi sposobnost posameznih

držav, da sodelujejo pri reševanju vedno bolj »internacionaliziranih« problemov.

Države, ki so težje sprejemale tveganja pri odločanju, so vedno bolj pripravljene

oblikovati skupne politike z drugimi državami in sodelovati v skupnih gospodarskih,

socialnih, okoljevarstvenih ter drugih projektih, odločitve, ki pa so sprejete na

nadnacionalni ravni pa postajajo vedno bolj sprejemljive (Zajc, 2004, 213−228).

Lahko rečemo, da globalizacija pomeni svetovno družbo brez svetovne države in

brez svetovne vlade (Beck, 2003).

2.1.1 Turistična globalizacija

Globalizacija se širi na različna področja, tudi na področje turizma. Govorimo

lahko o globalnem turističnem trgu, ki je ustvaril konkurenčni pritisk, hkrati pa

povečal možnost za potovanja turistov z novih trgov.

Slika 3: Globalni turistični trg

Vir: Serbian Forum.org, 2010


- 10 -

Do turistične globalizacije je prišlo predvsem z razvojem transporta in z

vključevanjem novih območij, ki pred desetletji niso bila niti znana, v turistično

ponudbo. Za sodobni turizem sta značilna tudi nastajanje novih destinacij ter hitra

izguba konkurenčnih prednosti nekaterih starih obstoječih in tradicionalnih

destinacij, na katerih pogosto temelji turistična ponudba v evropskih državah. Z

zaostrovanjem konkurence se pojavlja tendenca izredno hitre rasti turističnega

povpraševanja. Prav hitra rast turističnega povpraševanja pa je preprečila, da bi

visoka rast konkurenčne turistične ponudbe z novimi turističnimi destinacijami in

globalizacijo v Evropi kljub resnim krizam povzročila usodnejši razpad turistične

ponudbe (Tajnikar, 1999).

V povezavi s turistično globalizacijo lahko govorimo o:

a) globalizaciji turističnega kapitala in

b) globalizaciji turističnih destinacij,

ki se kažeta na različnih področjih (Tourism and globalisation, 2009):

1. Ekonomija

- Vertikalno in horizontalno povezovanje turističnih strategij podjetij:

Potrebne so integriranost pri razvoju, oblikovanju in trženju turistične ponudbe med

vsemi subjekti turizma iz javnega in zasebnega sektorja ter partnerska povezovanja s

turističnimi ponudniki in destinacijami (Slovenia.info, 2009b). V potovalni industriji

so vertikalne in horizontalne povezave ustvarile vrsto multinacionalk, novejše se

pojavljajo v obliki svetovnih elektronskih distribucijskih in prodajnih sistemov

(Mladina.si, 2010).

- Tuja vlaganja v hotele in turistične znamenitosti (globalni turistični trg):

Na povečan tržni delež turizma vpliva odprtost države za tuje investicije (največji

tour operaterji in tuje letalske družbe odločilno vplivajo na turistične tokove v svetu).

Nekatere države so zelo odprte za tuje investicije, medtem ko so druge precej

skeptične glede tega. V Sloveniji je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo mapo

potencialnih investicijskih projektov z naslovom »Invest in Slovenian Tourism«, ki

jo promovira Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI).

- Globalno povezovanje različnih turističnih podjetij, kot so npr. letalska podjetja,

hoteli in tour operaterji.


- 11 -

- Svetovni turistični management:

Management je proces izvajanja, planiranja, organiziranja, vodenja, in kontrole ljudi

ter ostalih resursov z namenom doseganja postavljenih ciljev podjetja. Njegova

naloga je doseči zadovoljstvo vsaj treh subjektov potrošnikov, zaposlenih ter

lastnikov. V okviru vseh dejavnosti poskuša uveljaviti dve splošni načeli, to sta

učinkovitost (razmerje med vloženimi viri in doseženimi rezultati) in uspešnost

(nanaša se na uresničevanje splošnih ciljev organizacije). Večina podjetij turističnih

dejavnosti se je do danes ukvarjala predvsem s centralnim managementom, danes pa

so bolj usmerjena na destinacijski management, kar pomeni, da se kupca v celoti

oskrbi na sami destinaciji. Destinacijski management vključuje prodajo fakultativnih

izletov, nudenje lastnih transferjev na destinaciji (avtobusni prevozi, ladijski prevozi,

…), nudenje najemov transferja (najem osebnega avtomobila, motornih koles, itd.),

nudenje vodnih aktivnosti ter lastna predstavništva. Zaradi današnje globalne

konkurence se podjetja med seboj razlikujejo le še v razlikah ponudbe

destinacijskega managementa. Primer turistične agencije, ki 80 % zaslužka dosega z

destinacijskim managementom, je TUI Group. Podjetje ima na vsaki destinaciji, ki jo

trži, svoje lastne transferje, fakultativne izlete, itd., svoje usluge pa ponuja tudi

kupcem ostalih turističnih agencij, ki niso pod njihovim upravljanjem (Rizvić, 2008).

- Globalno tekmovanje med počitniškimi destinacijami:

Na svetovnem turističnem trgu je vedno več novih destinacij z raznoliko ponudbo,

med njimi pa vse večja tekmovalnost. Zato je potrebno, da posamezna turistična

destinacija intenzivno nastopa v globalnem turističnem prostoru in poskuša biti čim

bolj inovativna in konkurenčna.

2. Tehnologija

- Globalni rezervacijski sistem:

Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) vključuje strojno, programsko in

mrežno opremo oziroma na kratko lahko rečemo, da je to splet elektronske opreme,

ki lajša delovanje, in strateško upravljanje organizacij preko ravnanja z

informacijami, funkcijami in procesi kot tudi interaktivnimi komunikacijami z

deležniki za doseganje poslanstev in ciljev (Poon, 1993). Razvoj IKT je veliko

prednosti prinesel predvsem organizacijam, ki se mu prilagajajo celovito. Naloga

IKT je usmerjanje organizacij pri geografski širitvi in koordinaciji regionalnih,


- 12 -

državnih in globalnih dejavnosti. Spremlja širitev dejavnosti organizacij, saj

omogoča večji nadzor in koordinacijo (Middleton, 2001). IKT ponuja neposredno

povezavo med potrošniki in ponudniki na globalni ravni.

V slovenskem turizmu imajo nekateri ponudniki že dobro razvite centralne

rezervacijske sisteme (CRS), drugi jih bodo morali še nadgraditi, popolni pa smo na

področju GDS (ang. Global Distribution System), saj ima letalsko podjetje Adria

Airways, d.d. licenco za trženje tega sistema v Sloveniji (Ministrstvo za

gospodarstvo, 2010b).

- Standardizacija tehnologije in transportnega sistema:

Standardizacija omogoča poenostavljeno rabo, vzdrževanje in nadgradnjo sistema.

Vsebino mora sporočati tudi v tujem, turistom razumljivem jeziku.

3. Kultura

- »Globalni turist« − enako turistično obnašanje na različnih koncih sveta in

oblikovanje »globalne turistične vasi«:

Lahko rečemo, da ni kraja na svetu, kamor mednarodna turistična podjetja ne bi bila

sposobna pripeljati gostov ter v njem urediti okolja, ki bi bilo dovolj »eksotično« in

obenem dovolj »komfortno«. Pogosto se ne ozirajo na dejanske družbene in kulturne

strukture gostujoče države ali regije, od katerih se z gradnjo vse bolj uniformiranih

turističnih klubov svetovni turizem celo povsem izolira (Bufon, 2004).

4. Ekologija

- Turizem kot »globalni sindrom ekološkega problema«:

»Med turizmom in okoljem obstaja paradoksalna povratna povezava – turizem na eni

strani potrebuje kakovostno okolje, ki ga po drugi strani uničuje« (Mihalič, 1995, 2).

Govorimo lahko o prednostih in slabostih razvoja turizma oziroma o njegovih

pozitivnih in negativnih učinkih (Dekleva, 1992). Negativne posledice se pojavijo,

ko je število obiskovalcev večje od števila, ki ga okolje lahko zdrži brez večjih

sprememb. Nekontroliran masovni turizem pritegne veliko dejavnosti, kar lahko

povzroči nezaželene posledice na okolju. Veliko teh dejavnikov je povezanih z

gradnjo splošne infrastrukture, kot so ceste in letališča ter s turistično infrastrukturo,

ki vključuje hotelske komplekse, letovišča, restavracije, trgovine, marine ter golf

igrišča. To lahko povzroči velike pritiske na območje, kar lahko vodi k eroziji tal,


- 13 -

povečani onesnaženosti, izgubi življenjskega prostora, povečani možnosti gozdnih

požarov ter povišanemu pritisku na ogrožene vrste (United Nations, 2009).

- Klimatske spremembe in njihovi učinki na posamezne destinacije:

Globalne antropogene emisije vedno bolj naraščajo, medtem ko je odziv svetovne

politike in držav preskromen glede na pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Podnebne spremembe bodo vplivale na turizem, saj je to dejavnost, ki je zelo odvisna

od podnebnih razmer. Vremenske spremembe bodo vplivale na spremembo količine

padavin, ledenike, dvig morske gladine ter tudi na zmanjšanje biotske raznovrstnost.

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi se temperature globalno do konca stoletja dvignile

v skrajni fazi za 6,4 stopinje s povprečjem 4. Segrevanju so bolj podvrženi kraji, ki

ležijo bolj severno. Zaradi podnebnih sprememb so pričakovane krajše zimske

sezone v visokogorju, v Sredozemlju pa toplejše morje, kar pomeni alge in strupene

organizme. Zaradi podnebnih sprememb bodo v ospredja lahko prišle druge

turistične destinacije kot na primer Baltik namesto Sredozemlja, saj bo na severu

prijetno toplo in za turiste prijetnejša klima (Državni svet RS, 2009).

5. Politika

- Rast pomembnih mednarodnih turističnih organizacij:

Vodilna mednarodna organizacija na področju turizma je Svetovna turistična

organizacija Združenih narodov (UNWTO) s sedežem v Madridu. Njene osnovne

naloge so raziskave o razvoju turizma v svetu, spodbujanje dviga kakovosti

turističnih proizvodov in storitev, spodbujanje vzdržnega turizma, ohranjanje splošne

varnosti in varstvo turistov kot potrošnikov, krepitev mednarodnega sodelovanja,

odpravljanje revščine s pomočjo turizma v nerazvitih državah, izvajanje globalnih

tržnih raziskav in komuniciranja z javnostmi ter oblikovanje temeljnih smernic,

priporočil in usmeritev vladam držav članic in turističnemu gospodarstvu pri

njihovem strateškem razvojnem načrtovanju.

V organizacijo je vključenih 161 držav oziroma območij ter preko 390 pridruženih

članov, ki predstavljajo privatni sektor, vzgojne ustanove ter turistična združenja

(UNWTO, 2010).

- Potrebna globalna koordinacija in regulacija turističnih potovanj:

Turizem dodatno obremenjuje naravo in okolje, vendar kakovosten turizem skuša to

sonaravnost urejati in obenem prispevati k urejenosti turističnega okolja, zato so


- 14 -

potrebna določena vlaganja v turistično infrastrukturo, objekte in opremo za

doživljanje narave in naravnih vrednot. Turistična infrastruktura vodi in usmerja

obiskovalce skozi turistične zanimivosti, hkrati pa jih odvrača od občutljivih delov

narave. Narava brez škode prenese le določene obremenitve, zato je potrebno temu

prilagajati načrtovanje obiskov in upoštevati navodila za ogledovanje znamenitosti.

Potrebno je naravovarstveno, gospodarno, kulturno in razvojno usmerjanje urejanja

krajev ter posameznih dejavnosti, kar je dosegljivo v ozaveščenem okolju. Končni

cilj le-tega je zadovoljstvo tako domačinov kot tudi turistov in prehodnih

obiskovalcev (Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, 2009).

- Trajnostni razvoj kot kvaliteta in dominantna ideja:

Mednarodne usmeritve poudarjajo pomen trajnostnega razvoja, zato je pri

oblikovanju turistične politike potrebno ravnati po načelu sonaravnega razvoja,

upoštevati je potrebno interese domačinov in obiskovalcev, skrbeti za ekonomsko

učinkovitost in okoljsko primernost ter omogočiti čimbolj enakopravne možnosti

razvoja sedanjim in naslednjim generacijam. Pri razvoju trajnostnega turizma je

potrebno upoštevati štiri temeljna načela: izhajati je potrebno iz domačih

zmogljivosti in pretehtati, kako neškodljivo izrabiti naravne vire in vrednote ter to

urejati v sodelovanju z ostalimi dejavniki, izboljšati je potrebno kakovost življenja na

podeželju, kjer so naravni viri in predelovalni viri, ohranjati je potrebno naravo in

poselitev na vseh obrobnih pokrajinah, varovanje okolja je potrebno ohranjati v

sodelovanju z ljudmi, ki tu živijo, ter s podporo ozaveščenih lokalnih dejavnikov

(krajevnih in občinskih organov), pozornost je potrebno posvetiti izobraževanju

mladine in odraslih, kajti s tem se dviguje okoljska samozavest (Center za trajnostni

razvoj podeželja Kranj, 2009). Principi trajnostnega razvoja se nanašajo na naravne,

socialno-kulturne ter ekonomske vidike turističnega razvoja in zahtevajo ravnovesje

med njimi. Trajnostni turizem zagotavlja visoko stopnjo zadovoljstva obiskovalcev,

dviguje njihovo zavest o vidikih trajnosti ter promovira primere dobrih praks

trajnostnega turizma. (Slovenia.info, 2010b).


- 15 -

3 VPLIV GLOBALIZACIJE NA SVETOVNI TURIZEM

Sodelovati v procesu turistične globalizacije pomeni biti prepoznaven v

globalizaciji, kar pomeni, da se razvoj turizma odvija po načelih svetovnih turističnih

trendov. Konkurenčne prednosti so specializacija, diferenciacija, fleksibilnost,

prepoznavna kvaliteta storitev, standardizacija namestitvene ponudbe, prepoznavna

podoba na trgu (imidž), poenostavljen postopek prodaje itd., skratka biti prepoznaven

na globalnem trgu.

Med turističnimi destinacijami prihaja do tekmovanja za turiste. Uspešnost

posamezne destinacije je odvisna od povezanosti med različnimi vlagatelji in

marketinškimi podjetji, ki skupaj oblikujejo edinstveno identiteto destinacije. Da

pride do uspeha, morata tako javni sektor (nacionalna, regionalna in lokalna raven)

kot privatni sektor (več kot 90 % turističnih podjetij se uvršča med manjša in srednje

velika podjetja) delati povezano in si prizadevati za izdelavo različnih turističnih

strategij.

Pojem »strategija« se pojavi v 80. letih 20. stoletja v povezavi s strategijo poslovanja

podjetij.

Danes lahko govorimo o dveh tipih strategij, o strategiji razvoja družbe ter območni

strategiji, oblikovani za določeno območje.

Veliko držav, ne glede na ekonomsko razvitost, kulturno različnost in poklicno

usmerjenost, poudarja razvoj turizma kot svojo strateško usmeritev (Benčič, 2006,

141−145). Kot opozarja Sirše s sodelavci (Sirše et al., 1993) je pomembno, kako

snovalci strategij turizma na nacionalni ravni ter ljudje v lokalnih skupnostih

prepoznavajo turizem. Eni se z njim preživljajo, številnim daje dopolnilni dohodek,

turisti v njem iščejo zlasti možnost za sprostitev in poživitev. Vse več turistov

zavrača masovni turizem. Privablja jih turizem zunaj ustaljenih turističnih poti, saj si

želijo aktivnih počitnic v avtentičnem okolju, kar vključuje tudi ogled krajevnih

znamenitosti.

V Sloveniji je bila Strategija slovenskega turizma prvič opredeljena leta 1995 v

obliki posebne Resolucije o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki

Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za izvajanje (Uradni list RS, št. 7/95) in

je bila sestavni del prve Strategije gospodarskega razvoja v obdobju 1996−2000.


- 16 -

Novo strategijo gospodarskega razvoja je Slovenija dobila šest let kasneje in na teh

temeljih je bila tudi postavljena Strategija razvoja slovenskega turizma 2002−2006.

Leta 2004 je bil sprejet Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT) (Uradni list

RS, št. 2/04), v skladu s katerim je bilo Ministrstvo za gospodarstvo zadolženo za

pripravo predloga Strategije slovenskega turizma za obdobje petih let. Cilj nove

strategije je bil oblikovati učinkovit razvojni model slovenskega turizma, ki bo na

najbolj optimalen način vrednotilo vse ključne atribute in potenciale slovenskega

turizma. V predlagani razvojni usmeritvi turizma sta podana podrobna analiza

notranjega in zunanjega okolja in upoštevanje sodobnih trendov razvoja turizma. Iz

te analize so izvedeni vizija, temeljni cilji, temeljna strategija in poslovna strategija

ter politike s predvidenimi ukrepi in aktivnostmi za doseganje temeljnih strateških

ciljev (Uran, Ovsenik, 2006).

Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007−2011 je torej ključni strateški

dokument na področju slovenskega turizma, ki natančno opredeljuje vlogo in pomen

posameznih akterjev na področju razvoja turizma.

Najpomembnejše usmeritve v Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma

2007−2011 so:

- destinacijski model, ki poenostavlja organiziranost slovenskega turizma in vodi v

večjo učinkovitost ter

- nove smernice na področju trženja in promocije slovenskega turizma

(Uran, Ovsenik, 2006).

Strategija razvoja slovenskega turizma temelji na 11-ih konceptih, med katerimi so

najpomembnejši:

- koncept destinacijskega menedžmenta s poudarkom na uveljavljanju javno-

zasebnega partnerstva,

- koncept trajnostnega razvoja,

- koncept skladnega regionalnega razvoja,

- koncept konkurenčnosti s poudarkom na dvigu kakovosti ponudbe,

- koncept oblikovanja integralnih turističnih proizvodov in tržnih niš,

- koncept umestitve slovenskih turističnih proizvodov v globalne turistične tokove,

- koncept uresničljivosti in aplikativnosti strateških dokumentov in

- koncept sodobnih distribucijskih kanalov (Uran, Ovsenik, 2006).


- 17 -

Na področju trženja slovenske turistične ponudbe pa se bo v prihodnje zasledovalo

več ciljev in sicer:

- povečanje prepoznavnosti naše države kot turistične destinacije, s čimer je

povezano oblikovanje znamke Slovenije kot turistične destinacije,

- v skladu z razvojno strategijo integralnih turističnih produktov se bo prednost

dajala trženju integralnih turističnih proizvodov Slovenije,

- prizadevalo se bo za povečanje deleža srednje oddaljenih in prekomorskih trgov,

- razvijali in tržili se bodo turistični proizvodi za avio goste,

- prizadevalo se bo za povečanje prepoznavnosti slovenske turistične ponudbe pri

končnih potrošnikih (turistih) in s tem prispevalo k večanju deleža individualnih

potovanj (še posebej na bližnjih in srednje oddaljenih trgih),

- izkoristiti geo-politično pozicijo in funkcijo Slovenije v Evropski uniji (EU) v

naslednjih letih (Slovenia.info, 2010d).

Nekateri primeri tujih turističnih strategij:

a) Hrvaška turistična razvojna strategija za obdobje 2003−2010

Vizija hrvaškega turizma do 2010:

Turizem znatno prispeva h gospodarski rasti Republike Hrvaške ter blaginji njenih

državljanov. Temelji na trajnostni rabi naravnih in kulturno-zgodovinskih

znamenitosti, aktivno sodeluje pri njihovem ohranjanju in razvoju ter prispeva k

oblikovanju privlačnega okolja za vlagatelje.

Strateški cilji hrvaškega turizma do 2010 so naslednji:

- urediti lastniško stanje in dokončati hotelsko privatizacijo,

- postati konkurenčni na mednarodnem trgu naložbenega kapitala,

- oblikovati razvojni prostorski načrt hrvaškega turizma z namenom ohranitve

atraktivnih naravnih virov kot izhodišče za razvoj in podporo trajnostnega razvoja

turizma,

- nadaljevati z zaščito in izvedbo visoko ekoloških standardov in dolgoročnim

trajnostnim vrednotenjem turističnega potenciala,

- izobraževanje zaposlenih v turizmu,

- izgradnja prometne infrastrukture ter povečanje kakovosti že obstoječe prometne


- 18 -

infrastrukture,

- razvoj povezane in celostne ponudbe v turistično destinacijo,

- povečati kvaliteto namestitvenih kapacitet, osnovne in sekundarne infrastrukture ter

prevzeti kriterije kategorizacije mednarodnih standardov,

- omogočiti vstop prepoznanih mednarodnih hotelskih blagovnih znamk na hrvaški

trg,

- bolj učinkovita razširjenost in uporaba modernih trendov v komunikaciji in

marketingu (Strategia.hr, 2009).

b) Turistična razvojna strategija Slovaške Republike do leta 2013

Slovaška turistična strategija niza cilje in predloge rešitev na temeljna vprašanja,

ki zadevajo položaj in razvoj slovaškega turizma za obdobje med letoma 2007 in

2013. Značilnosti slovaškega turizma v preteklih letih sta bili neorganiziran turistični

razvoj ter pomanjkanje strateških usmeritev.

Osnovni vidiki razvoja so naslednji:

- Produkti; Turizem mora biti pripravljen sprejemati inovacije in trende ter hitro

reagirati na turistično povpraševanje, kajti le tako bo lahko ostal konkurenčen na

turističnem trgu. Produkti morajo biti prepoznavni po drugih državah ter se morajo

razlikovati od ostalih. Razvoj produktov mora biti izpeljan na dveh ravneh –

centralni in regionalni. Vloga centra je podpora oblikam turizma in turističnim

produktom, ki so glavni za povečan obisk tujih turistov. Lastnost turističnih

produktov je predvsem lokalen značaj. Vloga regij je razvoj takšnih produktov, ki so

v najboljši poziciji za ponudbo in prodajo.

Glavne oblike, ki naj bi se v prihodnje razvijale, so: urbani in kulturni turizem, spa in

zdraviliški turizem, zimski turizem in zimski športi, poletni turizem in obalne

počitnice ter turizem na kmetiji.

- Trg; Največ obiskovalcev je s Češke, Madžarske, Poljske, Nemčije, Rusije in

Ukrajine. Povečuje se delež turistov z Nizozemske, Francije, Avstrije, Italije, Velike

Britanije, Španije, Belorusije, Estonije, Litve, Latvije ter v manjšem obsegu s

Hrvaške, Bolgarije in Romunije. V prihodnje želijo povečati obisk turistov iz

Skandinavskih držav, predvsem Finske ter iz ZDA, Kitajske in Izraela.


- 19 -

- Občine, mesta, regije; Gradile naj bi se kvalitetne namestitvene kapacitete s

kvalitetnimi storitvenimi dejavnostmi. Vsak od teh krajev naj bi imel svojo vlogo na

turističnem trgu, aktivnosti številnih občin pa naj bi se postopoma povezovale.

Regije naj bi imele nalogo večjega sodelovanja s Slovaško nacionalno turistično

organizacijo (SACR) z vplivi na tuje trge. Trženje lokalnih in regionalnih združenj

bo moralo biti usklajeno s trženjem SACR-a, tako da je značilnost vsake regije jasno

predstavljena čez mejo.

- Komunikacija; Posamezni ciljni kraji morajo imeti medsebojno komunikacijo med

dobavitelji vseh tipov storitev. Ključnega pomena je uporaba interneta. Povečala naj

bi se internetna uporaba za promocijo dejavnosti ter internetno oglaševanje in trženje

kot osnovna komunikacija med ponudniki in uporabniki storitev.

- Pristopi k cenovni politiki; V preteklih letih so domači gostje povpraševali po

cenejših namestitvenih kapacitetah nižje kategorije. V prihodnosti bi morale

namestitvene kapacitete kljub trenutni dobičkonosnosti prenehati temeljiti na načelu

nizkih cen.

- Človeški viri; Človeški viri so prvi pogoj za sistematičen in izpopolnjen razvoj

turizma, zato je potrebno izobraziti ljudi − ne samo tiste, ki že delajo v turizmu,

temveč tudi ostale, ki iz različnih razlogov ne najdejo zaposlitve. V času nizke

sezone je potrebno izobraževati ljudi s tečaji, tako že zaposlene v turizmu kot tudi

tiste, ki so indirektno zaposleni v turističnih družbah (taksi voznike, prodajalce

vstopnic, voznike, delavce v muzejih, galerijah, …).

- Organizacija in koordinacija; Potrebno je oblikovati področje stalnega sodelovanja

med turističnim manegementom in potrošniškimi družbami ter poskrbeti za povratni

vpliv kvalitetne potrošniške zaščite.

- Financiranje; Osnovano je na pristojnostih v gospodarskem in družbenem razvoju

območja, na mednarodnih informacijah in izkušnjah ter potrebah turizma. V

prihodnje je potrebno urediti turistično financiranje z učinkovito rabo skladov, kjer

se entitete vključijo in prispevajo v turizem. Kot entitete se omenjajo državna

administracija, vladajoča oblast (regionalna, mestna, občinska) ter poslovne entitete.

- Statistika; Turistično statistiko zagotavlja Statistični urad Slovaške Republike (ŠU

SR), ki se je v preteklih letih uskladil z direktivami EU. Cilj je poskrbeti za celotno

in razumljivo predstavitev statističnih podatkov, ki se nanašajo na turistični obisk,


- 20 -

razloge za naložbe, pobude za obisk Slovaške, uporabo transportnih sredstev, vpliv

na naravno okolje, kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva ter ostale podatke.

Strateški cilji za turistični razvoj Slovaške so:

- krepitev pozicije turističnega sektorja v nacionalni ekonomiji,

- narediti turistični sektor bolj konkurenčen v evropskem območju,

- narediti Slovaško bolj atraktivno kot počitniško destinacijo,

- povečati število obiskovalcev,

- izboljšati strukturo obiskovalcev z zagotavljanjem bolj kvalitetnih storitev

(Tourism Development Strategy of the Slovak Republik until 2013, 2009).

c) Turistična strategija Turčije − 2023

Turistična strategije Turčije – 2023 je nadgradnja 9. razvojne sheme, ki zajema

obdobje med letoma 2007 in 2013, katere glavni načrt je pripraviti osnutek ter

poskrbeti za trajnostni in zdrav razvoj turistične panoge.

Vizija:

S prevzetjem trajnostnega turističnega pristopa želi Turčija pridobiti vodilno funkcijo

v zaposlitvenem in regionalnem razvoju ter poskrbeti, da postane svetovna turistična

blagovna znamka in vodilna destinacija na listi petih najbolje turistično obiskanih

držav do leta 2023.

Načini doseganja vizije:

- zmanjševanje regionalnih razlik s pospeševanjem smotrnega trajnostnega razvoja,

- z oblikovanjem regionalnih turističnih blagovnih znamk povečati konkurenčnost

turističnega sektorja,

- upoštevati načrt obstoječih turističnih krajev znotraj trajnostnih perspektiv in tako

oblikovat visoko kvalitetna okolja,

- s turističnim razvojem podpirati socialne in ekonomske cilje centralne vlade,

- turistični razvoj podpirati s trajnostnimi okoljskimi politikami,

- okrepiti mednarodne povezave,

- sektorsko razvojno politiko in cilje uskladiti z nacionalnimi razvojnimi shemami,

- slediti globalnim trendom in povpraševanju ter narediti načrte ter izvedbo v skladu

z le-temi,

- razvoj turizma z multifunkcionalnim pristopom, osredotočiti se na destinacije,


- 21 -

- razširiti turistično sezono na vse leto z različnimi turističnimi produkti,

- promovirati turizem in dvigniti zavest, ozaveščenost javnosti in privatnih družb,

- povečati domačo in mednarodno promocijo,

- povezati različne tipe turizma, značilne za neko regijo, ter se osredotočiti na kraje z

možnostjo razvoja alternativnih oblik turizma (termalni, zdraviliški, golf, zimski

športi, …), ki so sposobni ponuditi številne različne oblike turističnih storitev in

kapacitet,

- uporaba turizma kot efektivnega sredstva za socialni in ekonomski razvoj manj

razvitih regij,

- blažiti breme javnosti s spodbujanjem aktivne udeležbe privatnega sektorja v

turistično infrastrukturo in transport,

- poskrbeti za uporabo primernih vladnih mehanizmov, s katerimi centralna in

lokalna oblast in civilna javnost lahko sodelujeta v odločitvah, ki se nanašajo na

turizem,

- poskrbeti za koordinacijo med centralno in lokalno oblastjo ter povezano obravnavo

vodilnih organizacij in sredstev financiranja znotraj osnutkov načrta turističnega

razvoja,

- izboljšati kvaliteto zaposlenih z dodatnim izobraževanjem,

- pomoč območjem z zgoščeno turistično aktivnostjo pri reševanju okoljske

problematike, ki se sedaj rešuje s trudom in sodelovanjem lokalnih oblasti in

privatnimi podjetji

(Tourism strategy of Turkey – 2023, 2009).

Vsem predstavljenim turističnim strategijam je skupno, da želijo z različnimi

prijemi povečati turistični obisk ter biti čimbolj konkurenčni in prepoznavni kot

turistična destinacija v svetu.


- 22 -

3.1 Analiza stanja svetovnega turizma

Število mednarodnih prihodov turistov1 nenehno narašča. Po podatkih UNWTO je

leta 2008 zabeleženih 924 milijonov mednarodnih turističnih prihodov, kar pomeni

16 milijonov oziroma 2 % več kot leto prej.

Za leto 2008 je značilna turistična rast v prvi polovici leta, nato pa se rast ustavi

oziroma izkazuje rahlo upadanje, kar se pričakuje tudi v letu 2009. Glavni vzrok

upada je svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je po ocenah najhujša po letu

1929. Kljub temu pa so vse svetovne regije, razen Evrope, izkazovale porast v številu

mednarodnih prihodov turistov, in sicer: Srednji Vzhod 11 %, Afrika 5 %, Severna in

Južna Amerika 5 % ter Azija in Pacifik 2 % (World Tourism Organisation, 2009b).

Poleg gospodarske in finančne krize vplivajo na turizem tudi dejavniki kot so

teroristični napadi (Mumbaj, Indija, november 2008, 173 mrtvih), poplave (Kitajska,

junij 2008, 220 mrtvih; Brazilija, november 2008, 84 mrtvih), požari, hurikani

(Karibi, hurikan Ike, september 2008), potresi (Sečuan, Kitajska, maj 2008, 69.227

mrtvih), vulkanski izbruhi (Čile, maj 2008) itd., ki pa imajo bolj kratkoročni značaj

in bistveno ne vplivajo na spremembo turističnih tokov.

______________________________

1 Mednarodni prihodi turistov vključujejo samo receptivni turizem in tako predstavljajo le del

svetovnega turizma, saj ne vključujejo tokov domačega turizma.


- 23 -

Tabela 2: Mednarodni prihodi turistov po svetovnih regijah, leto 2008

Leto 2008 (v mio) Delež (v %) Spremembe 08/07

Svet 924 100 1,8

Evropa 488,5 52,9 0,1

Severna Evropa 56,8 6,1 -2,1

Zahodna Evropa 153,1 16,6 -1,2

Centralna/Vzhodna Evropa 99,4 10,8 2,6

Južna Evropa/Sredozemlje 179,2 19,4 0,6

Azija in Pacifik 188,3 20,4 1,6

Severnovzhodna Azija 104,7 11,3 0,4

Jugovzhodna Azija 61,8 6,7 3,6

Oceanija 10,6 1,1 -1,5

Južna Azija 11,3 1,2 4,3

Amerika 147,6 16,0 3,6

Severna Amerika 98,4 10,6 3,2

Karibi 19,7 2,1 1,2

Centralna Amerika 8,4 0,9 7,9

Južna Amerika 21,1 2,3 5,9

Afrika 46,9 5,1 4,6

Severna Afrika 17,1 1,9 5,3

Subsaharska Afrika 29,8 3,2 4,1

Bližnji Vzhod 52,9 5,7 11,3

Vir: World Tourism Organisation, 2009b

Za najpomembnejše izhodiščno in ciljno območje turističnih tokov še vedno velja

Evropa, saj je leta 2008 ustvarila 52,9 % celotnega mednarodnega turističnega

prometa. Glavna evropska ciljna območja so:

- sredozemska obala (Španija, Francija, Italija, Grčija, Hrvaška),

- Alpe (alpski predeli Avstrije, Švice, Francije, Nemčije, Italije, Liechensteina

in tudi Slovenije),

- obala Črnega morja (Bolgarija, Romunija),

- evropska obala Atlantskega oceana (Španija, Francija),

- evropske prestolnice (Pariz, London, Rim, Dunaj, Amsterdam, Madrid,

Atene, Bruselj, Praga, Budimpešta idr.) in druga mesta s pomembnimi

kulturnimi spomeniki (Benetke, Firence, Pisa v Italiji; dolina gradov ob reki

Loari v Franciji idr.)

- ter kraji z mineralnimi in termalnimi vrelci (osrednji del Nemčije v dolinah

ob rekah Weser in Main, jugozahodni del ter v osrednji Italiji idr.)

(Jeršič, 1992; Jeršič, 1987).


- 24 -

Po podatkih Eurostata so državljani Evropske unije leta 2008 ustvarili 489.268.000

mednarodnih turističnih prihodov, od tega so največ nočitev v drugih državah

ustvarili Nemci, Britanci, Francozi, Nizozemci in Italijani, največ nočitev pa je bilo

ustvarjenih v Španiji, Italiji, Veliki Britaniji, Avstriji in Nemčiji (Eurostat, 2011).

Za Evropo po številu mednarodnih prihodov sledi Azija in Pacifik (20,4 % vseh

mednarodnih turističnih prihodov), kamor so turistični tokovi usmerjeni predvsem:

- proti Kitajski (v kraje s kulturnimi spomeniki),

- v smeri tropske Azije, zlasti proti državam jugovzhodne Azije, predvsem k

mestom s kulturnimi spomeniki (Hongkong, Singapur, Bangkog) ter k

obalnim mestom in na eksotične obale (Malezija, Tajska, Indonezija),

- proti Japonski (večja mesta in turistični kraji),

- proti Avstraliji (predvsem k večjim mestom s kulturnimi znamenitostmi in

območjem z naravnimi znamenitostmi) (Jeršič, 1992; Eurostat, 2011).

Na Severno, Srednjo in Južno Ameriko skupaj odpade 16 % vseh mednarodnih

turističnih prihodov, turistični tokovi so usmerjeni predvsem proti:

- floridski obali,

- kalifornijski obali,

- mehiški obali in kulturnim spomenikom v notranjosti Mehike,

- obalam Karibskega morja (Puerto Rico, Dominikanska republika, Kuba,

Bahamsko otočje),

- Braziliji, Argentini in Čilu (v kraje s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi),

- narodnim parkom zahodnih držav ZDA (Jeršič, 1992; Jeršič 1987).

S 5,7 % in 5,1 % vseh mednarodnih turističnih prihodov sledita Bližnji Vzhod in

Afrika, kjer pa turisti obiskujejo predvsem:

- Egipt, zlasti dolino reke Nila s svetovno pomembnimi kulturnimi spomeniki,

- Republiko Južne Afrike (predvsem narodne parke in naravne znamenitosti)

- posamezne kopališke kraje na Kanarskih otokih, morsko obalo Egipta in

Tunizije ter saharsko obrobje s puščavsko pokrajino in kulturnimi spomeniki,

- narodne parke v vzhodnoafriških državah (Kenija, Tanzanija, Zimbabve),

- obalne kraje v Indijskem oceanu ob obali Tanzanije, Kenije, otoške Maldive,

Sejšele ter otok Mauritius,


- 25 -

- Sirijo in Jordanijo zaradi kulturnih verskih spomenikov (Jeršič, 1992;

Eurostat, 2001).

V zadnjih letih naraščajo turistični tokovi predvsem na območjih, kjer pred leti

turizem ni imel velikega pomena.

Leta 2007 so med petimi najbolje turistično obiskanimi državami bile kar tri

evropske države.

Največji obisk je beležila Francija, sledile so Španija, ZDA, Kitajska in Italija.

Tabela 3: Mednarodni prihodi turistov po državah, leto 2007

Št. Država Število mednarodnih turistov (v mio)

1. Francija 81,9

2. Španija 59,2

3. ZDA 56,0

4. Kitajska 54,7

5. Italija 43,7

6. Velika Britanija 30,7

7. Nemčija 24,4

8. Ukrajina 23,1

9. Turčija 22,2

10. Mehika 21,4

11. Malezija 21,0

12. Avstrija 20,8

13. Rusija 20,2

14. Kanada 17,9

15. Hongkong 17,2

Vir: UNWTO, 2009c

Po podatkih Euromonitorja je leta 2007 prvo mesto po številu obiska mest zasedal

London s 15 milijoni turistov, po nekaterih drugih podatkih pa Pariz, saj naj bi ga

obiskalo kar 30 milijonov turistov, medtem ko po raziskavah Euromonitorja s

slabimi devetimi milijoni turistov zaseda šele peto mesto. Med Londonom in

Parizom pa so se po številu turistov uvrstila mesta jugovzhodne Azije in sicer

Hogkong, Bangkog in Singapur, ki so za mednarodni turizem zanimiva predvsem

zaradi kulturnih spomenikov ter posebnega življenskega utripa.


- 26 -

Tabela 4: Mednarodni prihodi turistov po mestih, leto 2007

Št. Mesto Država Št. turistov (v mio) 1. London Velika Britanija 15,34

2. Hongkong Kitajska 12,05

3. Bangkog Tajska 10,84

4. Singapur Singapur 10,28

5. Pariz Francija 8,76

6. New York City ZDA 7,65

7. Toronto Kanada 6,63

8. Dubaj Združeni Arabski Emirati 6,54

9. Istanbul Turčija 6,45

10. Rim Italija 6,12

Vir: Euromonitor, 2009

Tabela številka 5 nam kaže, da je danes največ turističnih tokov usmerjenih h

turističnim znamenitostim, kjer je v ospredju zadovoljevanje kulturnih in duševnih

motivov, saj je večina med deset najbolje obiskanih znamenitosti krajev, ki veljajo za

kulturna središča, kjer so turistom na voljo številni kulturni spomeniki, kulturne

ustanove ter razne prireditve.

Tako se je leta 2007 po obisku na prvo mesto, ob upoštevanju domačih in tujih

gostov, s 35 milijoni turistov uvrstil simbol New York Cityja, Times Square, poznan

tudi pod imenom »Crossroads of the world«. Za Times Square velja, da je s

številnimi gledališči, glasbenimi dvoranami ter prestižnimi hoteli postal kulturno

središče New York Cityja.

