Mojca Doupona Topič

MIGRACIJE V ŠPORTU

Globalizacija

Trije ključni dejavniki globalizacijskih procesov:

• globalna ekonomija,

• globalna kultura

• ustanovitev mednarodnih ustanov in gibanj.(Maguire, 1999):

1) Kako bi lahko razložili zakaj določen šport postane popularen v

določenem družbenem kontekstu (in zakaj drugi športi ne dosežejo ravni

popularnosti)?

2)Kako lahko najbolj pravilno razumemo te globalne procese na konceptualni

ravni?

Migracije ljudi so, zgodovinsko gledano, zelo star pojav. Lahko bi rekli, da se človek seli že od nekdaj. »Homo migrans obstaja, odkar obstaja Homo sapiens; kajti selitve spadajo med conditio humana prav tako kot rojstvo, razmnoževanje, bolezen, smrt.Vzroki za migracije: ekonomsko-demografski vzroki, politično-vojaški vzroki, osebno-družinski vzroki

Z migracijami se srečujejo vse države po svetu. Države so lahko:- izvor migracij, - mesto preselitve ali - cilj potovanja.

Lahko govorimo:- o notranji migraciji, ko gre za preseljevanje znotraj države, - ali o mednarodni migraciji, kjer prihaja do mednarodnih

preseljevanj.

MIGRACIJE

ZAKAJ do migracij prihaja in pod kakšnimi pogoji?

(kvotni sistemi in režimi priseljevanja; (ne)spodbujanje izseljevanja)?

KAJ se dogaja po prihodu ljudi v nova okolja?

MIGRACIJE

Delitev migracij

1. začasne in stalne. (Kriterij - sprememba stalnega bivališča). 2. Primarne (iz rojstnega kraja) , sekundarne in povratne migracije (vrnitev v

rojstni kraj). 3. Notranje (lokalne selitve) in zunanje (migracije).

Zunanje migracije vplivajo na število in porazdelitev prebivalstva države.Pomemben je njihov vpliv na odnose med državami, zato so začele posamezne države že zelo zgodaj posegati z migracijsko politiko v procese zunanjih migracij. Pri tem se je pokazala velika razlika med emigracijskimi in imigracijskimidržavami.

Tako lahko športne migracije razdelimo na notranje migracije, kjer športniki migrirajo iz kluba v klub znotraj države. Notranjih migracij športnikov je veliko več kot pa zunanjih, kjer igralke in igralci migrirajo iz države.

Prilagajanje migrantov novemu okolju poteka v določenih fazah: 1. faza je začetna prilagoditev ali akomodacija, ko se

migrant prilagodi bolj površinsko ali na zunaj. 2. Faza - kulturna prilagoditev, ko migrant prevzame vse

večji del kulturnih značilnosti novega okolja. 3. faza pa je popolna prilagoditev ali asimilacija, ko se

priseljenec ali priseljenka skupnosti popolnoma spoji z novim okoljem.

Prvo resnejšo analizo zakonitosti migracij je podal E. G. Ravenstain v osemdesetih letih 19. Stoletja. Ugotovil je naslednje zakonitosti migracij:

Večina migrantov se seli na kratke razdalje. Z naraščanjem razdalje med emigrantskim in imigrantskim krajem pada število migrantov.

Vsak migracijski tok ima svoj protitok. Ženske se prej odločajo za migracije na krajše razdalje. Migracije potekajo v etapah. Z gospodarskim razvojem je v posameznih

mestih najprej potekalo imigriranje okoliškega prebivalstva, kasneje pa vse bolj prebivalstva iz oddaljenih krajev. Na takšen način mesto širi svoje gravitacijsko območje.

Ruralno prebivalstvo je mobilnejše od mestnega. Tehnološki razvoj pospešuje migracije. Na migracije vplivajo različni dejavniki, vendar so med njimi

najpomembnejši ekonomski.

Na migracije vplivala predvsem globalizacija, ki jo lahko v tem kontekstu razumemo kot

proces, ki »krajša razdalje« in zbližuje posameznike, ter tako naredi svet manjši.

