RAČUNALNIŠKA OPREMA 065/62-477, faks 065/62-733

Č E T R T E K , 18. JULIJA 1991 • LJUBLJANA L E T O XXXIII • ŠT. 167 • C E N A 16 D I N A R J E V 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

H I M M H H M M B I

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Književni listi: Vzgoja proti izobraževanju - Ingeborg Bachmann, pisateljica ostrega mišljenja - Kdo bo dedič Borgesove literarne zapuščine? - Kako biti srečen? |

TEMA DNEVA v

Cas za premislek Slovenski parlament je pravzaprav že pred časom zakoličil

novo smer socialne politike, ki izpostavlja dolžnost slehernega državljana, da v skladu s svojimi sposobnostmi poskrbi za svojo socialno varnost oziroma za socialno varnost svoje družine. Država mu je dolžna to zgolj omogočiti. Vsak sam se mora tudi - če je zaposlen in ima redne vire prihodkov - zavarovati pred predvidljivim tveganjem, kajti država bo zagotavljala socialno varnost le tistim posameznikom, ki si je sami ne morejo zagotoviti in pri tem upoštevala načela solidarnosti in vzajem-nosti.

V duhu teh načel je vlada zasnovala novo pokojninsko-invalidsko in zdravstveno zakonodajo, ki jo je parlament vzel v pretes včeraj. Razprava, ki se je komaj začela, pa je kljub vsemu pokazala, da so poslanci previdni in nekako nezaupljivi do sprememb, ki si jih je v delovanju sistema pokojninsko-invaldiskega in zdravstvenega varstva zamislila vlada ob — tako je bilo rečeno — prizadevni asistenci stroke. Spremembe bodo navsezadnje prizadele slehernega državljana, zato poslanci zah-tevajo čas za tehten premislek o vsaki izmed njih, kajti navse-zadnje se »hudič vselej skriva v podrobnostih«.

In še en razlog je za hitenje počasi. Poslanci bodo kmalu dobili na klopi zakon o privatizaciji, zakon o denacionalizaciji in vrsto drugih gospodarskih zakonov, ki v imenu ekonomske učinkovi-tosti ne bodo spremenili le gospodarske strukture, ampak bodo posegli tudi v tkivo družbe, ga razslojili. Tudi te spremembe morajo imeti pred očmi, ko bodo določali okvire nacionalnega socialnega varstva. Ekonomska učinkovitost in socialna pravič-nost sta v sodobnih, vitalnih družbah namreč dva nedeljiva vidika vsakršne sistemske odločitve. SLAVA PARTLIČ

MIRNODOBNA SEJA

Karikatura: Franco Juri

Parlament o reformi družbenih dejavnosti Pokojninski zakon bo morala vlada dopolniti zlasti v delu, ki se nanaša na podaljšanje pokojninske dobe - Zdravstveni paket bo na vrsti danes

kliničnega centra, z utemeljitvi-jo, da predlagatelj še ni predložil formalnega predloga. Zaradi nesklepčnosti skupne seje niso odločali o predlogu liberalne

LJUBLJANA, 17. julija - Poslanci slovenske skupščine so se danes zbrali na dvodnevnih sejah, da bi nadaljevali redno delo, ki je bilo v začetku tega meseca prekinjeno zaradi agresije jugoslovanske armade na Slovenijo. Na dnevnem redu imajo vrsto pomembnih zakonov s področja družbenih dejavnosti, med katerimi so najpo-membnejši novi zakoni o zdravstvenem in pokojninskem sistemu.

Na skupnem zasedanju jih je uvodoma pojasnil podpredsed-nik republiške vlade Matija Ma-lešič. Označil jih je kot pomem-ben razvojni dejavnik, ki zago-tavlja višjo izobrazbeno, zdrav-stveno in kulturno raven celot-nega prebivalstva in socialno blaginjo.

Vsi trije zbori so se odločili, da bodo o predloženih zakonih o zdravstveni dejavnosti, o zdravstvenem varstvu in zava-rovanju ter o lekarniški dejavno-sti razpravljali jutri, saj so se že

Bančni udar na devizne vloge občanov? Bankam njihovo združe-nje predlaga, naj devizne vloge izplačajo v dinarjih

B E O G R A D , 17. julija (Ta-njug) - Izvršni odbor Združenja bank Jugoslavije je danes pripo-ročil poslovnim bankam, ki so imele od začetka leta do konca junija neto zmanjšanje deviznih hranilnih vlog, naj prenehajo iz-plačevati devize, deponirane pri Narodni banki Jugoslavije. Ban-ke jih bodo odkupovale za di-narje oziroma izplačevale dinar-sko protivrednost za devize na računih in hranilnih knjižnicah, kajpada v skladu s svojo likvid-nostjo.