Med evropskimi znamenitostmi po obisku vodi londonski Trafalgar Square, ki velja

za najznamenitejši trg v Veliki Britaniji in enega od najprepoznavnejših trgov na

svetu. Na trgu se med letom odvijajo številne prireditve, med najprepoznavnejšimi

stavbami, ki trg obdajajo pa je Narodna galerija z zbirko več kot 2300 slik, med njimi

tudi slikarjev, kot so Van Gogh, Renoir, Leonardo da Vinci in Claude Monet.

Med desetimi najbolje obiskanimi znamenitostmi so kar štirje zabaviščni oziroma

tematski parki in sicer Walt Disney World Resort`s Magic Kingdom, Disneyland,

Disneyland Tokio&Disneysea Tokio ter Disneyland Pariz, ki so bili narejeni

izključno zaradi turistov, njihov glavni namen pa je zabavati množice obiskovalcev.

Med deset najbolje obiskanih znamenitosti se uvršča le ena naravna znamenitost. To

so Niagarski slapovi na reki Niagara, na meji med kanadsko provinco Ontario in

zvezno državo New York.


- 27 -

Tabela 5: Turistične znamenitosti (upoštevani domači in tuji turisti), leto 2007

Št. Znamenitost Lokacija Država Št. turistov (v mio)

1. Times Square New York City ZDA 35

2. National Mall in Memorial Park Washington, D.C. ZDA 25

3. Walt Disney World Resort`s

Magic Kingdom

Lake Buena Vista,

Orlando ZDA 16,6

4. Trafalgar Square London Velika

Britanija 15

5. Disneyland Anaheim, Kalifornija ZDA 14,7

6. Niagarski slapovi Ontario&New York Kanada&ZDA 14

7. Fisherman`s Wharp&Golden

Gate

San Francisco,

Kalifornija ZDA 13

8. Disneyland Tokio&Disneysea

Tokio Tokio Japonska 12,9

9. Notre Dame Pariz Francija 12

10. Disneyland Pariz Pariz Francija 10,6

Vir: UNWTO, 2009b

Turizem je tako na globalni kot lokalni ravni vpet v ekonomske in geopolitične

spremembe sodobnega sveta. Nanj vplivajo številni dejavniki, ki vplivajo na

turistične tokove in izpostavljajo posamezne turistične destinacije (Miklavcic.doc –

Turistična zveza Slovenije, 2009).

3.2 Kratkoročni svetovni turistični trendi in obeti

Gospodarska kriza vpliva na turizem, vendar manj kot na ostale gospodarske

sektorje.

Turistično povpraševanje in turistični tokovi so precej odvisni od trenutnih trendov v

turističnem okolju, tako bodo kratkoročni turistični trendi od države do države

različni, predvsem pa odvisni od lokalne ekonomije.

Med najpomembnejše kratkoročne trende v svetovnem turističnem okolju spadajo:

- hitrejša rast turistične potrošnje, predvsem zaradi večje mobilnosti ter večjega

števila krajših in intenzivnejših potovanj,

- vse pomembnejše postajajo različne oblike prevoza, predvsem možnost

uporabe nizkocenovnih letalskih prevoznikov. Število letalskih potnikov hitro

narašča, saj se beleži okoli 5% letna rast, počasnejša pa je rast uporabe

avtomobilov zaradi vse večje gneče ob konicah in vse višjih cen goriva,


- 28 -

- uporaba svetovnega spleta za iskanje informacij, rezervacij in nakup

turističnih proizvodov ter storitev je vse večja,

- povečuje se delež starejših ljudi, kar bo povzročilo večje povpraševanje po

kakovostnih in varnih ponudbah, po enostavnih prevozih, po produktih za eno

osebo, po sproščujočih aktivnostih, po ponudbi izven sezone in s poudarkom

na udobju,

- povečuje se povpraševanje s strani poslovnih gostov, obiskov prijateljev,

znancev in sorodnikov (VFR – visiting frends and relatives) ter obisk mest

(city breaks). Vse več je turistov v zimskem času, dnevnih obiskovalcev

(izletnikov), športno aktivnih turistov (»adventure« potovanja), raste pa tudi

zanimanje za podeželje,

- število družinskih članov upada, kar pomeni povečano povpraševanje po

specializiranih proizvodih, oddihih v mestih in drugih krajših potovanjih v

manj običajnih obdobjih ter povečano zanimanje za počitnice na soncu v

zimski sezoni,

- manjša se vpliv sezone na turistično povpraševanje,

- naraščanje zavesti o zdravju vpliva na izbiro destinacije in na večje

povpraševanje po aktivnih počitnicah in wellness programih,

- spreminja se turistično povpraševanje na področju nastanitev, saj se povečuje

povpraševanje po cenejših prenočiščih (hoteli s 3*, apartmaji, sobe), čemur je

potrebno prilagoditi turistične ponudbe za krajše vendar pogostejše oddihe ter

več paketnih ponudb,

- turistične migracije ne potekajo samo v smeri sever−jug, temveč tudi v

smereh zahod−vzhod, jug−sever in vzhod−zahod,

- zaradi negotovosti potrošnikov bodo v porastu odločitve v zadnjem trenutku

oziroma povpraševanje po posebnih ponudbah (Club of Amsterdam

conference, 2009; Slovenia.info, 2009b).


- 29 -

3.3 Dolgoročni svetovni turistični obeti

Dolgoročne napovedi za turizem so pozitivne, saj naj bi po podatkih UNWTO leta

2020 zabeležili že 1,6 milijarde prihodov turistov. Povprečna letna stopnja rasti se

umirja (turistična aktivnost je med leti 1950−1990 naraščala s povprečno letno

stopnjo rasti 7,1 %), saj je za obdobje med leti 1995 in 2020 napovedana 4,1 % rast,

medtem ko naj bi v Afriki, Vzhodni Aziji in Pacifiku, Srednjem Vzhodu ter Južni

Aziji znašala več kot 5 %.

Grafikon 1: Število mednarodnih turistov

Vir: Worl Tourism Organisation, 2009b

Tabela 6: Število mednarodnih turističnih prihodov

Izhodiščno leto Napovedi (v mio) Povprečna letna stopnja rasti 1995 2010 2020 1995 – 2020

Svet 565 1006 1561 4,1

Afrika 20 47 77 5,5

Amerika 110 190 282 3,8

Vzhodna Azija in Pacifik 81 195 397 6,5

Evropa 336 527 717 3,1

Srednji Vzhod 14 36 69 6,7

Južna Azija 4 11 19 6,2

Vir: UNWTO, 2009a

Število mednarodnih turistov

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

1950 1960 1970 1980 1990 2000 2005 2010 2020

Leto

Št.

tu

rist

ov

(v m

io)

Svet

Afrika

Amerika

Azija in Pacif ik

Evropa

Srednji vzhod


- 30 -

UNWTO (2001) omenja kot glavne dejavnike, ki bodo v prihodnje vplivali na

razvoj in rast turizma, blaginjo, dovolj prostega časa in denarja za potovanja,

dostopnost, različne dogodke, kulturo, globalizacijo, konkurenco in podnebje.

-Blaginja in dovolj prostega časa

Blaginja je rezultat naraščajočega dohodka, ki se je v zadnjih dvajsetih letih podvojil.

Prihodki rastejo, cene turističnih potovanj pa padajo. Povečalo naj bi se število

turistov iz Kitajske, Indije in Vzhodne Evrope, ki naj bi predstavljali »jutrišnje«

turiste.

- Dostopnost

Zaradi tehnološkega napredka se turistični svet krči in z uporabo interneta lahko

potrošniki izbirajo katerokoli destinacijo na svetu. Zato je potovati danes bistveno

lažje kot v preteklosti, saj je več direktnih letov med destinacijami, stroški potovanja

pa so nižji kot v preteklosti.

Potujejo lahko tudi ljudje, ki jim je še pred kratkim potovanje predstavljalo nekaj

nevsakdanjega, kot so npr. Kitajci, Rusi. Danes jim viza predstavlja edino omejitev,

ki jo morajo pridobiti za potovanje.

- Dogodki

Dogodki kot so teroristične akcije in ekstremne podnebne razmere ter vloga politike

oziroma njene reakcije na le-te vplivajo na to, kako se turisti počutijo varne v

določeni situaciji. Ugotovljeno je bilo, da vse več severnoameriških turistov trpi za

sindromom t.i.«Ameriškega strahu (American Angst)« in raje ostajajo doma oziroma

potujejo na območja, ki jih dojemajo kot pro-ameriške. Na drugi strani pa so

dogodki, npr. Olimpijske igre, Svetovno nogometno prvenstvo, ki pozitivno vplivajo

na število turistov in pospešujejo njihova potovanja.

- Kulturne prestolnice

Obisk kulturnih prestolnic je povezan z umetnostjo, športom in dediščino nekega

naroda, zanimanje zanje pa se s povečanjem izobrazbe turistov povečuje.

- Globalizacija in konkurenčnost

Globalizacija in lokalizacija sta dva konkurenčna, vendar očitno nasprotujoča si

razvoja: svet je vse bolj polariziran med »makro« in »mikro«. Vse države so

vključene v globalno ekonomijo, odprta svetovna ekonomija pa za turista pomeni

večjo izbiro in povečano konkurenco.


- 31 -

- Podnebje

Turisti povezujejo podnebje z določeno destinacijo in se tudi na podlagi tega

odločajo za svoj cilj potovanja. Tako npr. Švico povezujejo s snegom in smučanjem,

Karibe pa s soncem in plažami (World Tourism Organisation, 2009b).

Napovedane podnebne spremembe bodo vplivale na večje mednarodne turistične

tokove. Podnebne spremembe, posledice le-teh ter verjetne reakcije na turističnem

trgu pa so podane v nadaljevanju.

Tabela 7: Podnebne spremembe in verjetni vplivi le-teh na večje mednarodne

turistične tokove

1. Večji turistični tokovi:

SEVERNA EVROPA : SREDOZEMLJE

Podnebne spremembe na izvornem trgu Podnebne spremembe na ciljnem območju

- precej toplejše, bolj mokre zime

- toplejša, sušnejša poletja

- bolj »zanesljiva« poletja

- toplejše, bolj mokre zime

- precej toplejša, sušnejša poletja

- večje spremembe, zaznane v vzhodnem delu

Sredozemlja

- povečan vročinski indeks

- več dni s temperaturo nad 400C

- več sušnih pokrajin

- manjša območja plimovanja vplivajo na dvig

morske gladine

Posledice za ciljno območje Verjetne reakcije na turističnem trgu

- daljša sušna območja in povečano tveganje

požarov

- povečan primankljaj vode

- povečan vročinski stres pri ljudeh zaradi dviga

temperature

- več tropskih bolezni (npr. malarija)

- več nenadnih poplav

- poslabšanje ozračja v mestih

- zaradi toplejših poletij v Severni Evropi več

domačih gostov

- upad zanimanja za počitnice v Sredozemlju

- obalna degradacija in izguba nekaterih

habitatov

- porast števila potovanj turistov v smeri jug –

Sever


SEVERNA AMERIKA : EVROPA



- 32 -

- toplejše zime

- toplejša poletja

- neznaten porast dežnih padavin

- v JV delu ZDA (Florida) nevarnost obalne

erozije,

nevarnost večjih neviht

- na pacifiški obali nevarnost večjih neviht in

povečane količine padavin

Severna Evropa

- precej toplejše, bolj mokre zime



Južna Evropa





- dvig morske gladine


Severna Evropa

- bolj atraktivno podnebje za poletne počitnice

Južna Evropa

- večja nevarnost suše

- povečan primanjkljaj vode

- povečano tveganje požarov

- večja obalna degradacija zaradi dviga morske

gladine

- previsoke temperature za obisk kulturnih

znamenitosti Južne Evrope v višku poletne

sezone

- predvidene manjše spremembe za potovanja v

Severno Evropo


EVROPA : SEVERNA AMERIKA


Severna Evropa

- precej toplejše zime



Južna Evropa





- toplejše zime

- toplejša poletja



erozije, nevarnost večjih neviht

- na pacifiški obali nevarnost večjih neviht in

povečane količine padavin



- 33 -

- dvig morske gladine bo poškodoval obalo

Floride in Evergladesa

- nevarnost nastanka škode na pacifiški obali

- geomorfološka škoda na JV obali


- nevarnost obalne erozije in neviht na vzhodni

obali

- dvig zdravstvenih stroškov zaradi povečanja

nevarnosti tropskih bolezni

Večje destinacije so Florida, Kalifornija in New

York

- Florida lahko postane manj zanimiva v konicah

turistične sezone

- verjetnost povečanja zanimanja za kalifornijsko

obalo

- mesta vzhodne obale ZDA in Kanade prevroča

v poletju

- privlačnejša zimska območja zaradi zmanjšanja

smučarskih kapacitet v Evropi


SEVEROVZHODNA AZIJA : JUGOVZHODNA AZIJA


- topleje skozi vse leto

- manjši porast letne količine padavin

- manjše spremembe v količini dežnih padavin

- relativno manjše temperaturne spremembe

- ranljiva obalna območja zaradi dviga morske

gladine


- brez večjih klimatskih sprememb

- ranljivi otoki in obale

- razbarvanje koral

- podnebni dejavniki naj ne bi veliko vplivali na

spremembo potovalnih vzorcev

- možnost zmanjšanja zanimanja za potapljaški in

obalni turizem


SEVEROVZHODNA AZIJA : SEVERNA AMERIKA


- topleje skozi vse leto

- manjši porast letne količine padavin

- toplejše zime

- toplejša poletja


- povečana nevarnost večjih neviht in dežnih

padavin na pacifiški obali



- 34 -

- nevarnost poškodb Pacifiške obale

- geomorfološke poškodbe na JV obali


- obalna erozija in nevarnost neviht na V obali

- mesta na V obali ZDA in Kanade prevroča v

poletnih mesecih

- ogled znamenitosti naj ne bi bil v večji meri

odvisen od podnebnih sprememb


SEVERNA AMERIKA : KARIBI

Podnebne spremembe v izvornem trgu Podnebne spremembe na ciljnem območju

- toplejše zime

- toplejša poletja



erozije, nevarnost večjih neviht

- toplejše zime

- toplejša poletja

- manjši upad dežnih padavin

- višja morska gladina


- zlasti ranljivost zaradi dviga morske gladine

- povečana obalna erozija

- razbarvanje koral in poškodbe na koralnih

grebenih

- zasoljevanje vodonosnikov

- povečana obramba na poplavnih območjih

- več tropskih bolezni (npr. malarija)

- povečan pritisk na naravne vire in ekosisteme

- obalna območja naj bi postala manj zanimiva za

turiste (vročinski indeks, obalna erozija, slabša

kvaliteta morja in koral)

- manjša potreba k ubežanju na območja

severnejšega podnebja

Vir: Club of Amsterdam conference, 2009

Dejavniki, ki vplivajo in bodo tudi v prihodnje odločilni pri izbiri določene

destinacije so bojazen za zdravje in varnost, demografske značilnosti, podoba in

blagovna znamka destinacije, tehnologija, okolje, individualizem, časovni pritiski,

želja po avtentičnosti, hedonizem ter dojemanje razkošja.

- Bojazen za zdravje in varnost

Teroristični napadi ali ekstremne podnebne razmere vplivajo na turistične tokove, saj

se turisti želijo izogniti morebitni nevarnosti, vendar pa se sčasoma pozabi na te

dogodke in destinacije so ponovno zanimive za obisk.

- Demografske značilnosti


- 35 -

Prebivalstvo razvitih držav se vse bolj stara, zato bo v prihodnje potreben poudarek

na oblikovanju multigeneracijskih počitnic, kjer bodo destinacije oskrbele vsakogar,

tako stare starše kot vnuke.

- Podoba in blagovna znamka destinacije

Podoba in blagovna znamka destinacije bosta v prihodnje vse bolj pomembni in

bosta vplivali na končno izbiro cilja potovanja. Vsekakor pa bosta morali biti

zanesljivi, etično nesporni in ekološki.

- Tehnologija

»Jutrišnji« turist bo bolje informiran in bo imel boljšo možnost izbire destinacij, kar

mu bodo omogočali internet, video na zahtevo in on-line rezervacije.

- Okolje

Vse bolj pomembno za potovanje bosta okolje in prost način potovanja.

- Individualizem

Turisti bodo vse bolj zahtevni. Destinacije se bodo morale prilagoditi njihovim

različnim interesom, okusu in zahtevam, zato bodo morale biti inovativne ter nuditi

specifično ponudbo in izkušnje.

- Časovni pritisk

Turist želi počitnice, ki ga v kratkem času napolnijo tako mentalno kot fizično,

preden se vrne nazaj v vsakdanje življenje. Nekateri iščejo sproščanje v neaktivnosti,

drugi pa preko adrenalinskih športov.

- Želja po avtentičnosti

- Hedonizem

Hedonizem je filozofija, kjer užitek velja za najpomembnejšo prostočasno dejavnost.

Eno od osnovnih vodil je zabava na kakršenkoli način.

- Dojemanje razkošja

Dojemanje razkošja je različno. Če progledamo vzhodne narode z manj razvito

ekonomijo, so na počitnicah osredotočeni na bogastvo in blišč, medtem ko so npr.

Zahodnoevropejci, ki imajo visok standard, osredotočeni na turistično ponudbo, ki

jim nudi neke nove izkušnje (World Tourism Organisation, 2009b).


- 36 -

Študija »Tourism: 2020 Vision«, narejena s strani UNWTO napoveduje pet

turističnih produktov, za katere je že in še bo v naslednjih letih povečano zanimanje.

To so:

- Avanturistična potovanja; naraščanje števila turistov za obisk najvišjih vrhov

sveta, ogled podvodnega sveta in obisk krajev »na koncu sveta« (npt.

Antarktika).

- Križarjenja; že v preteklih letih je zaznana visoka letna stopnja rasti turistov,

ki se podajo na križarjenja in ta trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje.

- Ekoturizem; potovanja, kjer je narava sestavni del turistične ponudbe, naj bi

še pridobivala na zanimanju.

- Kulturni turizem; predvsem velik porast turistov za obisk kulturnih

znamenitosti v Evropi, Srednjem Vzhodu in Aziji.

- Tematski turizem; posebni interesi so glavna vzpodbuda za potovanje

(World Tourism Organisation, 2009a).

Leta 2020 naj bi po številu mednarodnih turističnih prihodov prvo mesto še vedno

zasedala Evropa s 717 milijonov turistov, sledile bodo Vzhodna Azija in Pacifik,

Ameriki, Afrika, Srednji Vzhod ter Južna Azija.

Francijo, ki trenutno med državami po turističnem obisku zaseda prvo mesto, naj bi

prehiteli Kitajska (Hongkong izključen) in ZDA. Na lestvico desetih turistično

najbolj obiskanih držav pa naj bi se zavihtele tudi Rusija, Češka in Hongkong.

Med turisti naj bi največ potovali Evropejci, sledijo azijski turisti, ki bodo s 7% letno

rastjo potisnili Severnoameričane na tretje mesto

(World Tourism Organisation, 2009a).

3.4 Primeri turistične globalizacije

»Pojav interneta kot svetovnega medija je razrešil še zadnja pomembnejša

tehnična in tehnološka vprašanja na poti do popolne globalizacije svetovne potovalne

industrije. Internet je ponudnikom potovalnih storitev po vsem svetu praktično čez

noč odprl možnosti, da razširijo svoj trg in postanejo globalni ponudniki. Ta


- 37 -

ugotovitev je še posebej pomembna za touroperaterje in potovalne agencije, ki so v

svojem poslovanju omejene z majhnostjo svojega domicilnega tržišča. V to

kategorijo štejemo tudi slovenske potovalne agencije« (Pergar, 2000, 103−106).

3.4.1 Hotelske verige

Prednost hotelske globalizacije so uporaba istega imena, enako veljavni standardi

v različnih mestih, centraliziran rezervacijski sistem, prepoznavna reklama, garancija

kakovosti itd.

Med deset največjih hotelskih verig po številu sob so uvrščene hotelske verige, ki

razpolagajo z več kot 120.000 sobami. V svetovni hotelski industriji prevladujejo

ZDA, saj ima tam sedež kar osem od desetih največjih podjetij. Deset vodilnih

hotelskih korporacij upravlja s petino skupne svetovne namestitvene ponudbe,

dvajset vodilnih hotelskih korporacij pa jih razpolaga z okoli 32.000 hoteli in preko

3,8 milijonov sob. Število sob je iz leta 2006 na 2007 naraslo za 2,5 %. Največji skok

na »svetovni hotelski listi« je leta 2007 napravil ameriški Hilton Corporation, ki je

število hotelov povečal za 157 in število sob za 25.228 oziroma 5,3 % (Hotel Online

Special Report, 2009).

Tabela 8: Svetovne hotelske verige − vrstni red po številu sob, leto 2007

Zap.

št. Hotelska veriga Skupina Država Št. hotelov Št. sob

1. Best Western Best Western ZDA 4.164 315.401

2. Holiday Inn Intercontinental HG Velika

Britanija 1.395 260.470

3. Marriott Marriott INT. ZDA 537 190.431

4. Comfort Choice ZDA 2.439 184.716

5. Hilton Hilton Corporation ZDA 498 172.605

6. Days Inn of America Wyndham

Worldwide

ZDA 1.859 151.438

7. Express By Hi Intercontinental HG Velika

Britanija 1.686 143.582

8. Hampton Inn Hilton Corporation ZDA 1.392 138.487

9. Sheraton Starwood ZDA 396 135.859

10. Super 8 Motels Wyndham

Worldwide

ZDA 2.054 126.175

Vir: Hotel Online Special Report, 2009


- 38 -

Primer št. 1: Best Western (ZDA)

Hotelska veriga Best Western je največja svetovna hotelska veriga z več kot 4.000

hoteli v 80-ih državah. Best Western hotelska veriga dovoljuje ohranjanje imena

posameznega hotela, tako npr.: Best Western Adobe Inn. Znotraj verige so tudi

manjše, »mini«, verige za kar je lep primer Best Western Midway Hotels found.

Fotografija 1: Hotel Best Western Adobe Inn, Arizona

Vir: Best Western, 2009

Ime Best Western izhaja z začetne lokacije nočitvenih kapacitet, ki so bile locirane

na zahodnem delu ZDA, zahodno od Mississippija. Med letoma 1946 in 1964 se je

pričelo povezovanje z Quality Courts, predhodnico danes poznane hotelske verige

Quality Inns, ki je imela locirane kapacitete vzhodno od Mississippija. Partnerstvo se

je končalo leta 1964, njihove hotelske kapacitete so prevzele ime Best Eastern, ki je

bil leta 1967 opuščen in za vse se je pričelo uporabljati ime Best Western ter logotip

zlate krone. Logotip je bil leta 1994 spremenjen z modro rumenim logotipom

(Wikipedia, 2009b).

Pod hotelsko verigo Best Western spadata tudi ljubljanski Hotel Slon ter blejski

Hotel Lovec, medtem ko Kompas Hotel Bled od 1. januarja 2010 ni več vključen v to

verigo.


- 39 -

Primer št. 2: Kempinski hoteli (Nemčija)

Začetki današnje hotelske verige Kempinski hoteli segajo v leto 1897, ko je

Berthold Kempinski v Berlinu ustanovil družbo z imenom M. Kempinski & Co. Leta

1951 je njegov vnuk pričel graditi hotel, ki je veljal za najmodernejši hotel tistega

časa s številnimi inovacijami med katere spada med drugimi tudi notranji bazen. Bil

je prvi hotel s petimi zvezdicami v Berlinu. Leta 1985 se je družba Kempinski AG

povezala z letalsko družbo Lufthansa, ki je kupila njene delnice. Tako so družbe

Kempinski AG, Lufthansa AG in Rolaco S.A. ustanovile novo družbo Kempinski

Hotels S.A. v Ženevi, Švica. Leta 1993 je postala lastnik vseh delnic družbe

Kempinski Hotels S.A. družba Kempinski AG.

Družba Kempinski upravlja s preko 53 luksuznimi hoteli v Evropi, Srednjem

Vzhodu, Afriki in Aziji, med najbolj poznane Kempinski hotele pa spadajo Hotel

Adlon Kempinski v Berlinu, The Emirates Palace v Abu Dabiju, Kempinski Grand

Hotel des Bains v St. Moritzu ter Çirağan Palace Kempinski v Istanbulu (Kempinski,

2010a).

Fotografija 2: Grand Hotel des Bains Kempinski, Švica (St. Moritz)

Vir: Molto luce, 2009


- 40 -

Od leta 2008 je družba Kempinski prisotna tudi v slovenskem prostoru, saj je

družba Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. podpisala pogodbo s Kempinski Hotels SA,

na podlagi katere bo hotelska veriga Kempinski naslednjih dvajset let vodila in

upravljala obnovljeni portoroški hotel Palace, ki se po novem imenuje Kempinski

Palace Portorož in je prvi slovenski hotel kategoriziran s petimi zvezdicami in

oznako »de luxe«.

Kempinski hoteli se povezujejo s številnimi partnerji v potovalni, avtomobilski in

hotelski industriji ter s tem svojim gostom nudijo številne ugodnosti. Hotelska veriga

Kempinski je vključena v Svetovno hotelsko združenje (Global Hotel Alliance), ki

povezuje priznane hotelske verige na 130 destinacijah v 37 državah in zagotavlja

visoke standarde.

Primer št. 3: Sol Meliá (Španija)

Sol Meliá je španska hotelska veriga, ki velja za trinajsto največjo svetovno

hotelsko verigo ter za največjega upravljalca hotelskih resortov. Sol Meliá razpolaga

s 300 hoteli v 30 državah in zaposluje preko 35.000 ljudi.

Fotografija 3: Hotel Meliá Coral, Hrvaška (Umag)

Vir: RCI Ventures, 2009

Začetki segajo v leto 1956, ko je komaj 21-letni Gabriel Escarrer Juliá vzel v zakup

hotel Altair Hotel na Palma de Mallorci. S povečanim zanimanjem za to destinacijo


- 41 -

se je povečalo tudi število hotelov v upravljanju njegove družbe imenovane

Mallorquines. V 60-ih in 70-ih letih se je širila še na ostalo Balearsko otočje ter

Kanarske otoke. Leta 1984 se je družba preimenovala v Hoteles Sol in se povezala s

hotelsko verigo Meliá ter preimenovala v Sol Meliá. Razširila se je na ostala evopska

območja, Karibe ter Severno in Južno Ameriko (Wikipedia, 2009e).

Med 300 hoteli, s katerimi družba upravlja, jih je 180 v Španiji, ostali pa so v 29

državah, od tega največ na Kubi, Nemčiji, Portugalskem, Braziliji in sosednji

Hrvaški.

V lasti ima tudi številne blagovne znamke, in sicer: Gran Meliá, Meliá Hotels &

Resorts, ME by Meliá, Innside, TRYP Hotels, Sol Hotels, Paradisus Hotels in Sol

Meliá Vacation Club.

Primer št. 4: RIU Hoteli (Španija)

Leta 1953 je družina Riu na Mallorci kupila hotel z 80 posteljami, od leta 1993 pa

je hotelska veriga RIU v upravljanju družine Riu in tour operaterja TUI AG. Velja za

drugo največjo špansko verigo, ki razpolaga s 110 hoteli v 18 državah. Zaposluje

18.000 ljudi, ki letno oskrbijo preko 2,1 milijona gostov (Wikipedia, 2009j). RIU

Hoteli se nahajajo v Evropi (Hrvaška – otok Brač, hotel Riu Velaris, Bolgarija,

Ciper, Malta, Portugalska, Španija), ZDA (Florida), Mehiki, Dominikanski

Republiki, Karibih, Kanarskih otokih, Kapverdskih otokih ter Afriki (Maroko,

Tunizija).

Njihove blagovne znamke pa so RIU Hotel, RIU ClubHotel, RIU Palace in RIU

Grand Palace.

Fotografija 4: Hotel RIU Velaris, Hrvaška (Brač)

Vir: Travel3.de, 2009


- 42 -

Primer št. 5: Accor (Francija)

Družba Accor je največja francoska multinacionalna korporacija, ki je del CAC

40 index. Accor je vodilna družba med hotelirji (Accor Hospitality) ter

korporativnimi storitvami (Accor Services). Accor Hospitality upravlja s preko 4.000

hoteli po svetu (Wikipedia, 2009a). V svoji ponudbi ima najbolj luksuzne kot tudi

najcenejše hotele.

Blagovne znamke Accor Hospitality so:

· Nižji cenovni razred

Motel 6, Studio 6, Formule 1, Etap.

· Ekonomski cenovni razred

Ibis, All Seasons

· Srednji cenovni razred

Suitehotel, Mercure Hotels, Adagio

· Višji cenovni razred

Novotel Hotels, M Gallery, Pullman

· Luksuzni cenovni razred

Sofitel - ima hotele na šestih kontinentih, in sicer v Evropi (90 hotelov), Azija,

Afrika, Oceanija, Severna Amerika ter Južna Amerika.

Primer št. 6: InterContinental HG (Velika Britanija)

Hotelska družba InterContinental Hoteli PLC (IHG) s sedežem v Windsorju je po

številu sob (556.000 leta 2007) največja svetovna hotelska družba, ki opravlja s

številnimi hotelskimi blagovnimi znamkami. Leta 2007 je imela v sto različnih

državah 3.200 franšiznih hotelov, v upravljanju 510 in lastnih le 18 (Wikipedia,

2009c).

Začetki segajo v leto 1777, ko je William Bass ustanovil pivovarno v mestu Burton-

upon-Trentu. Njihov rdeči triangel je bila leta 1876 prva registrirana blagovna

znamka v Veliki Britaniji. Leta 1989 je angleška vlada omejila število pivnic, ki so

lahko v njihovi neposredni lasti, tako je Bass pričel z ustanavljanjem manjše linije

hotelov. Leta 1990 so od Kemmons Wilsona kupili Holiday Inn International in

pričeli s širitvijo v Severno Ameriko, leta 1998 pa so prevzeli znamko

InterContinental in pričeli s ponudbo hotelov višje kategorije (Wikipedia, 2009c).


- 43 -

Leta 2000 je družba delež (in pravice uporabe imena Bass), vložen v pivovarne, za

2,3 milijarde angleških funtov prodala belgijski pivovarni Interbrew ter spremenila

ime v Six Continents PLC. Družba InterContinental Hoteli pa je bila ustanovljena

leta 2003 z razdelitvjo Six Continentals PLC v dve hčerinski družbi: Mitchells and

Butlers, ki upravljata z restavracijam, ter v InterContinental Hoteli, ki se je usmerila

v hotele. Intercontinentalove hotelske blagovne znamke so sledeče: InterContinental,

Crowne Plaza, Holiday Inn, Staybridge Suites, Candlewood Suites, Hotel Indigo

(Wikipedia, 2009c).

Del hotelske verige InterContinental je bil med leti 1999 in 2001 tudi ljubljanski

hotel Lev, kateremu pa je bila zaradi prevelikih kreditnih obveznosti pogodba

prekinjena.

Primer št.7: Marriot International (ZDA)

Hotelska veriga Marriot International se je povezala z družbo New World

Development iz Hongkonga, ki upravlja del skupine Renaissance Hotel Group (83

hotelov v 38 državah). Marriot International je kupil 54 % delnic Renaissance Hotel

Group in tako sedaj upravlja z več kot 1300 hoteli širom po svetu. Marriot

International je s tem uspelo prodreti na 40 novih trgov, vključno z Rusijo, Japonsko,

Indijo, Italijo in Turčijo (Wikipedia, 2009d).

Fotografija 5: Hotel Marriott, Avstrija (Dunaj)

Vir: Marriot, 2009


- 44 -

3.4.2 Tour operaterji

Kot pomemben mejnik sodobnega turizma se omenja leto 1841, ko je Thomas

Cook v Angliji pričel z organiziranimi turističnimi potovanji z vlakom. Ustanovil je

prvo turistično agencijo, kmalu pa so njegovemu vzgledu sledili tudi v Nemčiji, Švici

in na Nizozemskem, kjer so pričeli z ustanavljanjem raznih društev in potovalnih

agencij, ki so organizirale turistična potovanja v alpske in obmorske kraje, v toplice

ter na razne prireditve (Jeršič, 1990).

V zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja so se pojavile prve touroperatorske

multinacionalke, ki pa so bile omejene z relativno majhnostjo tržišča. Tako se je npr.

švicarski Hotelplan prebil na holandsko tržišče in kasneje tudi na druga tržišča, še

bolj agresivno pa mu je sledil Kuoni (Francija, Japonska, VB idr.). Vodilni

skandinavski kooperaterji Tjaereborg, Spies in Vingresor so najprej razširili svoje

tržišče na vse nordijske države, zatem pa se razširili v Nemčijo in Veliko Britanijo,

ki sta v paketnem turizmu veljali za najpomembnejši tržišči v Evropi. Približno

hkrati so se pojavili tudi svetovni specialisti za krožna potovanja z avtobusi, kot je

npr. Globus/Cosmos, ki ima podjetja v Švici, VB, Avstriji, ZDA in drugod (Pergar,

2000, 103−106).

Primer št. 1: Kompas (Slovenija)

Leta 1951 je Vlada Republike Slovenije izdala odločbo o ustanovitvi turističnega

podjetja z imenom Putnik Slovenija, ki je ob ustanovitvi imelo 10 poslovalnic, 8

turističnih avtobusov in 90 zaposlenih. Podjetje se je leta 1959 preimenovalo v

Kompas. Leta 1974 je prišlo do preobrazbe v Delovno organizacijo Kompas

Jugoslavije z večjim številom temeljnih organizacij. Največji med temeljnimi

organizacijami sta bili Kompas Inozemski turizem in Kompas Domači turizem,

kasnejši podjetji Kompas Turizem in Kompas Holidays. Leta 1990 je zaradi različnih

pogledov na lastniško preobrazbo iz turističnega poslovnega sistema Kompas izstopil

Kompas International, ki se je preoblikoval v delniško družbo z večjim številom

družb z omejeno odgovornostjo. V naslednjih dveh letih je Kompas International


- 45 -

dokapitaliziral svoje družbe z omejeno odgovornostjo in jih spremenil v delniške

družbe. Tako sta nastali tudi Kompas Turizem in Kompas Holidays. Kompas

Turizem je od Kompas International odkupil mrežo podjetij v tujini, Kompas

Holidays pa je prevzel turistične posle v Sloveniji. V letu 1997 je bil oblikovan načrt

za prenovo Kompasa. Načrt je bil izpeljan v dveh fazah:

I. faza: 1998−1999 združitev podjetij Kompas Holidays in Kompas Turizem

v Kompas d.d.

II. faza: 1999−2001 postopna priključitev strateško pomembnih turističnih

podjetij z imenom Kompas, s posebnim poudarkom na Sloveniji in

Hrvaški.

Leta 2006 se je Kompas zaradi potreb po hitrejši rasti in hitrejšemu razvoju e-

distribucije vključil v sistem adriatica.net, ki je postal večinski lastnik družbe.

Kompas ima v 18 državah v lasti 23 podjetij, štiri predstavništva in dve franšizi, od

tega je večina podjetij v Evropi in po eno podjetje v ZDA in Kanadi (Kompas, 2009).

V Kompasu lastna produkcija (touroperaterstvo) predstavlja 21 % skupnih

prihodkov, priprava in posredovanje paketnih aranžmaje (wholesaling) 11 %,

agencijski posli, prodaja na drobno in prodaja letalskih vozovnic (retail) 17 % ter

receptivni (incoming) posli 51 % (Kompas, 2009).

Primer št. 2: adriatica.net Grup (Hrvaška)

Adriatica.net Group se je razvila iz on-line turistične agencije www.adriatica.net,

ki je bila ustanovljena leta 2000. Prva večja razširitev že obstoječega podjetja je bila

v letu 2004 s prevzemanjem Atlas Airtoursa, ki je bil eden od prvih touroperaterjev

na Hrvaškem, in se je nadaljevala leto kasneje z vstopom na nemško, nizozemsko in

slovensko tržišče s prevzemanjem družb ID Riva Tours, Odisej, Ilirika Turizem in

Adriagate. Leta 2006 je postala del adriatica.net Group tudi Kompas, ki je skupaj z

Atlasom prisoten na več kot 26 tržiščih. S tem se povečevanje družbe ni končalo,

temveč je leta 2008 prevzela še vodilni srbski touroperator Jolly Travel, franšizo

Sixt-rent-a-car na Hrvaškem in v BIH ter Kollander World Travel ZDA

(Adriatica.net, 2010).


- 46 -

Adriatica.net sodeluje s partnerji (turističnimi agencijami) v osmih državah, in sicer:

na Hrvaškem, v Sloveniji, na Češkem, na Slovaškem, na Madžarskem, v Italiji, na

Poljskem in v Nemčiji (Adriatica.net, 2010).

Primer št. 3: Balkan Holidays (Velika Britanija)

Balkan Holidays s sedežem v Londonu je touroperater za Slovenijo, Hrvaško,

Bolgarijo, Črno goro in Romunijo. Družba je bila ustanovljena leta 1966 in do leta

1999 v državni lasti, nato pa je bila privatizirana.

Družba sodeluje s partnerji v prej omenjenih državah, v lasti pa ima štiri hotele na

obali Črnega morja ter čartersko letalsko družbo BH Air. Družba je tudi ena od

investitorjev v smučarko območje Bansko v Bolgariji, rezultat tega pa so nove

žičniške naprave, smučarske proge ter hoteli s štirimi in petimi zvezdicami (Balcan

Holidays, 2009).

Primer št. 4: TUI AG (Nemčija)

TUI, okrajšava za Touristik Union International, je bil ustanovljen leta 1968 kot

združenje srednje velikih podjetij Touropa, Scharnow-Reisen, Hummel Reise in Dr.

Tigges.

Nemški TUI, pridružen Preussagu, je danes na listi največjih svetovnih korporacij.

Preussag je v evropski potovalni prostor vstopil šele leta 1997 z nakupom TUI-a,

največjega nemškega tour operaterja. Leto kasneje je kupil družbi Thomas Cook in

Carlson UK, maja 2000 pa največjega britanskega touroperaterja Thomson. Zaradi

protimonopolnih regulativ je bil Preussag primoran prodati Thomasa Cooka.

TUI AG, kot se imenuje od leta 2002, upravlja z okoli 3.500 turističnimi agencijami,

79 tour operaterji v 18 državah, preko 120 letali, 37 receptivnimi (incoming)

agencijami v 31 državah, 12 hotelskimi verigami v 28 državah, z 285 hoteli in okrog

163.000 posteljami ter 10 ladjami (Wikipedia, 2009i).