Globaliziranost športa v posamezni državi na osnovi treh centralnih tokov:

• mobilnosti kapitala

• delovne sile

• kulture

Kapitalski tok se obravnava glede na količino denarja, vloženega v šport, in izvor kapitala

(domači, tuji).

Delovna sila se obravnava glede na pogoj uvoza ter izvoza športnikov (restrikcije izvoza

glede na število let), zamenjava državljanstva, svobodo gibanja in prosti pretok igralcev.

Kultura obravnava navade in obnašanje navijačev kot tudi mobilnost kulturnih simbolov v

obliki globalnih ikon, spremenjenih identitet in ideologij.

BOSMANOVO PRAVILO

Migracije v športu; Selitve športnikov so se začele z začetkom industrializacije okoli leta1860, ko se je z železnico in preselitvami delavcev začela doba kapitalizma, ki je dvignilapriljubljenost nogometa povsod po Evropi.

Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je proces športne globalizacije skupaj zBosmanovim pravilom povzročil spremembe v poklicnem nogometu v Evropi. PredBosmanovim pravilom (pred letom 1996) je UEFA omejevala število tujih nogometašev namaksimalno tri igralce na eni tekmi.

Po Bosmanovem primeru leta 1995 se je to spremenilo in nogometaši iz EU državah vEvropski uniji nimajo več statusa tujcev. To je povzročilo povečanje števila migracijnogometašev v Evropi.

VRSTE ŠPORTNIH MIGRANTOV

Leta 1996 je Maguire razvrstil športnike migrante v 5 kategorij: pionirji, naseljenci, plačanci, povratniki in svetovljanski migranti. Leta 2002 sta Magge in Sugdenpo dopolnila raziskavo in razvrstila športnike prestopnike v 7 kategorij:

1. plačanci 2. naseljenci 3. ambiciozneži - igralci, ki imajo možnost doseči profesionalno kariero, - igralci, ki so v svojem otroštvu in mladosti sanjali o igranju v določeni državi ali v določenem klubu, in - ambiciozni igralci, katerim klub omogoča igranje na najvišjem nivoju ter tako posegajo po najvišjih odličjih.4. nomadi 5. azilanti 6. izgnanci 7. zvezdniki

Sattler (2002) v raziskavi o migracijah odbojkaric in odbojkarjev med leti 1992 in 2001 ugotavlja, da so se migracije odbojkaric in odbojkarjev v Slovenijo po osamosvojitvi večale. Prav tako so se večale migracije slovenskih odbojkaric in odbojkarjev v tujino. Največ tujih odbojkaric in odbojkarjev je prišlo iz južnoevropskih držav (bivše Jugoslavije) in vzhodnoevropskih držav (bivša Sovjetska zveza). S prihodom tujcev v slovenske klube se je dvignil nivo igranja. Dokaz tega so bili rezultati slovenskih reprezentanc.

0

2

4

6

8

10

12

14

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Prestopi odbojkarjev iz Slovenije v tujino

ŽENSKE

MOŠKI

PRESTOPI ODBOJKARJEV IN ODBOJKARIC IZ SLOVENIJE V TUJINO

Paravan (2013) je v svoji diplomski nalogi obravnaval vse prestope odbojkaric

in odbojkarjev, ki so bili opravljeni med letoma 2003 in 2013.

Vseh prestopov je bilo 364, od tega 157 ženskih in 207 moških prestopov.

Prestopilo je 104 odbojkaric, od tega je bilo 64 igralk slovenskega

državljanstva, in 145 odbojkarjev, od tega je bil 101 igralec slovenskega

državljanstva.

Povprečna starost igralk v času migracije je bila 24,1 leta, medtem ko je bila

povprečna starost igralcev 24,6 leta.

