Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Književni listi: Morje monografij na londonskem sejmu - Novi honoraiji - Zanimivost in lepota našega jezika - O Poslednjem svetu

Premiki tankorskih enot na območje sporov na Hrvaškem Predsedstvo države v razširjeni sestavi ugotavlja, da so politično-varnostne razmere skrajno zaostrene - Iz Hrvaške poročajo o premikih močnih oklepno-mehaniziranih enot JLA - Nočni bombni atentati

r> • •• m • • • « • / * ! ._ J.. — I. m n k f / rtrt/^Ai r l r t r o n l i r» r> L"i lz C £» r> miri

B E O G R A D , Z A G R E B , 3. aprUa - V državi je treba predvsem zagotoviti mir kot prvi pogoj za reševanje vseh spornih vprašanj in nadaljevanje pogovorov o prihodnosti države. To je prvi sklep z današnje razširjene seje državnega predsedstva, katere so se ude-ležili vsi povabljeni.

Najprej jc predsedstvo v ožji se-stavi v dopoldanskih urah nadalje-valo včeraj začeto razpravo o do-godkih na Plitvicah in o vsem, kar je tem dogodkom sledilo. Po koncu tega sestanka pa se je začela razšir-jena seja državnega predsedstva, ki jc bila sprva izredno burna, polna prepirov, potem pa - kol smo izve-deli iz dobro obveščenih krogov - se jc večina udeležencev razpra-ve zavedla, da brez mirnejšega po-govora nc bo mogoče doseči niče-

sar. Kot smo neuradno izvedeli jc bil največji zagovornik miru Slobo-dan Miloševič, medtem ko jc gene-ral Kadijevič opozarjal predvsem na to, da bi bilo treba zagotoviti celovitost države. Izvedeli smo tu-di, da o deklaraciji srbske skupšči-ne o miru in razreševanju jugoslo-vanske krize danes razšir jeno pred-sedstvo ni govorilo, pričakovati pa je, da se bodo o tem jutri pogovar-jali predsedniki vseh jugoslovan-skih republik, katerih gostitelj bo

TEMA DNEVA

Okupacija Hrvaške Do včeraj smo resda lahko govorili le o poskusih, grožnjah,

pritiskih, izmišljenih aferah, kakršna jc bih tista o hrvaškem obo-roževanju v zvezi s »primerom Špcgclj«. o srbskem uporu in terorizmu velikosrbskih ekstremistov nad hrvaško državo. Zdaj pa jc očitno tudi v našem času in prostoru prišla do izraza znana formula Carin von Clausewitza. da jc vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Ni naključje, da imajo marksisti Clauscwitza za »enega najumnejših vojaških piscev«, tako kot sc je nad njim navduševal Lenin, niti ni naključje, da skuša Clauscwitzovo reklo pri nas na vsak način udejaniti boljševistični del države z vojaškim vrhom, ki je pod krinko preprečevanja mednacionalnih sporov posredoval na Hrvaškem in tako rekoč ustvaril posebno Vojno krajino, kakršna je bila v teh krajih žc v turških časih.

Od vsega začetka delovanja povolilne oblasti v sosednji republiki jc namreč hrvaška suverenost za boljševistični del državnega pred-sedstva in vojsko povsem nesprejemljiva stvar. Vojaški tanki v Pakracu na začetku marca so bili tako samo uvod v avanturo, ki dobesedno pelje v vojno. Vmešavanje vojske v hrvaške notranje zadeve jc zato treba razumeli kot okupacijo Hrvaške, in ne kot pomoč, tudi če vojska nc ho tvegala obračuna s hrvaško policijo, o čemer so prepričani hrvaški oblastniki.