- 47 -

Tabela 9: Organizacijska struktura družbe TUI AG

TUI AG

TUI

Centralna

Evropa

TUI

Severna Evropa

TUI

Zahodna Evropa

TUI

Hoteli&Resorti

TUI

Letalske družbe Ladjevje

Nemčija Velika Britanija Francija RIU Hoteli TUIfly

Hapag-Lloyd

Container Line

CP Ships

Avstrija Irska Belgija Robinson Thomsonfly Hapag-Lloyd

Cruise Line

Švica Skandinavija Nizozemska Club Corsairfly

Poljska

Italija Grupotel Jetairfly

Rusija

Grecotel Arkefly

Bosna in

Hercegovina Iberotel

Magic Life

Vir: Wikipedia, 2009i

3.4.3 Letalske družbe

Velike svetovne letalske družbe so v 70. letih prejšnjega stoletja pričele razvijati z

računalniki podprte nadnacionalne informacijske in rezervacijske sisteme, v katerih

so se poleg letalskih postopoma začele pojavljati tudi druge potovalne storitve. V

desetletju kasneje so se ti sistemi razvili v t.i. Global Distribution System (GDS).

GDS Amadeus/Start, Galileo/Apollo, Sabre in Worldplan so multinacionalke, ki

držijo v rokah pomembne niti svetovne potovalne industrije in ki so, vsaj nekatere

med njimi (Amadeus, Galileo), prisotne tudi v Sloveniji (Pergar, 2000, 103−106).

Danes ima pet od desetih največjih letalskih družb po številu letno prepeljanih

potnikov sedež v ZDA, tri v Evropi ter po enega na Kitajskem in Japonskem.


- 48 -

Tabela 10: Največje letalske družbe po številu prepeljanih potnikov, leto 2009

Zap. št. Letalska družba Št. potnikov (v 000) Sedež družbe 1. Delta Air Lines 161.047 ZDA

2. Southwest Airlines 101.430 ZDA

3. American Airlines 85..719 ZDA

4. Air France KLM 71.394 Francija

5. Ryanair 66.500 Irska

6. China Southern Airlines 66.279 Kitajska

7. United Airlines 56.083 ZDA

8. Lufthansa 55.589 Nemčija

9 US Airways 51.016 ZDA

10. JAL Group (Japan Airlines) 47.952 Japonska

Vir: Nation Online, 2011

Primer št.1: Adria Airways (Slovenija)

Začetki delovanja slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways segajo v leto

1961 z ustanovitvijo čarterske letalske družbe Adria Aviopromet z letali DC6 in

opravljanjem čarterskih poletov za britanske, nemške, francoske ter skandinavske

potovalne agencije v obalna letovišča jadranske obale (Dubrovnik, Pulj, Split in

Tivat). V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je družba pričela opravljati lete na

rednih mednarodnih progah ter postala članica Mednarodnega združenja letalskih

prevoznikov IATA (International Air Transport Association). Prve redne polete je

opravljala na progi Ljubljana−Beograd−Larnaca. V naslednjih letih je Adria razširila

svojo mrežo rednih poletov, število prepeljanih potnikov je naraščalo, vrhunec pa

doseglo leta 1987 s 1.740.000 potniki (Adria, 2009b).

Kmalu po razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije 25. junija 1991 je Uprava za

civilno letalstvo, ki je bila še vedno pristojna za slovenski zračni prostor, Adrio v

obliki političnih represij prizemljila za tri mesece. Leta 1992 je Adria svojo dejavnost

ponovno vzpostavila na okrnjenem tržišču, saj je večina čarterskih destinacij na

obalo Jadrana postala nedostopna, saj so spadale pod ozemlje drugih držav. V tem

času so redni leti prinašali 70 % celotnega prihodka, medtem ko so prej prispevali le

10 % (Adria, 2009b).

Leta 1995 se je Adria pričela vključevati v evropske integracijske procese s

sodelovanjem z Lufthanso. Zaradi dolgoletnega sodelovanja z največjimi evropskimi


- 49 -

prevozniki, predvsem z že omenjeno Lufthanso, je bila Adria decembra 2004 sprejeta

kot regionalna članica v najmočnejšo strateško letalsko združenje Star Alliance, ki je

bilo ustanovljeno leta 1997 in trenutno vključuje 21 letalskih družb s storitvami na

915 destinacijah v skoraj 160 državah. Adria je leta 2004 med prvimi letalskimi

družbami na svetu prejela tudi varnostni certifikat IOSA (IATA Operation Safety

Audit) Registration, ki določa organiziranost družbe, varnost letenja ter varovanje

družbe (Adria, 2009b).

Svoja letala Adria vzdržuje v skladu s standardi Evropske unije ter na osnovi

certifikata JAR 145, hkrati pa storitve vzdrževanja letal opravlja tudi za druge

letalske prevoznike.

Danes Adria Airways povezuje Ljubljano s 25 evropskimi mesti, čarterske lete pa

opravlja večinoma sezonsko, najpogosteje na počitniške destinacije v Sredozemlju.

Družba ima sedež v Ljubljani, svoja predstavništva pa še poleg Ljubljane in letališča

Jožeta Pučnika Ljubljana v Londonu, Parizu, Frankfurtu, Moskvi, Muenchnu,

Zagrebu, Zuirichu, Dunaju in Bruslju, medtem ko ima prodajna mesta v skoraj vseh

evropskih državah (Adria, 2009a).

Primer št. 2: Lufthansa (Nemčija)

Lufthansa (izvor imena: Luft = nem. zrak, Hansa = severnonemška srednjeveška

trgovska organizacija) je največji nemški prevoznik s sedežem v Kölnu. Družba je

bila ustanovljena leta 1926 v Berlinu z združitvijo dveh podjetij, in sicer Deutsche

Aero Lloyd (DAL) ter Junkers Luftverkehr. Prvotno se je imenovala »Deutsche Luft

Hansa Aktiengesellschaft«, leta 1933 pa je prišlo do preimenovanja v Lufthanso.

Lufthansa je leta 1934 prva pričela z opravljanjem storitev pošiljanja pošte čez Južni

Atlantik, med letoma 1936 in 1938 pa je nudila tudi enake storitve čez Severni

Atlantik. Po razširitvi letalskih linij leta 1939, vključno s poleti v Bangkog in

Santiago de Chile, so bile linije v medvojnem obdobju opuščene. Po letu 1960 je

Lufthansa vstopila v novo obdobje letalstva z nakupom Boeinga 707. Leta 1997 je

Lufthansa skupaj z Air Canada, SAS, Thai Airways in United Airlines ustanovila


- 50 -

združenje Star Alliance. Leta 2005 je bil v skupino Lufthansa Group kot neodvisna

letalska družba vključen SWISS (Wikipedia, 2009h).

Primer št. 3: Austrian Airlines (Avstrija)

Austrian Airlines AG z matičnim letališčem na Dunaju skupaj z regionalnim

podružnico Tyrolean Airways (Austrian Arrows) in čartersko družbo Lauda Air nudi

storitve na preko 130 destinacijah. Austria Airlines je članica Star Alliance in

Avstrijskih letalskih skupin (Austrian Airlines Group).

Družba Austrian Airlines je nastala z združitvijo družb Air Austria in Austria

Airways leta 1957.

Letalsko družbo Lauda Air je prevzela leta 2000, leto kasneje pa še družbo

Rheintalflug. Znamka Lauda Air se od leta 2004 uporablja samo še za čarterske

polete.

Družba je v lasti ÖIAG (39,8 %), delnice na trgu predstavljajo 48 %, avstrijski

institucionalni investitorji predstavljajo 10,2 % in Austria Airlines 2 %. Leta 2008 so

objavili, da Lufthansa prevzema delnice ÖIAG-a in Austria Airlines in tako je

pridobila kontrolni delež v družbi.

Austria Airlines največ poletov opravi v Vzhodno Evropo in Srednji Vzhod, leta

2007 pa so pričeli tud s poleti na progi Dunaj−Kuala Lumpur−Sidney in

Dunaj−Singapur−Melbourne.

Austrian Airlines je ena izmed petih družb, ki so leta 2006 letele v Erbil, Irak, vendar

so bili leti leta 2007 prekinjeni, leto kasneje pa ponovno vzpostavljeni (Austrian,

2009; Wikipedia, 2009g)


- 51 -

Austrian Airlines ima skupne lete (»codeshares«) z naslednjimi letalskimi družbami:

airBaltic, Latvija

Air India, Indija

Croatia Airlines, Hrvaška

EgyptAir, Egipt

El AL Israel Airlines, Izrael

Jat Airways, Srbija

Lufthansa, Nemčija

Primer št. 4: Croatia Airlines (Hrvaška)

Zagal, prvi hrvaški zračni prevoznik ustanovljen leta 1989, je ustanovil letalsko

družbo Zagreb Airlines, ki je pričel delati z enim letalom tipa Cessna 402 C,

ukvarjali pa so se s prevozom pošiljk UPS-ja. Leto kasneje se je družba

preimenovala v Croatia Airlines. Leta 1991 se je družba povezala s slovensko Adrio

Airways ter pričela leteti v domačem prometu z najetim letalom MD-82. Prvi let je

bil opravljen na relaciji Zagreb–Split. Leta 1992 je sledil nakup treh letal tipa Boeing

737 od Lufthanse, s to povečano floto se je družba vključila v mednarodni promet in

postala članica IATA-e (Croatian Airlines, 2009).

Z uvedbo internetne rezervacije letalskih vozovnic so pričeli leta 2001 (FlyOnLine).

Croatia Airlines se je v združenje Star Alliance vključila leta 2004. Prvi domači let z

oznako Star Alliance je bil na liniji Pula−Zadar−Zagreb, prvi mednarodni let s to

oznako pa iz Skopja v Zagreb. Leta 2006 je bil opravljen prvi promocijski let Croatia

Airlines in BH Airlines na liniji Mostar–Zagreb, kmalu zatem pa je Croatia Airlines

pričela sodelovati s portugalsko letalsko družbo TAP Portugal. Istega leta je IATA

izdala odlok, da je Zagreb sedež projekta BSP (Billig and Settlement Plan) za

Jugovzhodno Evropo (Croatian Airlines, 2009).

Croatia Airlines želi razširiti svojo mrežo tudi na območje Severne Amerike, zato se

povezuje z United Airlines (UA). Tako se v bližnji prihodnosti pričakuje povezava

letališč v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku z Washingtonom, Chicagom, San

Franciscom in Los Angelesom preko sedmih evropskih mest. Tako naj bi svojim


- 52 -

potnikom omogočili potovanje s samo enim postankom. Leti bi bili skupni z oznako

obeh partnerjev (Croatian Airlines, 2009).

Primer št. 5: Malev (Madžarska)

Začetki vodilne madžarske letalske družbe Malev segajo v leto 1946, ko je bila

ustanovljena madžarsko-sovjetska družba Maszovlet. Leta 1956 je Madžarska

pridobila sovjetske delnice in s tem je pričela delovati družba pod sedanjim imenom.

Med leti 1999 in 2007 je bila 99,5 % lastnik Maleva madžarska družba ÁPV Rt,

preostanek pa je bil v rokah malih delničarjev. Leta 2007 je pod družbo prišel

AirBridge Zrt (99,9 % lastnik), katere delničar je tudi ruski mogotec Boris

Abramović. Istega leta je Malev postal član združenja Oneworld. Marca leta 2009 je

prevzela 49 % deleža družbe AirBridge Zrt ruska banka Vneshekonombank, medtem

ko je 51 % lastništva še vedno ostalo v madžarskih rokah.

Letalska družba Malev opravlja polete v 50 mest v 34 državah. Večina letov opravijo

na območju Evrope, nekaj pa tudi v Azijo in na Srednji Vzhod, opravljajo pa tudi

čarterske polete (Malev Hungarian Airlines, 2009).


- 53 -

Malev ima skupne lete (»codeshares«) z naslednjimi letalskimi družbami:

Aeroflot, Rusija Iberia Airlines, Španija

Aerosvit, Ukrajina Japan Airlines, Japonska

Air France, Francija KLM, Nizozemska

Alitalia, Italija LOT Polish Airlines, Poljska

American Airlines, ZDA Moldavian Airlines, Moldavija

British Airways, VB Montenegro Airlines, Črna gora

Brussels Airlines, Belgija Northwest Airlines, ZDA

Bulgarian Air, Bolgarija Qantas, Avstralija

Carpatair, Romunija Royal Jordanian, Jordanija

CSA, Češka TAROM, Romunija

Finnair, Finska Ural Airlines, Rusija

Hainan Airlines, Kitajska

Primer št. 6: American Airlines (ZDA)

Letalska družba American Airlines se je razvila s povezavo 82-ih manjših letalski

družb preko različnih prevzemov in reorganizacij.

25. januarja leta 1925 je bila ustanovljena družba American Airways s sedežem v

New Yorku in letalskimi linijami iz New Yorka, Bostona in Chicaga v Dallas ter iz

Dallasa v Los Angeles. Družba American Airways je bila leta 1934 prevzeta od E.L.

Cord, ki jo je preimenoval v »American Air Lines«. Za vodenje družbe pa je Cord

najel teksaškega poslovneža C.R. Smita, ki je tesno sodeloval z Donaldom

Douglasom. Slednji je razvil DC3, s katerim je American Airlines pričela opravljati

polete leta 1936.

Po 2. svetovni vojni se je družba pričela povezovati z letalsko družbo American

Overseas Airlines, ki je opravljala polete v Evropo. Leta 1950 je bila družba

American Overseas Airlines prodana konkurenčni družbi Pan Am, American

Airlines pa je v istem času pričela sodelovati z Líneas Aéreas Americanas de Maxico


- 54 -

S.A., ki je opravljala polete v Mehiko in tam tudi gradila številna letališča (American

Airlines, 2009).

Po selitvi sedeža podjetja American Airlines leta 1979 iz New Yorka v Dallas je

družba pričela s svojo širitvijo in vpeljevanjem novih letalskih linij.

American Airlines je prva pričela z elektronskim rezervacijskim sistemom (Sabre) in

leta 1998 zasedla prvo mesto po ponudbi elektronskih letalskih kart v 44 državah.

Danes družba nudi svoje storitve na štirih kontinentih:

1. Azija

1.1. Vzhodna Azija

1.2. Južna Azija

2. Evropa

3. Severna Amerika

3.1. Kanada

3.2. ZDA

3.3. Mehika

3.4. Bermudsko in Karibsko otočje

3.5. Centralna Amerika

4. Južna Amerika

Letališča v Dallasu, Miamiju in New Yorku (JFK) veljajo za izhodiščne polete po

Ameriki, medtem ko je Chicago glavno izhodišče za Evropo in Azijo (Wikipedia,

2009f).

3.5 Vplivi povečanega obsega turizma

Turizem je eden najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev globalne ekonomije in

ima pomembno vlogo pri mednarodnih povezavah. Kot družbeni pojav in kot

gospodarska dejavnost se razvija na osnovi rabe pokrajinskih resursov, kajti le-ti

predstavljajo osnovo za njegov razvoj. Na eni strani so to primarne privlačnosti

zaradi katerih se turisti odločijo za obisk določenega kraja ali območja (naravne

privlačnosti, kulturne privlačnosti, …) na drugi strani pa so to objekti, naprave in


- 55 -

storitve, ki omogočajo dostop in bivanje gostov v turističnem območju. Obstoj

splošne in posebne turistične infrastrukture poleg še drugih gospodarskih, ter

socialnih in kulturnih dejavnikov istočasno pomeni tudi določeno stopnjo razvitosti

določene pokrajine (Dekleva, 1992). Turistična ponudba je vedno bolj pestra, turisti

pa vedno bolj zahtevni. Predvsem razvijajoče države poskušajo spodbujati tuja

vlaganja, pri čemer pa z nekontrolirano rastjo pogosto prihaja do socialnih in

okoljskih problemov.

Turizem lahko izkorišča domačo delovno silo ali jo pripelje od drugod, lahko

upošteva in plemeniti domačo kulturo ali pa jo uničuje. Poveča lahko ekološko

zavest in skrb za okolje, lahko pa okolje uničuje, tako da so vplivi pozitivni in

negativni. Turizem kot gospodarska dejavnost in kot človekova aktivnost je od

prostorskih pogojev zelo odvisen, išče privlačne, zdrave pokrajine, torej takšne, ki

nudijo turistom pogoje za bivanje in rekreacijo (Dekleva, 1992). Kakovostno okolje

je eden temeljnih pogojev za razvoj turizma, hkrati pa je turizem tudi vir pritiskov na

okolje, na drugi strani pa ga lahko tudi razbremenjuje.

Razvoj turizma pušča v ciljnih in tranzitnih turističnih pokrajinah tako pozitivne kot

tudi negativne posledice, ki so odvisne od vrste turizma, značilnosti turističnega

območja, turistov in lokalnega prebivalstva.


- 56 -

Tabela 11: Učinki turizma

1. Vplivi na gospodarstvo

Pozitivni Negativni

- turizem prinaša dohodek

- turizem ustvarja nova delovna mesta

- turizem financira infrastrukturo

- turizem izboljša oskrbo

- turizem spodbuja kmetijstvo

- turizem vpliva na ohranjanje poselitve,

zaustavlja odseljevanje

- turizem pripomore k ohranjanju oz. razvijanju

obrti in podjetništva ter trženju lokalnih

proizvodov

- turistična gospodarska dejavnost je slabo

odporna na krize (monostrukturna gospodarska

usmerjenost)

- turizem se lahko razvija neusklajeno z ostalimi

dejavnostmi v regiji

- turizem ustvarja neustrezna delovna mesta

(slabo plačana, sezonski značaj dela, uvoz

delovne sile itd.)

- turizem povzroči selektivno rabo regionalnih

potencialov

- turizem lahko pripelje do ekonomske odvisnosti

od zunanjih investitorjev

- turizem prispeva k povečanju cen zemljišč in

najemnin

2. Vpliv na psiho-socialno in kulturno okolje

Pozitivni Negativni

- turizem izboljša bivalne razmere

- turizem krepi regionalno zavest in regionalno

identiteto domačega prebivalstva

- turizem ohranja kulturo in tradicijo lokalnega

prebivalstva

- turizem povzroči pri domačinih odtujenost

- turizem uničuje pristnost domače kulture

- turizem povzroči socialne napetosti

- turizem vpliva na spremembo žvljenjskega stila

lokalnega prebivalstva

- turizem vpliva na spremembo videza zgradb in

vzorec poselitve

3. Ekološki vplivi

Pozitivni Negativni

- turizem podpira kmetijstvo in s tem pripomore

k vzdrževanju kulturne pokrajine

- turizem ščiti ekološko vredne pokrajine pred

drugimi škodljivimi rabami

- turizem povzroči prekomerno rabo zemljišč

- turizem obremenjuje in preobremenjuje naravo

(onesnaževanje in dodana poraba vode,

onesnaževanje zraka in drugih pokrajinskih

elementov zaradi povečanega prometa,

sprememba reliefa, povečanje erozijskih

procesov itd.)

Vir: Dekleva, 1992; Gozdarski inštitut Slovenije, 2009


- 57 -

4 TURIZEM V SLOVENIJI

4.1 Zgodovina turizma

4.1.1 Razvoj turizma v svetu

Prve dokumentacije o turizmu segajo v 15. stoletje pr. n. št. (Egipt), ostanki

počivališč ob poteh pa v 4. tisočletje pr. n. št., medtem ko so prvi pisni dokumenti iz

časa grško-rimske kulture, ko so spoznavali preročišča, termalna kopališča ter

olimpijske igre (Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, 2010).

V srednjem veku so bili razširjeni lovski pohodi, viteški turnirji in romanja. Pri

romanjih gre za verski turizem in predstavlja najstarejšo obliko organiziranega

študijskega potovanja ter obenem prvo obliko množične motivacije ljudi za

potovanja. Tako so Egipčani imeli na primer Amonovo svetišče, Rimljani svetišče v

čast Diani, muslimani Meko in Medino ter Judje Jeruzalem. Romanja so pogosto

potekala do ohranjenih relikvij oziroma k podobam Marije (Nazaret, Betlehem,

Lourdes, Lorett), Jezusa (Jeruzalem) in svetnikov (Assisi – Frančišek Ašiški, Padova

– Anton Padovanski, Santiago de Compostela – sv. Jakob) (Višja strokovna šola za

gostinstvo in turizem Bled, 2010).

Obdobje med 17. in 19. stoletjem predstavlja obdobje luksuznega organiziranega

turizma (francoska riviera, Schwarzwald). V Londonu je bil leta 1774 odprt prvi

hotel, Thomas Cook je leta 1841 pričel z organiziranimi prevozi z vlaki na prireditve,

leta 1845 pa je ustanovil turistično agencijo Cook&Son (Višja strokovna šola za

gostinstvo in turizem Bled, 2010).

V obdobju med obema svetovnima vojnama je bila pri razvoju turizma aktivna

tudi država, leta 1924 pa je bila ustanovljena predhodnica današnje svetovne

turistične organizacije.

Po drugi svetovni vojni je turizem doživel velik razmah, na kar so med drugimi,

vplivali tudi razvoj transporta, različne reklame ter predvsem po letu 1950 razvoj

turističnih agencij (Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, 2010).


- 58 -

4.1.2 Razvoj turizma v Sloveniji

Zaradi naravnih danosti je Slovenija imela in še ima ugodne pogoje za razvoj

turizma. Za razvoj turizma so zelo pomembne prometne povezave in naše ozemlje je

sorazmerno zgodaj dobilo železniško povezavo, kar je omogočilo hitrejša potovanja.

To je bila t.i. Južna železnica, zgrajena sredi 19. stoletja, ki je povezovala progo

Dunaj−Trst in je omogočala lažje in udobnejše potovanje. Železnica je spodbudila

veselje do potovanj, saj so pred tem potovanja s kočijami bila počasna ter neudobna,

ljudje pa so morali pogosto izstopati zaradi prometnih ovir (slabe ceste in mostovi,

srečevenje z drugimi kočijami itd.) (Repe, 2008).

V razvoju turizma na Slovenskem lahko razlikujemo štiri obdobja:

1. Prvo obdobje neorganiziranega turizma, ki ne pozna posegov države in ne

turističnih organizacij (do srede 19. stoletja).

2. Obdobje po zgraditvi osnovnega železniškega omrežja in nastanek prvih

turističnih organizacij (olepševalna društva), ko država prične podpirati razvoj

turizma (od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne).

3. Obdobje med obema svetovnima vojnama (od 1918 do 1941).

4. Obdobje po drugi svetovni vojni (od 1945 dalje) (Janša−Zorn, 1996, 78−95).

Na slovenskem ozemlju so že v sedemdesetih letih 19. stoletja po vzoru nekaterih

evropskih držav (Anglija, Francija, Švica) pričela nastajati prva olepševalna

(tujskoprometna) društva, ki naj bi skrbela za lepšo podobo mest, trgov in vasi ter

strokovne organizacije, ki naj bi spodbujale strokovno izobraževanje, povezovanje

hotelirjev in gostilničarjev ter drugih, ki se ukvarjajo s turizmom. Prvo olepševalno

društvo so ustanovili v Celju leta 1871, v Kranju leta 1875, v Mariboru leta 1877,

leta 1897 na Bledu ter leta 1883 v Postojni, tako jih je bilo pred prvo svetovno vojno

33 (Repe, 2008).

Začetki organiziranega turizma pri nas so povezani predvsem z zdravilnimi

termalnimi vrelci in nekaterimi naravnimi metodami zdravljenja. V 19. stoletju je

bila z okrog 2000 gosti na leto vodilna Rogaška Slatina, kot zdravilišče se je razvijal

tudi Bled, ki pa je konec 19. stoletja dobil povsem letoviški značaj in je tik pred prvo

svetovno vojno po obisku gostov prehitel Rogaško Slatino. Novo obdobje blejskega

turizma se je pričelo s prihodom Švicarja Arnolda Riklija leta 1852, ki je načrtno


- 59 -

pričel nuditi svoje zdravstvene usluge in s tem začel z zdravstvenim turizmom na

Bledu. Leta 1895 je nasproti sedanjega hotela Park dal postaviti preprosto leseno

kopališče v švicarskem slogu in Zdravstveni zavod, kjer je imel svojo »ordinacijo«,

kuhinjo, jedilnico in upravne prostore. Za nastanitev pacientov je pod kostanjevim

parkom postavil ute, značilne za njegovo metodo zdravljenja. Zaradi vse večjega

zanimanja je leta 1899 dal zgraditi večje kopališče. Riklijevo zdravljenje je obsegalo

kopeli v jezeru in kopališču (za kopanje je uporabljal dva hladna vrelca z 10o C in

15,6o

C, poleg tega je priporočal tudi tople in parne kopeli). Obvezno je bilo tudi

sončenje na galerijah v kopališču ter sprehodi. Za sprehode si je izbral več izletniških

točk v okolici Bleda, ki jih je razdelil po težavnostnih stopnjah, ločeno za ženske in

moške. Na teh točkah je postavil igrišča za balinanje in keglanje. Dogodka, ki sta

bistveno vplivala na povečani obisk in turizem nasploh pa sta dokončanje gorenjske

železnice Ljubljana–Jesenice–Trbiž v letih 1869 in 1870, ki je Bled približala

predvsem gostom iz Hrvaške, Češke in drugih vzhodnih delov bivše monarhije ter

Turske železnice preko Beljaka–Jesenic–Bleda–Bohinjske Bistrice do Trsta v letu

1906, ki pa je Bled povezala s srednjo in zahodno Evropo (Benedik, 2003).

Zgodaj se je razvil turizem povezan z obiskom kraških jam in Cerkniškega jezera.

Pred prvo svetovno vojno je Postojnsko jamo obiskalo že 40.000 obiskovalcev letno.

Velik pomen je imel razvoj planinstva in sorazmerno zgodaj je bilo planinstvo

organizirano v društvu, ki je bilo sprva nemško. Leta 1893 smo dobili Slovensko

planinsko društvo, leta 1895 pa je pričel izhajati Planinski vestnik (Janša, 1968, 73–

78).

V zadnji četrtini 19. stoletja je vedno bolj v ospredje stopal letoviški turizem, ki je

omogočil, da so se pričeli v turizem vključevati tudi nekateri manjši kraji, ki niso

imeli kraških jam ali termalnih vrelcev, temveč so lahko ponudili naravne lepote

samih krajev in okolice z ugodnim podnebjem (Mozirje, Kranjska Gora, Begunje,

Jezersko, Bovec, itd.).

V začetku 20. stoletja se je pričel razvijati zimski turizem, sprva se uveljavljat

sankanje in drsanje, kasneje pa še smučanje. Prvo športno sankališče, imenovano

Belvedere, je bilo pripravljeno leta 1909 v Bohinjski Bistrici, prav tako pa je bilo v

Bohinjski Bistrici, na Kobli, tudi prvo smučarsko središče (Janša, 1968, 154–156).


- 60 -

Poleg že omenjenega zimskega turizma in planinstva se je zelo razširilo tudi

izletništvo in kot turistični kraji so se uspešno uveljavila nekatera mesta, kot so Celje,

Maribor, Škofja Loka, Kranj in Kamnik. Ljubljana za svoje mesto kot turistični kraj

ni storila prav veliko, čeprav je bil v Ljubljani sedež Deželne zveze za pospeševanje

tujskega prometa na Kranjskem in je tam od leta 1910 delovala turistična pisarna.

Pred prvo svetovno vojno se je razvijal tudi turizem ob obali, ki se je pričel s

ponudbo zdravilnih blatnih in slanih kopeli, ki jih je nudil Portorož (Janša, 1968,

154–156).

Medtem ko država začetkov turizma ni posebej podpirala, je v drugi polovici 9.

stoletja vse bolj spoznavala gospodarski pomen turizma ter kmalu poskrbela za

zakonodajo. Leta 1897 je Kranjska dobila zakon o zdraviliščih, kopališčih in

letoviščih, leto kasneje pa je tak zakon sprejela tudi Štajerska. Vedno več se je o

turizmu poročalo v časopisih, v 19. stoletju pa so tudi že izhajali razni turistični

vodniki. Velika pridobitev je bila leta 1905 ustanovljena Deželna zveza za

pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, katere glavna dejavnost je bila

usmerjena predvsem v organizacijo novih olepševalnih (tujskoprometnih) društev in

propagandno dejavnost. Njena zasluga je bila tudi ustanovitev Zveze gostilničarskih

zadrug za Kranjsko leta 1908. Obe organizaciji sta izdajali mesečnik Promet in

gostilna. Leta 1908 je bila v Ljubljani ob kongresu slovenskih časnikarjev

organizirana pomembna turistična razstava, ki je prikazala slovenske turistične kraje.

Leta 1907 je bila ustanovljena še Deželna zveza za tujski promet na Goriškem.

Takšna zveza ji je sledila še na Štajerskem, ki je imela svoj sedež v Gradcu in je bila

nemško usmerjena (Repe, 2008).

Leta 1913 se je Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ki je

delovala kot društvo, prostovoljno razšla, nadomestil pa jo je deželni zavod

imenovan Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem (Repe, 2008).

Slovensko ozemlje je bilo pred prvo svetovno vojno že turistično razvito in je imelo

nekaj znanih turističnih krajev, zakonodajo, ki je pospeševala razvoj turizma, in več

turističnih organizacij, ki so se ukvarjale s pospeševanjem turizma. Prva svetovna

vojna pa je turizmu pri nas napravila veliko škode. Hoteli na Bledu, v Bohinju ter v

Zgornji Savinjski dolini ter tudi drugod so služili kot bolnišnice, deloma kot

vojašnice ali kot nastanitveni objekti za oficirje in vojaške pisarne (Repe, 2008).


- 61 -

Z nastankom Kraljevine SHS in novimi mejami, predvsem z rapalsko mejo, so

pomembni turistični kraji (Portorož, Škocjanske jame, Postojna, Trenta, vrsta gorskih

vrhov itd.) prišli pod Italijo, nekateri kraji (npr. Vintgar) pa so zaradi nevzdrževanja

postali nedostopni, propadli pa so tudi zimskošportni objekti v gorah.

Prva leta po vojni so tuji turisti s precejšnjim nezaupanjem prihajali v Slovenijo,

turizem ni stagniral samo zaradi propadajoče infrastrukture, temveč tudi zaradi težav

novonastale države, ki je uvedla togo vizumsko politiko za potovanja v Jugoslavijo

in šele sredi dvajsetih let so pričeli z liberalizacijo takih ukrepov (Repe, 2008).

Postopoma se je ugled Slovenije dvignil. Najbolj znan turistični kraj je bil Bled,

predvsem zato, ker so jugoslovanski kralji Karadžordževići Bled razglasili za

kraljevo poletno rezidenco. Bled je tako postal prizorišče pomembnih konferenc,

posvetovanj in političnih razgovorov. Veliko pa je k dobremu turističnemu imenu

Slovenije pripomogla slava planiške skakalnice po letu 1934, šahovski turnirji, ki so

se začeli leta 1930 v Rogaški Slatini in se nato preselili na Bled ter že od prej znani

zdraviliški kraji (Repe, 2008).

Status turističnih krajev si je pridobilo več kot sedemdeset krajev, poznani pa so bili

predvsem zdraviliški kraji in kraji s klimatskim značajem (Bled, Rogaška Slatina,

Dobrna, Rimske Toplice, Laško). Pomembno vlogo je imel tudi verski turizem

(Brezje, ki je imelo okrog 150.000 do 200.000 romarjev letno), precej je bilo razvito

tudi planinarjenje, zimski športi pa so zaostajali za modernizacijo (Repe, 2008).

Medtem ko je danes turizem precej povezan z ogledom kulturnih znamenitosti, je

bilo to za obdobje med obema vojnama manj značilno, saj v tedanjem času

spomenikov niso načrtno pritegovali v turistično dejavnost, kajti v ospredju je bilo

predvsem naravno bogastvo.

Druga svetovna vojna je razvoj turizma ponovno zavrla. Od slovenskih krajev je

»turistično« vlogo med vojno ohranil le Bled, ki so ga sprva zasedli Italijani, vendar

so se že po enem dnevu umaknili, 20. aprila 1941 pa so prišli Nemci, ki so že imeli

pripravljene načrte, katere hotele in vile bodo posamezni organi zasedli, saj je Bled

postal center nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem (Repe, 2008).

Po drugi svetovni vojni je bil turizem, tako kot vse gospodarske panoge, odvisen

od splošnih odločitev politike, velja pa, da je turizem kljub občasnim nihanjem in

krizam v Slovenji v povojnih desetletjih stalno napredoval.


- 62 -

Prvo povojno obdobje med leti 1946 in 1954 bi lahko označili kot »turizem

delavcem«. Turizem je bil v tem obdobju zaradi porušene infrastrukture, planskega

gospodarstva ter usmeritve novih oblasti v pospešeno industrializacijo potisnjen v

ozadje gospodarskih načrtov, razvoj pa so dodatno otežili še nacionalizacija,

skromen standard v prvih povojnih letih in nevšečnost novih upravljalcev. Leta 1948

je bilo okrog 400 hotelov, restavracij in gostiln podržavljenih. Tuji turisti pa so bili

po ideoloških kriterijih razdeljeni na nezaželene zahodne in zaželene vzhodne turiste.

Turizem v tem obdobju je bil izrazito sindikalno naravnan, v ospredju investicij pa so

bili obrati družbene prehrane in delavski počitniški domovi. V prvih dveh letih po

vojni je bilo v celoti obnovljenih nekaj čez sedemdeset objektov s približno 3.500

posteljami, kot prvi novi turistični objekt po vojni je bil odprt izletniški dom v Iškem

Vintgarju, ki ga je zgradilo državno gostinsko podjetje Turist (Repe, 2008).

V drugem obdobju med leti 1954 in 1962 je še vedno prevladoval sindikalni

turizem, vendar so se že nakazovale pomembne spremembe, povezane z novo

gospodarsko usmeritvijo (opustitev politike hitre in enostranske industrializacije,

večji poudarek standardu). Vzporedno s sindikalnim turizmom, ki se je z gradnjo

novih počitniških domov vztrajno širil, je pričel oživljati tudi hotelski turizem, ki je

bil namenjen predvsem tujim turistom. Z rešenim mejnim vprašanjem z Italijo so se

po letu 1954 pričeli modernizirati obmorski turistični kraji, zlasti Portorož, Piran,

Izola, Koper in Ankaran. Pravi razvoj turizma se je torej pričel konec petdesetih in v

začetku šestdesetih let, sorazmerno s prihodom tujih turistov ter počasnim

naraščanjem standarda domačih prebivalcev. V petdesetih letih se je ponovno pričel

oživljati zdraviliški turizem, ki je dolgo stagniral na predvojnih dosežkih nekaterih

najbolj elitnih zdravilišč. Komercialna turistična dejavnost se je začela oživljati v

Rogaški Slatini, Radencih, Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah, Čatežu ter

Podčetrtku (Repe, 2008).

V petdesetih letih so pričeli z gradnjo prvih žičnic in vzpenjač. Kljub skromnim

investicijam v zimski turizem je leta 1954 v Sloveniji obratovalo okrog 60 manjših

žičnic, večje na Voglu in na Pohorju. Na Krvavcu in v Kranjski Gori pa so jih

zgradili šele konec petdesetih in v začetku šestdesetih let (Repe, 2008).

Šele konec šestdesetih let se je pričel razvijati turizem kot kompleksna gospodarska

panoga, ki povezuje številne dejavnosti, od industrije, prometa in trgovine do


- 63 -

uslužnostnih dejavnosti. Sprejemljivo je postalo stališče, da v sklop razvoja turizma

sodi tudi mednarodna izmenjava turistov. Po dohodku je turizem že presegel

kmetijstvo in se pričel približevati industriji. V šestdesetih in začetku sedemdesetih

let se pojavita dve novi turistični panogi, in sicer kmečki ter kongresni turizem.

Privlačnejši je z izgradnjo novih infrastrukturnih objektov postal kamping turizem, ki

je postal privlačen ne smo za ljudi iz nižjih, temveč tudi za ljudi srednjih in višjih

slojev, ki so se v skladu s takratnimi modernim trendi »vračali nazaj k naravi«

(Repe, 2008).

V prvi polovici osemdesetih let se je slovenska oblast do turizma obnašala zelo

mačehovsko, saj ga ni upoštevala niti v srednjeročnem načrtu razvoja gospodarstva

do leta 1985. Do sprememb je prišlo v drugi polovici osemdesetih let, ko je vladala

devizna suša in je bilo potrebno začeti odplačevati tuje dolgove. Do drastičnega

upada tujskega prometa in številnih preusmeritev je prišlo z jugoslovansko krizo,

razpadom države in osamosvojitveno vojno. Da bi turizem postal ena od prioritetnih

panog, je bil načrt iz sedemdesetih let, ki pa se je pričel uresničevati z dvajsetletno

zamudo sredi devetdesetih let 20. stoletja (Repe, 2008).

V devetdesetih letih so velike strukturne spremembe prinesle privatizacija in nove,

sveže investicije. Slovenija je pričela izkoriščati prednosti geografske dostopnosti,

vedno večje število zgrajenih avtocest, olajšan prehod meja ter bližino večjih mestnih

centrov. Leta 1995 je bila ustanovljena Slovenska turistična organizacija. Na

Gospodarski zbornici Slovenije so ostali Združenje za gostinstvo in turizem,

Turistična zveza Slovenije ter Nacionalno turistično združenje (kot neke vrste elitni

klub najbolj uglednih turističnih gospodarstvenikov in strokovnjakov), oddajati pa je

pričel tudi mednarodni radio v tujem jeziku (angleščina in nemščina) (Repe, 2008).

V zadnjih petnajstih letih bi lahko med temeljne usmeritve, ki so se oblikovale

oziroma okrepile, šteli zdraviliški turizem in z njim povezan zabaviščni turizem (npr.

aqua centri), kongresni turizem, igralniški turizem in izletniški (tudi tranzitni)

turizem.

Nove priložnosti pa je slovenski turizem pridobil tudi z vstopom v Evropsko unijo,

čeprav le-ta nima neposredne turistične politike, veljajo pa posamezne usmeritve in

direktive, zavarovanja so lažja, raven uslug je standardizirana, pravna varnost pri

aranžmajih je večja, zlasti pomemben pa je prost prehod meja (Repe, 2008).


- 64 -

4.2 Turizem v Sloveniji – slika stanja

V Republiki Sloveniji se je mreža organiziranosti turizma pričela oblikovati po

letu 1991. Med leti 1996 in 2000 je delovalo samostojno Ministrstvo za turizem, od

leta 2000 dalje pa stvari na najvišji ravni potekajo v okviru Ministrstva za

gospodarstvo, kjer od leta 2004 deluje Direktorat za turizem in znotraj njega Sektor

za razvoj in promocijo turizma ter Sektor za investicijsko politiko in razvoj

poslovnega okolja.

