milan slana: tradicionalni mediji vs. državljansko novinarsto (blogi?)
DESCRIPTION
Milan Slana: Tradicionalni mediji vs. državljansko novinarsto (blogi?);Blogres 2007, 9th of june, Ljubljana, SloveniaTRANSCRIPT
TRADICIONALNI MEDIJI VS. DRŽAVLJANSKO NOVINARSTVO
(BLOGI?)
Milan Slana, urednik Dnevnik.si
UVOD
Ali tiskani, tako imenovani tradicionalni mediji, zaradi pojava svetovnega medmrežja umirajo?
Ali bodo tiskani mediji zaradi pojava spleta umrli?
So blogi konkurenca tradicionalnemu žurnalizmu?
Ne, ampak se preoblikujejo
Ne, medijska struktura se bo na koncu združila v velik medijski model
Ne, ker – v večini primerov - ne premorejo sposobnosti razvoja kritične distance do materije, ki jo obravnavajo in gre žanrsko le za del novinarstvo, a paralelno medijsko sceno
ALI TISKANI MEDIJI ZARADI INTERNETA UMIRAJO?
Tradicionalni mediji so v težavah
Z internetom se vedno bolj izraža se zgodovinski vpliv TV in radija na tiskane medije: kratek format in poudarek na vizualnem
Po ugotovitvah ameriške raziskave The Pew Internet and American Life Project kar 84 odstotkov najstnikov, starih od 12 do 17 let, informacije dobi izključno “online”.
Pričakovanja uporabnikov se spreminjajo
“Tisti bralec, ki je vajen dialoškega konzumiranja novic ima težavo s korakom nazaj v preddigitalne, neinteraktivne medije.” (Vuk Ćosić, Dnevnikov Objektiv, 30. 12. 2006)
Vendar...
Najnovejši podatki Svetovne časopisne zveze (WAN) nakazujejo, da se je trend padanja naklad časopisov obrnil
Globalna časopisna naklada se je v zadnjih petih letih povečala za 9,95 %
Število dnevnikov po svetu prvič čez 10.000
Za informacije na papirju plačuje milijarda in pol ljudi
V Sloveniji primer Dnevnika: od julija 2004 do marca 2007 se je prodana naklada povečala za 2.191 izvodov, kar pomeni 4,6 %; Delu je padla za 13.656 oziroma 17,48 %, Večeru pa za 6,577 oziroma 12,9 % (RPN)
ALI BODO TISKANI MEDIJI ZARADI SPLETA UMRLI?
Spletne strani so časopisom najprej “odžrle” bistveni del dobička na področju oglaševanja zaposlitev in nepremičnin, nato pa še na področju bralskih navad novih generacij.
Mediji krčijo stroške: Libération je konec
lanskega leta odpustil 52 ljudi, Wall Street Journal je zmanjšal format zaradi stroškov s papirjem.
Washington Post, ki dnevno izhaja v nakladi 700.000 izvodov, obenem pa proda še milijonsko naklado posebne nedeljske izdaje, bi z ukinitvijo papirnate izdaje na leto prihranil 110 milijonov dolarjev.
Cena vsebine: dobro novinarstvo je drago
Ne, ampak...
“Napaka je, če katerikoli medij danes misli, da mu bo uspelo brez interneta. Internet je integralni del poslovnega modela.” (Fabrice Rousselot, urednik Liberation.fr)
Mnoge redakcije (Guardian, Financial Times, LA Times) so že združile online in tiskane izdaje ter splet preusmerile na “on-time” novičarstvo, tisk pa na kredibilno analitično novinarstvo.
Informacija je tisto ključno blago in v resnici je čisto vseeno, če jo zaužijemo v tableti, na žlico ali intravenozno: razvoj novih medijskih modelov (Vuk Ćosić, Dnevnikov Objektiv, 2006)
Primer Minority Report Stevena Spielberga: e-papir
DRŽAVLJANSKO NOVINARSTVO (BLOGI?) VS. ŽURNALIZEM
Implementacije web 2.0 v tradicionalne medije
Napiši svojo novicoPovej, kaj mislišNeregistrirani komentarjiNapiši svoj komentar / kolumno
Težave
Problem načina in tona, civilizirane komunikacije/debate
Problem nezmožnosti uporabe priložnosti – idealen scenarij predvideva prepletanje obeh segmentov
Blog je precenjen kot medij: le eden od žanrov poročanja
Problem vsebine in količine: blogerska, web 2.0 scena je v Sloveniji v svetu nasploh prezasičena
Problem konsistentnosti vsebine: kritična distanca
ZAKLJUČKI / MOJE TEZE
Idealno bi bilo, če bi se maistream medijska scena prepletla z blogersko: WEB 2.0 filozofija je v Sloveniji (zaenkrat) precej neizkoriščena, saj v veliki meri funkcionira kot popoldanska osebnostna miselna mašila
WEB 2.0 filozofija se duši v lastni ideji: množičnost ubija kakovostne izdelke
Blogi ne morejo nadomestiti profesionalnega novinarskega pristopa, ampak ga lahko kvečjemu le dopolnjujejo; najboljše spletne vsebine (ali vsaj večina njih) so še vedno plod novinarskega dela
Blogerji pri v veliki večini primerov (dopuščam izjeme) nas (še niso) zaznali svoje dejanske uporabnostne vrednosti in potenciala: vplivi na družbo, politiko, stanje v državi…
Vprašanja?