PRESTOPI ODBOJKARJEV IN ODBOJKARIC IZ SLOVENIJE V TUJINO

Paravan (2013)

Sattler (2002) v raziskavi o migracijah odbojkaric in odbojkarjev med leti 1992 in 2001 ugotavlja, da so se migracije odbojkaric in odbojkarjev v Slovenijo po osamosvojitvi večale.

PRESTOPI ODBOJKARJEV IN ODBOJKARIC IZ TUJINE V SLOVENIJO

87

16

6

23

28

15

19

23

17

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

.

PRESTOPI ODBOJKARJEV IN ODBOJKARIC IZ TUJINE V SLOVENIJO

(Paravan, 2013)

Značilnosti slovenskih odbojkarjev in odbojkaric – motivi za prestop

Značilnosti vseh odbojkarjev in odbojkaric –motivi za prestop

Migracije rokometašic – razlogi za odhod v tujino(Zakrajšek, 2012)

Migracije rokometašic – vključitev v tuje okolje(Zakrajšek, 2012)

Migracije rokometašic – sprememba socialnega življenja(Zakrajšek, 2012)

Migracije rokometašic – ocena uspešnosti kariere(Zakrajšek, 2012)

Migracije rokometašic – vzroki za vrnitev(Zakrajšek, 2012)

Slika: Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v Južnoafriški republiki.

Slovenski nogometni reprezentanti (Vidmar Stibilj, 2014)

0

2

4

6

8

10

12

Razlogi za odhod v tujino

število odgovorov

Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo?

Sloves

Več gledalcev

Nogometne centre

Večja veljava

Več navijačev

Večja konkurenca

Boljša medicinska oskrba

Boljša infrastruktura

Boljši pogoji za delo

Boljša organiziranost

Finančna sigurnost in stabilnost

Konec kariere

Vrnitev v Slovenijo

Vidim se v Sloveniji

Ne vidim se v

Sloveniji

Ne vem, Mogoče

Ne razmišljam

o tem

Raje se

osredotočim

na karier

o

Razmišljam o koncu

kariere

Imam načrt v

nogometni sferi

(Trener)

Imam načrt izven

nogometne sfere

Pomen igranja za reprezentanco

Reprezentanca

Ogromno zadovoljst

voČast in

dokaz, da dobro delam

Priložnost za druženje s

slovenskimi nogometaši

Uresničitev sanj

Igranje z najboljšimi

iz svoje države

Ponos

Odgovornost

Nosiš breme celotne države

Kulturni kapital

Po Bourdieujevi teoriji, naj bi kulturni kapital imel velik vpliv napotek oz. uspeh poslovne kariere posameznika

Bourdieu (1983) deli kulturni kapital v tri vrste:

utelešeni kulturni kapital to je kapital, ki je vezan na telo posameznika, kot npr. izobrazba, znanje, vedenje, način razmišljanja o čem. Ta

del kulturnega kapitala naj bi posameznik pridobil skozi socializacijo, učne in izobraževalne procese, in sicer znotraj ali izven družinskega ter šolskega okolja (Bourdieu, 1984).

institucionalizirani kulturni kapital pridobljene akademske nazive/spričevala/certifikate na podlagi dosežene izobrazbe posameznika.

objektivirani kulturni kapital imetje knjig, člankov, umetniških izdelkov, tiskalnega stroja itd.

Teorija sociologa Pierra Bourdieuja (1983, 1984, 2002) o kulturnem kapitalu in habitusu (sistemu ponotranjenih nagnjenj in okusov) ponuja veliko teoretičnih vidikov za preučevanje posameznega športnikov glede sociološki dejavnikov ter možnih vplivov na uspeh kariere.

28

Konceptualni model29

SPECIFIČNI KULTURNI KAPITAL

NOGOMETAŠA

(PO BOURDIEUJU)

SOCIOKULTURNADIMENZIJA NOGOMET

Z UTELEŠENIMI IN INSTITUCIONALIZIRANIMI

DEJAVNIKI (VPLIVNI IN MERILNI DEJAVNIKI)

SOCIOKULTURNIDIMENZIJI

ŠOLA IN DRUŽINA

Z UTELEŠENIMI IN INSTITUCIONALIZIRANIMI

DEJAVNIKI(VPLIVNI IN MERILNI DEJAVNIKI)

Križaj J (2016). KULTURNI KAPITAL IN ZNAČILNOSTI MIGRACIJ SLOVENSKIH NOGOMETAŠEV.