Shema 1: Organiziranost turizma v Sloveniji

NA DRŽAVNI RAVNI

Slovenska turistična organizacija Ministrstvo za gospodarstvo

NA REGIONALNI RAVNI

NA LOKALNI RAVNI

Lokalna turistična organizacija Lokalni turistični informacijski centri

Turistična društva


- 65 -

Leta 1998 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel prvi Zakon o pospeševanju

turizma (ZPT), ki je določal pospeševanje turizma na lokalni in nacionalni ravni kot

dejavnost v javnem interesu zaradi ugodnih vplivov, ki jih ima turizem na celoten

gospodarski in družbeni razvoj (UL RS, št. 57/1998 z dne 14. 8. 1998). Leta 2003 pa

je bil sprejet Zakon o spodbujanju turizma (ZSRT), ki pravi, da ukrepe in aktivnosti

turistične politike izvajajo:

- ministrstvo, pristojno za turizem in druga ministrstva ter organi v njihovi sestavi,

- Slovenska turistična organizacija (STO) ter

- druge pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju

spodbujanja razvoja turizma in jim je bilo podeljeno javno pooblastilo za izvajanje

upravnih nalog v skladu z 12. členom tega zakona, ali delujejo na področju

spodbujanja razvoja turizma v javnem interesu pod pogoji, ki jih določa ta zakon

(Uradni list RS, št.2/2004 z dne 15. 1. 2004).

Z omenjenim zakonom so načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike

spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja v pristojnosti občine. 4.

člen Zakona o spodbujanju turizma določa: »Turistično območje je geografsko

zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja določen splet turističnih storitev

oziroma integralni turističen proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave,

rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev) zaradi katerega ga turist

oziroma turistka (v nadaljnem besedilu: turist) izbere za svoj potovalni cilj«. Občine

lahko opravljanje nalog, ki jih določa zakon na ravni turističnega območja, prenesejo

na pravne osebe, ki so pridobile status za delovanje v javnem interesu. Večinoma te

naloge opravljajo Lokalne turistične organizacije (LTO), katerih definicija je: »LTO

je poslovni sistem javno zasebnega partnerstva na lokalni ali medlokalni ravni, ki

ima promocijsko, izvedbeno/operativno in distribucijsko funkcijo. Po konceptu

destinacijskega managementa je moderno zasnovana turistična organizacija, ki

razvija in pospešuje razvoj receptivnega turizma in skrbi za kakovostno izvedbo

turističnih storitev na lokalni in medlokalni ravni« (Ministrstvo za gospodarstvo,

2010b). Zakon o spodbujanju turizma pa govori le o načinu turističnega povezovanja

na nacionalni ravni ter ravni turističnega območja, ne pa tudi o povezovanju na

regionalni ravni, ki predstavlja vmesni člen med državnimi in lokalnimi inštitucijami,


- 66 -

tako da je povezovanje turističnih subjektov na regionalni ravni danes v Sloveniji

slabo razvito.

4.3 Turistični potencial Slovenije

Naravne prvine geografskega okolja same po sebi še niso turistično pomembne,

temveč to postanejo šele potem, ko pride do povpraševanja po njih, kar pomeni, da

so naravne prvine objektivna danost, katere vrednost določajo ljudje s svojimi

turističnimi potrebami in motivi. Naravne sestavine pokrajine imajo za turizem

različen pomen, in sicer:

- zunanji doživljajski potencial (npr. fiziognomska privlačnost),

- zdravilna vrednost naravnih sestavin (npr. pitje zdravilne vode),

- primernost za rekreacijsko aktivnost,

- notranja vrednost naravnih sestavin (npr. znanstvena, poučno-vzgojna

vrednost) (Jeršič, 1985).

Po mnenju Pluta je za turizem in rekreacijo ustrezna kakovost sestavine narave

ključnega pomena, saj hkrati predstavlja turistični motiv in prostor turistične

rekreacijske dejavnosti. Po številnih kazalcih se Slovenija uvršča med evropske

države številnih naravnih vrednosti in kulturnega bogastva, biotska raznovrstnost

narave in pokrajine pa je njeno glavno naravno bogastvo (Plut, 2002).

Sestavni del pokrajine, ki povečuje njeno prvotno privlačnost, včasih pa je tudi njena

osnovna privlačnost, so družbeno privlačne prvine pokrajine. Takšno privlačnost

imajo lahko:

- kulturni in zgodovinski spomeniki,

- kulturne ustanove in prireditve,

- gospodarski objekti ter gospodarske, zabavne, športne ter druge prireditve in

ustanove.

V določeni pokrajini je pogosto več posameznih kulturnih privlačnosti, ki na

privlačnost pokrajine delujejo skupaj z naravno privlačnostjo in drugimi prvinami

turistične ponudbe (Jeršič, 1985).


- 67 -

Slovenija je kljub svoji ozemeljski majhnosti bogata tako z naravnimi znamenitostmi

kot tudi s kulturno dediščino. Za ohranjanje le-teh pa skrbijo posebne strokovne

službe (zavodi), državne in občinske upravne službe ter ustanove. Zakon o

ohranjanju narave opredeljuje širša (narodni park, regijski park, krajinski park) in

ožja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat, naravni spomenik) zavarovana

območja. Vseh zavarovanih območij je 1.379 (stanje julij 2010), od tega širših

zavarovanih območij in sicer en narodni park (Triglavski narodni park), trije regijski

(Kozjanski regijski park, Regijski park Škocjanske jame, Notranjski regijski park) in

43 krajinskih parkov, kar skupaj predstavlja okoli 12,5 % celotnega ozemlja

(Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011). Največje območje varovane narave

predstavlja Triglavski narodni park, ki se razprostira na 83.808 ha (4 % površine

Slovenije) in spada med najstarejše narodne parke.


- 68 -

Tabela 12: Turistični potencial Slovenije

I: NARAVNE PRVINE

1. Topografija:

Velikost države 20.256 km2

Št. Prebivalcev 2.025.866

Gostota poselitve 99,9 preb./km2

Delež ravninskega sveta 9,5 %

Delež hribovitega in gričevnatega sveta 72 %

Delež gorskega sveta 18,5 %

Dolžina obale 46,6 km

Dolžina obale primerne za kopanje 4,5 km

2. Klima: Celinska

Submediteranska

Gorska

3. Vode:

Površina naravnih jezer 28,6 km2

Št. krajev z mineralnimi in termalnimi izviri

vode, ki se uporablja v turistične namene 24

4. Naravne znamenitosti:

Skupna površina zavarovanih območij narave2 242.362 ha (okoli 12% vseh površin)

Narodni park 83.808 ha

II: DRUŽBENE IN KULTURNE PRVINE

1. Jezik: Slovenski

Italijanski

Madžarski

III. SPLOŠNA INFRASTRUKTURA

1. Ceste3: 38.709 km

Avtoceste 579 km

Državne ceste 6.474 km

Lokalne ceste 13.873 km

2. Železnice: 1.228 km

Elektrificirane 41 % (503 km)

Dvotirne 27 % (330 km)

3. Civilna letališča: 3

Promet potnikov (v 1000) 1.136

Vir: Statistični letopis 2008, 2008; Enciklopedija Slovenije, 1997

Opombe št. 2 in št. 3 so na strani 70.


- 69 -

4.3.1 Turistična opremljenost

»Turistična opremljenost zajema vse tiste objekte (in storitve) za zadovoljevanje

turističnih potreb, ki so nastali in ki obratujejo ter se vzdržujejo zaradi turizma. V

nasprotju s splošno infrastrukturo, ki ne nastaja samo zaradi turističnih potreb,

razlikujemo objekte turistične infrastrukture in superstrukture« (Jeršič, 1985, 32 ).


- 70 -

Tabela 13: Turistična opremljenost Slovenije, leto 2007

I. TURISTIČNE PROMETNE NAPRAVE

1. Žičnice 280

II. NAPRAVE ZA ŠPORT IN ZABAVO

1. Smučarske proge 280

2.Tekaške proge 180

3.Igralnice 16

III. OBJEKTI ZA PREHRANO IN BIVANJE TURISTOV

1. Št. ležišč v osnovnih nastanitvenih zmogljivostih 35.573

2. Št. ležišč v dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih 46.942

Nastanitev Število

sob

Število

ležišč

Št. stalnih

ležišč

Pomožna

ležišča

(v %)

Hoteli 15.221 31.383 28.518 10 %

Penzioni 710 1.822 1.673 9 %

Moteli 241 510 491 4 %

Prenočišča 281 674 625 8 %

Apartmaji 1660 6.175 4.927 25 %

Gostilne s prenočišči 792 1.858 1.733 7 %

Planinski domovi in koče 663 4.381 4.016 9 %

Delavski počitniški domovi 761 3.085 2.724 13 %

Otroški in mladinski počitniški domovi 229 1.592 1.429 11 %

Kampi 5.788 15.873 15.848 0 %

Turistične kmetije z nastanitvami 346 969 866 12 %

Zasebne sobe 2.463 7.515 6.816 10 %

Drugi domovi 142 364 360 1 %

Drugi gostinski nastanitveni obrati 684 1.979 1.948 2 %

Začasne nastanitvene zmogljivosti4 1.203 3.235 3.095 5 %

Marine 274 1.100 1.100 0 %

Vir: SURS, 2009a

______________________________________

2 meja za Krajinski park kopališča Banovci in Krajinski park vrtine in kopališča v Moravskih toplicah

ni znana (na str. 68)

3 z letom 2006 so pri objavi podatkov o cestnem omrežju upoštevane tudi javne poti (na str. 68)

4 vključeni tudi podatki za kampe


- 71 -

»Ostra oziroma jasna razmejitev med turističnim potencialom in turistično

opremljenostjo je v nekaterih primerih težka. Prvotna turistična privlačnost običajno

temelji na turističnem potencialu, kar pomeni, da je turistična opremljenost v

podrejenem razmerju do turističnega potenciala. V resnici gre za enakovredno

medsebojno razmerje, kajti gost ne potrebuje posameznih in izoliranih turističnih

storitev, temveč njihov celotni sklop. Turizem se zato ne more razvijati le na osnovi

turističnega potenciala. Posledica tega je, da se izoblikujejo turistični kraji in

turistična območja, v katerih se poleg sestavin turističnega potenciala, ki že obstaja,

razvija tudi turistična opremljenost« (Jeršič, 1985, 33).

Rečemo lahko, da sta rezultata turističnega potenciala z dodano vrednostjo

človekovega dela:

- turistični proizvod ter

- turistično področje in območje.

»Z vidika turista je turistični proizvod celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj

stalnega bivališča, do trenutka, ko se vrne vanj« (Mihalič, 2002, 69).

V kolikor turistični proizvod opredeljujemo v času, ko je turist izven kraja stalnega

bivališča, razpade na tri glavne sestavine:

· privlačnost destinacije,

· turistično zmogljivost destinacije,

· dostopnost destinacije (Mihalič, 2002).

Shema 2: Turistični proizvod

Celotni turistični

proizvod

Delni

turistični

proizvod

Vir: po Mihalič, 2002, 69

TURISTIČNI PROIZVOD

V KRAJU

BIVANJA

NA

POTI

V TURIST.

DESTINACIJI

Svetovanje

Posredovanje

Nakup športne opreme...

Prevoz

Vodenje

Oskrba

Prenočevanje

Oskrba

Animacija

Šport Spominki

***

Privlačnosti destinacije


- 72 -

Tabela 14: Celostni turistični proizvod s posamičnimi proizvodi v Sloveniji

Aktivne počitnice in oddih

- golf

- kolesarjenje

- pohodništvo

- planinarjenje

- različni zračni športi

- plavanje

- vodni šport in rekreacija

- jahanje

- zimski športi in radosti

- lov in ribolov

Mesta in kultura

- bogata dediščina starih mest in trgov,

gradov in cerkva

- odkrivanje šeg in navad na trgih in v

mestih ter na gradovih

- muzeji in galerije

- pestro festivalsko dogajanje

- glasba, ples, gledališče, film

Naravno okolje, ekoturizem in turizem v

vaseh

- narodni, naravni in krajinski parki

Slovenije

- matični Kras in kraški pojavi

- gostoljubje na turističnih kmetijah

- edini ohranjeni, od leta 1888 zaščiten

pragozd v Evropi

- širni gozdovi in bistrost voda

- približanje rastlinskemu in živalskemu

svetu

Gastronomija

- različnost okusov v 24 gastronomskih

regijah s 141 tipičnimi jedmi

- pestre oblike sodobnih nadgraditev

gastronomske dediščine

- ponudba v gostilnah, restavracijah,

turističnih kmetijah in v osmicah

- 3 vinorodne dežele z vinskimi kletmi in

vinskimi cestami

- gastronomske prireditve

Zdravje in dobro počutje - dobro počutje (wellness) v Sloveniji

- zdravstveni zdraviliški programi


- 73 -

slovenskih zdravilišč in zdravstvenih

ustanov

Poslovni turizem

- kongresi in konference v Sloveniji

- poslovna in družabna srečanja v Sloveniji

- »incentive« programi v Sloveniji

- politična in protokolarna srečanja v

Sloveniji

- ponudba za poslovneže v Sloveniji

- sejmi in prireditve

Zabaviščni turizem

- zabava in zabavni programi v igralnicah

- zabava in oblike družabnosti na veselicah

v mestih in v vaseh

- zabavne igre

- zabavna druženja

Sestava dveh dodatnih celostnih turističnih proizvodov v razvoju s posamičnimi proizvodi

Ponudba za zahtevnejše

- ekskluzivna ponudba namestitev

- ekskluzivni dogodki

- ekskluzivne znamenitosti

- ekskluzivna kulinarika, restavracije in

vinske kleti

Ponudba za mlade

- namestitvena ponudba za mlade

- šport in rekreacija za mlade

- kampi, kolonije in šole v naravi za mlade

- kulturni in družabni dogodki za mlade

- odkrivanje Slovenije za mlade

Vir: Slovenia.info, 2009b

Leta 1994 je dr. Janez Sirše izdelal Strateški načrt trženja slovenskega turizma

»Slovenski Tourplan«, v katerem je slovensko turistično ponudbo razdelil na pet

turističnih področij:

1. Zdravilišča,

2. Obala in Kras,

3. Gore in Jezera,

4. Mesta in

5. Podeželje.


- 74 -

Razdelitev slovenske turistične ponudbe na turistična področja naj bi prispevala k

večji prepoznavnosti Slovenije in izboljšanju konkurenčnosti ponudbe.

Pet turističnih področij je pri izdelavi Strategije slovenskega turizma 2002−2006

upošteval tudi dr. Bogomir Kovač s sodelavci, prav tako pa je bil Strateški načrt

trženja turizma osnova za sprejem Resolucije o strateških ciljih na področju razvoja

turizma v Republiki Sloveniji, ki jo je sprejel Državni zbor leta 1995. Leta 2006 je

slovenska vlada izdala Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje

2007−2011 (RNUST 2007−2001), ki pa na podlagi analize okolja določa sledeča

temeljna področja turistične ponudbe, ki so že opisana v tabeli številka 14:

· aktivne počitnice (zimski in poletni športi),

· mesta in kultura,

· turizem na podeželju in ekoturizem,

· narava,

· hrana in pijača,

· zdravje in dobro počutje,

· poslovni turizem,

· zabava in igralništvo,

· ponudba za zahtevnejše (ponudba z visoko dodano vrednostjo za premožne

goste),

· ponudba za mlade (Slovenia.info, 2010a).

Turistično območje pa je »geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki

ponuja določen splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (od

storitev prenočevanja, prehrane zabave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in

ostalih storitev), zaradi katerega ga turist oziroma turistka izbere za svoj potovalni

cilj« (Uradni list, 2011, citirano 21. 2. 2011).


- 75 -

Tabela 15: Turistična območja Slovenije

1. Julijske Alpe

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča

Smučišča Rekreacija

v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

1 x

termalno

zdravilišče

11 x

pohodništvo

smučanje

vodni športi

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

60 x

pohodništvo

15 x ogledi

4 x pot

dediščine

hotel:

- 2 x 5*

- 32 x 4*

- 27 x 3*

- 4 x 2*

depandansa

motel,

penzion

gostišče

apartma

počitniško

stanovanje

počitniška

hiša

počitniški

dom

zasebne

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

2. Ljubljana in okolica


- 76 -

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

1 x

klimatsko

zdravilišče

0

pohodništvo

smučanje

vodni športi

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

8 x

pohodništvo

12 x ogledi

1 x

nordijska

hoja

hotel:

- 1 x 5*

- 8 x 4*

- 8 x 3*

- 8 x 2*

- 2 x 1*

motel

penzion

gostišče

apartma

počitniška

hiša

mladinski

dom

zasebne

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

3. Obala in Kras

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

1 x

zdravilišče

1 x

zdravilišče

in termalno

3 x

pohodništvo

smučanje

vodni športi

navtika

kolesarjenje

55 x

pohodništvo

12 x ogledi

8 x pot

dediščine

hotel:

-5 x 5*

- 27 x 4*

- 40 x 3*

- 6 x 2*


- 77 -

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

kopališče

1 x

termalno

kopališče

golf

ribolov

jahanje

3 x

nordijska

hoja

106 x

vinska cesta

penzion

gostišče

apartma

počitniška

hiša

počitniški

dom

mladinski

dom

zasebne

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

4. Maribor in Pohorje z okolico

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

1 x

zdravilišče

1 x

zdravilišče

in termalno

kopališče

1 x

termalno

kopališče

9 x

pohodništvo

smučanje

vodni športi

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

40 x

pohodništvo

12 x ogledi

1 x

nordijska

hoja

9 x vinska

cesta

hotel:

-1 x 5*

- 11 x 4*

- 22 x 3*

- 3 x 2*

motel

penzion

gostišče

apartma

počitniška

hiša

mladinski

dom

zasebne


- 78 -

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

5. Carniola

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

1 x

termalno

kopališče

1 x naravni

zdravilni

park

5 x

pohodništvo

smučanje

vodni športi

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

25 x

pohodništvo

10 x ogledi

2 x

nordijska

hoja

5 x pot

dediščine

hotel:

- 1 x 4*

- 6 x 3*

- 1 x 2*

penzion

gostišče

apartma

počitniška

hiša

mladinski

dom

zasebne

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

6. Savinjska

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve


- 79 -

kopališča

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

4 x

zdravilišče

in termalno

kopališče

1 x

zdravilišče

1 x

termalno

kopališče

3 x

pohodništvo

smučanje

vodni športi

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

60 x

pohodništvo

12 x ogledi

2 x pot

dediščine

5 x vinska

cesta

hotel:

- 24 x 4*

- 12 x 3*

- 3 x 2*

motel

penzion

gostišče

apartma

počitniška

hiša

mladinski

dom

zasebne

sobe

planinski

dom

(koča),

kamp

7. Dolenjska, Bela Krajina in Posavje

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

3 x

zdravilišče

1 x

pohodništvo

smučanje

vodni športi

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

79 x

pohodništvo

18 x ogledi

8 x pot

dediščine

20 x vinska

cesta

hotel:

-1 x 5*

- 14 x 4*

- 5 x 3*

- 2 x 2*

penzion

gostišče

apartma

počitniška


- 80 -

hiša

mladinski

dom

zasebne

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

8. Pomurje

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti,

naravni

parki)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

2 x

zdravilišče

in termalno

kopališče

1 x

zdravilišče

3 x

termalno

kopališče

0

pohodništvo

kolesarjenje

golf

ribolov

jahanje

12 x

pohodništvo

1 x ogledi

1 x

kolesarjenje

15 x

nordijska

hoja

3 x vinska

cesta

hotel:

-1 x 5*

- 5x 4*

- 4 x 3*

- 1 x 2*

motel

penzion

gostišče

apartma

počitniška

hiša

mladinski

dom

zasebne

sobe

planinski

dom (koča)

kamp

9. Zasavje


- 81 -

Naravna

dediščina

Kulturna

dediščina

Zdravilišča

in

termalna

kopališča


v naravi

Tematske

poti

Možnost

nastanitve

DA

(naravne

znamenitosti)

DA

(kulturno-

zgodovinske

znamenitosti,

sakralne

znamenitosti,

arhitekturne

znamenitosti,

muzeji)

2 x

termalno

kopališče

3 x

pohodništvo

smučanje

kolesarjenje

ribolov

jahanje

6 x

pohodništvo

hotel:

- 1 x 3*

penzion

gostišče

planinski

dom

(koča),

Izdelala: N. Plankl

Vir: Slovenia.info, 2009a

V Sloveniji se na nacionalni ravni (STO) načeloma trži devet turističnih regij

(območij), in sicer so poimenovane: Julijske Alpe, Ljubljana in okolica, Obala in

Kras, Maribor in Pohorje z okolico, Carniola, Savinjska, Dolenjska, Bela krajina in

Posavje, Pomurje ter Zasavje.

Glavni namen oblikovanja in trženja pokrajinskih turističnih proizvodov je povečati

prepoznavnost Slovenije po njenih lokalnih značilnostih ter enakomernem

regionalnem razvoju turizma (Slovenia.info, 2010e).

Iz tabele »Turistična območja Slovenije« je razvidno, da so pomembni deli slovenske

turistične ponudbe naravna in kulturna dediščina, zdravilišča in termalna kopališča,

številne tematske poti ter možnost aktivnega preživljanja prostega časa.

V vseh devetih turističnih regijah so turistom na voljo zdravilišča in/ali termalna

kopališča. Največ jih je v Savinjski (Terme Dobrna, Thermana Laško, Terme

Topolšica, Terme Olimia, Zdravilišče Rogaška, Terme SPA Rogaška, Aqua Roma

Rimske Toplice) in Pomurju (Terme Lendava, Terme 3000, Moravske Toplice,

Zdravilišče Radenci, Terme Banovci, Terme Vivat, Bioterme Mala Nedelja), sledijo


- 82 -

Obala in Kras (Terme&Wellness Lifeclass Portorož, Telaso Strunjan, Debeli Rtič),

Maribor in Pohorje z okolico (Terme Zreče, Terme Ptuj, MRC Fontana), Dolenjska,

Bela Krajina in Posavje (Terme Čatež, Terme Dolenjske toplice, Terme Šmarješke

toplice), Carniola (Terme Snovik, Tunjice), Zasavje (Medijske toplice, Bazen

Njivice), Julijske Alpe (Živa Wellness Bled) ter Ljubljana in okolica (Rakitna).

V sedmih turističnih regijah pa lahko gostje smučajo na smučiščih, ki jih delimo na

glavne, regionalne in lokalne športno-turistične centre. Med glavne turistične centre

se uvrščajo Vogel, Kanin, Kranjska Gora, Krvavec, Mariborsko Pohorje in Areh ter

Rogla. Največ glavnih turističnih centrov je v turistični regiji Julijske Alpe, in sicer

Vogel, Kanin in Kranjska Gora, sledi Maribor in Pohorje z okolico, kjer se nahajata

Mariborsko Pohorje in Areh ter Rogla in Carniola s Krvavcem.

Kot bo razvidno v nadaljevanju pri analizi nastanitvenih zmogljivosti, se največ

gostov odloča za hotelske namestitve. Gostje lahko izbirajo med namestitvenimi

kapacitetami različnih cenovnih razredov. Največ je hotelov s tremi in štirimi

zvezdicami, precej manj pa je hotelov s petimi, dvema in eno zvezdico.

Leta 2009 je Jože Kos Grabnar izdelal Predlog členitve Slovenije na turistične

pokrajine in območja. Pri izdelavi predlagane regionalizacije je upošteval regionalne

in druge značilnosti predelov Slovenije, ki so pomembne z vidika turizma. Podatki in

informacije se nanašajo na naravne značilnosti (naravnogeografske regije, krajinska

območja, območja nacionalnih, regijskih, krajinskih parkov) in kulturne značilnosti

(območja razprostranjenosti narečij, arhitekturne regije, območja ljudske noše na

podeželju, pomembnejša območja kulturne dediščine). Izdelani predlog je Slovenijo

razčlenil na 15 turističnih pokrajin in območij:

1. Slovenska Istra (različica: Obala),

2. Kras,

3. (Slovenska) Goriška (različica: Posočje),

4. Idrijsko – Cerkljansko (različica: Cerkljansko),

5. Gorenjska,

6. Ljubljana,

7. Notranjska,

8. Dolenjska,

9. Bela Krajina,


- 83 -

10. (Spodnje) Posavje,

11. Zasavje,

12. Savinjska,

13. (Slovenska) Koroška,

14. Podravje (različici Podravska Štajerska, Dravorje),

15. Pomurje (različica: Prekmurje in Prlekija).

Shema 3: Predlog turistične regionalizacije Slovenije

Vir: Delovni zvezki sde, 2010

Glavni problemi slovenske turistične ponudbe so njena nepovezanost in

razdrobljenost ter konkurenčnost (tekmovalnost) med posameznimi turističnimi kraji

oziroma območji. Še vedno pa problem slovenskega turizma predstavlja slaba

prepoznavnost tako Slovenije kot države kot tudi Slovenije kot turistične destinacije.

Turisti Sloveniji ne ne razlikujejo od ostalih vzhodnoevropskih destinacij. Pogosto jo

povezujejo z Vzhodno Evropo oziroma z Balkanom, z neprivlačno ponudbo, nizkimi

cenami in s tem povezano slabšo kakovostjo ponudbe, ne razlikujejo je od ostalih

vzhodnoevropskih destinacij, nerazvito osnovno in turistično infrastrukturo in

superstrukturo po obsegu, kapacitet, kakovosti in privlačnosti (Slovenia.info, 2009b)


- 84 -

4.3.2 Turistični promet

Prvi uradno evidentirani podatki o številu turistov v Sloveniji segajo v leto 1928,

medtem ko so bili podatki o številu prenočitev v Sloveniji prvič zapisani leta 1934.

Leto 1939 je bilo najuspešnejše predvojno turistično leto, ko je v Sloveniji letovalo

210.942 turistov. Ustvarili so 1.116.765 prenočitev in ostali na letovanju v povprečju

5,3 dni. Od tega je na domače prenočitve odpadlo 75 % na tuje pa 25 % vseh

prenočitev (Ministrstvo za gospodarstvo, 2010b).

V nadaljevanju naloge so pri analizi turističnega prometa in nastanitvenih

zmogljivosti uporabljeni statistični podatki iz Statističnih letopisov (pregled turizma),

ki jih izdaja Statistični urad Republike Slovenije.

Nihanja v turističnem prometu Slovenije v petindvajsetletnem obdobju 1982 –

2007 kažeta naslednji tabeli:

Tabela 16: Prihodi turistov v Sloveniji v izbranih letih

Leto Skupno št. turistov

(v 000) Stopnje rasti

1982 2360

1983 2351 -0,4

1984 2575 9,5

1985 2753 6,9

1986 2821 2,5

1987 2734 -3,1

1988 2724 -0,4

1989 2663 -2,2

1990 2537 -4,7

1991 1525 -39,9

1992 1367 -10,4

1993 1450 -4,1

1994 1579 6,1

1995 1577 0,1

1996 1658 5,1


- 85 -

1997 1823 9,9

1998 1799 -1,3

1999 1750 -2,7

2000 1957 11,8

2001 2086 6,6

2002 2162 3,6

2003 2246 3,9

2004 2341 4,2

2005 2395 2,3

2006 2485 3,8

2007 2681 7,9

Vir: SURS, 2009d

Tabela 17: Prenočitve turistov v Sloveniji v izbranih letih

Leto Skupno št. prenočitev

(v 000) Stopnje rasti

1982 7304

1983 7426 1,7

1984 8095 9,0

1985 8822 9,0

1986 9213 4,4

1987 9044 -1,8

1988 8808 -2,6

1989 8510 -3,4

1990 7956 -6,5

1991 4886 -38,6

1992 5098 4,3

1993 5385 5,6

1994 5866 8,9

1994 5883 0,3

1996 5832 -0,9

1997 6384 9,5

1998 6295 -1,4

1999 6057 -3,4

2000 6719 10,9

2001 7130 6,1

2002 7321 2,7


- 86 -

2003 7503 2,5

2004 7589 1,1

2005 7573 -0,2

2006 7722 2,0

2007 8261 7,0

Vir: SURS, 2009d

Po podatkih za 25-letno obdobje (od leta 1982 do leta 2007) je bilo leto 1986

najuspešnejše turistično leto glede na število prihodov in prenočitev turistov.

Močan upad turističnega obiska je viden po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in

dogodkih povezanih s tem (desetdnevna vojna in drugi politični dogodki). Delež

prihodov in prenočitev tujih turistov5 je leta 1991 glede na leto 1990 upadel za kar 73

%.

Upad števila prihodov in prenočitev turistov po osamosvojitveni vojni je tudi

posledica manjšega števila turistov z območja nekdanje Jugoslavije, saj se je njihovo

število leta 1991 zmanjšalo za 44 %, število nočitev pa za 28 %. Vzroke za manjši

obisk Slovenije ne samo od leta 1990 dalje, temveč kot nekateri avtorji opozarjajo, že

od leta 1985 dalje, je potrebno iskati med drugim tudi v neustrezni ponudbi našega

turističnega gospodarstva, preslabi promociji ter v neprimerni orientaciji na slovenski

in tudi tuje trge.

Pomembno vlogo sta odigrali tudi kupna moč ter višina cen. Od leta 2000 se

turistični obisk počasi približuje številu prihodov oziroma prenočitev turistov pred

osamosvojitveno vojno. Leta 2001 je število nočitev prvič v samostojni Sloveniji

preseglo mejo sedem milijonov. Na izboljšanje rezultatov je poleg umiritve razmer

na doslej nemirnem Balkanu vplivalo tudi povečanje investicij v turizmu

(Ministrstvo za gospodarstvo, 2010b).

Leta 2007 je bilo zabeleženih 2.681.178 prihodov turistov oziroma 7,9 % več

prihodov kot leta 2006 in 11,9 % več prihodov kot leta 2005. Delež števila domačih

___________________________

5 Turisti iz držav nekdanje Jugoslavije so po uradni statistiki do vključno leta 1991 šteti med domače

turiste, od leta 1992 dalje pa med tuje turiste. Pri lastnih izračunih so v vseh obravnavanih letih

obravnavani kot tuji turisti.


- 87 -

turistov v zadnjih nekaj letih ostaja na enaki ravni in je leta 2007 znašal 34,7 %,

medtem ko se število prihodov tujih turistov povečuje.

Razlog, da delež števila domačih turistov ni višji, je potrebno iskati tudi v temu, da

se je z višanjem povprečnega dohodka domačih turistov in odprtostjo Slovenije

veliko slovenskih turistov usmerilo na tuje trge.

Grafikon 2: Dinamika števila prenočitev turistov v Sloveniji v izbranih letih

Vir: SURS, 2009d

Dinamiko števila prenočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji v izbranih letih

prikazuje gornji grafikon, iz katerega je razviden velik upad števila prenočitev tujih

turistov po osamosvojitveni vojni (glej opombo 5 na strani 86), tudi zaradi upada

turistov z območja nekdanje Jugoslavije, medtem ko je od leta 1995 že vidna

konstantna rast prenočevanj tujih turistov. Kot že zapisano, je na to vplivala

stabilizacija razmer na Balkanu. Slovenija je delno tudi z vstopom v EU povečala

svojo prepoznavnost, povečala pa se je tudi raznolikost ponudbe slovenskega

turizma.

Najštevilčnejši gostje v Sloveniji so Italijani, Avstrijci, Nemci, Britanci in Hrvati, ki

pa se znotraj države usmerjajo v določeno vrsto krajev. Tako so v Sloveniji Italijani

najštevilčnejši v obmorskih, Avstrijci v zdraviliških ter Nemci, Britanci in Hrvati v

gorskih turističnih krajih.

0

1000000

2000000

3000000

4000000

5000000

6000000

7000000

8000000

9000000

10000000

198

2

198

4

198

6

198

8

199

0

199

2

199

4

199

6

199

8

200

0

200

2

200

4

200

6

Število prenočitev

Število prenočitev

Skupaj

Domači turisti

Tuji turisti


- 88 -

Grafikon 3: Turisti v Sloveniji po narodni pripadnosti, leto 2007

Vir: Statistični letopis 2008, 2008

V zadnjih nekaj letih se povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji znižuje in

znaša v povprečju 3,1 dni. Domači gostje so leta 2007 v povprečju bivali 3,6 dni, tuji

pa 2,8 dni. Povprečno največ dni gostje preživijo v zdraviliških krajih (4,2 dni),

sledijo obmorski kraji (3,7 dni), gorski kraji (2,9 dni), drugi turistični kraji (2,1 dni)

ter glavno mesto Ljubljana (1,9 dni). Najdlje so se zadržali Britanci (povprečno 3,5

dni), Avstrijci (povprečno 3,2 dni), Nemci (povprečno 3 dni), Hrvati (povprečno 2,8

dni) ter Italijani (povprečno 2,5 dni).

Za manjše povprečno število prenočitev na turista v Sloveniji je več razlogov. Tako

domači kot tuji turisti se odločajo za krajši oddih v Sloveniji. Ravno tako pa se

povečuje tudi delež turistov, ki v Sloveniji prenočijo na poti v neko drugo državo

(Ministrstvo za gospodarstvo, 2009b).

Turisti po narodni pripadnosti

Domači gostje34%

Italija

14%Nemčija

8%

Avstrija

8%

Hrvaška4%

Velika Britanija

3%

Ostali

29%

Domači gostje

Italija

Nemčija

Avstrija

Hrvaška

Velika Britanija

Ostali


- 89 -

Grafikon 4: Povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji, leto 2007


Iz analize turističnega prometa je razvidno sledeče:

- delež domačih gostov že nekaj let ostaja na enaki ravni (35%), delež tujih

gostov pa se povečuje

- povprečna doba bivanja gostov se znižuje in znaša 3,1 dni

- tuji turistični tokovi v Slovenijo prihajajo predvsem iz Italije, Avstrije,

Nemčije, Velike Britanije in Hrvaške

- znotraj države se turisti usmerjajo v določeno vrsto turističnih krajev. Tako so

Italijani najštevilčnejši v obmorskih, Avstrijci v zdraviliških ter Nemci,

Britanci in Hrvati v gorskih turističnih krajih.

4.3.3 Nastanitvene zmogljivosti

V slovenski turistični dejavnosti deluje nekaj večjih poslovnih sistemov, medtem

ko je na drugi strani veliko število malih ponudnikov, ki delujejo kot srednje velika

3,1

1,9

4,2

3,7

2,9

2,1

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

Št. dni

Skupaj Glavno

mesto

Zdraviliškikraji

Obmorski

kraji

Gorski kraji Drugi

turističnikraji

Vrsta turističnega kraja

Povprečna doba bivanja


- 90 -

in mala podjetja ali samostojni podjetniki (teh je v turizmu kar 98 %) (Turistična

zveza Slovenije, 2009b).

S pregledom števila turističnih sob in ležišč želim pokazati zmogljivost turističnih

nastanitvenih objektov in njihovo strukturo.

V turističnih nastanitvenih objektih je bilo leta 2007 turistom na voljo 31.464 sob,

kar je za 7,3 % manj sob kot leta 1990 (33.937). V osnovnih nastanitvenih objektih je

bilo 16.970 sob, kar predstavlja 53,9 % vseh sob, od tega pa jih je bilo v hotelih kar

48,4 %.

Turistom je bilo istega leta na voljo 82.515 ležišč, od tega 43,1 % v osnovnih in 56,9

% v dopolnilnih turističnih nastanitvenih objektih. Po podatkih Eurostata se je leta

2007 Slovenija po številu ležišč na 1000 prebivalcev uvrščala pod povprečje EU, saj

je v Sloveniji na voljo 34 ležišč na 1.000 prebivalcev, v EU pa 55 na 1.000

prebivalcev. V primerjavi s sosednjimi državami je za njo Madžarska z 31 ležišči na

1.000 prebivalcev, največ ležišč je na voljo v Avstriji, kjer je 114 ležišč na 1.000

prebivalcev, sledi Hrvaška s 109 ležišči na 1000 prebivalcev ter Italija s 75 ležišči na

1.000 prebivalcev (Eurostat, 2011).

Med posameznimi vrstami turističnih krajev obstajajo občutne razlike v zmogljivosti

nastanitvenih objektov in njihovi strukturi. Z največ turističnimi bivalnimi

kapacitetami razpolagajo v gorskih krajih (28 % vseh sob, 32,8% vseh ležišč),

obmorskih krajih (24,7 % vseh sob, 25,4 % vseh ležišč) in zdraviliških krajih (20,7

% vseh sob, 18,8 % vseh ležišč), sledijo drugi turistični kraji, glavno mesto Ljubljana

in drugi kraji (SURS, 2009e).

Število turističnih ležišč se je v obdobju med leti 1990−1995 zmanjšalo za 20 %.

Zmanjšalo se je predvsem število turističnih ležišč v dopolnilnih zmogljivostih, kar

je bila posledica procesa privatizacije, gospodarskih težav organizacij, ki so reševale

svoje probleme tudi s prodajo počitniških domov, spremenjene zakonodaje, manjšega

interesa sobodajalcev za oddajanje turističnih sob in propadanje nekoč uglednih

hotelov (Zorko, 1999).

Za Slovenijo je značilna izrazita sezonska komponenta, saj je največ turističnih

nočitev ustvarjenih v mesecu juliju in avgustu. Leta 2007 je bilo v teh dveh mesecih

ustvarjenega kar 35,3 % celotnega letnega turističnega obiska.


- 91 -

Grafikon 5: Prenočitve turistov v Sloveniji po mesecih, leto 2007


Največ turistov je bilo nastanjenih v hotelih (62,9 %), sledili so kampi (13,4 %),

apartmaji (8,1 %), zasebne sobe, drugi gostinski nastanitveni objekti ter penzioni.

Med slovenskimi turističnimi kraji so največji obisk zabeležili gorski kraji, sledili so

zdraviliški kraji ter obmorski kraji, medtem ko je bilo največ turističnih nočitev

zabeleženih v zdraviliških krajih (32,1 %), sledili so obmorski (24,1 %) in gorski

kraji (23,6 %) (SURS, 2009e).

Povprečna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti znaša 27,4 %. Osnovne

zmogljivosti dosegajo 42,4 % zasedenost, medtem ko so dopolnilne nastanitvene

zmogljivosti slabše izkoriščene, saj se zasedenost suče okrog 16 %, kar je posledica

sezonskosti oziroma zasedenosti samo v določenem delu leta. Najbolje so

izkoriščene hotelske nastanitve, in sicer 45,4 %. Več gostov se odloča za nastanitev v

osnovnih zmogljivostih. Tako je bilo leta 2007 v osnovnih nastanitvenih

zmogljivostih ustvarjenih 5,5 milijona nočitev, v dopolnilnih pa 2,7 milijona.

Osnovnih nastanitvenih zmogljivosti se poslužuje več tujih gostov kot domačih,

medtem ko v dopolnilnih ustvarijo domači gostje več nočitev.

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

Št. prenočitev

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII.