Prikrita ali liha zasedba Hrvaške, kot pravi dr. Savka Dabčcvič-Kučar. sc jc tako začela s lihim blagoslovom državnega predsed-stvu. v katerem ima Srbija Iri glasove, hrvaški Srbi pa zahtevajo s svojo protizakonito pokrajino Sc glas več. V takšnih okoliščinah ima Hrvaška na izbiro samo dvoje: ali sprejme zdajšnje ponižanje ali pa tudi za ccno krvavega obračuna čim prej vzame slovo od skupne države, kižc dolgo ni več Jugoslavija. PETER POTOČNIK

Srbija oziroma Slobodan Miloševič. Ob koncu današnjega sestanka

so razpravljalci poleg že omenjene-ga prvega sklepa sprejeli še tri: da se jc treba še vnaprej pogovarjati o že znanih možnih bodočih uredi-tev Jugoslavije in da je treba čim-prej sprejeti eno od ponujenih mož-

Srbska skupščina o priključitvi • B E O G R A D , 3. aprila (Ta-njug) — Srbska skupščina bo ju-tri, potem ko bo dobila mnenje v l a d e , r a z p r a v l j a l a o sk lep ih SAO Krajine, Slavonije, Bara-nje in zahodnega Srema o prik-ljučitvi k Republiki Srbiji. To so sklenili danes na podlagi pobude poslancev Milana Paroškega, Dragoljuba Petroviča in še neka-terih, ki so od skupščine zahteva-li, naj po kratkem postopku lega-lizira sklepe »srbskih oblasti« na Hrvaškem in jih sprejme.

nosti. Tretji sklep je, da je treba v prehodnem obdobju zagotoviti delovanje države, četrti pa, da bo predsedstvo SFRJ sredi tega mese-ca obvestilo zvezno skupščino o varnoslno-političnih razmerah v državi in možnih rešitvah sedanje krize.

Na Plitviških jezerih in Kninu je od včeraj relativno mirno. Več obo-roženih incidentov je bilo na ob-močju obrovske, benkovske občine in na meji z gospiško občino, pose-bej pa na skrajnem vzhodu Slavoni-je, v Dalju, kjer je popoldne skupi-na 500 vaščanov obkolila tamkajš-njo policijsko postajo, s čimer je hotela izsiliti izpustitev treh sovaš-čanov aretiranih sinoči. V nekate-rih vaseh vukovarske občine so po-noči delili orožje srbskim prebival-cem Hrvate pa so danes vznemirili veliki premiki vojske na vzhodnem delu Slavonije, ki so sc jim na želez-niški postaji Vrpolje v djakovski občini uprli tamkajšnji prebivalci. Ker tudi iz sosednje BiH poročajo, da so na obmejnih železniških po-stajah s Hrvaško s tanki natovorjeni vlaki, je videti, da bo vojska prev-zela civilno oblast na narodnostno mešanem območju Hrvaške.

YUGOGREENPEACE

OKUVCIJA'?!?"*1*' TFZ&LISMO VAROVAT ' TLORO M FAVNO!

Karikatura: Franco Juri

Področje prava in sodstva v novi ustavi Dopolnilne pripombe bo pretresla strokovna komisi-ja - Težave s sklepčnostjo

LJUBLJANA, 3. aprila - Slo-venska ustavna komisija jc danes, drugi dan dela, nadaljevala razpra-vo o sodstvu, tožilstvu, odvetništvu in notariatu v novi republiški usta-vi. Kar zadeve sodstvo, so bile k posameznim določbam dane šte-vilne dopolnilne pripombe, ki jih bo morala pretresti posebna stro-kovna skupina, tako da bo lahko ustavna komisija po opravljenem medstrankarskem usklajevanju pri-pravila delovno besedilo predloga ustave.

Sicer pa so današnjo sejo člani ustavne komisije začeli z ugotovi-tvijo. da jc komisija spet na meji sklepčnosti (od 25 članov jih je praviloma na seji 13 ali pa še manj), zaradi česar jc oteženo nje-no delo.

Vitodrag Pukl, podpredsednik ustavne komisije, je zato strokovni službi naložil, naj pripravi pregled dosedanje prisotnosti. Na tej pod-lagi naj bi v kratkem - do prihod-nje seje skupščine - pripravili predloge za zamenjavo tistih čla-nov komisije, ki sc sej ne udeležu-jejo. Več na 2. strani. M. V.