Med razpravo na seji izvršne-ga odbora je predstavnik Beo-grajske banke Ivan Kojevič me-nil, da je čas, da ZIS razglasi moratorij za devizno varčevanje in hkrati zagotovi varčevalcem, da bodo dobili svoje devize, ko bo mogoče. Več na 3. strani.

Konec brionske farse Četverice iz vzhodnega dela države spet ni bilo na sejo predsedstva SFRJ - Markovič ni skrival jeze - Danes ob 14. uri se bodo zbrali v Beogradu OD NAŠEGA POROČEVALCA BRIONI, 17. julija - Farsa v dveh nadaljevanjih se je končala. Danes so se tukaj sestali štirje člani zveznega predsedstva, Ante Markovič in Budimir Lončar. Ugotovili so, da predsedstvo ni sklepčno. Seja se je končala v dobre pol ure. Popolnoma blokirano predsedstvo naj bi se poskušalo vnovič sestati jutri popoldne v Beo-gradu. Stipe Mesič zatrjuje, da ne gre za popuščanje pred nikomer.

Vsega, kar se je v zadnjih dneh dogajalo na Brionih, polo-vični metropoli Jugoslavije, ni mogoče niti opisati. Novinarji smo lahko opazovali vso norost in nesposobnost jugoslovanske politike, katere najvišji predstav-niki se niso sposobni dogovoriti niti o tem, kje se bodo sestali.

Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič je novo sejo pred-sedstva na Brionih sklical za da-nes ob 10. uri. Zvedeli smo, da se je za to odločil šele po suge-stijah nekaterih drugih članov tega organa, ki so menili, da pred izsiljevanjem članov pred-sedstva iz Srbije in njenih sateli-tov ne bi smeli popuščati. Ka-

korkoli, ob 11. uri, ko sta na Brione prispela Vasil Tupurkov-ski in Bogič Bogičevič, so sejo prestavili na 13. uro. Rečeno je bilo tudi, da se bodo seje udele-žili še člani predsedstva iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore ter nekateri člani ZIS z Antejem Markovičem na čelu. Ob 13. uri sta na Brione dopotovala Mar-kovič in Budimir Lončar. Mar-kovič je bil očitno jezen. Novi-narjem je govoril o lepem vre-menu, Budimir Lončar pa je iz-razil le strah pred tem, da bi mu mikrofoni slovenske televizije

• Predsedstvo Republike Slo-venije je danes v razširjeni sesta-vi razpravljalo tudi o informaciji o razlogih za odpoved seje pred-sestva SF RJ v torek in sredo na Brionih. Predsedstvo se je stri-njalo, da se dr. Drnovšek udele-ži seje predsedstva SFRJ, ki jo je predsednik Mesič sklical za četrtek, 18. 7. 1991 v Beogradu in na kateri bo po dogovoru v predsedstvu Slovenije in na zahtevo dr. Drnovška na dnev-nem redu tudi razprava o sklepu skupščine Republike Slovenije o umiku JA iz Republike Slove-nije. Predsedstvo naj bi razprav-ljalo tudi o uresničevanju brion-ske deklaracije.

POT ZAMAN — Ante Markovič na Brionih ni skrival jeze, ker so predstavniki jugovzhodne Jugoslavije tudi vdrugič bojkotirali sesta-nek. (Foto: Igor Modic)

razbili zobe. Hkrati je podpred-sednik predsedstva dr. Branko Kostič v Beogradu trdil, da 3o-gičevič in Tupurkovski govorita eno ir delata drugo. Četverice iz vzhodnega dela države na Bri-one ni bilo.

Seja predsedstva SFRJ v moč-no okrnjeni sestavi se je začela ob 14. uri. Stipe Mesič je pred njo izjavil le, da bo jutri sklical novo sejo, vendar ne na Brionih. Na vprašanje, ali se bo torej predsedstvo sestalo v Beogradu, je odvrnil, »da bomo to še vi-deli«.