Mesec

Prenočitve po mesecih

Skupaj

Domači gostje

Tuji gostje


- 92 -

Iz analize nastanitvenih zmogljivosti je razvidno sledeče:

- turistom je na voljo največ ležišč v gorskih turističnih krajih, sledijo jim

obmorski in zdraviliški kraji

- prevladujejo ležišča v dopolnilnih turističnih namestitvah (57 %).

- povprečna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti je 27 %. Pri osnovnih

zmogljivostih dosega zasedenost 42 %, medtem ko so dopolnilne

nastanitvene zmogljivosti slabše izkoriščene saj je zasedenost okoli 16 %.

Najbolje so izkoriščene hotelske nastanitve (45 %).

- več gostov se odloča za nastanitev v osnovnih nastanitvenih zmogljivostih,

saj je bilo v osnovnih nastanitvenih zmogljivostih ustvarjenih 5,5 milijona

nočitev, v dopolnilnih pa 2,7 milijona.

- osnovnih nastanitvenih zmogljivosti se poslužuje več tujih gostov, v

dopolnilnih pa je več domačih gostov.

- izrazita je sezonska komponenta z viškom ustvarjenih nočitev v mesecu juliju

in avgustu.


- 93 -

5 SLOVENSKI TURIZEM V POGOJIH GLOBALIZACIJE

Slovenija se od 90. let dalje pospešeno vključuje v svetovne gospodarske tokove,

z vstopom v Evropsko unijo pa se je vključila v mednarodno konkurenco, ki jo

narekuje globalizacija (Klemenčič, 1999, 45−52).

V nadaljevanju bom s posameznimi primeri poskušala potrditi tezo, da globalizacija

pozitivno vpliva na razvoj slovenskega turizma, vendar pa po mojem mnenju

Slovenija še vedno premalo izkorišča možnosti, ki jih nudi globalizacija.

Predstavljeni so vplivi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, uporaba internetne

tehnologije, prihod nizkocenovnih prevoznikov in tujih hotelskih verig ter naložbe v

turizem »neturističnih« podjetij.

5.1 Turistična politika v Evropski uniji

EU je najpomembnejša svetovna turistična regija. Turistična industrija EU, ki jo

sestavlja okoli dva milijona predvsem malih in srednje velikih podjetij, ustvari 4%

skupnega BDP-ja ter 4 % delovnih mest, kar predstavlja okoli osem milijonov vseh

delovnih mest EU. Ker pa je turizem pomembno povezan tudi z ostalimi

gospodarskimi dejavnostmi, se indirektni vpliv turizma na BDP in zaposlovanje še

poveča ter tako predstavlja 11 % celotnega BDP-ja in 12 % vseh delovnih mest v

EU.

Evropska komisija kot izvršilni organ EU lahko pripravlja predloge zakonodajnih

aktov o katerih nato odločata Evropski parlament in Svet EU. V okviru Evropske

komisije deluje Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo, ki je med drugim

pristojen tudi za področje turizma (Enota za turizem).

Evropska komisija je leta 2006 sprejela dokument »Prenovljena EU turistična

politika: k tesnejšemu partnerstvu za evropski turizem«, s katerim bi pomagala

turističnemu gospodarstvu, da se lažje sooči z izzivi, kot so staranje prebivalstva,

naraščajoča konkurenca, povpraševanje po specializiranih oblikah turizma ter


- 94 -

potreba po razvoju trajnostnih in okolju prijaznih proizvodov in storitev (Turistična

zveza Slovenije, 2009b).

Tabela 18: Osnovna področja turistične politike EU

Pomembni ukrepi, ki zadevajo turizem:

- izboljšanje zakonodaje

- usklajevanje politik

- izboljšanje porabe razpoložljivih

evropskih finančnih inštrumentov

Spodbujanje trajnostnega razvoja turizma:

- Agenda 21 za turizem

- konkretne aktivnosti spodbujanja

trajnostnega razvoja

Povečanje razumevanja in prepoznavnost

turizma:

- izboljšanje razumevanja evropskega

turizma

- spodbujanje promocije evropskih

destinacij

- izboljšanje prepoznavnosti turizma

(skupni cilj)

Vir: po Turistična zveza Slovenije, 2009b

Z Lizbonsko pogodbo, ki je bila podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni in je

pričela veljati 1. decembra 2009 je turistična politika deležna posebne pravne

podlage, saj do sedaj ta politika ni bila posebej vključena v pogodbe.

S pričetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe ima turistična politika pravno podlago v

novem naslovu XXI »Turizem«, kjer novi člen 176B med drugimi navaja, da EU

dopolnjuje ukrepe držav članic na področju turizma, predvsem s spodbujanjem

konkurenčnosti podjetij EU na tem področju (Europa Institute of Leiden University,

2009).

Začetki oziroma prva pravila o politiki članic Evropske skupnosti (ES) na področju

turizma segajo v leto 1982 in vsebujejo naslednjih pet področij turističnega

delovanja:

- svoboden pretok turistov,

- delovne razmere v turistični industriji,

- transportna politika in turizem,

- varstvo kulturne dediščine ter


- 95 -

- regionalni razvoj

(Koprivnikar Šušteršič, 2002).

V preteklosti so na razvoj turizma v EU najbolj vplivali:

- uveljavljanje temeljnih načel svobodnega pretoka in evra kot skupne valute

(cenovna preglednost, nižji transakcijski stroški),

- usklajevanje skupne evropske politike predvsem na področju standardizacije

(kakovosti), medregionalnega razvoja in spodbujanje malih in srednjevelikih

podjetij,

- širitev EU na Srednjo in Vzhodno Evropo ter povečevanje ekonomskega,

poslovnega in turističnega prostora (Kovač, 2000).

Prvič v zgodovini EU pa se ukrepe s področja turizma omenja leta 1997 v

Amsterdamskem sporazumu, kjer so poudarjeni štirje cilji turistične politike, in sicer:

- trajnostni razvoj, harmonizacija, uravnoteženi ter okolju prijazni razvoj, kjer

gre za vključevanje turistične problematike v druge veje (npr. transport),

- politika okolja, tako imenovanega notranjega trga s posebnim poudarkom na

odpravljanju mej in carin,

- zaščita potrošnika,

- izobraževanje in financiranje v obliki regionalnih strukturnih skladov


Ker področje turizem ni samostojno področje, tudi nima lastnega proračuna. Tako

turistični projekti pridobivajo vzpodbude posredno. Možni viri so predvsem trije:

- skladi za promocijo regionalnega, ekonomskega in socialnega razvoja v EU

(strukturni skladi, ki so najpomembnejši vir financiranja razvoja turizma v

EU),

- sredstva za izvajanje programov in aktivnosti različnih razvojnih politik

(okoljskih, izobraževalnih, raziskovalno-razvojnih, prekomejni programi

promocije kulturne dediščine itd.),

- posojila preko Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega

sklada


Pomembno vlogo pri razvoju turizma v EU ima tudi Evropski parlament, ki je v

preteklosti pogosto dal zagon konkretnim ukrepom. Tako je npr.:


- 96 -

- pozval k ukrepanju proti potovalnim agencijam, letalskim družbam in

hotelskim verigam, ki spodbujajo spolni turizem (resolucija o boju proti

otroškemu spolnemu turizmu, november 1997),

- predlagal usklajevanje med politikami EU za spodbujanje zaposlovanja v

turističnem sektorju in nacionalnimi politikami zaposlovanja ter tudi z

izboljšanjem kakovostnih in varnostnih standardov v evropskem turističnem

sektorju (resolucija o turizmu in zaposlovanju, februar 2000),

- povezal vse programe EU, ki so namenjeni varovanju trajnostnega razvoja

tega sektorja (resolucija o prihodnosti evropskega turizma, maj 2002),

- poudaril, da je potrebno dobiček iz turizma ponovno vložiti v lokalni razvoj

in zahteval, da morajo za vse evropske naložbe v turistični sektor držav v

razvoju veljati enaki predpisi kot za dodeljevanje pomoči v EU. S tem bi se

zagotovilo, da se ne podpirajo naložbe, ki bi očitno uničevale okolje in kršile

človekove pravice. Poudaril je potrebo po celostnem pristopu za vse politične

ukrepe, ki vplivajo na turizem. Pozval je vse ustrezne generalne direktorate

Komisije (za promet, zaposlovanje, okolje, regionalno politiko, socialno

politiko, varstvo potrošnikov, izobraževanje in kulturo), naj si prizadevajo za

uskladitev doslej nepopolnih sprejetih ukrepov in za delovne standarde, kot

jih določa Mednarodna organizacija dela ter da se ne bi uničevalo

tradicionalnega načina življenja ali kulturne dediščine (Resolucija o turizmu

in razvoju, september 2005),

- predstavil svoje stališče in zahteve za različne vidike turistične politike EU,

ki vključujejo konkurenčnost in kakovost storitev, varnost v turizmu, nove

pobude za trajnostni turizem, ozaveščanje in spodbujanje evropskega turizma,

turizem in promet, spodbujanje turizma na ravni EU ter usklajevanje

predpisov (resolucija o novih načrtih in novih izzivih za trajnostni evropski

turizem, september 2005),

- poudaril potrebo po poenostavitvi postopkov vlog za izdajo vizuma in

znižanju stroškov za turistične vizume za vstop v katero koli državo članico.

Pozval je države članice, ki so pogodbenice schengenskega sporazuma, naj

vzpostavijo skupne konzularne pisarne za izdajanje vizumov prosilcem iz

tretjih držav, zagotovijo enak način dela in enaka merila za izdajo vizumov v


- 97 -

teh pisarnah ter izboljšajo kakovost sprejema prosilcev za vizume.

Zagovarjajo tudi večjo uskladitev standardov kakovosti za turistično

namestitev v Evropi ter nadaljni razvoj sistemov upravljanja kakovosti na tem

področju (resolucija o obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k

močnejšemu partnerstvu za evropski turizem, november 2007) (Evropski

parlament, 2010).

5.2 Vpliv vstopa Slovenije v Evropsko unijo na turizem

V evropski pravni ureditvi sta najbolj znani dve direktivi, ki neposredno urejata

področje turizma. To sta:

· direktiva o statistiki in

· direktiva o paketnih turističnih potovanjih.

S tema dvema direktivama se je morala pred vstopom v EU uskladiti tudi slovenska

zakonodaja.

Direktiva o statistiki določa področja o zbiranju statističnih podatkov, ki se nanašajo

na zmogljivosti turističnih nastanitvenih objektov in pretok gostov v nastanitvenih

obratih, tako imenovani »v državo usmerjeni turizem« in turistično povpraševanje, ki

pokriva domači in »iz države usmerjeni turizem«. V direktivi je strogo opredeljen le

minimum raziskav, vse ostalo pa dopušča precej svobode posamezni državi pri

izvajanju statističnih akcij (Koprivnikar Šušteršič, 2002).

V drugi direktivi, direktivi o paketnih turističnih potovanjih, pa so navedene

definicije, povezane s področjem turizma, pogoji poslovanja ter informacije o tem,

kakšen mora biti turistični katalog (Koprivnikar Šušteršič, 2002).

Primerjava slovenske zakonodaje z evropsko je pokazala, da je slovenska zakonodaja

izredno razdrobljena in težje pregledna (Zupančič, 2000).

Z vstopom Slovenije v schengensko območje in prestavitvijo meje proti jugu je

Slovenija pridobila kot turistično območje na lažji dostopnosti in posledično na večji

privlačnosti, saj so znotraj držav EU ukinjene carinske formalnosti, za države, ki

potrebujejo za vstop v EU vizum, pa velja schengenski vizum za celotno območje.


- 98 -

Vstop Slovenije v EU tako vpliva na večjo prepoznavnost države, prost pretok

delovne sile, kapitala, blaga in storitev:

- prepoznavnost Slovenije vpliva na povečan obisk turistov,

- prost pretok delovne sile povečuje konkurenco, ki objektivno vpliva na

povečanje kakovosti. Problem nastane, če se kakovostni delavci odločijo

poiskati delo izven Slovenije, na njihova mesta pa lahko pridejo slabše

usposobljeni delavci. S tem se slabša tudi kakovost storitev,

- v povezavi s prostim pretokom kapitala je vladala bojazen, da bi tujci

pokupili naše hotele, kar pa se je izkazalo za neupravičeno, saj bomo za tuj

kapital verjetno bolj zanimivi, ko bomo turistično infrastrukturo razvili z

lastnimi sredstvi,

- prost pretok blaga vpliva na cene prehrambenih in drugih proizvodov za

hotelsko industrijo, vendar je pri tem potrebno ohraniti kakovostne surovine

domačega izvora, ki pomenijo prednost v kakovosti gostinske ponudbe

(zavarovanje blagovnih znamk, ki kažejo izvirnost turističnega območja in

kulturno identiteto),

- prost pretok turističnih storitev, ki nimajo svoje identitetne podlage, ki niso

drugačne in originalne ter kakovostne in ne dosegajo primerne cene (Pobega,

1998).

5.2.1 Programi EU s področja turizma, ki se izvajajo/so se izvajali v Sloveniji

Slovenija aktivno sodeluje oziroma je v preteklosti sodelovala pri evropskih

projektih, ki se uvrščajo v programe Leonardo da Vinci, Interreg III A, B in C,

Intelligent Energy idr. in trajajo dve do tri leta.

V nadaljevanju je predstavljenih nekaj programov EU s področja turizma v

Sloveniji (nekateri so že zaključeni):


- 99 -

Program Leonardo da Vinci

Evropski program Leonardo da Vinci je program za področje poklicnega in

strokovnega izobraževanja ter usposabljanja v najširšem smislu. Njegovi temeljni

cilji so dvig kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter

podpora nacionalnim prednostim, spodbujanje inovativnosti v poklicnem

izobraževanju, konkreten odziv na potrebe evropskega trga delovne sile in

ustvarjanja novih možnosti zaposlovanja, vnašanje nove kakovosti povezovanja

izobraževanja in dela ter podpora razvoja socialnega partnerstva, krepitev vloge

malih in srednjih podjetij pri razvijanju poklicnega izobraževanja ter zagotavljanje

novih programov in večjega zaposlovanja.

V projekte programa se lahko vključi vsaka pravna oseba ne glede na njen status,

tako npr.: šole, univerze, izobraževalne organizacije (javne in privatne organizacije),

raziskovalni centri in inštituti, podjetja (v javnem in privatnem sektorju), socialni

partnerji (zbornice, sindikati), javna uprava, društva in drugi (Koprivnikar Šušteršič,

2002; Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja,

2009).

Primer projekta programa Leonardo da Vinci, ki se je odvijal v Sloveniji:

· »ABATA - Assessment Based Training for Human Resources in Tourism«

(Usposabljanje zaposlenih v turizmu na podlagi strokovne ocene)

Projekt ABATA je trajal dve leti (3. 12. 2007 − 3. 12. 2009) in poleg Slovenije sta

kot partnerja sodelovali še Irska in Slovaška.

Glavne naloge partnerjev projekta so bile razviti e-orodje za ocenjevanje znanj in

sposobnosti zaposlenih v turizmu, razviti individualne programe izobraževanja in

usposabljanja, testirati individualne programe izobraževanja in usposabljanja na

vzorcu ter ovrednotiti in predstaviti rezultate projekta s ciljem, da se delodajalcem

omogoči ugotavljanje potencialov zaposlenih in optimalni izkoristek njihovih

sposobnosti, malim in srednjim podjetjem omogočiti pripravo individualnih

programov izobraževanja in usposabljanja za posameznega zaposlenega ter z

uvajanjem individualnih programov izobraževanja in usposabljanja prispevati k

reševanju težav pri razvoju človeških virov v podjetju (Nacionalno turistično

združenje, 2009).


- 100 -

· SLEST – Standard Linguistico Europeo per il Settore del Turismo

(Evropski jezikovni standardi za turistični sektor)

Nosilec projekta, ki je trajal dve leti (1. 10. 2004 – 30. 9. 2006) je bila Italija, poleg

nje pa so sodelovale še Slovenija, Francija, Nemčija, Romunija, Španija in Velika

Britanija.

Projekt je bil osredotočen na dve ciljni skupini, in sicer na osebe, ki že delajo v

turistični industriji s poudarkom na vodilnih in srednjih menedžerjih (višji in srednji

nivo jezikovnega znanja) ter na študentih »turističnih ved«. Glavni cilji projekta so

bili vzpostavitev skupnih evropskih jezikovnih standardov v turistični industriji na

ravni (bodočih) vodilnih in srednjih menedžerjev, izvedba izpita iz tujega jezika, ki

bo recipročno priznan na ravni EU in enak za vse jezike (primerljiv na ravni EU),

priprava jezikovnih modelov v obliki modulov (ustvariti osnovo za optimalno

izvedbo izpita; možnost učenja na daljavo s pomočjo tutorja) ter prenos in širjenje

rezultatov projekta (SLEST Standard Linguistico Europeo per il Settore del Turismo,

2009).

Program Interreg III A, B in C

Interreg III je program, ki se je financiral iz Evropskega sklada za regionalni

razvoj (ESRR). Cilj programa je bil okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo s

spodbujanjem čezmejnega, meddržavnega in medregionalnega sodelovanja ter

uravnoteženega razvoja ozemlja EU. Tako je:

- Interreg III A spodbujal regionalni razvoj med sosednjimi obmejnimi

regijami in se mu je namenilo največ denarja,

- Interreg III B krepil ozemeljsko integracijo EU,

- Interreg III C izboljševal politiko regionalnega razvoja in kohezije s

spodbujanjem medregionalnega sodelovanja (tej pobudi je bilo namenjenega

najmanj denarja),

- Espon je spodbujal usklajevanje prostorskega razvoja držav na evropskem

ozemlju ter

- Interact, horizontalni program, ki je združeval znanja in izkušnje programov

Interreg na področju čezmejnega, meddržavnega in medregijskega

sodelovanja (GZS, 2009).


- 101 -

Primer projekta programa Interreg III, ki se je odvijal v Sloveniji:

· DOSTWELL – Development of Sustainable Tourism focusing on WELLness

(Razvoj trajnostnega turizma na bazi wellnessa)

Projekt DOSTWELL se je odvijal v okviru programa Interreg III C East in je potekal

34 mesecev (18. 3. 2005 – 31. 12. 2007). Nosilka projekta je bila Slovenija, poleg nje

pa so sodelovale še Avstrija, Grčija, Italija, Nemčija, Švica in Črna gora. Cilji

projekta so bili definirati wellness na EU ravni, definirati wellness produkt na

strokovni, poslovni in marketinški ravni, določiti standarde kakovosti za wellness,

vzpostaviti klasterski model vseh wellness ponudnikov, spoznati turistični razvoj,

strategije, politike in primere dobrih praks v drugih regijah ter razviti orodja za

uporabo standardov kakovosti za trajnostni razvoj v splošnem, poslovnem in javnem

sektorju (Nacionalno turistično združenje, 2009b).

· VISTORIA - Paysages historique de l'Europe (Zgodovinske krajine Evrope)

Projekt VISTORIA je potekal tri leta (1. 1. 2005 – 31. 12. 2007). Njegovi cilji so bili

definirati in klasificirati posamezne krajine (naravni, zgodovinski in kulturni vidik),

ovrednotiti in primerno zaščititi krajino določitev in sprejetje ustreznih kriterijev

upoštevaje »Evropsko konvencijo o krajini«, načrtovati skupno strategijo in politiko

razvoja krajin na evropski ravni (priprava in razvoj novih vsebin – programov in

produktov), organizacija marketinških programov turističnih produktov in krajine,

uporaba rezultatov projekta za dodaten ekonomski in trajnostni razvoj turizma in

regij, razvoj mreže (usklajeno mednarodno sodelovanje regij, institucij in podjetij),

primeri dobrih praks v posameznih regijah (določitev vzorca), poenotenje

metodologije razvoja za posamezne turistične produkte v povezavi s krajino,

oblikovati tipične in razpoznavne turistične produkte glede na krajino, pripraviti

priročnike dobrih praks z navodili za implementacijo, pripraviti programe

izobraževanja in osveščanja o pomenu krajine, osveščati in izobraževati o vrednotah

in značilnostih določenih krajin, promovirati načela trajnostnega razvoja krajin

(turizem) in zagotavljati, da bodo instrumenti EU imeli učinek na ekonomski razvoj

tistih krajin, ki še niso izkoristile svojih danosti. Nosilka projekta je bila Španija,

ostale partnerice pa Slovenija, Francija, Grčija, Italija, Norveška in Hrvaška

(Nacionalno turistično združenje, 2009b).


- 102 -

Program Kultura

Program Kultura je sedemletni program za področje kulture in je namenjen

kulturnemu sodelovanju med evropskimi ustvarjalci, kulturnimi izvajalci in

institucijami držav, ki sodelujejo v programu, prispevanju k oblikovanju evropskega

kulturnega prostora, ki temelji na skupni kulturni dediščini ter s tem spodbujati

zavest o evropskem državljanstvu (CCP Slovenia Zavod SCCA – Ljubljana, 2010).

Zaključen je že program Kultura 2000, ki je potekal med leti 2000 in 2006, trenutno

pa se odvija program Kultura (2007−2013).

Primer projekta programa Kultura 2000, ki se je odvijal v Sloveniji:

· GOTHICmed – Virtual Museum of Mediterranean Gothic Architecture

(Virtualni muzej gotske arhitekture)

Nosilka triletnega projekta (4. 11. 2004 – 3. 11. 2007) GOTHICmed je bila Španija,

ostale partnerice pa Slovenija, Portugalska, Italija, Grčija in Francija.

Cilji projekta pa so bili sledeči: inventarizacija gotske arhitekture v Sredozemlju (v

partnerskih državah ), produkcija večjezičnega promocijskega gradiva (knjiga,

animacijski letak, vodič, plakat, zemljevid, razglednice, CD rom/DVD), internetni

portal z virtualnim muzejem (www.gothicmed.com), izdelava maket (eksponatov

reprezentativnih spomenikov gotske arhitekture), »potujoča razstava maket« s krožno

potjo od Valencije, Ljubljane, Palerma, Aten in Lizbone, prenos strokovnega znanja

in mobilnost kulturnih strokovnjakov ter spodbujanje sodelovanje med evropskimi

turističnimi in kulturnimi centri in strokovnjaki (Nacionalno turistično združenje,

2009b). Slovenija je v sklopu projekta GOTHICmed v mrežo gotskih znamenitosti

povezala devet osrednjih in šest manjših spomenikov.

Program Intelligent Energy Europe (IEE)

Program Intelligent Energy Europe je program, ki se zavzema za izboljšanje

stanja na področju energetike ter usmerja k bolj energetsko »inteligentni« Evropi.

Primer projekta programa Intelligent Energy Europe, ki se odvija v Sloveniji:

· SETCOM - Sustainable Energies in Tourism dominated COMmunities

(Trajnostne energije v turizmu so obvladale skupnost)


- 103 -

SETCOM je 30-mesečni projekt (1. 10. 2008 − 31. 10. 2011) kjer kot partnerji

delujejo Slovenija, Nemčija, Grčija, Španija, Italija, Latvija, Francija, Avstrija,

Finska in Portugalska.

Glavne projektne aktivnosti so priprava programov, ki bodo turistična podjetja,

lokalne oblasti in turiste spodbujali k uporabi obnovljivih virov energije v

turizmu, priprava akcijskega načrta izrabe obnovljivih virov za turistični sektor, ki

bo podprt z razvojnim konceptom trajnostnega transporta v turističnih destinacijah,

nagovarjanje turistov k varčni in učinkoviti rabi energije tako na počitnicah kot doma

(zasnova spodbud, kot so promocijske akcije), izvedba seminarjev, individualnih

konzultacij in nudenje podpore pri tematskih promocijskih akcijah za podjetja v

turističnem gospodarstvu s ciljem ozaveščati turistična podjetja, lokalne

administracije in turiste o osrednjih energetskih temah v vključenih regijah,

vseevropsko ozaveščanje o »trajnostnem energetskem turizmu«, zasnova akcijskih

načrtov za bolj učinkovito rabo energije ter zmanjšanje emisij in porabe energije v

turistični panogi v vključenih regijah (Nacionalno turistično združenje, 2009a).


- 104 -

5.3 Pomen vstopa nizkocenovnih letalskih prevoznikov za slovenski turizem

Tabela 19: Prednosti in slabosti nizkocenovnih in tradicionalnih letalskih

prevoznikov

NIZKOCENOVNI LETALSKI

PREVOZNIKI

TRADICIONALNI LETALSKI

PREVOZNIKI

Prednosti Slabosti Prednosti Slabosti

Cena Ni potniških razredov Delitev potniških

razredov Cena

Enostaven nakup

letalskih vozovnic

preko spleta

Ni rezervacij sedežev Zagotovljen rezerviran

sedež Daljše vkrcavanje

Krajše vkrcavanje Povračilo denarja ob

odpovedi leta ni

Vračilo denarja ob

odpovedi leta

Samo direktni poleti

Možnost nadaljnih

povezav

(operativna omrežja)

Oddaljenost letališč od

večjih mest

(sekundarna letališča)

Večja, znana letališča v

bližini mest

Vir: Tkalec, 2002

5.3.1 Začetki nizkocenovnih letalskih prevoznikov

Prvi nizkocenovni letalski prevoznik (NCP) je bil Pacific Southwest Airlines,

ustanovljen leta 1949 v Kaliforniji, ki je imel prvo progo iz San Diega preko

Burbanka do Oaklanda. Letalska družba je imela revolucionarni koncept poslovanja,

saj so bila letala v zraku, kolikor se je le dalo, čas med pristanki in vzleti pa je bil kar

se da kratek. Da bi bili stroški čim nižji, so piloti pomagali pri pripravi letala na tleh,

kabinsko osebje pa pri čiščenju notranjosti (Calder, 2003).

Z naftno krizo in naraščajočo kritiko letalskih prevoznikov glede zakonodaje o

potniškem prometu so ameriške oblasti leta 1978 sprejele Zakon o deregulaciji

zračnega prometa, s katerim so odpravili zakone, ki so omejevali proge, urnike ter


- 105 -

določali visoke cene letalskih kart in na podlagi katerega so na trg postopoma prišli

nizkocenovni letalski prevozniki. Desetletje za tem so z deregulacijo pričeli tudi v

EU in posledica tega je bil prihod nizkocenovnih letalskih prevoznikov tudi na

evropsko območje (Calder, 2003).

Tako so se prvi NCP-ji najprej razširili na ameriškem letalskem trgu, v 90-ih letih

prejšnjega stoletja pa so se oblikovali tudi v Evropi. Glavna značilnost NCP-jev je

prevozna storitev, vsa ostala ponudba pa je drugotnega pomena.

Začetnik evropskega NCP-ja je bil sir Freddie Laker, ki je imel za seboj pestro

letalsko kariero preden je pričel z inovacijo, s katero se je za vedno zapisal v

zgodovino – družbo Skytrain, ki je ponujala nizkocenovne lete med ZDA in Veliko

Britanijo. Za možnost nizkocenovnih letov znotraj Evrope pa je Freddie Laker pričel

bitko na sodiščih. Njegova ideja je bila podobna konceptu sedanjih glavnih evropskih

NCP-jev. Tri in pol leta dolga bitka na sodišču ni bila uspešna, je pa utrdila pot

kasnejši deregulaciji letalskega prometa v Evropi, ki je omogočila razmah

nizkocenovnega letenja, ki smo mu priča danes (Calder, 2003).

Vodilna evropska NCP-ja sta irski Ryanair in britanski easyJet, ki sta na tretjem in

četrtem mestu po številu prepeljanih potnikov med vsemi evropskimi letalskimi

prevozniki, takoj za Lufthanso in AirFrance. V spodnji tabeli je prikazanih deset

največjih evropskih NCP-jev, ki so leta 2009 skupno prepeljali 177,7 milijonov

potnikov (od tega skupno Ryanair in easyJet 62,7%). Vse letalske družbe so imele

pozitivno stopnjo rasti glede na predhodnje leto, razen družbe Jet2.com, kateri se je

število potnikov zmanjšalo iz 3,45 milijona na 3 milijone prepeljanih potnikov.

Podatki iz tabele številka 20 so pridobljeni iz letnih poročil in uradnih spletnih strani

posameznih letalskih družb.


- 106 -

Tabela 20: Deset največjih evropskih nizkocenovnih letalskih prevoznikov, leto 2009

Nizkocenovni

letalski prevoznik

Sedež družbe

(država)

Število

destinacij

Št. prepeljanih

potnikov (v mio)

Stopnja rasti

(glede na leto

2008)

Ryanair Irska 153 65,3 13,2

easyJet Velika Britanija 118 46,1 3,4

airBerlin Nemčija 154 27,9 3,0

Norwegian.com Norveška 93 10,8 18,6

Wizz Air Madžarska 63 7,8 25,6

Pegasus Airlines Turčija 41 5,9 25,4

Transavia.com Nizozemska 88 5,5 1,8

Jet2.com Velika Britanija 54 3,0 -13,0

Air Baltic Latvija 74 2,8 6,6

NIKI (hčerinska

družba AirBerlin) Avstrija 33 2,6 23,8

5.3.2 Nizkocenovni letalski prevozniki v Sloveniji

V Sloveniji imamo tri javna letališča. Poleg osrednjega letališča, Letališča Jožeta

Pučnika Ljubljana (oz. Aerodrom Ljubljana) delujeta še letališči v Mariboru in

Portorožu. Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, prej imenovano Letališče Brnik,

deluje in opravlja letališke in komercialne storitve vse od pristanka prvega letala

konec leta 1963.

Z vstopom Slovenije v EU je letališče pridobilo nove priložnosti, hkrati pa

konkurenco z okoliškimi letališči. Odliv slovenskih potnikov na tuja letališča (po

ocenah je leta 2002 odšlo 100.000 Slovencev na graško, celovško, tržaško, beneško,

zagrebško ali dunajsko letališče6) in prihodi tujih turistov so kazali na to, da je

potrebno oblikovati cenejšo in pestrejšo ponudbo letališča, zato je bil Aerodrom

Ljubljana pobudnik ustanovitve konzorcija SPOT (Slovenian Power of Tourism).

____________________________

6Ocena na podlagi števila letalskih turistov leta 2003 in povprečne letne ocene prihoda 45.000

EasyJet-ovih letalskih gostov ob predpostavki, da se delež tujih letalskih turistov iz leta v leto

povečuje.


- 107 -

Odgovor na to je prihod nizkocenovnega prevoznika easyJet, novih letalskih

prevoznikov ter povečanega števila čarterskih poletov (Skobir, 2004).

Slika 4: Redne letalske linije z Letališča Jožeta Pučnika

Vir: Aerodrom Ljubljana, 2010a

Prvi NCP v Sloveniji je bil britanski easyJet, sledili so mu poljsko-madžarski

Wizz Air in španski Clickair na ljubljanskem letališču ter irski Ryanair na

mariborskem letališču. Od vseh naštetih nizkocenovnih letalskih ponudnikov se je

obdržal le easyJet, ki vozi na relaciji London–Ljubljana, ponudbo pa bo z

decembrom 2010 iz Ljubjane razširil še na dvoje letališč, in sicer Pariz ter Milano,

kamor bo letel trikrat tedensko. Konec junija 2010 je bila ponovno vzpostavljena

poletna letalska linija Barcelona–Ljubljana (leti med junijem in septembrom).

Opravlja jo španski NCP Vueling, ki je nastal leta 2009 z združitvijo dveh španskih

NCP-jev, Vuelinga in Clickaira.


- 108 -

Tabela 21: Nizkocenovni letalski prevozniki v Sloveniji

Nizkocenovni letalski

prevoznik Letališče Relacija Od kdaj

easyJet Ljubljana

London−Ljubljana april 2004−

Pariz−Ljubljana december 2010−

Milano−Ljubljana december 2010−

Berlin −Ljubljana november 04−marec

06

Wizz Air Ljubljana London− Ljubljana maj 06−marec 07

Bruselj−Ljubljana maj 08−januar 08

Clickair

Vueling

Ljubljana

Ljubljana

Barcelona−Ljubljana

Barcelona−Ljubljana

julij 08−september 08

junij 10−september 10

Ryanair Maribor London−Maribor junij 07−marec 08

Izdelala: N. Plankl

Leta 2009 je delež potnikov nizkocenovnega letalskega prevoznika easyJet na

Aerodromu Ljubljana med vsemi potniki javnega potniškega prometa znašal 6,3 %,

dobre tri četrtine pa je odpadlo na slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika

Adrio Airways (76,1 %). V primerjavi z letom 2008 je easyJet povečal število

prepeljanih potnikov za 3,7 %, medtem ko je skupni upad potnikov nizkocenovnih

letalskih prevoznikov posledica ukinitve linij Clickaira in Wizz Aira, ki sta bila

prisotna leto prej (Aerodrom Ljubljana , 2010c).


- 109 -

Grafikon 6: Javni potniški promet na Letališču Jožeta Pučnika, leto 2009

Vir: Aerodrom Ljubljana, 2010c

EasyJetova proga London–Ljubljana se je že v prvih začetnih mesecih izkazala za

uspešno, saj so bila letala v povprečju 90-odstotno zasedena. Na podlagi dobrega

poslovanja so se v easyJetu odločili za vpeljavo še ene proge, in sicer Berlin–

Ljubljana, ki je bila na začetku zasedena 70-odstotno, zaradi kasnejšega slabšega

poslovanja pa so se marca 2006 odločili, da progo ukinejo.

EasyJet je od začetka letenja iz Slovenije letno povprečno prepeljal 95.000 potnikov,

z uvedbo novih linij pa naj bi se njihov delež povečal za 68 %, torej na 160.000

prepeljanih potnikov (Aerodrom Ljubljana, 2010b).

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

1600000

Nizkocenovni

prevozniki

Ostali

Število potnikov

2008

2009


- 110 -

Fotografija 6: easyJet na letališču Jožeta Pučnika

Vir: Delo.si, 2010

Z uvedbo Linije London−Ljubljana se je tako potrdilo dejstvo o bistveno

povečanem številu britanskih gostov v Sloveniji. Po podatkih SURS-a je leta 2003

(pred uvedbo easyJet-ove linije London–Ljubljana) Slovenijo obiskalo 50.200

gostov, leto kasneje pa že 76.300, kar predstavlja 52 % več britanskih gostov kot leto

prej. Število britanskih gostov je nato naslednji dve leti še naraščalo, po letu 2007 pa

se je zanimanje za Slovenijo nekoliko zmanjšalo.

Leta 2004 je Aerodrom Ljubljana v sodelovanju z agencijo Creativ Media opravil

raziskavo med 486 easyJetovimi potniki, ki so potovali na relaciji London–Ljubljana

in Berlin–Ljubljana. Raziskava je pokazala, da je 80 % vseh potnikov Britancev, 60

% vseh anketiranih pride s turističnimi nameni. Med glavne motive za obisk

Slovenije se uvrščajo nizka cena letalske vozovnice, o Sloveniji so slišali veliko

zanimivega ter da je Slovenija cenovno ugodna. Največ potnikov, med katerimi je

polovica mlajša od 34 let (14 % je starih med 45 in 54 let), obišče Ljubljano, sledijo

Bled, Portorož, Kranjska Gora, Maribor in Bohinj. Največ, 20 odstotkov, jih v

Sloveniji ostane tri dni, skoraj petina jih biva v hotelih s štirimi zvezdicami in za

tridnevno namestitev porabijo več kot 351 evrov, od 21 do 50 eurov pa dnevno

zapravijo za druge storitve.


- 111 -

Grafikon 7: Število britanskih gostov v Sloveniji med leti 2003 do 2008


S prihodom nizkocenovnih prevoznikov so se za slovenski turizem odprle tako

nove priložnosti kot tudi nevarnosti (Kham, 2005):

a) Priložnosti

- Večja prepoznavnost Slovenije kot zanimive, atraktivne in varne turistične

destinacije na stičišču Alp in Jadrana,

- preoblikovanje Slovenije v stacionarno turistično destinacijo,

- povečanje skupnega letnega turističnega prometa (primerjava podatkov iz leta

2008 z letom 2003 - leto pred prihodom easyJeta – delež tujih turistov se

poveča za 23,2% in znaša 2,7 milijona turistov, prispevek tujih turistov v

devizno blagajno pa se poveča za 53,2% in znaša 1,817 milijarde evrov),

- oblikovanje Slovenije v razvito letalsko turistično destinacijo, saj ima še

precejšen neizkoriščen potencial v letalskem turizmu in

- podaljšanje turistične sezone na celo leto.

b) Nevarnosti:

- Prihod turistov, ki se obnašajo neprimerno in povzročajo materialno škodo in

nemir (nekulturno obnašanje easyJet-ovih turistov je bilo prisotno v

Budimpešti in Pragi, vendar se ta vzorec ni ponovil v Ljubljani) ter

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

l. 2003 l. 2004 l. 2005 l. 2006 l. 2007 l. 2008

Št. britanskih gostov


- 112 -

- ekološki problemi, saj v primeru prevelikega števila turistov pride do večje

onesnaženosti, uničenja naravnih in kulturnih lepot in spomenikov ter

preobremenitve infrastrukture mest in vasi.

Večjo prepoznavnost Slovenije bi lahko dosegli tudi z novimi letalskimi linijami

in s prihodom novih nizkocenovnih prevoznikov vendar pa ti letijo samo na

destinacije, ki zanje ne pomenijo tveganja in so ekonomsko upravičene. Ker je

Slovenija majhen trg, predstavlja večje tveganje za letalskega prevoznika kot večji

trgi. Slovenija bi bila lahko za nizkocenovne letalske prevoznike zanimivejša s

subvencioniranjem letov, vendar pa so finančni vložki v obliki neposrednih državnih

pomoči z vidika regulative EU nesprejemljivi, saj je pomembno, da konkurenti

poslujejo na podlagi enakih pogojev. »Zato Pogodba ES na splošno prepoveduje

državno pomoč, razen če ni utemeljena z razlogi splošnega gospodarskega razvoja«

(Evropska komisija, 2010, citirano 2. 9. 2010).

Nizkocenovni prevoznik Ryanair je primer, ki zahteva plačevanje sredstev za

promocijo določene letalske linije oziroma oglaševanja destinacije na njihovi spletni

strani. Prevelike zahteve po plačevanju teh sredstev pa naj bi bile tudi poglavitni

razlog za opustitev linije London–Maribor, saj so bile zahteve za mariborsko

letališče kljub pomoči Mestne občine Maribor, STO in Ministrstva za gospodarstvo

nesprejemljive.

5.4 Pomen centralnega turističnega rezervacijskega sistema za turizem

Pretok informacij se je z nastankom svetovnega spleta zelo povečal, hkrati pa

uporaba spleta omogoča, da se v globalno ponudbo lahko vključi vsak, tudi

najmanjši ponudnik, ki lahko s svojo ponudbo konkurira tudi največjim podjetjem.

Po ocenah Internet World Stats (IWS) je leta 2009 svetovni splet uporabljalo 25,6 %

svetovne populacije (cca. 1,7 milijarde ljudi). V primerjavi z letom 2000 se je ta

številka povečala za 380,3 %.