Zvezni zbor je ugodil zahtevam skupščine RS Razpravo o zakonskem paketu zvezne vlade so pre-ložili - Napovedanega nastopa Gračanina ni bilo O D N A Š E DOPISNICE BEOGRAD. 3. aprila - Čeprav smo danes pričakovali živahno sejo zveznega zbora skupščine SFRJ, se je zasedanje končalo hitro in brez napovedanega govora notranjega ministra Petra Gračanina. Njegove odsotnosti nihče ni omenil niti pojasnil.

Lahko pa jo razumemo. V dopol-danskem delu seje jc predsednica zbora Bogdana Glumac-Lcvakov namreč napovedala, da bo Petar Gračanin ob 16. uri zboru sprego-voril o razmerah v Titovi Korenici. Takoj ji je nasprotoval hrvaški de-legat Branko Skok, ki jc opozoril, da so se na včerajšnji koordinaciji dogovorili, da bo Gračanin govoril o dogodkih v Jugoslaviji in lo od beograjskih demonstracij, ki so bile 9. marca, pa do danes. Popoldne, ob 16. uri, Petar Gračanin ni govo-ril ne o enem ne o drugem.

Na začetku seje so govorili o slo-venski zahtevi s prejšnje seje zvez-nega zbora, naj bi po posebnem postopku obravnavali sedem za-konskih aktov iz paketa zvezne vla-de. Zatem je v zvezno skupščino prispelo pismo predsednika sloven-ske skupščine dr. Franceta Bučarja, v katerem jc zahteval, naj bi obrav-navo teh zakonov po posebnem po-stopku preložili, ker bo o njih spre-jela svoje stališče slovenska skupš-čina v prvi polovici meseca aprila. Zvezni zbor je predlog Franceta

Očitno je, da sinočje skopo spo-ročilo za javnost s pogovorov hrva-škega predsednika dr. Franja Tu-dmana in delegacije državnega predsedstva, po katerem Hrvaška odločno zavrača vmešavanje vojske in zveznih forumov v njene notra-nje zadeve, ne ustreza resnici. Zato lahko ugibamo, ali je na tem sreča-nju prišlo do nekakšne tihe Tudma-nove privolitve, da vojska zagotovi red na območju tako imenovane' Srbske krajine in v tistih občinah v Slavoniji in Baranji, kjer je prišlo do velikosrbskega upora .

Vojaški pohod po hrvaškem ozemlju je seveda prestrašil hrva-ško prebivalstvo. Tako je na želez-niški postaji Vrpolje v občini Sla-vonski Brod več sto domačinov za-časno preprečilo vojaško okupacijo železniške postaje, do katere so že v dopoldanskem času pripeljale tri vojaške kompozicije. Ljudje se niso umaknili niti tedaj, ko je vojska proti njim usmerila cevi, z dvajsetih tankov in lažjih oklepnikov. Neka-ko so se pomirili, ko so na železni-ško postajo prispeli policisti iz Dja-kova.

Na ozemlju tako imenovane Srb-ske krajine, to je Like in Kninske krajine, je vojska razorožila nekaj civilistov. Krajino pa že od včeraj popoldne preletavajo vojaška letala in helikopterji. »V resnici gre za tiho okupacijo Hrvaške,« je na da-našnji tiskovni konferenci poudari-la predsednica Hrvaške ljudske stranke (HNS) dr. Savka Dabčevič. Kučar, ki je tudi očitala državnemu predsedstvu in zvezni vladi, da sta s tem, ko sta neprizadeto spremljali srbski upor, tega povzdignila v oči-ten terorizem. »HNS ni bila proti poskusom, da se Hrvaška organizi-ra v zvezo suverenih držav, vendar pa iz tega ne bo nič. Prej ali slej mora priti do ločitve, o tem pa je treba čim prej razpisati referen-dum, hkrati pa se začeti pospešeno pripravljati na obrambo domovi-ne,« jc poudarila dr. Kučarjeva.