Med kratkim sestankom v ho-telu Neptun na Brionih so novi-narjem razdelili izjavo, ki sta jo podpisala Bogičevič in Tupur-kovski. V njej trdita, da so za blokado zveznega predsedstva odgovorni vsi po vrsti: Drnov-šek, ki se ni hotel udeleževati sej predsedstva SFRJ, Mesič, ker je vztrajal pri seji na Brionih, in

trmoglavi člani predsedstva SFRJ iz Srbije, Vojvodine, Ko-sova in Črne gore. Opozarjata, da bosta javnosti prisiljena spo-ročiti svoje odločitve o njunem položaju v predsedstvu, če se to ne bo kmalu sestalo.

Sestanku je sledilo delovno kosilo, ki se ga ni udeležil Vasil Tupurkovski. Bil je videti jezen. Ko je zdrvel proti ladji, ki ga je čakala v pristanu, je novinarjem povedal le, da so se dogovorili, da bo Mesič sklical novo sejo že jutri.

Kaj se ob vsem tem plete v ju-goslovanskih kabinetih, je težko ugotoviti. V Beogradu se je med Markovičevo odsotnostjo sestala zvezna vlada, v Zagrebu je zase-dal državni svet, v Zadru pa sta se sestala Tudman in Kadijevič. Stipe Mesič je presodil, da sta najbrž razpravljala o položaju v Hrvaški.

Ante Markovič je z Brionov odšel tako. kot je prišel: hitro in brez besed. Stipe Mesic je kas-neje povedal, da je Markovič na kratkem sestanku nesklepčnih članov predsedstva predlagal po-novni sestanek jutri v Beogradu. Stipe Mesič je novinarje seznanil s tem, da so se navzoči člani zveznega predsedstva dogovorili za dopolnitev jutrišnjega dnev-nega reda seje: nanj naj bi uvr-stili tudi zahtevo Slovenije, da se armada iz nje čim prej umakne. Nesklepčnost predsedstva je oz-načil za svoj poraz, na vpraša-nje, zakaj v takšnih razmerah še vodi predsedstvo SFRJ, pa ni hotel neposredno odgovoriti.

Janez Drnovšek je kasneje ocenil, da na Mesičevem mestu seje predsedstva v Beogradu ne bi sklical. Novinarjem ni vedel povedati, ali se bo jutrišnjega se-stanka udeležil, pristavil pa je, da bo upošteval stališče sioven-skega vodstva. Iz neuradnih vi-rov smo zvedeli, da se je na se-stanku spri z Markovičem, od katerega je zahteval ugotavljanje odgovornosti za napad armade na Slovenijo in odprtje sloven-skih letališč.

Dogajanja na Brionih je bilo končno konec ob 17. uri. Za po-litiki in novinarji je na otočju ostalo le še kakšnih šestdeset po-sebej pogumnih in zvedavih turi-stov, ki so imeli enkratno prilož-nost seznaniti se s polovico čla-nov najvišjega jugoslovanskega vodstva.

Nadaljevanje na 2. strani. MIRAN LESJAK

Znana le usoda štirih sodov z odpadki iz BiH Ti sodi so v mengeškem Leku, v njih pa so odpadki iz Heliosa - V Heliosu skrivnostni

DOMŽALE. 17. julija - Ne glede na to, da od republiškega ministra za varstvo okolja in ure-janje prostora Mihe Jazbinška do zdaj še ni bilo moč dobiti konkretnih odgovorov na vpra-šanje, kaj se dogaja z nevarnimi (najbrž gre le za posebne) od-padki, ki so bili v Slovenijo vr-njeni iz BiH, nam je vendarle uspelo odkriti, kakšna je usoda štirih sodov s temi odpadki.

Ti štirje sodi so trenutno v mengeškem Leku, kjer so ugo-tovili, da odpadki kljub napisu na sodih niso njihovi, temveč Heliosovi. Odpadke naj bi naj-pozneje v dveh mesecih prevzelo podjetje Kemis iz Radomelj in jih predelalo v svojem obratu za reciklažo odpadnih snovi.

O tem, kje je drugih 29 sodov, ki naj bi bili 26. junija s tovor-njaki pripeljani v Domžale, pa ni vedel nihče povedati ničesar. V Heliosu so baje (v tovarni od-govornih ni bilo) odpremnico za ta tovor zavrnili in sodov niso prevzeli. Več na 2. strani . J. P.