- 113 -

Tabela 22: Uporabniki spleta po svetovnih regijah leta 2009

(podatki na dan 30. 9. 2009)

Regija Št.

prebivalcev

Št.

uporabnikov

spleta

Penetracija

(v %)

Delež vseh

uporabnikov

spleta (v %)

Rast uporabnikov

2000-2009

Afrika 991.002.342 67.371.700 6,8% 3,9% 1392,4%

Azija 3.808.070.503 738.257.230 19,4% 42,6% 545,9%

Evropa 803.850.858 418.029.796 52,0% 24,1% 297,8%

Srednji Vzhod 202.687.005 57.425.046 28,3% 3,3% 1648,2%

Severna Amerika 340.831.831 252.908.000 74,2% 14,6% 134,0%

Latinska Amerika/Karibi 586.662.468 179.031.479 30,5% 10,3% 890,8%

Oceanija/Avstralija 34.700.001 20.970.490 60,4% 1,2% 175,2%

Svet 6.767.805.208 1.733.993.741 25,6% 100,0% 380,3%

Vir: Internet World Stats, 2010

Iz tabele številka 22 je razvidno, da svetovni splet največ uporabljajo prebivalci

Severne Amerike, in sicer 74,2 % vseh prebivalcev, sledijo prebivalci Avstralije in

Oceanije s 60,4 %, Evropa pa se uvršča na tretje mesto z 52 %. Po deležu

uporabnikov spleta pa se na prvo mesto uvršča Azija (42,6 %), kar je posledica

velikega števila uporabnikov v svetovnem merilu, medtem ko je Evropa z dobrimi 24

% na drugem mestu. V primerjalnem obdobju 2000−2009 se je število uporabnikov

spleta najbolj povečalo na Srednjem Vzhodu (za 1648,2 %) ter Afriki (za 1392,4 %).

V Evropi je največ uporabnikov spleta v Nemčiji (54,2 mio), Veliki Britaniji (46,7

%) in Franciji (43,1 %). V Sloveniji je 1,3 mio uporabnikov spleta (64,8 %), njihovo

število pa se je v obdobju od 2000−2009 povečalo za 333,3 %.

Z naraščanjem števila uporabnikov spleta se njegov pomen povečuje tudi na

področju turizma, saj ponudnikom turistične ponudbe omogoča spletno oglaševanje,

uporabnikom pa pregled turistične ponudbe »iz naslanjača« ter pogosto tudi spletno

(on-line) rezervacijo.

Svetovni splet za vključitev v globalno turistično ponudbo izkoriščajo tudi številni

slovenski ponudniki. Tako samo dve od 48 turističnih agencij, vpisanih v registru

Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS), nimata svoje spletne strani, 21 jih

poleg slovenskega jezika omogoča pregled ponudbe tudi v drugih tujih jezikih


- 114 -

(največ v dvanajstih tujih jezikih), direktno on-line rezervacijo pa nudi 22 turističnih

agencij.

Med pomembnejše slovenske projekte, ki Sloveniji omogočajo vključitev v globalno

turistično ponudbo, pa spada projekt Centralnega turističnega rezervacijskega

sistema (CRS). Začetki projekta segajo v leto 2005, prve rezevacije pa so se pričele

vršiti v letu 2007. CRS omogoča spremljanje turistične ponudbe (objavo ponudnikov

turističnih namestitev in storitev) ter spletno (on-line) rezervacijo.

Kot prednosti CRS se navajajo:

- prizadevanja za pridobitev in ohranjanje konkurenčne prednosti za Slovenijo

kot turistične destinacije (na spletu),

- spodbujanje sodelovanja in povezovanja različnih subjektov znotraj in izven

turističnega gospodarstva,

- vključitev večjih (hoteli, apartmajev) kot tudi manjših (zasebniki, turistične

kmetije) ponudnikov turističnih nastanitev in storitev,

- brezplačna vključitev ponudnikov turističnih zmogljivosti in storitev, tako

tistih, ki imajo dostop do spleta, kakor tudi tistih, ki te možnosti nimajo, saj v

tem primeru za vnos skrbi upravljalec CRS ali LTO,

- CRS je vključen v uradni slovenski turistični informacijski portal

www.slovenia.info, omogočena pa je tudi vključitev v druge manjše turistične

portale v Sloveniji (kot npr. portal določene regije, portal turističnih

ponudnikov), kot tudi možnost povezovanja z globalnimi distribucijskimi

sistemi in drugimi svetovnimi spletnimi ponudniki turističnih storitev,

- s CRS se lahko preprečijo razdrobljenost, nepovezanost in nepreglednost

podatkov o turistični ponudbi z vidika uporabnika,

- usposabljanje uporabnikov, klicni center, nadgradnje sistema, stalno

preverjanje kakovosti storitev ter intenzivna promocija (Ministrstvo za

gospodarstvo, 2010a).

CRS omogoča iskanje po posameznih območjih ali točno določenih krajih, po tipu

namestitve (soba, apartma, kamping, aranžma), vrstah namestitve (hotel, gostišče,

kamping prostor, turistična kmetija, penzion, koča oz. planinski dom, počitniška hiša,


- 115 -

počitniško stanovanje, garni hotel, mladinski hotel, privatne sobe, motel) ter po

specializiranih namestitvah.

Grafikon 8: Število mesečno opravljenih rezervacij preko CRS, leto 2007

Vir: Slovenia.info, 2010c

Na začetku delovanja CRS, februarja 2007, so lahko turisti izbirali med 83

ponudniki, ki so nudili 5.219 ležišč. Tako je bilo prvi mesec (februar 2007) delovanja

CRS opravljenih 41 rezervacij, skupaj v letu 2007 pa 1699 rezervacij oziroma

mesečno povprečno 155 rezervacij (Slovenia.info, 2010c). Tri leta kasneje je v CRS

vključenih že 800 ponudnikov iz 211 slovenskih krajev, 101.152 ležišč, ter

opravljenih povprečno 300 rezervacij na mesec (Snedic, 2010). Številke kažejo na to,

da se številni slovenski turistični ponudniki zavedajo pomena spleta in možnosti

vključitve v globalno spletno ponudbo, saj se je v treh letih število ponudnikov

povečalo za kar 963,86 %.

0

50

100

150

200

250

300


- 116 -

Grafikon 9: Število ponudnikov in rezervacij v CRS, februar 2007 in februar 2010

Vir: Snedic, 2010

Turisti lahko opravijo on-line rezervacijo na uradni spletni strani STO

www.slovenia.info, s čemer se je STO pridružil ostalim nacionalnim turističnim

organizacijam v Evropi, ki že delujejo na podoben način.

STO je leta 2007 opravil raziskav o zadovoljstvu z njihovo spletno stranjo, ki je med

drugimi vsebovala podatke o vzrokih za obisk. Med vzroki obiska spletne strani je

bila tudi on- line rezervacija. Zaradi on-line rezervacije je spletno stran obiskalo 7 %

domačih in 4 % tujih obiskovalcev, kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa.

Grafikon 10: Vzroki za obisk spletne strani www.slovenia.info

Vir: Slovenia.info, 2010c

0

200

400

600

800

št. ponudnikov št. rezervacij

Število ponudnikov in rezervacij

feb.07 feb.10

0% 10% 20% 30% 40% 50%

Drugi razlogi. Ne nameravam potovati v

Slovenijo.

Odločil-a sem se že kam grem in želimopraviti on-line rezervacijo

Moje potovanje je že v teku in želimpreveriti, katere službe so mi na voljo

Odločil-a sem se, da obiščem Slovenijo inzato iščem določene informacije

Razmišljam o obisku Slovenije in želimdobiti informacijo o deželi in njenih regijah

26 %

7 %

16 %

25 %

26 %

4 %

4 %

6 %

38 %

48 %

Tuji Domači


- 117 -

5.5 Naložbene dejavnosti »neturističnih« podjetij v slovenski turizem

Zaradi zavedanja pomena turizma so z naložbenimi dejavnostmi v to panogo

vstopila tudi nekatera podjetja, ki so se prvotno ukvarjala s popolnoma drugimi

dejavnostmi, kot je turizem. Podjetja se odločajo za investiranje v takšne dejavnosti,

za katere menijo, da jim prinesejo največji donos. Tako bo v nadaljevanju razvidno,

da je največ podjetij investiralo v zdraviliški turizem, kajti zdraviliški turizem je eden

najstabilnejših in najbolj perspektivnih turističnih produktov v Sloveniji, ki je v

zadnjih petnajstih letih doživel največji razcvet. Slovenski zdraviliški turistični kraji

so leta 2008 beležili 665.900 prihodov turistov oziroma 24,1 % vseh prihodov ter

ustvarili 2.755.000 nočitev oziroma 32,7 % vseh nočitev. Za naložbami v zdraviliški

turizem pa sledijo naložbe v hotele, katerim prioriteta je poslovni oziroma kongresni

turizem, med katerimi prevladujejo lokacije v Ljubljani, na Bledu in Obali.

V nadaljevanju so predstavljeni izbrani primeri turistične ponudbe podjetij Sava,

d.d., ki se je prvotno ukvarjalo z gumarsko dejavnostjo, farmacevtskega podjetja

Krka, d.d., prodajalca naftnih derivatov Istrabenz, d.d., holdinških družb NFD

Holding, d.d. in ACH, d.d., Unior, d.d., ki se je prvotno ukvarjal s kovaštvom ter

DZS, d.d., ki je bila ustanovljena z namenom izdajanja, založništva in prodaje

učbenikov, učil, tiskovin, knjig ter revij.

Lokacije turističnih centrov »neturističnih« podjetij so razdeljene, tako da praktično

konkurence med njimi ni, z izjemo Obale, kjer imajo svoje hotele Krka (Strunjan),

NFD Holding (Portorož), Istrabenz (Portorož) in DZS (Koper) ter Dolenjske (hoteli

Krke d.d. in DZS, d.d.) (glej Karto št. 3).

5.5.1 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja Sava, d.d.

Začetki podjetja Sava, d.d. segajo v leto 1920, ko je bila v Kranju ustanovljena

uvozno-izvozna družba Atlanta, ki se je leto kasneje preimenovala v Vulkan. Z

gumarsko dejavnostjo se je podjetje pričelo ukvarjati leta 1932

(http://www.sava.si/o-podjetju/zgodovina.html). Danes Poslovno skupino Sava


- 118 -

sestavlja 31 družb (matična družba in 30 odvisnih družb), ki skupno zaposlujejo

preko 2.300 ljudi in delujejo na petih področjih:

- gumarstvo z zunajtrgovinsko mrežo,

- turizem,

- nepremičnine,

- naložbene finance in

- druge dejavnosti (Sava d.d., 2010b).

Znotraj dejavnosti Turizem deluje šest družb in sicer:

- Sava TMC, d.o.o., Kranj (družba v 100-odstotni lasti Save, d.d.),

- Sava Hoteli Bled, d.d., Bled (družba v 96,82-odstotni lasti Save, d.d.),

- Terme 3000, d.o.o., Moravske Toplice (družba v 100-odstotni lasti Save,

d.d.),

- Zdravilišče Radenci, d.o.o., Radenci (družba v 100-odstotni lasti Save, d.d.),

- Terme Lendava, d.o.o., Lendava (družba v 100-odstotni lasti Save, d.d.) in

- Terme Ptuj, d.o.o., Ptuj (družba v 100-odstotni lasti Save, d.d.) (Sava d.d.,

2010b).

Prve naložbe Save, d.d. v turizem so se pričele leta 1998 z nakupom 40-

odstotnega deleža podjetja Turizem in rekreacija Bled, danes poznanega pod imenom

Golf in Kamp Bled, d.d.. Leta 2000 je podjetje postalo večinski lastnik Grand Hotela

(GH) Toplice na Bledu. Leta 2003 je sledil nakup 87,4-odstotnega deleža družbe

Golf in Park hoteli Bled, d.o.o., kar je pomenilo zaokroženje blejske turistične

ponudbe in možnost trženja Bleda kot »Golf&Congress&Wellness Resort«. Leto

kasneje je postala Sava d.d. 96,65-odstotna lastnica Term 3000, d.d., (Terme 3000 so

že večinski lastnik Term Lendava, d.d. in Term Ptuj, d.o.o.) ter preko njih še družbe

Radenska Zdravilišča, d.o.o. S tem je Sava, d.d. svojo turistično ponudbo razširila še

na severovzhodni del Slovenije. Leta 2007 je prišlo do združitve treh Savinih

turističnih družb na Bledu v enovito družbo imenovano Sava Hoteli Bled, d.o.o..

Istega leta so v Termah Ptuj odprli GH Primus s štirimi zvezdicami. Leta za tem je

sledilo odprtje družinskega hotela Savica na Bledu ter zaključek prenove

najstarejšega zdraviliškega hotela Terapija, ki so ga preimenovali v hotel Izvir in

ponovno odprli marca 2009. Istega leta, meseca septembra, je Sava, d.d. ustanovila


- 119 -

novo družbo Sava Turizem – TMC, podjetje za upravljanje dejavnosti turizem, d.o.o.

(Sava d.d., 2010a).

Turistično dejavnost, ki postaja ena najmočnejših dejavnosti družbe, razvijajo pod

blagovno znamko Sava Hotels&Resorts, ki nudi hotelske, zdraviliške, gostinske in

golf storitve.

Turistična dejavnost družbe Sava d.d. na Bledu deluje pod krovno družbo Sava

Hoteli Bled, d.d. in nudi možnost izbire po različnih namestitvenih kategorijah in

cenovnih razredih, saj gostje lahko izbirajo med hoteli s petimi, štirimi in tremi

zvezdicami ter namestitvijo v kampu.

Tabela 23: Pregled namestitvenih kapacitet družbe Sava, d.d. - Sava Hoteli Bled

Namestitev Kategorija namestitve Namestitvene kapacitete

GH Toplice Bled 5* 87 sob in apartmajev

Hotel Golf Bled 4* 150 sob in apartmajev

Hotel Park Bled 4* 217 sob

Hotel Savica 3* 104 sobe in apartmaji

Garni Hotel Jadran 3* 45 sob

Hotel Trst 3* 32 sob

Kraljevska klubska hiša 4* 9 sob in apartmajev

Gostilna Jezerska hiša 3* 3 sobe

Kamp 5* 1000 oseb

Vir: Sava hoteli Bled, 2010

Drugo turistično območje, ki je v ponudbi družbe Sava, d.d., se nahaja na

severovzhodnem delu Slovenije. Termalna zdravilišča, Terme 3000, Zdravilišče

Radenci, Terme Ptuj, Terme Banovci in Terme Lendava se tržijo pod blagovno

znamko Panonske terme, kar prispeva k večji prepoznavnosti term, zaokroženi

ponudbi ter manjšim stroškom promocije.


- 120 -

Tabela 24: Pregled namestitvene kapacitete družbe Sava, d.d. - Panonske terme


Terme 3000

Hotel Livada Prestige

(prvi hotel na svetu s termalno

vodo v večini sob)

5* 122 sob

Hotel Ajda 4* 157 sob

Hotel Termal 4* 136 sob

Apartmaji Prekmurska vas 4*

Bungalovi 3* 148 ležišč

Kamp 4* 400 kampirnih mest

Zdravilišče Radenci

Hotel Radin 4* 291 sob

Hotel Izvir 3* 128 sob

Terme Ptuj

GH Primus 4* 119 sob

Apartmaji 3* 56 apartmajev

Bungalovi 3* 20 sob

Kamp Terme Ptuj 4* 120 kampirnih mest

Terme Banovci

Hotel Zeleni gaj 3* 24 sob

Hotelsko naselje (depandanse)

Zeleni gaj 3* 42 sob

Kamp:

- klasičen

- naturističen (prvi

naturistični kamp ob

termalni vodi v Evropi,

odprt leta 1974)

3*

- klasičen: 130 kampirnih

mest

- naturističen: 70

kampirnih mest

Terme Lendava

Hotel Lipa 3* 208 sob

Apartmaji Lipov Gaj 3* 84 apartmajev

Kamp Lipa 3* 80 kampirnih mest

Vir: Sava Hotels & Resorts, 2010b


- 121 -

Leta 2009 so v družbah dejavnosti Turizem ustvarili 1.106.717 nočitev, kar je 3 %

manj kot leto prej in je posledica finančne in gospodarske krize, ki pa se je zaradi

razlik v sestavi gostov na posameznih destinacijah odražala različno.

V družbi Sava Hoteli Bled, d.d. 95 % vseh prenočitev ustvarijo tuji gostje (predvsem

avstrijski, nemški in italijanski gostje). Leta 2009 je bilo na Bledu 10 % manj

prenočitev kot leta 2008, predvsem se je zmanjšalo število gostov iz Velike Britanije

in ZDA, znižala pa se je tudi prodaja storitev kongresnega turizma, medtem ko so

Panonske terme bolj vezane na domači trg, kjer pa se je kriza bolj kazala v pritiskih

na cene kot pa na zmanjšanju prenočitev, ki je ostalo na ravni predhodnega leta.

V družbah dejavnosti Turizem so bili leta 2009 prihodki od prodaje 62,6 mio evrov

in so za predhodnim letom zaostali 9 milijonov evrov. Glavni dejavniki, ki so

vplivali na nižji prihodek od prodaje, so manjše število prenočitev, nižje prodajne

cene ter manjše koriščenje kongresnih, zdravstvenih in gostinskih storitev. Družbe

znotraj dejavnosti Turizem so poslovale različno. Tako so tiste, ki poslujejo na

severovzhodnem koncu Slovenije, ustvarile 0,8 mio evrov dobička, medtem ko je

družba Sava Hoteli Bled, d.d., poslovala z izgubo v znesku 0,2 mio evrov, ki je v

glavnem posledica 21-odstotnega zmanjšanja prodaje glede na predhodno leto (Sava

d.d., 2010b).

Tabela 25: Glavni podatki za dejavnost Turizem družbe Sava, d.d., leto 2009

Prihodki od prodaje 62,6 mio EUR

Čisti dobiček 0,2 mio EUR

Investicije v nepremičnine, naprave in opremo 2,2 mio EUR

Število zaposlenih 1.256 oseb

Vir: Sava d.d., 2010b

5.5.2 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja Krka, d.d.

Krka, d.d. se uvršča v svetovni vrh generičnih farmacevtskih podjetij. Njeni

začetki segajo v leto 1954, ko je bil ustanovljen farmacevtski laboratorij Krka. Danes

so njene osnovne dejavnosti proizvodnja in prodaja zdravil na recept, izdelkov za


- 122 -

samozdravljenje, kozmetičnih in veterinarskih izdelkov, dopolnilna pa turistično-

zdraviliška dejavnost (Krka, 2010a).

Grafikon 11: Prodaja po skupinah izdelkov družbe Krka, d.d., leto 2009

Vir: Krka, 2010c

Z usmerjanjem v turistično-zdraviliško dejavnost so pričeli leta 1973, ko se je

podjetju pridružilo zdravilišče Dolenjske Toplice in leto kasneje še zdravilišče

Šmarješke Toplice. Zdraviliščema se je priključil še Hotel Grad Otočec, ki se je

kasneje preimenoval v poslovno enoto Hoteli Otočec. Turistična dejavnost podjetja

Krka, d.d. je sprva delovala v okviru TOZD (Temeljna organizacija združenega dela)

Zdravilišča. Od leta 1992 je bila organizirana v okviru samostojne družbe, ki se je

prvotno imenovala Krka Zdravilišča, d.o.o., od leta 2006 pa nastopa pod imenom

Terme Krka, d.o.o. in zaposluje 679 oseb (Novak, 2009; Krka, 2010a).

Pod okrilje družbe Terme Krka, d.o.o. spadajo poleg Šmarjeških in Dolenjskih

Toplic ter Hotelov Otočec še obmorski center Talaso Strunjan, mestni hotel Krka v

Novem mestu in golf igrišče na Otočcu.

Gostje Term Krka lahko izbirajo med hoteli s štirimi zvezdicami, vilami s štirimi in

tremi zvezdicami, depandanso z dvema zvezdicama ter kampom s tremi zvezdicami.

83%

9 % 1 % 3 % 4 %

Zdravila na recept

Izdelki za samozdravljenje

Kozmetični izdelki

Veterinarski izdelki

Terme Krka


- 123 -

Tabela 26: Pregled namestitvenih kapacitet družbe Terme Krka, d.d.


Šmarješke Toplice

Hotel Vitarium 4* superior 72 sob

Hotel Šmarjeta 4* 100 sob

Hotel Toplice 4* 47 sob

Dolenjske Toplice

Hotel Balnea 4* superior 62 sob

Hotel Vital 4* 102 sobi

Hotel Kristal 4* 66 sob

Kamp 3* 17 kampirnih mest

Talaso Strunjan

Hotel Svoboda 4* 119 sob

Depandanse Vila Park 4* 12 sob

Vile Oljka, Cipresa, Mirta, Pinja, Sivka 3* 50 sob

Hotel Laguna 3* 36 sob

Hoteli Otočec

Hotel Šport 4* 88 sob

Depandanse 2* 36 sob

Hotel Grad Otočec

(edini slovenski grad na otoku sredi

reke)

4* 16 sob

Hotel Krka

Hotel Krka 4* 53 sob

Vir: Terme Krka, 2010a

Leta 2009 je bilo v Termah Krka ustvarjenih 344.488 nočitev, od tega so 70 %

ustvarili domači gostje, katerih delež se je glede na leto 2008 povečal za 2 %. Med

tujimi gosti so prevladovali Italijani, Avstrijci, Rusi in Nemci. Največjo zasedenost

na letni ravni je imela poslovna enota Strunjan, in sicer 88-odstotno zasedenost,

sledile pa so Šmarješke Toplice z 72-odstotno zasedenostjo.

Prihodki od prodaje so leta 2009 znašali 33,2 milijona evrov, kar je 2,1 % več kot

leta 2008. Največji, 34-odstotni delež, predstavljajo prihodki od nočitev, ki so znašali

11,4 milijona evrov prodaje oziroma 3 % več kot leto poprej, kar se glede na razmere

v turistični dejavnosti leta 2009 ocenjuje kot uspešno.


- 124 -

Po prihodkih iz prodaje med poslovnimi enotami je z 10,2 milijona evrov prihodkov

in 8-odstotno rastjo glede na leto 2008 na prvem mestu Telaso Strunjan, sledijo pa

Terme Dolenjske Toplice s 5-odstotno rastjo (Krka, 2010c).

5.5.3 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja Istrabenz, d.d.

Začetki družbe Istrabenz segajo v leto 1948 (takrat se imenuje Istra-Benz), ko so

kot lokalno podjetje pričeli s prodajo naftnih derivatov (Istrabenz, 2010b).

Danes je Istrabenz, d.d. krovna družba v poslovni Skupini Istrabenz, ki jo sestavljajo

naslednja naložbena področja:

- energetika,

- prehrana,

- turizem,

- informacijske tehnologije in

- druge naložbe (Istrabenz, 2010a).

Znotraj dejavnosti Turizem deluje sedem družb:

- Istrabenz Turizem, d.d. Portorož,

- Istrabenz Hoteli Portorož, d.o.o.,

- Istrabenz Marina Invest, d.o.o.,

- Turistična družba Kras, d.o.o,

- Thai Si s.r.l., Italija,

- Grand Hotel Adriatic, d.d., Opatija,

- Golf Istra, d.o.o..

Do 16. julija 2010 je bila znotraj dejavnosti Turizem vključena tudi družba Turizem

Kras, Investicijski management, d.d., ki je upravljala s Postojnskim jamskim

sistemom in Predjamskim gradom, z navedenim datumom pa sta s prodajo vseh

delnic prišla v roke postojnske družbe Batagel & CO.


- 125 -

Tabela 27: Pregled namestitvenih kapacitet Skupine Istrabenz Turizem


Istrabenz Turizem, d.d.

Grand hotel Portotož 5* 198

Hotel Apollo 4* 88

Hotel Neptun 4* 89

Hotel Mirna 4* 81

Hotel Slovenija 4* 160

Hotel Riviera 4* 183

Istrabenz Hoteli Portorož, d.o.o.

Kempinski Palace Portorož 5* plus 183

Grand hotel Adriatic, d.d.

Grand hotel Adriatic I 4* 167

Grand hotel Adriatic II 3* 136

Turistična družba Kras, d.o.o.

Jama 3* 135

Thai Si s.r.l.

Thai Si 4* 33

Vir: Istrabenz, 2010a

Skupina Istrabenz Turizem je leta 2009 beležila 473.900 nočitev, kar je 3,7 %

manj kot leto prej. Največ nočitev so ustvarili gostje iz Italije, in sicer 30 % vseh

nočitev, s slabimi 20 % sledijo Slovenci ter s 15 % avstrijski gostje.

Leta 2009 so prihodki od prodaje dejavnosti Turizem znašali 49 milijonov evrov. V

strukturi prihodkov od prodaje so najpomembnejši prihodki od namestitev (24 mio

EUR), sledijo prihodki od vstopnin (7 mio EUR) in gostinstva (7 mio EUR) ter

termalnih storitev (6 mio EUR). Prihodki od namestitev so se glede na leto 2008

znižali za 4 odstotke, vsi ostali prihodki pa so ostali na ravni predhodnega leta

(Istrabenz, 2010a).


- 126 -

Grafikon 12: Prihodki od prodaje po storitvah v Skupini Istrabenz Turizem, leto 2009

Vir: Istrabenz, 2010a

5.5.4 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja NFD Holding, d.d.

Skupina NFD Holding povezuje matično družbo NFD Holding, d.d. in odvisna

podjetja, med katera spadata tudi hotelski podjetji Terme Maribor, d.d. in Hoteli

Bernardin, d.d., kjer je družba NFD Holding, d.d. na dan 31. 12. 2009 imela v lasti

72,01 % delnic družbe Terme Maribor, d.d. in 66,21 % delnic družbe Hoteli

Bernardin, d.d. (NFD Holding finančna družba d.d., 2010).

Terme Maribor, d.d. nudijo namestitev v hotelih s petimi, štirimi in tremi

zvezdicami, ki skupaj razpolagajo s 383 sobami, osmimi apartmaji ter 736 stalnimi in

50 dodatnimi ležišči.

0

5

10

15

20

25

Namestitev Vstopnine Gostinstvo Terme in

wellness

Ostalo

mio

EU

R


- 127 -

Tabela 28: Pregled namestitvenih kapacitet družbe NFD Holding, d.d. – Terme

Maribor


Resort & Convention hotel

Habakuk***** 5* 137 sob

Hotel Piramida 4* 81 sob

Hotel Orel 3* 71 sob

Hotel Uni (mladinski hotel) 3* 53 sob

Hotel Bellevue 4* 50 sob

Vir: Terme Maribor, 2010

Leta 2009 je bilo v hotelih Term Maribor ustvarjenih 95.215 nočitev, kar je 11 %

manj kot leto prej. Med vsemi petimi hoteli je leta 2009 glede na predhodnje leto

porast nočitev beležil le Hotel Bellevue, in sicer za 2 %. Največji upad nočitev sta

imela hotel Piramida (upad za 23 %) in Orel (upad za 12 %), kar ocenjujejo, da je

posledica finančne krize ter pri hotelu Piramida še povečana konkurenca med

mestnimi hoteli, saj sta se leta 2008 v Mariboru odprtla dva nova mestna hotela.

Upad nočitev je imel tudi hotel Habakuk (upad za 11 %), kjer se je v letu 2009

spremenila struktura gostov, saj se je zmanjšalo število nočitev poslovnih gostov,

povečalo pa se je število nočitev počitniških gostov, kar je imelo za posledico

znižanje cen (Ajpes javne storitve, 2010c)

Prihodki od prodaje so leta 2009 znašali 33,7 milijona evrov. Kakšna je bila struktura

deležev prihodkov od prodaje, kažejo podatki iz leta 2008. Kot je razvidno iz

grafikona številka 13, je najvišji strukturni delež prihodkov od prodaje pripadel

nočitvam (31 %), sledijo gostinstvo (30 %), trgovina (17 %), ostali prihodki od

prodaje (13 %) ter wellness (4 %).


- 128 -

Grafikon 13: Strukturni delež prihodkov od prodaje v Termah Maribor, leto 2008

Vir: Ajpes javne storitve, 2010c

1. januarja 2009 je družba Hoteli Bernardin, d.d. s pripojitvijo družb Metropol

Group, d.d., Hoteli Piran, d.d. in HTP Simonov zaliv, d.d. postala največje slovensko

hotelsko podjetje s 1.734 sobami na slovenski obali.

Na trgu družba Hoteli Bernardin nastopa s skupnim imenom Bernardin Group z

emblemi ter logotipi štirih blagovnih znamk: St. Bernardin, Metropol Resort,

Salinera Resort ter San Simon Resort (Ajpes javne storitve, 2010c).

Nočitve

33 %

Gostinstvo

31 % Wellness

4 %

Trgovina

18 %

Ostalo

14 %


- 129 -

Tabela 29: Pregled namestitvenih kapacitet NFD Holding, d.d. – Hoteli Bernardin


St. Bernardin resort

GH Bernardin 5* 271 sob

Hotel Histrion 4* 276 sob

Hotel Vile Park (5 vil) 3* 217 sob

San Simon resort

Hotel Mirta 4* 43 sob

Hotel Haliaetum 4* 53 sob

Depandanse (5 depandans) 3* 129 sob

Salinera resort & Hotel Piran

Hotel Piran 4* 90 sob

Hotel Salinera 4* 101 soba

Metropol resort

GH Metropol 5* 103 sobe

Hotel Roža 4* 111 sob

Hotel Lucija 3* 182 sob

Hotel Barbara 3* 65 sob

Kamp Lucija kapaciteta do 1000 gostov


V Hotelih Bernardin so leta 2009 beležili 681.236 nočitev, kar je 2 % manj kot

leta 2008. Domači gostje so ustvarili 40 % vseh nočitev, med tujimi gosti pa so s 16

% prevladovali italijanski gostje, sledijo nočitve gostov iz Avstrije (14 %) in

Nemčije (9 %). Najvišji delež nočitev znotraj družbe ima Resort St. Bernardin (38

%), sledi Metropol Resort (skupaj s kampom 32 %), Salinera Resort & Hotel Piran

(16 %) ter San Simon Resort (14 %) (Ajpes javne storitve, 2010c).


- 130 -

Grafikon 14: Struktura gostov v odstotkih (%) pri nočitvah v družbi Hoteli Bernardin, d.d., leto 2009


Grafikon številka 14 prikazuje strukturo gostov, ki letujejo v posameznem resortu.

V resortih St. Bernardin, Metropol in San Simon prevladujejo tuji gostje, v Resortu

Salinera, Hotelu Piran in v kampu pa domači gostje, kar kaže na raznolikost ponudbe

posameznih resortov.

Leta 2009 so realizirani prihodki iz prodaje po resortih znašali 36 milijonov evrov,

kar je 9 % manj kot leto prej. Glede na vrsto storitev je 57 % (20,4 milijona evrov)

pripadlo sobnemu prihodku, s 36 % (13 milijona evrov) sledijo prihodki od prodaje

hrane in pijače, 7 % (2,6 milijona evrov) pa pripada ostalim prihodkom (centri

dobrega počutja, plače, parkirnine, itd.) (Ajpes javne storitve, 2010c).

5.5.5 Izbrani primer: Turistična ponudba družbe ACH d.d.

Družba ACH, d.d. je holdinška družba, znotraj katere deluje pet poslovnih

področij: proizvodnja, trgovina z vozili, poslovno hotelirstvo, finančne naložbe ter IT

in telekomunikacije.

0102030405060708090

100

St.

Bernardin

Resort

Metropol

Resort -

hoteli

Salinera

Resort & H.

Piran

San Simon

Resort

Kamp

31 31

61

37

73

69 69

39

63

27

Domači gostje Tuji gostje


- 131 -

Grafikon 15: Struktura finančnih naložb v odvisne družbe ACH, d.d., na dan

31.12.2008, po dejavnostih v odstotkih (%)

Vir: ACH, 2010c

ACH, d.d. razpolaga s tremi hoteli v središču slovenske prestolnice, s celovito

kongresno ponudbo pa stavi predvsem na goste poslovnega razreda. Hoteli delujejo

znotraj Skupine Grand Hotel Union, kjer je družba Grand Hotel Union, d.d. matična

družba, družba Lev, d.d. pa odvisna družba.

Tabela 30: Pregled namestitvenih kapacitet družbe ACH, d.d. – Skupina Grand Hotel

Union, leto 2009


Skupina Grand Hotel Union

Grand Hotel Union, d.d.

GH Union 4* 327 sob

Hotel Union – Central Hotel 4* 74 sob

Hotel Lev, d.d.

Hotel Lev 5* 173 sob

Vir: Grand hotel Union Executive, 2010

GH Union je leta 2009 razpolagal s 401 sobo, hotel Lev pa s 173 sobami, kar

pomeni, da je Skupina Grand Hotel Union razpolagala z 29,6 % vseh hotelskih sob v

slovenski prestolnici (Grand Hotel Union, d.d. 20,7 %; Lev, d.d. 8,91 %). Povprečna

zasedenost hotelskih sob je bila v vseh treh hotelih nižja kot leta 2008 in je bila

Proizvodnja

38 %

Trgovina z

vozili

26 % Poslovno

hotelirstvo

11 %

Investicijsko

bančništvo

5 %

IT in

Telekomunikacije

20 %


- 132 -

sledeča: GH Union (Business in Executive) 46 % (leta 2008 58 %), Hotel Union −

Central hotel 57 % (leta 2008 62 %) ter Hotel Lev 42 % (leta 2008 54 %) (Grand

hotel Union Executive, 2010).

Leta 2009 je bilo ustvarjenih 131.392 nočitev, kar je 16 % manj kot leta 2008. V GH

Union in Central hotelu je bilo 95.097 nočitev, v Hotelu Lev pa 36.295 nočitev. Med

gosti z okoli 98 % prevladujejo tujci, največ je bilo gostov iz Italije, sledili so gostje

iz Velike Britanije, Nemčije in ZDA (Grand hotel Union Executive, 2010).

Skupina Grand Hotel Union je v letu 2009 realizirala 16,7 milijonov evrov

prihodkov, od tega družba Grand Hotel Union, d.d. 12,4 milijona evrov in družba

Lev, d.d. 4,3 milijona evrov. Realizirani prihodki so za 26,7 % nižji kot leto prej, kar

pripisujejo splošni gospodarski krizi ter posledično padcu nočitev ter zasedenosti

sob, poleg tega pa je na poslovanje v letu 2008 vplivalo tudi predsedovanje Slovenije

Evropski uniji (Grand hotel Union Executive, 2010).

5.5.6 Izbrani primer: Turistična ponudba družbe Unior, d.d.

Družba Unior, d.d. je med največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi

podjetji. Skupino Unior sestavlja dvajset odvisnih in devet pridruženih podjetij v 19.

državah po svetu (Unior, 2010b). Znotraj družbe deluje pet poslovnih programov:

Odkovki, Sinter, Ročno orodje, Strojna oprema in Turizem.


- 133 -

Grafikon 16: Prihodki od prodaje družbe Unior, d.d. po programih, izraženi v odstotkih (%), leto 2009

Vir: Unior, 2010b

Program Turizem, ki je leta 2009 zaposloval 485 oseb (22 % vseh zaposlenih v

družbi Unior), se razvija od sedemdesetih let dalje in postaja vse pomembnejši

program družbe. Prve turistične izzive je ponudila Rogla, klimatsko zdravilišče in

smučarski center, ponudbo pa je zaokrožilo termalno zdravilišče Zreče (Unior,

2010a). Družba Unior pa je tudi lastnik smučišča Krvavec ter solastnik term v

Rimskih Toplicah (Unior, 2010b).

Turizem

17 %

Strojna oprema

17 %

Ročno orodje

19 %

Sinter

4 %

Odkovki

40 %

Vzdrževanje

1 %

Skupne službe

2 %


- 134 -

Tabela 31: Pregled namestitvenih kapacitet družbe Unior, d.d.


Terme Zreče

Hotel Dobrava 2000 4* 66 sob

Vile Terme Zreče 4* 10 vil s skupno 40 apartmaji

Hotel Dobrava 3* 40 sob

Hotel Medico 3* 8 sob

Rogla

Hotel Planja 4* 30 sob

Hotel Rogla 3* 88 sob

Hotel Brinje 3* 22 sob

Bungalovi Rogla in Gaber / 43 bungalovov

Apartmaji Koče na Jurgovem / 6 apartmajev

Dom na Pesku / 47 ležišč

Mladinsko prenočišče Jelka / 58 ležišč

Vir: Terme Zreče, 2010; Rogla Unitur Ski Resorts, 2010

V Uniorju se je leta 2009 število nočitev v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za 8

% in je znašalo 229.150 nočitev. Glavni razlog za takšen upad pa poleg gospodarske

in finančne krize pripisujejo vremenu (deževno poletje, pozen začetek zimske sezone

– upad smučarjev za 18%). Največ nočitev ustvarijo domači gostje (70 %), sledijo

hrvaški gostje (10 %), gostje iz Italije, Nemčije, Avstrije in Rusije (Unitur, 2010).

Leta 2009 so prihodki od prodaje dejavnosti Turizem znašali 18,7 milijona evrov in

so le za odstotek nižji kot leta 2008, ki velja za rekordno leto po prihodkih od

prodaje.

Celotno turistično ponudbo družba Unior trži pod blagovno znamko Unitur Hotels &

Resorts.


- 135 -

Grafikon 17: Prihodki od prodaje družbe Unior, d.d. po programih, izraženi v milijonih

(mio) EUR, leto 2009

Vir: (Unior, 2010b).

5.5.7 Izbrani primer: Turistična ponudba podjetja DZS, d.d.

Začetki Državne založbe Slovenije segajo v leto 1945, ko jo je ustanovila Vlada

Narodne Republike Slovenije z namenom izdajanja, založništva in prodaje

učbenikov, učil, tiskovin, knjig ter revij. Leta 1990 je Državna založba Slovenije

postala delniška družba in spremenila ime v DZS, d.d.. Med leti 2001 in 2007 se

postopno oblikuje Skupina DZS, ki deluje na treh področjih:

- založniško medijskem,

- trgovskem (pisarniške in šolske potrebščine) ter

- turističnem.

Leta 2000 je DZS, d.d. na Ljubljanski borzi kupila prve delnice Marine Portorož,

d.d., leto kasneje pa še delnice Turističnega podjetja Portorož, d.d. in Term Čatež,

d.d. (Ajpes javne storitve, 2010a).

Leta 2002 je prišlo do združitve družb Terme Čatež, d.d. in Marina Portorož d.d. ter

Terme Čatež, d.d. in Turističnega podjetja Portorož, d.d. Na dan 31. 12. 2009 je

DZS, d.d. 45,01 % lastnik delnic Term Čatež, d.d.