V Kninu je napetost nekoliko po-pustila, ko sta namestnik hrvaškega notranjega ministra Je rko Vukas in predsednik izvršnega sveta tako imenovanega Srbskega avtonomne-ga območja Krajina dr. Milan Ba-

bič sinoči dosegla nekakšen mirov-ni sporazum. Po njunem dogovoru so davi odstranili barikade (vendar ne vseh) in izpustili Srbe, ki so jih imeli v ujetništvu Hrvati iz Kijeva. Izpustili so tudi hrvaške talce, ki so jih imeli prebivalci srbskih vasi Cilja-ni in Cetinja. Knin je še vedno ob-dan z oboroženimi stražami, ceste proti Drnišu pa so zaprte. Se vedno

• LJUBLJANA, 3. aprila - Raz-šiijena seja predsedstva SFRJ je potekala dokaj mirno kljub temi, ki je bila na dnevnem redu (vamost-no-polit ične razmere v Jugoslavi j i ) , in kljub zaostritvam, ki smo jim priča, je na tiskovni konferenci po vrnitvi iz Beograda dejal predsed-nik slovenskega predsedstva Milan Kučan.

Med sejo je po njegovih besedah sicer obstajala nevarnost, da bo po-gled udeležencev usmerjen nazaj in ne naprej, toda nazadnje je vendar-le zmagal razum. Dogovorili so se za štiri stvari. Pospešiti je treba dialog o nadaljnji usodi te države. Za to je treba najprej zagotoviti mir in preprečiti uporabo sile. Tre-ba je pospešiti delo pri oblikovanju odločitev o politični prihodnosti re-publik in narodov. Pri temu sta dve možnosti: oblikovanje nekakšne nove skupnosti ali pa odhod posa-meznih republik. Nujen je kajpada tudi dogovor o tem, kako živeti v prehodnem obdobju. B. S.

je popolnoma prekinjen ves želez-niški promet, ker so se pojavile grožnje, da so mostovi in proge mi-nirani.

Tudi to noč je bilo v Kninu izred-no napeto. Pred urarsko delavnico Boža Kalina in trgovino Radoslava Budišc. oba sta Hrvata, je eksplo-dirala bomba. Eksploziv je bil podtaknjen tudi pred kavarno Olja v Benkovcu, katere lastnik je Hrvat. Govorice, da je reka Zrma-nja, iz katere dobivajo vodo prebi-valci širšega zadrskega območja, zastrupljena, so se izkazale za lažne. Več na 3. strani.

PETER POTOČNIK, GORAN MORAVČEK in

JANJA KLASINC

Ankara ostro protestira zaradi iraških beguncev Turčija je zaprla mejo z Irakom - Zahodne države zahtevajo zaščito za Kurde - Sadamovi seudi A N K A R A , B A G D A D , LONDON, 3. aprila (AFP) - Turčija je danes zaprla mejo z Irakom in zaustavila množično prihajanje ira-ških beguncev, ki beže pred maščevanjem vojakov Šadama Huse-ina. Na meji je ostalo več sto tisoč ljudi z iraškega severa, ki v kilometrskih kolonah čakajo na vstop v Turčijo.

Uradna Ankara je poslala oster protest Iraku, v katerem zahteva, da opusti množično po-bijanje prebivalstva na iraškem severu. Turčija je v ultimatu, iz-ročenem iraškemu veleposlaniku v Ankari , opozorila, da se mora pobijanje nedolžnega prebival-stva nehati , prav tako trpinče-nje, zaradi česar ljudje beže čez mejo. Turški politični vrh je ogorčen nad dogodki na iraškem severu, kjer vladni vojaki neu-smiljeno obračunavajo s kurdski-mi uporniki in tudi civilisti. »Ne moremo mirno gledati, kako umira nedolžno prebivalstvo.«

Iraške čete naj bi povsem strle odpor kurdskih upornikov na se-veru in šiitskih muslimanov na

• Irak trdi, da so vladne čete zavzele Sulejmanijo, zadnje veli-ko mesto, ki so ga nadzorovali kurdski uporniki. Agencija INA je sporočila, da so »prebivalci navdušeno podzravili« vojake, zveste predsedniku Sadamu Hu-seinu.