Vojaške grožnje Hrvaški Vrhovni državni svet Hrvaške o srbski blokadi predsedstva in nameravanih posegih JA na vzhodni meji - Novi napadi ob obali in prvi pri Karlovcu

Kramariča so tega še posebej veseli O D NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 17. julija - Glavna tema popoldanske seje vrhovnega državnega sveta Republike Hrvaške je zadevala popolno blokado državnega predsedstva in medrepubliškega dogovarjanja od strani srbskega lobija, predvsem pa zadnje vojaške grožnje Hrvaški, ki je po besedah hrvaškega obrambnega ministra dr. Simeta Dodana na vzhodni meji s Srbijo in BiH okupirana s tremi oklepnimi korpusi. Ti po hrvaških informacijah v naslednjih štirih dneh nameravajo stopiti v totalno vojno s Hrvaško. Zato je minister Dodan že na tiskovni konferenci v hrvaškem saboru pozval sile Nato in Zahodne Evrope, naj zavarujejo »jaltsko delitev Jugoslavije«, kot je rekel.

Ker pa se je tako rekoč vso noč in deloma tudi podnevi streljalo prav na obrobju »velike Srbije«, ki naj bi se razprostirala od Virovitice na se-veru prek Karlovca do Karlobaga na jugu - vojska pa pritiska na za-hodne meje BiH s Hrvaško — je zaskrbljenost hrvaške vlade vseka-kor upravičena. Ponoči so prvič po začetku oborožene srbske vstaje, to je od avgusta lani, teroristi v bližini Karlovca na glavni cesti Karlovac--Bihač oziroma proti Plitvicam in naprej proti morju, na bencinski črpalki v Turčiloviču, streljali na policijsko patruljo in zahodnonem-ško.osebno vozilo. Pravijo, da ni bil nihče ranjen in da je policistom celo uspelo ujeti enega izmed napadal-cev. Gardisti in policisti so ponoči preganjali teroriste v Virovitici, še hujši boji pa so bili v Baniji, kjer so teroristi tudi ugrabili nekaj tovor-

njakov z govejo živino in prašiči petrinjskega Gavriloviča. Po neka-terih informacijah so bile barikade tudi v Gorskem kotarju, kar pa hr-vaška policija zanika.

Ker so danes dopoldne v vaseh Prnjavor in Dragotinci v petrinjski občini teroristi ugrabili šest kme-tov, ki so se po nedeljskem begu v Petrinjo vrnili na kmetije, je ka-kih 500 pregnancev iz hrvaških va-si, ki so začasno nastanjeni v Petri-nji, napovedalo protestno zborova-nje pred stavbo hrvaškega sabora ,v Zagrebu. Tudi minulo noč je voj-ska v Baniji izzivala hrvaško prebi-valstvo. Iz petrinjske vojašnice so »po pomoti« izstrelili svetlobno ra-keto na hrvaško vas Hrastovica in zažgali eno gospodarsko poslopje.

V vzhodni Slavoniji pa so včeraj dosegli premirje z vojsko. Po bese-dah osiješkega župana dr. Zlatka

žanjci na njivah. Kljub novemu do govoru so teroristi ponoči obstrelje-vali Osijek z levega brega Drave in iz Stare Tenje. V obeh primerih z minometi, iz četniškega gnezda Bijelo Brdo pa so streljali proti po-ložajem hrvaških oboroženih sil v Sarvašu. Pravi boj se je odvijal v hrvaški vasici Lišane Ostrovičke v benkovski občini, kjer je hrvaška policija pred štirimi dnevi odprla policijsko postajo. Okoli pete ure zjutraj so postajo in vas napadli te-roristi.

Več na 2. strani. PETER POTOČNIK

UTRUJENA - Da se parlamentarno življenje vrača v stare tokove, je videti tudi na obrazih Jožeta Školča in Tomaža Pavšiča. (Foto: Aleš Černivec)

doslej k njim pojavile številne pripombe, do katerih naj se naj-prej opredeli izvršni svet. Kar zadeva predloženi zakon o po-kojninskem in invalidskem zava-rovanju, je poslanska razprava pokazala, da bo morala vlada pretresti marsikatero rešitev, predvsem tiste, ki se nanašajo na podaljšanje pokojninske dobe.