Skupino Terme Čatež sestavljajo poleg matične družbe Terme Čatež, d.d. še

hčerinske družbe, ki so:

0

10

20

30

40

50

60

70

mio

EU

Ri

2008

2009


- 136 -

- Marina Portorož, d.d.,

- Turistično podjetje Portorož, d.d.,

- Del naložbe, d.d., Brežice,

- Terme Ilidža, d.o.o., Sarajevo (BIH) in

- Termalna riviera, d.o.o., Novalja (Hrvaška).

Skupina Terme Čatež deluje v treh državah, Sloveniji, Hrvaški in Bosni in

Hercegovini, matična družba, Terme Čatež, d.d., pa na treh lokacijah v Sloveniji: v

Čatežu, na Mokricah ter v Kopru.

Tabela 32: Pregled namestitvenih kapacitet družbe DZS, d.d. – Terme Čatež


Čatež

Hotel Terme 4* 149 sob

Hotel Toplice 4* 139 sob

Hotel Čatež 3* 186 sob

Apartmaji 3* 89 apartmajev

Kamp 5* 490 parcel

Indijanska vas / 25 šotorov s 100 ležišči

Gusarski zaliv / 20 plavajočih hišk

Mokrice

Hotel Golf Grad Mokrice 4* 29 sob

Depandansa hotela Golf Grad Mokrice 4* 11 sob

Golf suite 3* 8 suit

Slovenska obala

Hotel Koper 3* 65 sob

Aquapark hotel Žusterna 3* 127 sob

Apartmaji Lavanda 3* 10 apartmajev

Apartmaji Residence Marina 4* 3 apartmaji

Vir: Terme Čatež, 2010a; Terme Čatež, 2010b; Terme Čatež, 2010c;

V Termah Čatež, d.d. so gostje leta 2009 ustvarili 693.537 nočitev, kar je 3,5 %

več kot leto prej. Od tega so domači gostje ustvarili 429.879 nočitev oziroma 62 %

vseh nočitev, tuji gostje, med katerimi prevladujejo Italijani (13,2 %), Hrvati (5,4 %)

in Nizozemci (4,6 %) pa 263.658 nočitev oziroma 38 % vseh nočitev. Delež domačih


- 137 -

gostov se je glede na leto 2008 povečal za 3,7 %, tujih pa za 3,3 % (Ajpes javne

storitve, 2010a).

Grafikon 18: Struktura nočitev v družbi Terme Čatež, d.d., leto 2009

Vir: Ajpes javne storitve, 2010a

Iz grafikona številka 18 je razvidno, da gostje kampa ustvarijo 54 % vseh nočitev

družbe, v Hotelu Toplice 14 %, v Hotelu Čatež 12 %, v Hotelu Terme 9 %, v Hotelu

Žusterna 8 %, v Hotelu Koper 2 % in v Hotelu Grad Mokrice 1 % vseh nočitev

družbe.

Prihodki od prodaje so bili leta 2009 v družbi Terme Čatež, d.d. 7,4 % višji kot leto

prej in so znašali 32,5 milijonov evrov. Največji delež v strukturi prihodkov pripada

hotelski dejavnosti, in sicer 56 %, sledijo vodni programi z 21 %, trgovska dejavnost

z 10 %, finančni in izredni prihodki s 7 % ter zdravstvo s 6 % (Ajpes javne storitve,

2010a).

Iz analize izbranih primerov naložbenih dejavnosti »neturističnih« podjetij v

slovenski turizem je razvidno sledeče:

- lokacije turističnih centrov so razdeljene, tako da konkurence med njimi

praktično ni, razen na Obali in Dolenjskem. Na Obali so naložbe štirih, na

Dolenjskem pa naložbe dveh od sedmih družb

Hotel Žusterna

8 % Hotel Terme

9 %

Hotel Toplice

14 %

Hotel Čatež

12 %

Hotel Grad

Mokrice

1 % Hotel Koper

2 %

Avtokamp

54 %


- 138 -

- največ izbranih podjetij je investiralo v turistično-zdraviliški turizem ter

poslovni oziroma kongesni turizem

- največ hotelov je v lasti družbe NFD Holding, d.d. in sicer 17 hotelov z 2.033

sobami

Družba Št. Hotelov Št. sob Lokacija

1. NFD Holding, d.d. 17 2.033 Obala, Maribor

2. Sava, d.d. 14 2.288 Bled, SV Slovenija

3. Krka, d.d. 14 895 Dolenjska, Obala

4. Istrabenz, d.d. 11 1.453 Obala, Postojna, Italija

5. DZS, d.d. 6 714 Dolenjska, Obala

6. Unior, d.d. 6 254 Zreško Pohorje

7. ACH, d.d. 3 574 Ljubljana

- v turistično-zdraviliških centrih ustvarijo največ nočitev domači gostje, v

poslovno-kongresnih centrih pa prevladujejo tuji gostje

- leta 2009 so največ prihodkov od prodaje ustvarili v Termah Maribor in

Hotelih Bernardin, ki so v večinski lasti družbe NFD Holding, d.d. in sicer

skupno 69,7 milijona evrov. Prihodki od prodaje so se leta 2009 glede na leto

2008 povečali le v Termah Krka (za 2,1 %) in Termah Čatež (za 7,4 %).

5.5.8 Tuje hotelske verige v Sloveniji

Različni viri navajajo različne kombinacije upravljanja hotelov:

- hoteli z neodvisnim lastništvom in vodenjem,

- hoteli z neodvisnim lastništvom in vodenjem, v sodelovanju s hotelsko

verigo,

- hoteli, ki so v lasti in upravljanju hotelske verige,

- hoteli v neodvisnem lastništvu, ki jih upravljajo hotelske verige,

- hoteli v najemu,

- franšize (Modic, 2006).

V Sloveniji je trenutno deset hotelov, ki so včlanjeni v eno izmed naslednjih tujih

hotelskih verig: Kempinski hoteli, Worldhotels, Austria Trend Hotels & Resorts,

Best Western, Minotel in Relais & Châteaux.


- 139 -

Poleg naštetih hotelskih verig so bile v preteklosti v slovenskem prostoru prisotne še

InterContinental, Holiday Inn, Austrotel in Domina Vacanze.

Hotelska veriga InterContinental je poslovala s hotelom Lev, Holiday Inn s hotelom

Union, Austrotel z današnjim hotelom Union Garni, Domina Vacanze pa z današnjim

Austria Trend Hotelom Ljubljana.

Za umik tujih hotelskih verig s slovenskega prostora obstaja več razlogov. Zaradi

velike zadolžitve hotela Lev je novembra leta 2001 z njim pogodbo prekinila

hotelska veriga InterContinental. Ob tem je hotel Lev največjo škodo zaznal zaradi

izpada iz mednarodnega rezervacijskega sistema. Hotelska veriga Holiday Inn se je

umaknila zaradi prekinitve 22-letne franšizne pogodbe s strani hotela Union, zaradi

vse večjih zahtev hotelske verige Holiday Inn in nepripravljenosti hotela Union na

prilagajanje in plačevanje drage franšize (Koražija, 2001). Grand hotel Union je po

pogodbi plačeval 5,6 % bruto dohodka, kar je takrat znašalo 131.000 $ letno. V novi

pogodbi jim je franšizor ponudil 10-letno podaljšanje za kar bi morali plačati

191.000 $ letno. Poleg tega bi morali po novi pogodbi plačevati franšizne obveznosti

od vseh storitev, ki jih ponuja hotel (do takrat so plačevali le prispevek od nočitev in

zajtrka). Določbe v pogodbi so bile neusklajene s pravnim sistemom Republike

Slovenije, slovenskega sodišča v primeru spora niso priznavali, zavarovalnina je bila

previsoka, nadzirali so lastniške deleže, hkrati pa bi nova pogodba onemogočala

samostojno delo na področju vodenja poslov (Modic, 2006 po Kisovec 2002, str.

51−52). Zaradi premajhnih koristi, ki jih je hotel imel od imena hotelske verige

Austrotel, se je prekinila licenca s to hotelsko verigo, ki je bila v Sloveniji prisotna

od leta 1991 do leta 2002 (ACH, 2010a). Po odpovedi licence so zaradi odpovednega

roka in nadaljnega trženja hotela spremenili ime in postopno pričeli z uvajanjem

nove celostne in grafične podobe hotela. Ime Austrotel so zamenjali z imenom Astral

hotel, ki je bil preko rezervacijskega sistema Supranational prisoten v

najpomembnejših svetovnih rezervacijskih sistemih (GDS) (Modic, 2006). Danes je

omenjeni hotel poznan pod imenom Grand hotel Union – Garni. Junija 2007 se je

zaradi finančnih razlogov po treh letih prekinilo tudi sodelovanje med italijansko

hotelsko verigo Domina in hotelom, takrat imenovanim Domina Grand Media &

Casino Ljubljana (današnji Austria Trend v lasti avstrijskega podjetja CA

Immobilien Anlagen) (Markelj, 2008).


- 140 -

Tabela 33: Poslovne priložnosti in nevarnosti hotelov, ki se vključujejo v hotelske

verige

Priložnosti Nevarnosti

- izkoriščanje notranjih sinergij razvoja

znanj in njihovega prenosa

- s povečano disciplino in učinkovitimi

pogodbenimi urejanji sodelovanja z

verigo ustrezno profesionalizirati

poslovne procese

- možnost uporabe sodobnih

informacijskih in

rezervacijskih sistemov

- prenašanje nekaterih nalog na raven

verige in osredotočanje na operativni

nivo poslovanja

- možnost vodenja ali sodelovanja v

drugih hotelskih podjetjih znotraj verige

- izkoriščanje organizacijskih prednosti

verige ob istočasnem vzdrževanju tesnih

povezav z gosti

- izgradnja osebnih odnosov s sodelavci v

verigi, ki posamezen hotel osvobodijo

poslovne izolacije

- prevzem vodenja vseh vitalnih poslovnih

funkcij s strani verige

- izguba lastne identitete pod vplivom

delovanja verige

- stapljanje s tujo blagovno znamko

- usmerjanje povpraševanja na druge

lokacije, ki jih pokriva veriga, stran od

dotičnega hotelskega podjetja

- skrb za sprejemanje pravilnih nadaljnih

odločitev, ki se tičejo le določenega

hotelskega podjetja

- preobremenitev in prevelike zahteve s

strani verige

Vir: Modic, 2006, 13, povzeto po Horwath consulting, 1995

Pri slovenskih hotelih, ki so vključeni v eno izmed tujih hotelskih verig, gre za

neodvisno lastništvo v sodelovanju s hotelsko verigo, kar bo razvidno v nadaljevanju.

Hoteli sodelujejo v rezervacijskem sistemu hotelske verige, ki jim hkrati pomaga tudi

pri trženju, izobraževanju kadra itd, nima pa večjega vpliva na upravljanje hotela.


- 141 -

5.5.9 Hotelska veriga Kempinski

Hotelska veriga Kempinski je veriga luksuznih hotelov, ki se zavzema za

doseganje najvišjih kakovostnih standardov evropskega hotelirstva in je hkrati

postala mednarodno merilo za tradicionalno hotelirstvo (Revija industrije srečanj

jugo-vzhodne Evrope Kongres, 2010). Več o nastanku hotelske verige Kempinski v

poglavju 3.4.1. na strani 39.

Glavna merila za vključitev posameznega hotela v omenjeno verigo, so naslednja:

- hotel oziroma hotelski kompleks kategorije petih zvezdic,

hotel ali hotelski kompleks, ki je finančno trden in omogoča izvedbo projekta

vključitve v verigo za vse poslovne strani,

- izbrati oziroma razviti lastnost hotela, ki ima možnost postati vodilna na trgu

v lastnem segmentu,

- najti pravo ravnovesje med mestnimi hoteli, lagodnimi hotelskimi kompleksi

in drugimi nišnimi proizvodi,

- prednost dajejo preureditvi obstoječih stavb z zgodovinsko in arhitekturno

eleganco,

- kjer je mogoče, v zasnovi hotela poudarjajo lokalno kulturo,

- poudarek na individualnosti vsakega posameznega hotela

(Kempinski, 2010b).

Poslovni model verige Kempinski temelji na vodenju in ne na lastništvu hotelov.

Tako ne sodelujejo pri prevzemih in naložbah, razen v redkih izjemah. Pogodbe s

hoteli so pripravljene za vsak hotel posebej, skozi njih pa veriga Kempinski

lastnikom zagotavlja strokovna mnenja, potrebna za ugotavljanje in ohranjanje

dolgoročne donosnosti njihove naložbe. Tako nima lastnik nobene operativne

odgovornosti, zadrži pa lastniške ugodnosti kot so denarni tok, amortizacija, odbitki,

obdavčitvene ugodnosti in lastništvo lastnine po preteku pogodbe (Kempinski,

2010b).


- 142 -

Kot že zapisano v to verigo od leta 2008 sodi tudi portoroški Hotel Palace, ki se sedaj

imenuje Kempinski Palace Portorož.

Začetki hotela segajo v avstroogrsko monarhijo, ko je hotel veljal za turistični objekt

najvišje kategorije, Portorož pa skupaj z Gradežem, beneškim Lidom in Opatijo za

eno najpomembnejših evropskih obmorskih kopališč in zdravilišč (Istrabenz, 2010c).

Danes je hotel Kempinski Palace Portorož slovenski hotel najvišje kategorije, ima

pet zvezdic »de luxe« ter 183 sob in apartmajev.

5.5.10 Hotelska veriga Worldhotels

Začetki hotelske verige za neodvisne hotele in hotele regionalnih blagovnih

znamk Worldhotels sega v leto 1970. Danes ima pod okriljem preko 450 hotelov na

več kot 250 destinacijah v 65 državah (Worldhotels, 2010a). Hotele delijo v tri

kategorije: Deluxe, First Class in Comfort (Worldhotels, 2010b). Svojim članom

nudijo številne prodajne, trženjske, distribucijske tehnologije in druge sorodne

storitve, ki omogočajo da postanejo prepoznavni del hotelske verige (Worldhotels,

2010c).

V hotelsko verigo Worldhotels je od svojega odprtja leta 2004 vključen tudi

ljubljanski hotel Mons kategorije štirih zvezdic (Worldhotels kategorija: First Class),

ki gostom nudi namestitev v 114 sobah. Za članstvo hotel Mons plačuje letno

članarino in odstotek prihodka, realiziranega preko rezervacijskega sistema. Ker so ti

stroški visoki, se v zadnjem času poraja vprašanje, ali je takšno sodelovanje sploh

ekonomsko upravičeno (Markelj, 2008).


- 143 -

5.5.11 Hotelska veriga Austria Trend Hotels & Resorts

Glavna avstrijska hotelska veriga Austria Trend Hotels & Resorts spada v skupino

Verkersbüro Group, ki velja za največji avstrijski turistični koncern na tržišču

hotelov (večinoma mestni hoteli kategorije štirih zvezdic s poudarkom na

kongresnem turizmu).

V hotelsko verigo Austria Trend Hotels & Resorts je vključenih 17 hotelov na

Dunaju, osem mestnih hotelov v Innsbrucku, Salzburgu, Grazu, Linzu in St. Pöltenu,

pet hotelskih kompleksov v Kitzbühelu, Fieberbrunnu, Loipersdorfu in

Lambrechterhofu ter dva hotela izven Avstrije, v Bratislavi in v Ljubljani (Austria

Trend Hotels & resorts, 2010; Verkersbüro Group, 2010).

Hotel Austria Trend Hotel Ljubljana spada v skupino hotelov s štirimi zvezdicami.

Hotel z 214 sobami in apartmaji različnih kategorij (comfort sobe, executive sobe,

prestige apartmaji, predsedniška apartmaja) je avstrijska veriga prevzela v začetku

leta 2008 in z njim posluje na podlagi pogodbe o upravljanju. Hotel je bil odprt leta

2004 in prvotno pod italijansko hotelsko verigo Domina Vacanze.

5.5.12 Hotelska veriga Best Western

Hotelska veriga Best Western s sedežem v Phoenixu, Arizona, ki ima preko 4.000

hotelov v 80-ih državah, je za evropsko in azijsko tržišče oblikovala blagovno

znamko imenovano Best Western Premier.


- 144 -

V to največjo svetovno hotelsko verigo sta včlanjena dva slovenska hotela,

ljubljanski Hotel Slon in blejski Hotel Lovec, ki v okviru hotelske verige Best

Western spadata pod okrožje Srednje Evrope s sedežem na Dunaju.

Za uporabo blagovne znamke Best Western se plačuje letna članarina in odstotek

prihodka realiziranega preko mednarodnega rezervacijskega sistema. Prednost

hotelske verige Best Western je, da se provizija plačuje le za posredovanje gostov in

ne za vsakega gosta posebej, kot je običajno pri nekaterih hotelskih verigah. Ker se

morajo člani hotelske verige Best Western podrejati določenim minimalnim

standardom in ohranjati kvaliteto, se s strani hotelske verige Best Western enkrat

letno vrši kontrola poslovanja (Markelj, 2008; Modic, 2006).

Oba slovenska hotela vključena v hotelsko verigo Best Western, spadata v kategorijo

hotelov s štirimi zvezdicami. Hotel Slon s 168 sobami je član hotelske verige Best

Western od leta 1996, Hotel Lovec (v lasti Hotela Slon) z 52 sobami in 8 apartmaji

pa od leta 2005.

V Hotelu Slon in Hotelu Lovec je bilo leta 2009 skupno ustvarjenih 60.239 nočitev,

od tega v Hotelu Slon 52.332 nočitev in v Hotelu Lovec 7.907 nočitev. V obeh

hotelih prevladujejo tuji gostje. Leta 2009 je delež tujih gostov v Hotelu Slon znašal

97 %, v Hotelu Lovec pa 86 %. Ker sta hotela vključena v hotelsko verigo Best

Western, je gostom omogočeno koriščenje uslug v okviru rezervacijskega sistema

Best Western. Delež rezervacij preko tega sistema iz leto v leto narašča in je bilo v

preteklih letih sledeče (podatki za Hotel Slon):

Leto 2006: 4.060 nočitev – 6,71 % vseh nočitev




(Ajpes javne storitve, 2010b).


- 145 -

5.5.13 Hotelska veriga Minotel

Začetki švicarske hotelske verige Minotel segajo v leto 1980. Prisotna je v 26

državah z 200 hoteli (od tega 50 v Švici), ki skupno razpolagajo z okoli 7.000

sobami. Večina hotelov je lociranih v Evropi, prisotni pa so tudi v Kanadi, na

Kitajskem, na Japonskem, v Mehiki, v Maroku, v Južni Afriki, v Tuniziji in v ZDA.

Povprečna zasedenost njihovih hotelskih kapacitet je 60-odstotna, medtem ko je v

mestih, kot so Barcelona, Benetke, Firenze in Frankfurt, kar 90-odstotna. Večina, kar

85 %, vseh njihovih rezervacij pa se opravi preko interneta (Minotel, 2010).

V hotelsko verigo Minotel sta vključena dva slovenska hotela, blejski Hotel Jelovica

s tremi zvezdicami, ki razpolaga s 188 posteljami v štirih apartmajih, treh studiih in

93 sobah ter bohinjski štirizvezdični Hotel Jezero z 71 sobami in petimi apartmaji.

5.5.14 Hotelska veriga Relais & Châteaux

Relais & Chtâteaux je mednarodno združenje za promocijo in trženje samostojnih

hotelov, ki niso člani druge konkurenčne hotelske verige.

Začetki prestižne hotelske verige segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so

obubožani podeželski plemiči z juga Francije pričeli svoje dvorce in gradove

spreminjati v hotele in gostiti premožne Parižane. Do prvega povezovanja gradov –

hotelov je prišlo leta 1954, ko sta Marcel in Nelly Tilloy ustanovila Relais de

Campagne, verigo sedmih hotelov. Leta 1972 pa sta Joseph Oliverau in Pierre


- 146 -

Troisgros ustanovila Relais Gourmand, skupino vrhunskih restavracij. Leta 1975 sta

se združenji povezali in nastala je veriga dvorcev in hotelov Relais and Châteaux, ki

danes vključuje 475 vrhunskih hotelov in restavracij v 57 državah. Tretjina članov,

ki tvorijo združenje, prihaja iz Francije, tretjina iz drugih evropskih držav ter tretjina

iz preostalih delov sveta. Vse člane pa obvezuje predanost osnovni ideji, zaobjeti v

petih »C-jih«: Courtoisie (vljudnost), Charme (šarm), Charactere (značaj), Calme

(spokojnost) in Cuisine (vrhunska kuhinja) (Hotel Kendov dvorec, 2010; Krka,

2010b).

Pogoji za vključitev hotela v hotelsko verigo Relais & Châteaux so naslednji:

- isti lastnik oz. manager hotela vsaj eno leto,

- izpolnitev vseh zahtevanih standardov glede kakovosti podanih v petih »C-

jih«,

- hotel ne sme biti član kakšne druge konkurenčne hotelske verige,

- hotel kategorije najmanj štirih zvezdic,

- hotel z največ 100 sobami (povprečno število sob v hotelih vključenih v

omenjeno hotelsko verigo je 29),

- hotel z vrhunsko kuhinjo (Relais & Chateaux, 2010).

V kolikor hotel izpolnjuje zgoraj naštete pogoje lahko vloži kandidaturo za vključitev

v to hotelsko verigo in sodeluje v strogi izbiri združenja.

V hotelsko verigo Relais & Châteaux sta vključena dva slovenska hotela. Kendov

dvorec v Spodnji Idriji nudi 11 sob, poimenovanih po članih nekdanje Kendove

rodbine, opremljen pa je s starinskim pohištvom iz 19. stoletja. Drugi pa je edini

otoški grad v Sloveniji, Grad Otočec, z enim kraljevskim apartmajem, senior suito z

dvema spalnicama, dvema junior suitama z dnevnim prostorom in 10 dvoposteljnih

sob. Do leta 2008 je bila član omenjene hotelske verige tudi Vila Bled, nekdanja

predsedniška rezidenca ob Blejskem jezeru.


- 147 -

6 REZULTATI ANKETE

Avtorica magistrske naloge sem opravila anketo na temo globalizacije med

turističnimi delavci zaposlenimi v 17 Lokalnih turističnih organizacijah in Turistično

informacijskih centrih. Anketni vprašalniki so bili posredovani tudi vodilnim kadrom

zaposlenim v slovenskem turizmu, vendar ni bilo z njihove strani nobenega odziva.

Namen kvantitativne raziskave, izvedene z anketo, je bil pridobiti mnenja turističnih

delavcev o vplivu globalizacije na slovenski turizem s poudarkom na posameznih

področjih.

Anketiranci so odgovarjali na 14 vprašanj in rezultati ankete so sledeči:

1 Prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije na globalnem turističnem trgu

Na vprašanje o prepoznavnosti Slovenija kot turistične destinacije na globalnem

turističnem trgu, je večina (77 %) anketirancev odgovorila nikalno. Kot glavne

vzroke za to navajajo predvsem neenotno nastopanje Slovenije kot turistične

destinacije na globalnem turističnem trgu, izpostavljenost in promocijo le določenih

turističnih krajev (kot so Bled, Piran, Portorož, Ljubljana), prepogosto menjavo

turističnih sloganov ter nesodelovanje med posameznimi turističnimi akterji, kjer bi

morala vodilno vlogo pri povezovanju odigrati krovna turistična organizacija – STO.

DA

23 %

NE

77 %


- 148 -

2 Slovenija kot celovita turistična destinacija

65 % vseh vprašanih je mnenja, da o Sloveniji kot celoviti turistični destinaciji ne

moremo govoriti ter da je v ospredju še vedno lokalna oziroma regionalna politika.

Ponovno so izpostavili problema v nepovezovanju lokalnih turističnih organizacij, za

kar bi morala poskrbeti STO ter prevelikemu konkuriranju posameznih turističnih

krajev.

3 Vpliv globalizacije na slovenski turizem

Kot je razvidno iz gornjega grafikona, večina (82 %) zaposlenih v turizmu pojav

globalizacije dojema kot nekaj pozitivnega za razvoj slovenskega turizma, vendar kot

premalo izkoriščeno možnost, ki jo ta nudi, kar potrjuje tudi mojo trditev.

DA

35 %

NE

65 %

DA

82 %

NE

18 %


- 149 -

4 Prednosti in slabosti globalizacije turizma za slovenski turizem

Četrto anketno vprašanje je vprašanje odprtega tipa, kjer so anketiranci sami

podali odgovore za prednosti in slabosti, ki jih prinaša globalizacija turizma za

slovenski turizem.

Navedeni so najpogostejši odgovori anketirancev.

Prednosti Slabosti

Enotno nastopanje na turističnem trgu Raznolikost ponudbe

Večje število tujih turistov Obremenjevanje okolja

Večja prepoznavnost naše kulture in načina

življenja

Izgubljanje posameznih kulturnih značilnosti

naroda

Večja prepoznavnost naše države kot celote Premajhna promocija in razpoznavnost

posameznih turističnih krajev

Večja odprtost Premalo finančnih sredstev za manjše

turistične kraje

Večje sodelovanje s sosednjimi državami Veliko turistov išče manjše nastanitvene

objekte, individualni pristop in domačnost

Celovita ponudba Prevelika tekmovalnost med turističnimi

območji

Možnost sodelovanja z večjimi tour

operaterji

Slovenija še vedno premalo konkurenčna kot

turistična destinacija, saj ne more

enakopravno tekmovati z razvitejšimi

turističnimi državami

5 Najpomembnejši dejavniki, ki bodo v prihodnje odločilni pri izbiri turistične

destinacije

Pri tem vprašanju so imeli anketiranci na voljo deset dejavnikov, ki naj bi bili v

prihodnje odločilni pri izbiri turistične destinacije. Izbrati so morali tri. Tako so vsi

(100 %) odgovorili, da je to okolje, sledijo podoba in blagovna znamka destinacije

(88 %), demografske značilnosti (53 %), bojazen za zdravje in varnost (24 %),

tehnologija (18%), želja po avtentičnosti (12%) ter individualizem (ena oseba).

Nihče pa ni izbral odgovora dojemanje razkošja, hedonizma ali časovnega pritiska.


- 150 -

6, 7, 8 Pomen čezmejnega sodelovanja turističnega sodelovanja za razvoj

slovenskega turizma

Anketna vprašanja številka 6, 7, in 8 se nanašajo na čezmejno turistično

sodelovanje ter njegovega pomena za razvoj slovenskega turizma. Pri vseh treh

vprašanjih so vsi anketiranci odgovorili pritrdilno, torej da čezmejno sodelovanje

pozitivno vpliva na razvoj slovenskega turizma, da bi čezmejna povezanost

»Tromeja« ugodno vplivala na povečanje števila italijanskih in avstrijskih turistov v

Sloveniji, ter da bi lahko z enotnim turističnim proizvodom uspešno nastopili na

globalnem turističnem trgu.

Ker programi in projekti čezmejnega sodelovanja krepijo čezmejno sodelovanje

(skupne lokalne in regionalne pobude), transnacionalno sodelovanje (ukrepi za

0 5 10 15 20

Bojazen za zdravje in varnost

Demografske značilnosti

Podoba in blagovna znamka destinacije

Tehnologija

Okolje

Individualizem

Časovni pritiski

Želja po avtentičnosti

Hedonizem

Dojemanje razkošja

4

9

15

3

17

1

0

2

0

0

DA

100 %


- 151 -

spodbujanje integriranega teritorialnega sodelovanja) in medregionalno sodelovanje

(krepitev sodelovanja in izmenjava izkušenj na ustrezni teritorialni ravni) je tako

Slovenija v finančnem obdobju 2007−2013 vključena v pet programov čezmejnega

sodelovanja (Slovenija – Avstrija/Italija/Madžarska/Hrvaška; Jadranska pobuda),

štiri programe transnacionalnega sodelovanja (»Območje Alp«; »Območje

jugovzhodne Evrope«; »Območje srednje Evrope«; »Območje Mediterana«) ter štiri

programe medregionalnega sodelovanja (Tematski program IVC; Interact II;

ESPON; URBACT) (Info SVET podjetnikovo informacijsko središče, 2011).

9 Pomen pritoka tujega kapitala v slovenski turizem

Nihče od vprašanih ne vidi bojazni glede pritoka tujega kapitala v slovenski

turizem. Nasprotno, vsi so mnenja, da bi se delež tega moral povečati in da bi morala

biti država prijaznejša do tujih vlagateljev.

10 Pomen Centralnega rezervacijskega sistema za vključevanje slovenskih turistični

ponudnikov v globalno turistično ponudbo

88 % anketiranih meni, da slovenski turistični ponudniki premalo poznajo in

izkoristijo možnosti Centralnega turističnega rezervacijskega sistema za vključitev v

globalno turistično ponudbo. Ker se je konkurenčnost med turističnimi destinacijami

povečala tudi zaradi večje uporabe svetovnega spleta, ki omogoča boljšo

informiranost, bi bilo po mnenju vprašanih potrebno slovenske ponudnike turističnih

DA

100 %


- 152 -

storitev in nastanitev spodbujati k uporabi Centralnega turističnega rezervacijskega

sistema, saj je po njihovem mnenju premalo poznan in izkoriščen.

11 Vpliv vstopa nizkocenovnih letalskih prevoznikov na prepoznavnost Slovenije kot

turistične destinacije

Vsi anketirani so enotni glede vpliva vstopa nizkocenovnih letalskih prevoznikov

na prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije in sicer, da njihov prihod

pozitivno vpliva na prepoznavnost Slovenije v svetu. Zato bi bilo po njihovem

mnenju potrebno spodbujati vzpostavitev novih letalskih povezav, se pa zavedajo

problemov ki pri tem nastajajo: visoke letališke pristojbine in kritična masa potnikov.

DA

12 %

NE

88 %

DA

100 %


- 153 -

12 Pomen prisotnosti mednarodnih hotelskih verig za prepoznavnost posamezne

države

Na vprašanje, ali prisotnost mednarodnih hotelskih verig pomembno vpliva na

prepoznavnost posamezne države, je 24 % od vseh vprašanih mnenja, da njihova

prisotnost ni bistvenega pomena za prepoznavnost, medtem, ko jih je 76 %

drugačnega mnenja in jim pripisuje pomembno vlogo.

13 Glavni slovenski turistični proizvodi, po katerih se bo povečalo zanimanje

Prihodnji razvoj slovenskega turizma naj bi poudarjal razvoj trajnostnega turizma,

kar potrjujejo tudi odgovori, hkrati pa gredo v to smer tudi svetovni turistični trendi,

ki kažejo večjo okoljsko ozaveščenost tudi pri načrtovanju počitnic.

DA

76 %

NE

24 %

Aktivne počitnice in oddih

Mesta in kultura

Naravno okolje, ekoturizem in turizem na

vaseh

Gastronomija

Zdravje in dobro počutje (wellness)

Poslovni turizem

Zabaviščni turizem

17

1

17

4

9

3

0


- 154 -

Anketiranci so morali izbrali tri med naštetimi sedmimi turističnimi proizvodi, za

katere bo po njihovem mnenju v prihodnje največ zanimanja. Vsi so se odločili za

aktivne počitnice in oddih ter naravno okolje, ekoturizem in turizem na vaseh, 53 %

vseh anketiranih pa za zdravje in dobro počutje.

14 Slovenske turistične regije z največjim obiskom v prihodnje

Kot že zapisano, se v Sloveniji na nacionalni ravni (STO) trži devet turističnih

regij (območij), med katerimi so anketiranci lahko izbrali tri, ki bodo po njihovem

mnenju v prihodnje deležne največjega obiska. Tako naj bi bilo po mnenju

anketirancev tudi v prihodnje največ turističnega obiska v Ljubljani in okolici (vsi

anketiranci), Obali in Krasu (94 % vseh anketirancev) ter Julijskih Alpah (59 % vseh

anketirancev).

Iz analize ankete je razvidno sledeče:

- Slovenija kot turistična destinacija ni prepoznavna na globalnem turističnem

trgu

- v ospredju je še vedno lokalna oziroma regionalna turistična politika, zato o

Sloveniji kot celoviti turistični destinaciji še ne moremo govoriti

- globalizacija pozitivno vpliva na razvoj slovenskega turizma

Julijske Alpe

Ljubljana in okolica

Obala in Kras

Maribor in Pohorje z okolico

Carniola

Savinjska

Dolenjska, Bela krajina in Posavje

Pomurje

Zasavje

10

17

16

2

0

2

1

3

0


- 155 -

- glavni dejavnik, ki bo v prihodnje odločilen pri izbiri turistične destinacije bo

okolje

- čezmejno turistično sodelovanje pozitivno vpliva na razvoj slovenskega

turizma

- premalo tujega kapitala v slovenskem turizmu

- Centralni turistični rezervacijski sistem je pomemben za vključevanje

slovenskih turističnih ponudnikov na globalni turistični trg, vendar je med

slovenskimi ponudniki premalo poznan

- prisotnost nizkocenovnih letalskih prevoznikov in mednarodnih hotelskih

verig pomembno vpliva na prepoznavnost posamezne države

- glavna turistična proizvoda, po katerima bo v prihodnje v Sloveniji največ

povpraševanja sta aktivne počitnice in oddih ter naravno okolje, ekoturizem

in turizem na vaseh

- največji turistični obisk naj bi v prihodnje še vedno beležili v Ljubljani in

okolici, Obali in Krasu ter Julijskih Alpah.


- 156 -

7 SKLEP

Proces globalizacije je prodrl na različna področja, tako tudi na področje turizma.

Na globalnem turističnem zemljevidu so se pojavila nova območja, ki konkurirajo

tradicionalnim turističnim destinacijam.

Turisti se že in se bodo tudi v bodoče odločali glede izbire turistične destinacije na

podlagi različnih dejavnikov, med katerimi pa prevladujejo varnost posamezne

destinacije in bojazen za zdravje, prilagojenost ponudbe demografskim

spremembam, ki se kažejo (staranje prebivalstva v razvitih državah), blagovna

znamka (imidž) destinacije, razvoj tehnologije (uporaba interneta), okolje, specifična

in inovativna turistična ponudba ter želja po zabavi in čim večih doživetjih v

čimkrajšem času.

Menim, da analiza podatkov in predstavljeni primeri potrjujejo temeljno tezo

magistrskega dela, in sicer, da proces globalizacije pozitivno vpliva na razvoj

slovenskega turizma ter da Slovenija premalo izkorišča možnosti, ki jih nudi proces

globalizacije saj je iz omenjenega razvidno sledeče:

1. Pozitivni vplivi globalizacije za slovenski turizem

- Vstop Slovenije v Evropsko unijo:

· Večja prepoznavnost Slovenije, vsaj v evropskem prostoru. K večji

prepoznavnosti je pripomoglo tudi šestmesečno predsedovanje Slovenije

Evropski uniji leta 2008, kar je ugodno vplivalo na slovenski turizem.

· Uvedba evra, zaradi katerega ni več stroškov, ki so nastali pri menjavi valut,

hkrati pa omogoča tudi lažjo primerjavo cen.

· Črpanje sredstev iz Evropskih strukturnih skladov. V obdobju 2004−2009 je

Slovenija za potrebe turizma črpala 160 milijonov evrov, s čimer je bilo

realiziranih 112 novih investicij, ustvarjenih 7.774 novih turističnih ležišč in

odprtih 1.789 novih delovnih mest (Ministrstvo za finance, 2010).

· Vstop v schengensko območje, kar pomeni odpravo notranjih meja Evropske

unije in s tem bistveno lažji prehod oseb iz ene v drugo državo članico

Evropske unije, saj jim ni potrebno več pokazati potnega lista. Lažji je tudi

prehod na letališčih, saj so ločeni pregledi osebnih dokumentov za potnike, ki

prihajajo iz držav znotraj Schengena in tiste, ki so zunaj tega območja.


- 157 -

· Prihod nizkocenovnih letalskih prevoznikov in drugih novih letalskih

prevoznikov, kar ugodno vpliva na povečanje števila gostov in prepoznavnost

Slovenije kot turistične destinacije.

- Razvoj globalnega spleta in s tem povezan projekt izdelave Centralnega

turističnega rezervacijskega sistema, ki omogoča vsem slovenskim

ponudnikom turističnih namestitev in storitev vključitev v globalno turistično

ponudbo, uporabnikom le-tega pa on-line rezervacijo.

2. Neizkoriščene možnosti globalizacije za slovenski turizem

- Prost pretok kapitala znotraj držav članic Evropske unije - odsotnost tujih

investicij v turistično dejavnost. Ključni dejavniki za to so neugodni splošni

pogoji poslovanja, zelo zahtevne administrativne procedure, zadržan odnos

do tujega kapitala, ki pa pripelje tudi nova znanja, nove tehnologije in nove

trge. Pomembno oviro predstavljajo tudi pomanjkanje kakovostno, ciljno

usmerjenih informacij za potencialne vlagatelje (Predlog programa za

podjetništvo in gospodarstvo, 2010). Tudi prisotnost tujih hotelskih verig v

slovenskem prostoru ne temelji na lastništvu le-teh temveč le na sodelovanju

s posameznimi hoteli na področju uporabe skupnega rezervacijskega sistema,

trženja, izobraževanja idr., tako da do vlaganja v turistično panogo prihaja

predvsem s strani domačih podjetij, ki se prvotno niso ukvarjala s to

dejavnostjo.

- Uvedba novih letalskih linij, prihod novih nizkocenovnih letalskih

prevoznikov in s tem povečanje dostopnosti destinacije ter povečanje tujih

turističnih tokov in prihod gostov tudi z novih trgov.

- Izkoriščanje odprtosti meja in povečanje čezmejnega sodelovanja tudi z

oblikovanjem čezmejnih turističnih proizvodov in skupnim trženjem le-teh.

S procesom turistične globalizacije se je povečala konkurenca med turističnimi

destinacijami in v tej konkurenci sodeluje tudi Slovenija. Menim, da je Slovenija

lahko uspešna na globalnem turističnem trgu le, če bo nastopala kot enotna turistična

destinacija in to ne samo s poudarkom na zgolj določenih turističnih krajih, kot so

Bled, Ljubljana, Postojna, Portorož in Piran. Nastopati bi morali tudi s povezano


- 158 -

turistično ponudbo ter s poudarkom na turističnem produktu, ki je med drugimi tudi

eden od petih produktov za katere študija »Tourism: 2020 Vision« napoveduje

povečano zanimanje v naslednjih letih – to je ekoturizem, ki deluje na podlagi načel

trajnostnega turizma glede okoljskih, ekonomskih in socialnih vplivov in kjer je

narava sestavni del turistične ponudbe. Po raziskavah, ki so bile narejene med tujimi

turisti v Sloveniji, je ravno neokrnjena narava glavni motiv za obisk.