Bučarja brez pripomb sprejel. Sicer pa jc na današnji seji zvez-

nega zbora, prvič v njegovem dose-danjem delu. prišlo do zanimivega proceduralnega vprašanja. Spomni-mo sc. da je Slovenija na prejšnji seji zahtevala, naj zakon o spre-membah in dopolnitvah zakona o SLO in zakon o vojaški obvezno-sti sprejemajo po posebnem po-stopku. Tako bi danes morala oba zakona priti na dnevni red in obrav-navo v rednem postopku, a jc za njiju tokrat Hrvaška zahtevala po-seben postopek. Po daljših zapletih in ostrejših razpravah se je zbor na koncu odločil, naj zaplet reši komi-sija za poslovnik. Jutri sc bo zase-danje zveznega zbora nadaljevalo. Več na 3. strani.

JANJA KLASINC

Na južnoiraško mesto Nadžaf, eno od svetih krajev pripadnikov šiitske veje islama, so vladne sile v zadnjem tednu izstrelile 35 ra-ket seud, znanih po veliki rušilni moči.

• Turčija in Francija zahtevata takojšen sestanek varnostnega sveta, na katerem naj bi obrav-navali ravnanje s Kurdi v Iraku.

To je le ena od pripovedi iraških beguncev, ki potr jujejo, da se pekel nadaljuje tudi na šiit-skem jugu, kjer upor nedvomno še ni zatrt, čeprav uradni Ba-gdad trdi drugače. Tudi tam je ljudstvo izpostavljeno grozljive-mu terorju. Republikanska gar-da menda zapira prestrašeno prebivalstvo, celo po džamijah in bolnišnicah, veliko jih pri pri-či ustreli.

PREMIKI ENOTJLA

f T i l obč ine.k i s o v s i s temu ^ r j i _ _ SAO Kraj ine ^ V . E S občine, k i se bodo pr ik l jut i le^ 5 5 -

E 2 3 p o d r o č j a » o b č i n a h . k j e r so se srbika noslja aJiočilo iS priključitev h K r a j i n i

k r a j i , kjer so v zadnjih dneh posredoval pr ipadniki JLA

« zadnji večji premiki enot JLA

H, M * v

H TANKI NA POHODU - Agencijske vesti govorijo o premikih močnih vojaških enot proti nacionalno mešanemu ozemlju na Hrvaškem. (Foto: Srdan Živulovič)

Zamisel o OKS dobiva jasnejšo podobo

LJUBLJANA, 3. aprila - Za-misel o Olimpijskem komiteju Slovenije dobiva vse jasnejšo po-dobo. Glede na politične razme-re pri nas je seveda razumljivo, da se mora na spremembe, ki so pred vrati, pripraviti tudi športna sfera, prav tako razumljivo pa je tudi. da želi to storiti tako. da ne bi bila ogrožena kontinuiteta na-stopanja naših vrhunskih športni-kov na najpomembnejših svetov-nih prireditvah.

Ustanovitev nacionalnega olimpijskega komiteja v Sloveniji je ena izmed nujnosti. Na eni strani naj bi skrbel za širitev olimpijske misli in plemenitih na-čel športa v našem okolju, na drugi pa pripravljal pot za zasto-panost samostojne Slovenije v mednarodnem športnem giba-nju, ko bodo razmere za to pač dozorele. Za zdaj pa bi seveda deloval v okviru Jugoslovanskega olimpijskega komiteja.

V organih Športne zveze Slo-venije so že dali pobudo za inici-ativni odbor, ki bi naj pripravil vse potrebno za ustanovitev OKS, še v tem mesecu pa naj bi o tej problematiki razpravljalo tudi predsedstvo Športne zveze Slovenije.

D A N E S V D E L U • Tudi resnica

ima dva konca Različni pogledi srb-ske skupščine o do-godkih 9. marca

stran 2 • V Luki

zaskrbljeno zmajujejo z glavo Promet se jim je pr-vič v desetih letih zmanjšal

• Slovenija in Hrvaška bosta skupaj reševali prometne probleme Vladi sta že dali so-glasje za ustanovitev skupne letalske družbe

stran 3

• Ujetost v paradokse Strategija slovenske zunanje politike se ne more otresti Jugosla-vije _