Parlament naj bi danes sprejel tudi predlog zakona o organiza-ciji in financiranju vzgoje in izo-braževanja. Toda z njim so bili v družbenopolitičnem zboru ta-ko nezadovoljni, da so ga vrnili v fazo osnutka, v zboru združe-nega dela pa so odločanje o njem preložili na 31. julij in ob tem ministrstvu za šolstvo očita-li, da v tem času ni storilo skoraj ničesar: nimajo nacionalnega

• Zbor združenega dela j e na dnevni red dal tudi poročilo mandatno-imunitetne komisije o odvzetju poslanskega mandata Milanu Aksentijeviču, delegatu JA.

programa, ni jasno, kakšna naj bo mreža šol in ni znano, kakšna merila bi veljala za določanje plač šolnikom.

Poslanci vseh treh zborov so se zbrali tudi na skupni seji.

Opravili so številna imenova-nja, izvolitve in razrešitve, niso pa podprli predloga liberalnega demokrata Mileta Šetinca, naj bi končno imenovali tudi direktorja ljubljanskega Univerzitetnega

stranke, naj republiški javni toži-lec objavi natančne podatke o kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj vojnega hudo-delstva, storjenih med drugo vojno.

MATIJA MALEŠIČ Zbor združenega dela je raz-

pravljal tudi o izjemno težkem položaju v gospodarstvu, ki se je še poslabšal po agresiji vojske na Slovenijo. Sklenil je, da se bodo zaradi teh vprašanj prihodnji te-den zbrali na izredni seji.

Družbenopolitični zbor in zbor občin sta sprejela stališče, ki ga je v DPZ oblikoval Janez Kocjančič. Po njem najodločneje zahtevata takojšnje odprtje slo-venskega zračnega prostora in slovenskih letališč. Več na 3. strani MAJDA VUKELIČ

SO TRENUTKI, KO JE ŽIVLJENJU TREBA DAROVATI NOV SMISEL

PRIJAZNOST NA POHODU INFORMACIJE: (063) 814-414, 814-824

D A N E S V D E L U • Markovič je

zelo hud na člane predsedstva Ker se člani državne-ga vrha nočejo pogo-varjati, bo premier ukrepal po svoje

• Hrvaška pričakuje napad Na meji so menda pripravljeni trije srb-ski korpusi

• Jugoslavija po Vuku Predsednik SPO je narisal nov zemljevid

stran 2

• Novi pokojninski zakon brez prekucniških sprememb Bistvena novost: po-stopno zviševanje vstopne starosti za pridobitev pokojnine

stran 3

• Ovadba zoper polkovnika Berislava Popova Radgonski »junak« je osumljen vojnega hudodelstva nad ci-vilnim prebivalstvom

• Čistijo tudi Črni Vrh in Kočevsko Reko Pirotehniki so še ved-no v prvem krogu čr-novrškega »pekla«

stran 1 1

Vrh pred težko izbiro Gorbačov je ves dan prepričeval sedmerico, bogati pa razmišljajo o vljudni in hkrati častni zavrnitvi - Major je govoril o Jugoslaviji

zicije srbske manjšine na Hrva-O D NAŠE DOPISNICE LONDON, 17. julija — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je danes začel tridnevni obisk v Londonu, v okviru katerega se je davi že srečal s francoskim predsednikom Mitterrandom in opoldne z ameriškim predsednikom Bushom. Vse popoldne pa se je pogo-varjal z vsemi sedmimi voditelji najbolj razvitih držav na svetu (skupina sedmih) in jim skušal utemeljiti sovjetske prošnje za obilno pomoč pri uresničevanju daljnosežnih gospodarskih reform. Vrh sedmerice se je opolnoči končal z objavo ekonomske deklaracije. Popoldne so se voditelji sedmih industrijskih držav znova sešli le zato, da bi prisluhnili Gorbačovu.

Nocoj se bo sestanek Gorba-čova s skupino sedmih nadalje-val med delovno večerjo, med-tem ko se bo sovjetski voditelj jutri sešel na štiri očj še z gostite-

• Med srečanjem z Bushom sta bila danes dosežena dva po-membna dogovora, najprej, da bo sovjetsko-ameriški vrh že konec meseca (najverjetneje 30. in 31. julija) v Moskvi, in dru-gič, da bo sporazum v okviru Start podpisan najverjetneje že na moskovskem srečanju. Gre za sporazum o omejitvi števila jedrskih izstrelkov dolgega dose-ga za trideset odstotkov.

ljem, britanskim premierom Ma-jorjem, Italijanom Andreottijem in Kanadčanom Mulroneyjem.