- 159 -

8 LITERATURA IN VIRI

- ACH (2010a−06): Novo ime in nova podoba hotela Austrotel.

http://www.ach.si/novica_arhiv.asp?IDpm=40&ID=261

- ACH (2010b−08): Poslovno hotelirstvo.

http://www.ach.si/vsebina.asp?IDpm=18

- ACH (2010c−08): Predstavitev družbe in Letna poročila.

http://www.ach.si/vsebina.asp?IDpm=63

- Adria (2009a−06): Varnost in standardi.

http://www.adria.si/sl/article.cp2?cid=D00D7A65-7359-722C-C9B3-

816AA466D0F5&linkid=top-article

- Adria (2009b−06): Zgodovina.

http://www.adria.si/sl/article.cp2?cid=BE99C76C-BD67-A025-4AD5-

40C41F302B50&linkid=top-article

- Adriatica.net (2010−04): About us.

http://www.adriatica-group.net/home_en.htm

- Aerodrom Ljubljana (2010a−07): Destinacije.

http://www.lju-airport.si/vsebina.asp?IDM=13

- Aerodrom Ljubljana (2010b−08): easyJet uvaja novi letalski povezavi med

Ljubljano, Parizom ter Milanom.

http://www.lju-airport.si/novica.asp?IDn=2302&IDM=1

- Aerodrom Ljubljana (2010c−08): Letno poročilo 2009.

http://www.lju-airport.si/vsebina.asp?IDM=70

- Agencija Republike Slovenije za okolje (2011−02): Zavarovana območja.

http://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%C4%8Dja/

- Ajpes javne storitve (2010a−08): JOLP – Javna objava letnih poročil.

http://www.ajpes.si/JOLP/podjetje_pdf_view.asp?segment=RLP&keyword=

RLP&jezik=SL&stPor=1

- Ajpes javne storitve (2010b−08): JOLP – Hotel Slon d.d. Ljubljana.

http://www.ajpes.si/JOLP/podjetje.asp?maticna=5004853000&leto=2008

- Ajpes javne storitve (2010c−08): JOLP – Terme Maribor, turizem, zdravstvo,

rekreacija, d.d..


- 160 -

http://www.ajpes.si/JOLP/podjetje.asp?maticna=1214381000&leto=2009

- American Airlines (2009−06): American Airlines, Inc. Overview.

http://www.aa.com/18n/amrcop/newsroom/american-airlines-inc.jsp

- Austria Trend Hotels&resorts (2010−06): Verkehrsbüro Group.

http://www.austria-trend.at/

- Austrian (2009−06): Info&Service.

http//www.aua.com/si/slv/austrian/glance

- Balkan Holidays (2009−06): Balkan Holidays Destinations – Bulgaria,

Croatia, Slovenia and Montenegro.

http://www.balkanholidays.co.uk/holiday_destinations/index.html

- Beck, U. (2003): Kaj je globalizavija? : zmote globalizma – odgovori na

globalizacijo. Ljubljana, Krtina.

- Benčič, M. (2006): Prepoznavanje strategije turizma v lokalni skupnosti.

Organizacija, 39, 2. Kranj, 141−145.

- Benedik, B. (2003): Bled nekoč in danes. Bled, Višja strokovna šola za

gostinstvo in turizem Bled.

- Best Western (2009−05): Adobe Inn.

http://book.bestwestern.com/bestwestern/productInfo.do?propertyCode=0300

8

- Bled (2010−06): Zgodovina turizma.

http://www.bled.si/default.asp?id=145

- Bobek, V. et al. (2004): Kulturni vidiki ekonomske globalizacije v Evropi:

analitičen primer. V: Brglez, M., Zajc, D. (ur.): Globalizacija in vloga malih

držav : Slovenija v procesih globalizacije. Ljubljana, Fakulteta za družbene

vede, 185−196.

- Bufon, M. (2004): Med teritorialnostjo in globalnostjo : sodobni problemi

območij družbenega in kulturnega stika. Koper, Univerza na Primorskem,

Znanstveno raziskovalno središče : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

- CCP Slovenia Zavod SCCA – Ljubljana (2010−05): Kultura.

http://www.ccp.si/izpis.php?id=30

- Center RS za mobilnost in evropske programeizobraževanja in usposabljanja

(2009−12): Program VŽU.


- 161 -

www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/.../Leonardo-splosno.pdf

- Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (2009−12): Trajnostni turizem.

http://www.ctrp-kranj.si/uploaded_images/Radio%20Kranj%20

%20TRAJNOSTNI%20TURIZEM.pdf

- Cicvarić, A. (1990): Ekonomika turizma. Zagreb, »Zagreb«.

- Club of Amsterdam conference (2009−07): The Future Trends in Tourism –

Global Perspectives.

http://www.clubofamsterdam.com/contentarticles/38%20Tourism/Joachim_

Willms_Future_of_Tourism_Club_of_Amsterdam.pdf

- Croatia Airlines (2009−06): Povijest.

http//www.croatiaairlines.com/nbsprepoznajtenasnbsp/povjest/tabid/95/Defau

lt.aspx

- Dekleva, M. M. (1992): Turizem in regionalni razvoj v Sloveniji. Ljubljana,

Urbanistični inštitut Republike Slovenije.

- Delovni zvezki sde (2010−10): Predlog členitve na turistične pokrajine in

območja.

http://www.sdeval.si/attachments/184_SDEDZ_Turist_regionaliz%20(14maj

09).pdf

- Državni svet RS (2009−01): Klimatske spremembe in vplivi na turizem.

http://www.ds-rs.si/dejavnost/posveti/besedila/KlimatskeSpremembe.htm

- ELFAA (2009−12): European Low Fares Airline Association.

http://www.elfaa.com/documents/ELFAABenefitsofLFAs2004.pdf

- Enciklopedija Slovenije. 1. Izdaja dotis (1997): Javornik, M. et al. (ur.).

Ljubljana, Mladinska knjiga.

- Euromonitor International (2009−12): Travel and tourism.

http://www.euromonitor.com/Trend_Watch_Euromonitor_Internationals_Top

_City_Destinations_Ranking

- Europa Institute of Leiden University (2009−12): The Lisbon Treaty.

media.leidenuniv.nl/legacy/lisbon-treaty-summaries.pdf

- Eurostat (2011−02): Statistics.

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database


- 162 -

- Evropska komisija (2010−09): Konkurenčna politika EU in potrošnik.

http://ec.europa.eu/competition/publications/consumer_sl.pdf

- Evropski parlament (2010−05): Turizem.

http://infoeuropa.sliven.bg/eu_fact_sheets/policies/tourism/article_7313_sl.ht

m

- Ferfila, B. (2007): Globaliziranost sodobnega sveta. Ljubljana, Fakulteta za

družbene vede.

- Finance.si. (2009−05): Koliko igralnic prenese Slovenija.

http://www.finance.si/111536/Koliko_igralnic_prenese_Slovenija

- Forum.ba (2010−06): Jeli globalizacija stari ili novi proces?.

http://forum.ba/showthread.php/3011-4-Svjetski-Rat

- Globalna vas (2010−06).

http://colos1.fri.uni-

lj.si/ERI/RACUNALNISTVO/ZASCITA_PODATKOV/globalna_vas.html

- Gombač, B. (1996): Osvoboditev Trsta maja 1945. Annales, 96, 8. Koper,

141-150.

- Gosar, A. et al. (ur.) (2005): Globalizirana Evropa. Koper, Založba Annales :

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

- Gozdarski inštitut Slovenije (2009−06): Turizem v naravovarstvenih

območjih.

http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/turizem_naravovarstvenih.p

df

- Grand hotel Union Executive (2010−08): Obvestila.

http://gh-union.si/executive/index.php/about_hotel/obvestila

- GZS (2009−12): Interreg III.

www.gzs.si/pripone/10468/oei16100d10468.pdf

- Hotel Kendov Dvorec (2010−06).

http://www.kendov-dvorec.com/default.asp?card=203

- Hotel Online Special Report (2009−07): The 2006 World Ranking; 10

Largest Hotel

Groups and 20 Largest Brands.

http://www.hotel-online.com/News/PR2007_2nd/Jun07_HotelRanking.html


- 163 -

- Info SVET podjetnikovo informacijsko središče (2011−02): Programi

čezmejnega sodelovanja Slovenije 2007-2013.

http://www.infosvet.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1427

&Itemid=84

- Internet World Stats (2010−06): Internet usage statistics.

http://www.internetworldstats.com/stats.htm

- Istrabenz (2010−08): Letna in medletna poročila.

http://www.istrabenz.si/slo/investitorji/letnainmedletnaporocila

- Istrabenz (2010a−08): O holdingu.

http://www.istrabenz.si/slo/oholdingu

- Istrabenz (2010b−06): Področje turizem.

http://www.istrabenz.si/slo/turizem

- Istrabenz (2010c−06): Področje Turizma.

http://www.istrabenz.si/slo/turizem/950

Janša, O. (1968): Zgodovina turizma na Slovenskem. V: Šega, M.: Turistični

vestnik : strokovni časopis za gostinstvo in turizem. Ljubljana, Turistična

zveza Slovenije, 73−78 in 154−156.

- Jeršič, M. (1985): Turistična geografija. Ljubljana, Filozofska fakulteta

Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Oddelek za geografijo.

- Jeršič, M. (1987): Osnove turizma. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

- Jeršič, M. (1990): Osnove turizma. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

- Kempinski (2010a−06): About us.

http://www.kempinski.com/en/About%20Kempinski/Pages/AboutKempinski.

aspx

- Kempinski (2010b−06): Why Kempinski.

http://www.kempinski.com/en/About%20Kempinski/Hotel%20Development

s/Pages/Why.aspx

- Kham, K. (2005): Priložnosti in nevarnosti vstopa nizkocenovnih letalskih

prevoznikov na razvoj turizma v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana,

Ekonomska fakulteta.

- Klein, N. (2001): No logo : no space, no choice, no jobs. London, Flamingo.


- 164 -

- Klemenčič, M.M. (1999): Slovenija v globalizacijski pasti. V: Klemenčič,

M.M., Pak, M.: Razvojne možnosti Slovenije. Ljubljana, Oddelek za

geografijo Filozofske fakultete, 45−52.

- Kompas (2009−05): O podjetju.

http://www.kompas.si/info.asp?it=0

- Koprivnikar Šušteršič, M. (2002). Turistična politika in analiza slovenskega

turizma v obdobju 1995−2001. Ljubljana, Urada za makroekonomske analize

in razvoj.

- Koražija, N. (2001). Neotipljivo provincialni. Gospodarski vestnik, 2001a,

43. Ljubljana, 13.

- Kovač, B. (2000): Kakšne spremembe prinaša zakonodaja EU slovenskemu

turizmu. Evrobilten, 2000, 20. Ljubljana, 11.

- Kras (2010−09): Zgodovina jamskega turizma.

http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/96/article.html

- Krka (2010a−06): Kratka zgodovina.

http://www.krka.biz/si/krka/predstavitev/?v=zgodovina1

- Krka (2010b−06): Sporočila za javnost.

http://www.krka.si/sl/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/grad-otocec-v-

prestiznem-mednarodnem-hotelskem-zdruzenju-relais-and-chateaux

- Krka (2010c−08): Letno poročilo 2009.

http://www.krka.si/media/bin?bin.id=4068

- Krvavec Unitur Ski Resort (2010a−06): Nastanitev.

http://www.rtc-krvavec.si/si/zima/nastanitev/na-smuciscu/

- Krvavec Unitur Ski Resort (2010b−06): Smučišča.

http://www.rtc-krvavec.si/si/zima/smucisce/smucisce-krvavec/

- Lifeclass Hotels & Spa (2010a−06): Hoteli Lifeclass Portorož.

http://www.lifeclass.net/nasa_zgodba

- Lifeclass Hotels & Spa (2010b−06).

http://www.lifeclass.net/si/

- Malev Hungarian Airlines (2009−06): Company Information.

http//www.malev.com/companyinformation).


- 165 -

- Markelj, U. (2008): Mednarodne hotelske verige in vstop hotelske verige

Accor v Slovenijo. Diplomsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

- Marriot (2009−06): Vienna, Austria.

http://www.marriott.com/search/findHotels.mi

- Middleton, V. (2001): Marketing and Travel in Tourism. Oxford,

Butterworth-Heeinemann.

- Mihalič, T. (1995): Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana, Ekonomska

fakulteta.

- Miklavcic.doc – Turistična zveza Slovenije (2009-10).

www.turisticna-zveza.si/bisera/1/MIKLAVCIC.doc

- Ministrstvo za finance (2010−09): 21 Ministrstvo za gospodarstvo.

http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Prora%C4%8Dun/Spr

ejeti_prora%C4%8Dun/2010/861_OPFN-2010-2111-MG.pdf

- Ministrstvo za gospodarstvo (2010a−03): Novica.

http://www.mg.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/11987/5400/

- Ministrstvo za gospodarstvo (2010b−05): Razvojni načrt slovenskega turizma

2007-2011 (predlog).

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/turizem_razv

ojni_nacrt_II_060214.pdf

- Minotel (2010−06): Fact Sheet.

http://www.minotel.com/minotelPublic/main/aboutMinotel1.asp

- Mladina.si (2010−09): Še vedno brez kompasa.

http://www.mladina.si/tednik/200036/clanek/turizem/

- Modic, M. (2006): Primerjava principov lastništvain upravljanja hotelskih

podjetijv svetu in Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana, Ekonomska

fakulteta.

- Molto luce (2009−05): Projects.

http://www.moltoluce.com/index.cfm?seite=referenzen&sprache=EN

- Nacionalno turistično združenje (2010−03): Centralni turistični rezervacijski

sistem – novo marketinško in prodajno orodje slovenskega turizma.

http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=5717

- Nacionalno turistično združenje (2009a−12).


- 166 -

http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=5820

- Nacionalno turistično združenje (2009b−12).

http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=912

- Nations Online (2011−02): Major Airlines of the World.

http://www.nationsonline.org/oneworld/major_airlines.htm

- NFD Holding finančna družba d.d. (2010−06): Naložbeni portfelj.

http://www.nfdholding.si/nalozbeni_portfelj.php

- Novak, M. (2009): Zgodovina in razvoj turizma v Krkinih zdraviliščih.

Diplomsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

- Pergar, J. (2000): Turistične agencije in vključevanje v EU. V: Tkalčič, M.

(ur.): Slovenski turizem in naše vklučevanje v evropske integracije :

strokovni posvet. Portorož, Turistica -Visoka šola za turizem, 103−106.

- Pinterič, U. (2004): Antiglobalisti – Globalni odgovor na globalne probleme.

V: Brglez, M., Zajc, D. (ur.): Globalizacija in vloga malih držav : Slovenija v

procesih globalizacije. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 65−79.

- Plut, D. (2002): Naravne vrednote in turistični razvoj Slovenije. V: Uršič, S.,

Poniž, N. (ur.): Naravne vrednote, kulturna dediščina – vrednote turističnega

razvoja. Ljubljana, Državni svet Republike Slovenije, 18−26.

- Pobega, N. (1998): Evropska unija in evropski turistični trg. Turistične

novice, 98, 2. Ljubljana, .

- Poon, A. (1993). Tourism Technology and competitive Strategies.

Wallingford (England), CAB International.

- Predlog programa za podjetništvo in gospodarstvo (2010−11).

www.zares.si/wp-content/uploads/gospodarstvo-in-podjetnistvo.doc

- RCI Ventures (2009−05): Sol Melia opens luxury resort hotels in Croatia.

http://www.rciventures.com/2010/05/sol-melia-opens-luxury-resort-hotels-in-

croatia/

- Relais & Chateaux (2010−06): Relais & Chateaux Membership Application.

http://www.relaischateaux.com/IMG/pdf/Terms_and_Conditions_09_-

_GB.pdf

- Repe, B. (2008): Sto let organiziranega delovanja turističnega gospodarstva

na Slovenskem : Od Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem do


- 167 -

Turistično gostinske zbornice. Ljubljana, GZS Turistično gostinska zbornica

Slovenije.

- Revija industrije srečanj Jugo-vzodne Evrope Kongres (2010−06): Thies. C.

Bruhn direktor hotela Kempinski Palace Portorož.

http://www.kongres-magazine.eu/aktualno/?id=41

- Rizman, R. (2001c): Pojav globalizacije in njene razsežnosti. Glasnik

UNESCO, 31, 68. Ljubljana, 40−45.

- Rizvić, Z. (2008): Management v turizmu – turistična agencija Supra Travel.

Diplomsko delo, Kranj, Fakulteta za organizacijske vede.

- Rogla Unitur Ski Resorts (2010−08): Nastanitev.

http://www.rogla.eu/si/

- Sava (2010−05): Sava teče skozi čas.

http://www.sava.si/o-podjetju/zgodovina.html

- Sava d.d. (2010−08): Letno poročilo 2009.

http://www.sava.si/Sava-Letno-porocilo-2009/

- Sava hoteli Bled (2010−05): Uvod.

http://www.hotelibled.com/ws-hoteli-bled-uvod.html

- Sava Hotels & Resorts (2010a−05): Radenci.

http://www.terme-radenci.si/terme.php?p=62&ln=slo

- Sava Hotels & Resorts (2010b−08): Panonske terme.

http://www.panonske-terme.si/home.php

- Serbian Forum.org (2010−06): Bum medicinskog turizma.

http://serbianforum.org/svet-i-putovanja/547-turisticke-zanimljivosti-2.html

- Sirše, J. et al. (1992). Strategija razvoja slovenskega turizma. Ljubljana,

Inštitut za ekonomska raziskovanja.

- Skobir, Z. (2004): Evropa – priložnost ali trši kruh?. Aerodrom Ljubljana,

2004, 21. Ljubljana, 3.

- SLEST Standard Linguistico Europeo per il Settore del Turismo (2009−12):

Programma Leonardo da Vinci.

http://www.slest-tourism.org/si/marco.htm

- Slovenia.info (2009a−12): Regije in kraji.


- 168 -

http://www.slovenia.info/si/Regijein%20kraji.htm?_ctg_regije_in_destinacije

=0&lng=

- Slovenia.info (2009b−03): Strategija trženja slovenskega turizma 2007/2011.

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2007

%5Cpovzetek_strategija_06_09_5555.pdf

- Slovenia.info (2010a−05): Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma

2007 – 2011.

www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2006/Razvojni_naaÄrt_

in_umestitve_slovenskega_turizma_2007-2011_4259.pdf

- Slovenia.info (2010b−09): Definicije.

http://www.slovenia.info/?ps_zelene_definicije=0&lng=1

- Slovenia.info (2010c−09): Slovenski turizem v številkah.

http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2008/STO_v_stev

ilkah_2007_6187.pdf

- Slovenia.info (2010d−09): Vprašanja in odgovori.

http://www.slovenia.info/si/VpraÅ¡anja-in-odgovori.htm?ns_faq=0&lng=1

- Slovenia.info (2010e−09): Turistične destinacije.

http://www.slovenia.info/si/Turistične-destinacije.htm?destinacije=0&lng=1

- Snedic, K. (2010): Klemen Snedic, vodja projekta CRS. Ustno izporočilo.

- Statistični letopis 2008 (2008): Smrekar, T. (ur.). Ljubljana, Statistični urad

Republike Slovenije.

- St. Bernardin (2010−10): Obvestilo o združitvi.

http://www.h-bernardin.si/229?nid=208

- Strategija.hr. (2009−03).

http://www.strategija.hr/lgs.axd?t=16&id=206

- SURS (2009a−01): Prenočitvene zmogljivosti po občinah in vrstah

nastanitvenih objektov.

http://www.stat.si/pxweb/dialog/varval.asp?ma=2118101S&ti=Preno%E8itve

ne+zmogljivosti+po+ob%E8inah+in+vrstah+nastanitvenih+objektov,+Sloven

ija,+letno.&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21181_

nastanitev_obcine/&lang=2

- SURS (2009b−01): Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev.


- 169 -

http://www.stat.si/letopis/2008/25_08/25-06-08.htm

- SURS (2009c01): Sobe in ležišča po vrstah nastanitvenih objektov in po

vrstah krajev.


- SURS (2009d−01): Statistični letopisi.

http://www.stat.si/publikacije/pub_letopis_prva.asp

- SURS (2009e−01): Turistična nastanitvena statistika.


- Tajnikar, M. (2000): V: Tkalčič, M. (ur.): Slovenski turizem in naše

vklučevanje v evropske integracije : strokovni posvet. Portorož, Turistica-

Visoka šola za turizem, 11−19.

- Terme 3000 (2010−05): Moravske Toplice.

http://www.terme3000.si/terme.php?p=-30273

- Terme Banovci /2010−05).

http://www.terme-banovci.si/terme.php?p=30219

- Terme Čatež (2010a−08).

http://www.terme-catez.si/si/catez/

- Terme Čatež (2010b−08): Golf grad Mokrice.

http://www.terme-catez.si/si/mokrice/;

- Terme Čatež (2010c−08): Slovenska obala.

http://www.terme-catez.si/si/obala/

- Terme Krka (2010a−05).

http://www.terme-krka.si/si/

- Terme Krka (2010b−05): Dolenjske Toplice.

http://www.terme-krka.si/si/dolenjske/hotel/

- Terme Krka (2010c−05): Letno poročilo 2009.

http://www.krka.si/media/bin?bin.id=4068

- Terme Krka (2010d−05): Šmarješke Toplice.

http://www.terme-krka.si/si/smarjeske/predstavitev/zgodovina/

- Terme Krka (2010e−05): Zgodovina.

http://www.terme-krka.si/si/dolenjske/predstavitev/zgodovina/


- 170 -

- Terme Maribor (2010−06): O družbi Terme Maribor d.d..

http://www.termemb.si/default.asp?id=262

- Terme Ptuj (2010−05).

http://www.terme-ptuj.si/terme.php?p=28799&ln=slo

- Terme Zreče (2010−06): Vodna doživetja.

http://www.terme-zrece.eu/si/poletje/bazeni/vodna-dozivetja/

- Tkalec, R. (2002): 4. Dimenzija: Uživajte! Letalske družbe tare kriza.

Manager, 2002, 4. Ljubljana, 75.

- Toplak, C. (2004): Obdobje 1880−1914: westernizacija, internacionalizacija

ali že predglobalizacija sveta?. V: Brglez, M., Zajc, D. (ur.): Globalizacija in

vloga malih držav : Slovenija v procesih globalizacije. Ljubljana, Fakulteta za

družbene vede, 51-64.

- Tourism and globalization (2009−01).

http://www.fm.upr.si/zalozba/ISBN/961-6573-03-9/peric.pdf

- Tourism Development Strategy of the Slovak Republik until 2013 (2009−03).

www.economy.gov.sk/tourism...strategy-of...slovak.../126646s

- Tourism Strategy of Turkey – 2023 (2009-03).

www.kulturturizm.gov.tr/genel/text/eng/TST2023.pdf

- Travel3.de (2009−06): Hotel Riu Velaris.

http://www.travel3.de/hotel/angebot/insel-brac/supetar/riu-velaris.html

- Turistična zveza Slovenije (2009a−12): 100 let Turistične zveze Slovenije.

http://www.turisticna-zveza.si/projekti/30-1.doc

- Turistična zveza Slovenije (2009b−12): Stanje in perspektive slovenskega in

evropskega turizma.

www.turisticna-zveza.si/referati/MarjanHribar.doc

- Turistična zveza Slovenije (2009c−12): Temeljni in trajni cilji.

http://www.turisticna-zveza.si/osebna-izkaznica1.php

- Turizem v naravovarstvenih območjih (2009−02).

http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/turizem_naravovarstvenih.p

df

- Unior (2010a−08): Program Turizem.

http://www.unior.si/program-turizem


- 171 -

- Unior (2010b−08): Za delničarje.

http://www.unior.si/za-delnicarje1

- United Nations (2009−02): Sustainable tourism.

http//www.uneptie.org/pc/tourism/sust-tourism/home.htm

- Unitur (2010a−08): Rogla.

http://www.rogla.eu/si

- Unitur (2010b−08): Vizija razvoja programa turizma.

http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/2010_01_28_Vizija_razvoja_progr

ama_turizem_UNIOR-D_Pintar_1794.pdf

- Unitur Hotels&Resorts (2010−08): Terme Zreče.

http://www.terme-zrece.eu/si/

- UNWTO (2009a−01): Fact & Figures.

http://www.unwto.org/facts/eng/vision.htm

- UNWTO (2009b−01): World Tourism Barometer.

http://unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/unwto_barom07_2_en.

- UNWTO (2009c−01): World Tourism Barometer.

http://unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom08_3_en_LR.pdf

- UNWTO (2009d−04): World Tourism Barometer.

http://unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom09_1_en_excerpt.p

df

- UNWTO (2010−02): About UNWTO.

http://unwto.org/eu/about/unwto

- UNWTO (2011−01): Tourism Highlights 2010 Edition.

http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/highlights/UNWTO_Highlights10_en_H

R.pdf

- Uradni list (2011−02): Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20042&stevilka=73

- Uran, M. et al. (2006): Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma

2007−2011. Portorož, Turistica – Visoka šola za turizem.

- Verkersbüro Group (2010−06): Verkersbüro Hotellerie.

http://www.verkehrsbuero.com/index.asp?b=H

- Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled (2010−03).


- 172 -

http://www.vgsbled.si/files/powerpoint/NKDGrafenauer%20Brato%9E/razvo

j%20turizma%20v%20svetu.ppt

- Wikipedia (2009a−05): Accor.

http://en.wikipedia.org/wiki/Accor

- Wikipedia (2009b−05): Best Western.

http://en.wikipedia.org/wiki/Best_Western

- Wikipedia (2009c−05): Intercontinental Hotels.

http://en.wikipedia.org/wiki/Intercontinental_Hotels

- Wikipedia (2009d−05): Marriot International.

http://en.wikipedia.org/wiki/Marriot_International

- Wikipedia (2009e−05): Sol Melia.

http//en.wikipedia/wiki/Sol_Melia

- Wikipedia (2009f−06): American Airlines.

http://en.wikipedia.org/wiki/American_airlines

- Wikipedia (2009g−06): Austrian Airlines.

http/en.wikipedia.org/wiki/Austrian_Airlines

- Wikipedia (2009h−06): Lufthansa.

http//en.wikipedia.orgwiki/Lufthansa

- Wikipedia (2009i−06): TUI AG.

http://en.wikipedia.org/wiki/TUI_AG

- Wikipedia (2009j−09): RIU hotels

http//en.wikipwdia.org/wiki/RIU_Hotels

- World Tourism Organisation (2009a−03): Facts & Figures. Informations,

Analysis and know-how. Tourism 2020 Vision.

http://unwto.org/facts/eng/vision.htm

- World Tourism Organisation (2009b−03): Facts & Figures. Informations,

Analysis and know-how - Overview.

http://www.world-tourism.org/facts/menu.html

- World Tourism Organisation (2011−02): Tourism Highlights.

http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/highlights/UNWTO_Highlights10_en_H

R.pdf

- Worldhotels (2010a−06): Company history.


- 173 -

http://www.worldhotels.com/company-history.0.html?&L=0

- Worldhotels (2010b−06): Company positioning.

http://www.worldhotels.com/positioning.0.html?&L=0

- Worldhotels (2010c−06): Our services.

http://www.worldhotels.com/963.0.html?&L=0

- Zajc, D. (2004): Procesi globalizacije in vloga nacionalnih problemov. V:

Brglez, M., Zajc, D. (ur.): Globalizacija in vloga malih držav : Slovenija v

procesih globalizacije. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 213−228.

- Zupančič, R. (2000): Primerjava slovenske in evropske zakonodaje s področja

turizma. Diplomska naloga, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.


- 174 -

9 SEZNAM TABEL, GRAFIKONOV, KART, SLIK IN FOTOGRAFIJ

9.1 Seznam tabel

Stran

Tabela 1: Predhodniki globalizacije .................................................................... - 4 -

Tabela 2: Mednarodni prihodi turistov po svetovnih regijah, leto 2008 ........... - 23 -

Tabela 3: Mednarodni prihodi turistov po državah, leto 2007 .......................... - 25 -

Tabela 4: Mednarodni prihodi turistov po mestih, leto 2007 ............................ - 26 -

Tabela 5: Turistične znamenitosti (upoštevani domači in tuji turisti), leto 2007- 27 -

Tabela 6: Število mednarodnih turističnih prihodov......................................... - 29 -

Tabela 7: Podnebne spremembe in verjetni vplivi le-teh navečje mednarodne turistične tokove ................................................................................ - 37 -

Tabela 8: Svetovne hotelske verige − vrstni red po številu sob, leto 2007 ....... - 37 -

Tabela 9: Organizacijska struktura družbe TUI AG ......................................... - 47 -

Tabela 10: Največje letalske družbe po številu prepeljanih potnikov, leto 2009 - 48 -

Tabela 11: Učinki turizma................................................................................... - 56 -

Tabela 12: Turistični potencial Slovenije ........................................................... - 68 -

Tabela 13: Turistična opremljenost Slovenije, leto 2007 ................................... - 70 -

Tabela 14: Celostni turistični proizvod s posamičnimi proizvodi v Sloveniji .... - 72 -

Tabela 15: Turistična območja Slovenije ............................................................ - 75 -

Tabela 16: Prihodi turistov v Sloveniji v izbranih letih ...................................... - 84 -

Tabela 17: Prenočitve turistov v Sloveniji v izbranih letih ................................. - 85 -

Tabela 18: Osnovna področja turistične politike EU .......................................... - 94 -

Tabela 19: Prednosti in slabosti nizkocenovnih in tradicionalnih letalskih

prevoznikov ..................................................................................... - 104 -

Tabela 20: Deset največjih evropskih nizkocenovnih letalskih prevoznikov, leto 2009 ......................................................................................... - 106 -


- 175 -

Tabela 21: Nizkocenovni letalski prevozniki v Sloveniji ................................. - 108 -

Tabela 22: Uporabniki spleta po svetovnih regijah leta 2009 (podatki na dan

30.09.2009) ..................................................................................... - 113 -

Tabela 23: Pregled namestitvenih kapacitet družbe Sava, d.d. - Sava Hoteli

Bled ................................................................................................. - 119 -

Tabela 24: Pregled namestitvene kapacitete družbe Sava, d.d. - Panonske terme- 120 -

Tabela 25: Glavni podatki za dejavnost Turizem družbe Sava, d.d., leto 2009 - 121 -

Tabela 26: Pregled namestitvenih kapacitet družbe Terme Krka, d.d. ............. - 123 -

Tabela 27: Pregled namestitvenih kapacitet Skupine Istrabenz Turizem ......... - 125 -

Tabela 28: Pregled namestitvenih kapacitet družbe NFD Holding, d.d. – Terme

Maribor............................................................................................ - 127 -

Tabela 29: Pregled namestitvenih kapacitet NFD Holding, d.d. – Hoteli

Bernardin ......................................................................................... - 129 -

Tabela 30: Pregled namestitvenih kapacitet družbe ACH, d.d. – Skupina Grand

Hotel Union, leto 2009 .................................................................... - 131 -

Tabela 31: Pregled namestitvenih kapacitet družbe Unior, d.d. ....................... - 134 -

Tabela 32: Pregled namestitvenih kapacitet družbe DZS, d.d. – Terme Čatež. - 136 -

Tabela 33: Poslovne priložnosti in nevarnosti hotelov, ki se vključujejo v hotelske verige ............................................................................................... - 140 -

9.2 Seznam grafikonov

stran

Grafikon 1: Število mednarodnih turistov ............................................................ - 29 -

Grafikon 2: Dinamika števila prenočitev turistov v Sloveniji v izbranih letih ..... - 87 -

Grafikon 3: Turisti v Sloveniji po narodni pripadnosti, leto 2007 ....................... - 88 -

Grafikon 4: Povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji, leto 2007.................... - 89 -

Grafikon 5: Prenočitve turistov v Sloveniji po mesecih, leto 2007 ...................... - 91 -

Grafikon 6: Javni potniški promet na Letališču Jožeta Pučnika, leto 2009 ........ - 109 -


- 176 -

Grafikon 7: Število britanskih gostov v Sloveniji med leti 2003 do 2008 ......... - 111 -

Grafikon 8: Število mesečno opravljenih rezervacij preko CRS, leto 2007 ....... - 115 -

Grafikon 9: Število ponudnikov in rezervacij v CRS, februar 2007 in februar 2010 ................................................................................................. - 116 -

Grafikon 10: Vzroki za obisk spletne strani www.slovenia.info ......................... - 116 -

Grafikon 11: Prodaja po skupinah izdelkov družbe Krka, d.d., leto 2009 ........... - 122 -

Grafikon 12: Prihodki od prodaje po storitvah v Skupini Istrabenz Turizem, leto

2009 ................................................................................................. - 126 -

Grafikon 13: Strukturni delež prihodkov od prodaje v Termah Maribor, leto 2008 ................................................................................................. - 128 -

Grafikon 14: Struktura gostov v odstotkih (%) pri nočitvah v družbi Hoteli Bernardin, d.d., leto 2009 .................................................................................. - 130 -

Grafikon 15: Struktura finančnih naložb v odvisne družbe ACH, d.d., na dan 31.12.2008, po dejavnostih v odstotkih (%) ................................... - 131 -

Grafikon 16: Prihodki od prodaje družbe Unior, d.d. po programih, izraženi v odstotkih (%), leto 2009 .................................................................. - 133 -

Grafikon 17: Prihodki od prodaje družbe Unior, d.d. po programih, izraženi v

milijonih (mio) EUR, leto 2009 ...................................................... - 135 -

Grafikon 18: Struktura nočitev v družbi Terme Čatež, d.d., leto 2009 ................ - 137 -

9.3 Seznam slik

Stran

Slika 1: Globalizacija ....................................................................................... - 3 -

Slika 2: Svet, globalna vas ............................................................................... - 6 -

Slika 3: Globalni turistični trg .......................................................................... - 9 -

Slika 4: Redne letalske linije z Letališča Jožeta Pučnika ............................. - 107 -


- 177 -

9.4 Seznam fotografij

Stran

Fotografija 1: Hotel Best Western Adobe Inn, Arizona ......................................... - 38 -

Fotografija 2: Grand Hotel des Bains Kempinski, Švica (St. Moritz) ................... - 39 -

Fotografija 3: Hotel Meliá Coral, Hrvaška (Umag) ................................................ - 40 -

Fotografija 4: Hotel RIU Velaris, Hrvaška (Brač) .................................................. - 41 -

Fotografija 5: Hotel Marriott, Avstrija (Dunaj) ...................................................... - 43 -

Fotografija 6: easyJet na letališču Jožeta Pučnika ................................................ - 110 -


- 178 -

10 PRILOGE

ANKETNA POLA

LTO oziroma TIC:

___________________________________________________________

ANKETA

1. Ali menite, da je Slovenija kot turistična destinacija dovolj prepoznavna na globalnem turističnem trgu?

a) Da.

b) Ne. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok za premajhno prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije v svetu? Kaj je po vašem mnenju potrebno storiti za boljšo prepoznavnost?

2. Ali menite, da o Sloveniji lahko govorimo kot o celoviti turistični destinaciji, ali pa je v ospredju še vedno lokalna oz. regionalna politika?

a) Da, Slovenija na globalnem turističnem trgu nastopa kot celovita turistična destinacija.

b) Ne, prevladuje lokalna oz. regionalna turistična politika. Kako bi po vašem mnenju pripomogli k večji povezanosti slovenske turistične ponudbe?

3. Ali menite, da globalizacija turizma ugodno vpliva na slovenski turizem?

a) Da.

b) Ne. Zakaj menite, da globalizacija ne vpliva ugodno na slovenski turizem?

4. Kaj so po vašem mnenju prednosti in slabosti globalizacije turizma za slovenski turizem?

a) Prednosti:

b) Slabosti:

5. Kateri dejavniki bodo v prihodnje po vašem mnenju odločilni pri izbiri turistične destinacije (možni so trije odgovori)?

a) Bojazen za zdravje in varnost

b) Demografske značilnosti c) Podoba in blagovna znamka destinacije

d) Tehnologija

e) Okolje

f) Individualizem

g) Časovni pritiski h) Želja po avtentičnosti i) Hedonizem

j) Dojemanje razkošja


- 179 -

6. Ali menite, da čezmejno turistično sodelovanje pomembno vpliva na razvoj slovenskega turizma?

a) Da.

b) Ne.

7. Ali menite, da bi lahko alpska regija »Tromeja« s Savsko in Soško (v Sloveniji), Kanalsko (v Italiji) ter Ziljsko in Dravsko dolino (v Avstriji)

uspešno nastopila na globalnem turističnem trgu z enotnim turističnim proizvodom, ki bi povezoval pestro naravno ponudbo gorskega sveta, kulturne

vire in turistično infrastrukturo?

a) Da.

b) Ne. Zakaj menite, da takšen nastop na globalnem turističnem trgu ne bi bil uspešen?

8. Ali menite, da bi čezmejna povezanost »Tromeja« vplivala na povečanje števila italijanskih in avstrijskih turistov v Sloveniji?

a) Da.

b) Ne.

9. Ali menite, da bi morala Slovenija bolj spodbujati pritok tujega kapitala v

slovenski turizem?

a) Da.

b) Ne. Zakaj menite, da tuj kapital ni potreben za razvoj slovenskega turizma?

10. Ali menite, da slovenski turistični ponudniki dovolj poznajo in izkoristijo

možnosti Centralnega rezervacijskega sistema za vključitev v globalno turistično ponudbo?

a) Da.

b) Ne.

11. Ali menite, da prihod nizkocenovnih letalskih prevoznikov pomembno vpliva

na prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije v svetu?

a) Da.

b) Ne.

12. Ali menite, da prisotnost mednarodnih hotelskih verig pomembno vpliva na

turistično prepoznavnost posamezne države v svetu?

a) Da.

b) Ne.

13. Kateri so po vašem mnenju slovenski turistični proizvodi, po katerih se bo v prihodnje povečalo zanimanje (možni so trije odgovori)?

a) Aktivne počitnice in oddih

b) Mesta in kultura

c) Naravno okolje, ekoturizem in turizem na vaseh

d) Gastronomija

e) Zdravje in dobro počutje (wellness) f) Poslovni turizem


- 180 -

g) Zabaviščni turizem

14. V Sloveniji se na nacionalni ravni načeloma trži devet turističnih regij (območij). Katere turistične regije bodo po vašem mnenju v prihodnje beležile največ turističnega obiska (možni so trije odgovori)?

a) Julijske Alpe

b) Ljubljana in okolica

c) Obala in Kras

d) Maribor in Pohorje z okolico

e) Carniola

f) Savinjska

g) Dolenjska, Bela krajina in Posavje

h) Pomurje

i) Zasavje

natalija plankl · 2012-02-01 · izjava o avtorstvu magistrskega dela spodaj podpisana natalija...

Documents