stran 3 • Gallus in mi

V okviru Slovenskih ^ glasbenih dnevov se

je začel mednarodni simpozij o Jakobu Gallusu

• Dela Ossipa Zadkina v slovenj egraški galeriji Iz Zadkinovega mu-zeja v Parizu bo na ogled 46 kipov in 22 grafik /

stran O

Trpka zmaga komunistov Divji izbruhi ljudskega nezadovoljstva zmagovitim albanskim komuni-stom ne obetajo mirnega mandata - Ramiz Alia prisiljen odstopiti? O D N A Š E G A P O S E B N E G A P O R O Č E V A L C A TIRANA, 3. aprila - Položaj v Albaniji je še vedno napet. V Ska-dru je tudi danes slišati strele. V Tirani sta vojska in posebna policija zaprli četrt, v kateri so tuja diplomatska predstavništva. Na ulicah je dosti več ljudi kot ponavadi. Zmagovalci na prvih večstran-karskih volitvah so zato nemirni, njihov velik uspeh pa dobiva grenak priokus.

nemirov - čez teden dni, ko naj bi konstituirali prvo večstrankar-sko skupščino. Obstajajo tudi napovedi, da bi jih Ramiz Alia lahko preprečil - z umikom iz političnega življenja. Še vedno namreč ni popolnoma jasno, ali ga lahko imenujejo za državnega

Tako v albanskih političnih kot v diplomatskih krogih so da-nes s posebnim zanimanjem ko-

• Razmere v Skadru so bile včeraj precej dramatične. De-monstranti so zažgali poslopje, v katerem je sedež Partije dela, najbolj navdušeni pa so bili po požigu partijskega arhiva. Raz-jarjeno so razbijali partijski in-ventar, postavljali barikade po mestu in odnašali blago iz trgo-vin.

mentirali včerajšnjo zahtevo de-monstrantov, naj skadrsko okrožje razglasijo za republiko. Predsedniški svet je na včerajšnji seji, ki jo je vodil Ramiz Alia, dejal, da gre za separatistično in teroristično dejanje, in pozval vse stranke, naj se zavzamejo za mir.

Nekateri napovedujejo, da bo v Albaniji šele prišlo do večjih

jugu, navajajo iraški uradni viri. Časopisi na vidnih mestih objav-ljajo brzojavke podpore, ki naj bi jih dobival predsednik Sadam Husein. Skope in nepotr jene ve-sti iz iraškega Kurdistana pa go-vore o tem, da je vzpostavitev vladnega nadzora nad uporniški-mi kraji povzročilo pravi ekso-dus med večmilijonskim kurd-skim prebivalstvom. Tragedija je še toliko večja, ker je med be-gunci veliko žensk, otrok in sta-rih ljudi.

• Iraško veleposlaništvo v Bru-slju je dopoldne zapustila skupi-na Kurdov, ki ga je pet ur po-prej zasedla iz protesta proti ravnanju s svojimi rojaki.

Vlada naj bi ukrenila vse, da bi naredila konec moriji v drža-vi, kjer že več dni divjajo siloviti boji. Od premiera Majorja so neposredno zahtevali, da ukrene karkoli, četudi bo treba poseči po vojaški sili.

Medtem prihajajo vesti, da na iraškem jugu še vedno teče kri.

CBio

MEDICINSKA OBUTEV B t a a a a a E a m H Mercator - Kopitarna Sevnica

• Ena bomba je eksplodirala v hiši lokalnega vodje Demokra-tične stranke v južni Albaniji, drugo so našli na sedežu vodstva stranke v Elbasanu, je povedal predstavnik Demokratične stranke Albanije. Eksplozija do-ma sestavljene bombe ni nikogar ubila ali poškodovala.

voditelja, če ni bil izvoljen za poslanca. Njemu bližnji krogi tr-dijo, da ne gre za nikakršno vo-lilno zvijačo, ampak so ga izidi zelo prizadeli in se namerava umakniti z. vseh položajev.