Merjenci raziskave

Slovenski nogometaši, ki so od leta 2000 do leta 2012 popodatkih Nogometne zveze Slovenije nastopali v eni od naslednjihstarostnih kategorij reprezentanc Slovenije: vse starostnekategorije od U 16 do U 21 in članske reprezentance(Populacija: 565 oseb).

Na anketni vprašalnik je skupno odgovorilo 184 nogometašev(odziv = 32,56 %); 168 merjencev je osebno (skupinsko ali posamezno) izpolnilo vprašalnik; 16 nogometašev je odgovorilo preko spletne ankete.

Osem intervjujev (4 igrali v tujini, 4 igrali v domačemprvenstvu)

Izbira intervjuvancev (vzorčenje) je potekala po metodi snežnekepe

Merjenci so bili stari med 18 in 46 let.

30

Metode dela

Kvantitativni del (Anketa)

Eksplorativna faktorska analiza z metodo glavnih osi (PAF) in rotacijovarimax

Binarna logistična regresija

Mann-Whitneyev test

Kvalitativni del (Intervjuji)

Strukturirani intervjuji ob pomoči odprtih vprašanj

Prepis intervjujev (transkript)

Vsebinska analiza besedila transkriptov (določitev pojmov inkategorij).

31

Značilnosti migracij: uspešnost prestopa v tujino

18

13

28

13

6

23

15

25

10

3

0

5

10

15

20

25

30

Odličenprestop (5)

Zelo doberprestop (4)

Doberprestop (3)

Srednjedober

prestop (2)

Manj doberprestop (1)

Odličenprestop (5)

Zelo doberprestop (4)

Doberprestop (3)

Srednjedober

prestop (2)

Manj doberprestop (1)

Ocena prvega prestopa v tujino (N = 78) Ocena prestopa k najmočnejšem klubu v tujino (N = 76)

Absolutna frekvenca (N)

32

Socializacija za šport (rezultati intervjujev)

Vplivni dejavniki

Pobudnik

(oče, družina, prijatelji, trener, mediji)

Psihosocialni vidik

(čustva = navdušenje, veselje, strast)

33

Pri meni je odigrala ključno vlogo, še posebej, ne, oba moram reči, oče in mama ... brez njiju, vsekakor, če ne bi bilo podpore (suporta), bi jaz lahko razmišljal o drugih stvareh v prvi fazi. Ja, to moram poudariti …, vse je bilo usmerjeno, ko je oče začutil, da je meni to neka strast, potem ni bilo problema, kljub temu da smo bili omejeni s finančnega vidika oziroma tudi kljub temu da smo bili omejeni doma z ekonomskega vidika, se je oče žrtvoval, da sem se jaz udeleževal raznih kampov, kar je bilo možno.(Maks, 37 let)

Oče ima zelo pomembno vlogo, vzpodbujal me je, prišel je velikokrat tekme gledat, tudi ko sem igral za člansko ekipo. Z vseh vidikov so me vzpodbujali. (Nejc, 30 let)

Verjetno res ključno vlogo, v tem okolju, v katerem sem odraščal. Enostavno, okoli mene je bil samo nogomet prisoten in bi rekel, pot je bila že zarisana zame in tako je družina odigrala ključno vlogo. (Marko, 34 let)

34

Razvoj nogometne kariere do mojstrovine (rezultati intervjujev)

VPLIVNI DEJAVNIKI

Vzpodbuda očeta ali družine: finančna, logistična in mentalnapodpora; uveljavljanje v nogomet; spremljanje na tekmovanjih.

Splošni pogoji v prvih klubih: organizacija kluba; znanje trenerjev;infrastruktura; oprema, način igranja nogometa v začetku.