Kar zadeva pomoč skupine sedmih pri Gorbačovovih refor-mah, so stališča v skupini še ved-no neenotna, čeprav je John Ma-jor na današnji tiskovni konferen-ci dejal, da je skupina Gorbačova povabila v London ne zato, da bi ga odklonila, temveč da bi se pro-ces pomoči začel. V resnici je sedmerica danes pred hudo dile-mo, kako naj Gorbačova, ko gre za konkretno finančno pomoč, zavrne, ne da bi pri tem načela njegov ugled in mu dodatno po-slabšala položaj doma.

Na zaključni tiskovni konfe-renci, na kateri je John Major razgrnil dosežke londonskega vr-ha sedmerice, je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali pri-pravlja Evropska skupnost, ki ji je sedem bogatih v včerajšnji po-litični deklaraciji v resnici zaupa-lo mandat (to pot tudi z ameri-

škim. kanadskim in japonskim pečatom), da pomaga razrešiti jugoslovansko krizo, morebiti kake nasprotne ukrepe, če se položaj v Jugoslaviji ne bo zasu-kal na bolje. Dejal je: »Menim, da govorjenje o takih ukrepih v tem trenutku ne bi bilo dobro-došlo glede na sedanjo situacijo v Jugoslaviji. Do zdaj je že ste-klo nekaj pomembnih akcij z na-še strani, pri čemer je najpo-membnejše, da se ustavi sedanje prelivanje krvi v državi. Problem je seveda izredno težak in zaple-ten in ima veliko specifičnih raz-sežnosti, Slovenci imajo svoje poglede na dogajanje, Hrvati pa svoje, vseskozi je prisotna tudi skrb za srbske pozicije in za po-

škem. Toda obstaja velik skupen interes Evropejcev, da se v Ju-goslaviji doseže zadovoljiv raz-plet.

Zadnja vest • LONDON, 17. julija (Ta-njug) - Gorbačov naj bi se s sed-merico sporazumel o gospodar-skem sodelovanju, da bi SZ izpe-ljala reforme. Sovjetska zveza je dobila status pridružene članice IMF in Svetovne banke, britan-ski premier Major pa bo obiskal Moskvo, da bi se prepričal o go-spodarskih spremembah. V SZ namerava tudi vseh sedem fi-nančnih ministrov najrazvitejših držav.

Vsi si želimo pomagati, da se prelivanje krvi in nasilje v Ju-goslaviji preneha, toda rešitev morajo poiskati Jugoslovani sa-mi. Mi lahko izrazimo svoje po-glede na rešitev, vendar jih ne moremo vsiljevati, zato menim, da moramo počakati in videti, kako se bodo stvari tam razple-t a l e« Več na 4. strani.

MIRJAM AČIMOV-OBLAK

Nekatere vojašnice spet brez elektrike Objekti JA v Sloveniji bodo brez elektrike vse dotlej, dokler ne bodo odprta naša letališča LJUBLJANA, 17. julija — Z odlokom slovenske vlade so včeraj popoldne ob 17. uri nekaterim najpomembnejšim vojašnicam in vojaškim objektom v Sloveniji odklopili električno energijo. Kot je danes sporočilo slovensko ministrstvo za informiranje, gre za povelj-stvi obeh korpusov JA v Sloveniji, v Ljubljani in Mariboru, za vojašnico Borisa Kidriča v Šentvidu pri Ljubljani, vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki in vojaško letališče v Cerkljah pri Brežicah.

Ta ukrep so slovenske oblasti sprejele za določen čas, in sicer do-kler ne bodo odprta vsa slovenska letališča in dokler se ne bo normali-ziral promet v slovenskem zračnem prostoru. Vsa slovenska civilna le-tališča so namreč že četrti teden zaprta za ves promet. Za ves civilni promet je zaprt tudi zračni prostor Republike Slovenije. V nedeljo sta generala Čusič in Nikolovski, ki sta na pogovorih v Sloveniji spremljala člana jugoslovanskega predsedstva Vasila Tupurkovskega in Bogiča Bogičeviča, pogojevala odprtje slo-venskih letališč s koncesijami glede vojaškega letališča Cerklje. Kot smo že poročali, je edina ovira za odprtje slovenskih civilnih letališč soglasje zveznega sekretariata za ljudsko obrambo k dovoljenju za odprtje letališč, ki ga izdaja zvezna uprava za zračni promet.