O volitvah danes uradno go-

vori tudi Demokratska stranka. Ugotavlja, da so v Albaniji težki časi za demokracijo. O si>ojem uspehu na volitvah pravi, da gre za »zmago, ki ni popolna in veli-ka. je pa kakovostna.« Poudar-

• Val albanskih beguncev, ki se steka v Grčijo, tudi po volitvah ni usahnil, poročajo grški viri. Samo v zadnjih štiriindvajsetih urah je v Grčijo prebežalo 180 Albancev grške narodnosti — v zadnjih nekaj dneh skupaj že 500 - pa tudi pred grškim veleposlaništvom v Tirani je pri-šlo do neredov, ko je okrog 5 .000 Albancev zahtevalo, da jim izdajo vizume za vstop v Gr-čijo. Osemstotim so vizume iz-dali.

ja, da so jo volili prebivalci več-jih mest, če bi se lahko predsta-vila na podeželju, pa bi dobila glasove tudi tam.

Danes so sklicali tudi plenum Partije dela. Na njem so raz-pravljali o volitvah in nastalem položaju po njih, podrobnosti pa niso znane. Javnost pričakuje, da ji bo spregovoril Ramiz Alia.

B R A N K O J O K I Č

POBEGNILI IZ PEKLA SMRTI - Med tistimi, ki se jim je posrečilo priti je tudi okoli 40 zahodnih novinarjev. Pripovedujejo o napadih Sadamovih prizorih, ob katerih se poslušalcem ježijo lasje.

iz severnega Iraka letal na begunske kolone in

Ni vse zlato, kar se sveti - tudi tolar ne CELJE, 3. aprila — Tolar, ki ga reklama neusmiljeno ponuja vsaki slovenski družini in so ga danes podražili s 4 .500 na 5 .900 dinarjev, ima nekaj velikih napak: nima slovenskih značilnosti (kvečjemu spominja na čase Marije Terezije), je veliko predrag in nima žigov o čistosti kovin, izdelovalca in države.

Ta dejstva vsiljujejo dvom o poštenosti kupčije; ta je toliko večji, ker ni znano, kdo jo je sklenil. Ve se le, da je avtorica tolarja skupina Feniks, izdelovalec dunajski zasebnik in da so ga izdelali pet tisoč kosov v vrednosti 18,5 milijona dinarjev. Celjska zlatarna, ki jc slovensko in evropsko podjetje in je ponudila enak izdelek le za 2.250 dinarjev, kar bi pomenilo prihranek 11 milijonov dinarjev, očitno ni bila dovolj imenitna.

Kot nam je uspelo izvedeti, banke za distribucijo precenjenega tolarja ne dobijo nič, Svetovni slovenski kongres 256 oziroma po zadnji uradni informaciji 400 dinaijev za tolar. Ker je tolar oproščen

• Strokovna analiza kaže, da je teža tolarja 7,36 g, od tega je 4,97 g zlata in 2,39 g srebra (čistost 996/000 oziroma 986/000). Izdelek ni žigosan v skladu z veljavnimi predpisi, žigosali bi ga lahko z žigom 900/000 ali 925/000, ker pri nas ni v prometu izdelkov večje čistosti. V analizi, ki jo bo poslala republiškemu sekretariatu za finance. Zlatarna tudi ugotavlja, da »slovenski tolar« ni nikoli obstajal.

prometnega davka in menda tudi uvoznih dajatev, je razlika med stvarnimi stroški in vrednostjo, ki gre neznano kam, toliko večja. Čeprav je čedalje bolj znano, za kakšen tolar pravzaprav gre, so danes uvozili novih tri tisoč kosov. To dokazuje, da imajo vsi, ki pri tem sodelujejo, izvzemši vlado, ki pa je postavljena v čudno luč, pred očmi samo posel in ožemanje kupcev.

Republiški sekretar za finance torej ni brez razlogov zahteval analize stroškov kovanja ter vsebnosti in čistine zlata. Opravila sta jo Zlatarna oziroma uprava za plemenite kovine Celje.

V Zlatarni so po originalu novca iz kovnice celjskih knezov obliko-vali kovanec (v zlato vtisnjen posnetek srebrnega originala), ki ga bo Celje podarilo Svetovnemu slovenskemu kongresu in bo v prodaji ob koncu tega meseca. D R A G O HRIBAR