Nogometne sposobnosti, pridobljene skozi kvalitetne treninge v klubu(dobri trenerji).

Nogometne sposobnosti, pridobljene skozi individualne treninge,igranja uličnega nogometa ter kvantitativnega aspekta količinetreningov (vložek dela).

Psihosocialni pogoji: veselje do igre, zabava (čustva); druženje.

Osebne psihosocialne značilnosti (značaj): osredotočenost, želja pouspehu in dokazovanju, pripravljenost za trdno delo, vztrajnost, skrbza telo, mentalna moč, samodisciplina.

Antropometrična dispozicija nogometaša.

35

Migracija (rezultati intervjujev)

36

MOTIVI ZA MIGRACIJO

(PUSH – PULL –DEJAVNIKI)

Športni vidik (napredovanje oz. nadaljnji razvoj

v nogometu)

Finančni vidik(več denarja, višji zaslužek)

Psihosocialni vidik oz. motivacija

(ambicije, čustva, sanje, novi športni izzivi, želja)

Slabši pogoji v matični državi

Ma ja …, po moje naša majhnost, v smislu v prvi vrsti možnosti zaslužka …, si zagotoviti eksistenco in mislim, da vsi razmišljajo, tako da … rečem, prej ven, da si prej zaslužiš več denarja, je pa res da greš na …, ko bi se lahko reklo …, boljše pogoje v vsem smislu, kot pogoje za trening ... (Maks, 37 let)

Na splošno bi rekel, da je pri fantih dostikrat neka kombinacija zaslužka in višjega nivoja profesionalizma. Je pa res, da na koncu, ko potegneš črto, je pogojeno vse z denarjem. (Marcel, 36 let)

Tam vidijo večjo priložnost. Čeprav, se je v Sloveniji veliko spremenilo, kar se tiče organizacije dela z mladimi, kot je bilo to pri nas. Tujina so bile sanje za nas. Marijo (37 let)

Ambicije po igranju na višjem nivoju in po višjem finančnem zaslužku. To sta dva največja razloga. (Nejc, 30 let)

37

Migracija (rezultati intervjujev)

38

POGOJI ZA MIGRACIJO

Institucionalizirani kulturni kapital

(lovorike iz domačega prvenstva, nivo in način igranja v domačem prvenstvu,

igranje v Evropskih pokalih, igranje v članski reprezentanci)

Socialni kapital (menedžer, trener)

Ponudba iz tujine

… Jaz sem dozorel kot nogometaš v slovenski ligi…, ko sem začutil, da sem tu prerasel zadevo, sem prestopil naslednji korak v tujino na višji nivo. Mislim, da je moja kariera potekala tako, kot bi mogla …, z dobrimi predstavami v klubu (uvrstili in plasirali smo se tudi v evropski pokal)… ja, potem sem dobil prvi vpoklic v reprezentanco in na podlagi tega sem dobil ponudbo iz tujine, ki sem jo potem tudi sprejel … (Maks, 37 let)

Ja, pač, ko sem tukaj osvojil dva naslova prvakov je prišla ponudba iz tujine … in sem se odločil narediti en korak več. Šel sem na testiranje, to mi je bilo zelo všeč … in sem rekel …, gremo probat … Finančno je bilo vsekakor boljše kot pri nas, ampak cel paket mi je bil všeč …, druga tuja liga …, finančno …, nivo kluba … Človek, ki je pač bil tam prej (slovenski soigralec), mi je pravil samo dobro od kluba. (Marijo, 37 let)

Jaz sem šel igrat v tujino, ko sem bil malce starejši že … zato, ker … enostavno je bil v drugi fazi nekako finančni aspekt tudi pomemben …, morda bolj kot pa sam športni aspekt. Je pa res, da sem igral osem let v slovenski ligi, in ko si enkrat že toliko časa na domači sceni, morda že manjka malce motivacije, tako, s teh dveh vidikov, finančnih in motivacijskih, me je vleklo, da grem v tujino. (Marko, 34 let)

39