V obrazložitvi odloka slovenske vlade o odvzemu elektrike nekate-

SLOVENSKI MADRIGALISTI

LJUBLJANA

Koncert ob 400-letnici smrti atrij Magistrata v Ljubljani

danes, 18. julija 1991, ob 21. uri.

dirigent Janez Bole

V Slovenijo prišli prvi »pravi« evropski opazovalci LJUBELJ. 17. julija - Po dveh uvodnih obiskih so se opoldne iz Zagreba z avtomobili pripeljale prve štiri skupine operativcev, ki so si ogledali razmere v Ljubljani in na mejnih prehodih Ljubelj. Šentilj in Vič. Opazovalci, oblečeni v civilna oblačila in z oznako na rokavu (dvanajstimi rumenimi zvezdami v krogu na modri podlagi) očitno želijo opravljati svoje naloge brez medijske pozornosti in le v okvirih, kakršne je začrtala brionska deklaracija, zato izjav za javnost ne dajejo, vsak dan pa poročajo v Bruselj. Dokler v Ljubljani ne bo začel delovati njihov center, se bodo vsak dan vračali v Zagreb. Na Ljubelj (na sliki), kjer tako redkega prometa še ne pomnijo, je prišla skupina treh opazovalcev: Nemec. Luksembur-žan in Nizozemec. Po enournem pogovoru z vodjo carinske službe in vodjo policije so šli še na avstrijsko stran, nato pa obiskali vojašnico na Vrhniki. (R. D. Š., foto: Joco Znidaršič)

rim najpomembnejšim vojašnicam JA v Šioveniji je zapisano, da je sklicevanje, da je odprtje sloven-skih letališč v pristojnosti zveznega sekretariata za promet in zveze, in hkratno pogojevanje odpiranja ci-vilnih letališč z režimom, ki velja za vojaško letališče Cerklje, le sprene-vedanje in izsiljevanje.

• LJUBLJANA, 17. julija (Ta-njug) — Poveljstvo ljubljanskega korpusa se čudi nad ponovno iz-ključitvijo električne energije in te-lefonov vojaškim objektom v Ljub-ljani in še nekaterim garnizijam, ker za to ne vidi razloga, je poudar-jeno v sporočilu informativne služ-be Ljubljanskega korpusa. »Tudi tokrat je vodstvo Republike Slove-nije ravnalo samovoljno ter v prak-si pokazalo skrajni cinizem in lice-merstvo. Z nenehnimi provokacija-mi, izzivanjem in kršenjem vseh dogovorov, tudi brionske deklara-cije, daje jasno vedeti, da mu v res-nici ni do miru in mirnega razpleta krize,« je še zapisano v sporočilu. »Ne preostane nam drugega kot upanje, da bodo tisti, ki ravnajo po takih metodah in enostransko krši-jo vse dogovore, spoznali, da bodo neizbežno sami postali žrtev lastnih zablod,« je še zapisano v sporočilu informativne službe ljubljanskega korpusa.

To pa onemogoča povezavo Slo-venije s svetom in Jugoslavijo, ote-žuje potovanja najvišjih predstavni-kov slovenske države in njihovo udeležbo na pogajanjih in srečanjih doma in v tujini, povzroča ogromno

• Iz fotokopij letalskih informacij (t. i. pre-flight infornialion, ki jih dobi na vsakem letališču pilot, ki želi leteti v tujino, izdajajo pa jih kontrole letenja na posameznih le-tališčih), ki jih posreduje kontrola letenja Zvezne republike Nemčije na svojih letališčih kot cirkular vsem zainteresiranim, je razvidno, da so letališča Ljubljana, Maribor in Portorož zaprta od 26. 6. 1991 ob 12. uri do predvidoma 24. 9. 1991 do 12. ure zaradi tehničnih razlogov. Zvezni organi so očitno že 26. 6. 1991 predvideli zaprtje slovenskih letališč za tri mesece in o tem obvestili vse države, s kate-rimi ima Jugoslavija sklenjene dvostranske sporazume o zračnem prometu.

gospodarsko škodo in zbuja očitne dvome o resnosti namenov zvezne države in njenih organov, da bodo spoštovali brionsko deklaracijo in sklepe predsedstva SFRJ, sprejete 4. julija letos, ki med drugim v 5. točki govorijo tudi o takojšnji zago-tovitvi odprtja zračnega prostora

VESO STOJANOV