mehanizacija-miler.simehanizacija-miler.si/files/20/mediji_o_nas/vecer.pdf · created date:...

1
m€goo' Delay, kar nqibolje (po) zvaS BRANKO MILER, LASTNIK IN DIREKTOR KOROSKEGA TRGOVSKEGA IN STORITVENEGA POD]ET]A MEHANIZACI]A MILER S PREVAL], O SInwl POD]ET]A INSInSIH PoGo]IH ZARAZVo] GoSPoDARSTVA PETRA usrnxru5rx "Delaj, kar zna5, in se oklepaj svoje dejavnosti. Vsaj to sem senauiilv Zivljenju, saj te,lahko v marsikaj pregovorijo in se napatno odloia5. A seveda do pomembnih spoznanj pride5, kose skaliS in ko je z leti izkuSenj tudidelati bolj eno- stavno kot nazadetku," razmiSlja BnnkoMiler, lastnik in direktor trgovskega in storitvenega podjetja Mehanizacija Miler izSentanela. Tega, dabo prevaljska druZba, kizastopa, prodaja in opravlja servis kmetijskih strojev zasvetovne proizvajalce kmetijske mehanizacije, skokovi- to rasla, siMiler obsvojih prvih podjetniSkih korakih ni mogel nitizamisliti niti natrtovati, Sprvaje izku5nje v kmetijski panogi pridobival v Avstriji, kjer je v zadrugi opravljal raznovrstna dela. V letu2001 pajevzel vajeti v svoje roke in se odlodil zasamostojno pot,2e takrat pa stavil predvsem napomen medsebojnih oseb- nih stikov, kijih je v Nemiiji navezoval kljub tedanjemu slabemu znanju jezika. Odlotilen je bilposel, pridobljen za globalnega proizvajalca kmetljske mehanizacije Krone, kijepomenil tudikljuino referenco za pridobivanje nadaljnjih poslov oziroma zastopstev, "V prvem letu sem prodal sedem strojev Krone, danesjih pribliZno 300naleto, vseh skupaj pa okoli 600 do700," ponazori napredek podjetja v itevilkah. $tRrrv, A NE zA vsAro cENo Cedalje laije je sdasoma postalo pridobivati tudi druga zastopstva - zdaj jih na5tejejo pet- najst - in dejansko seje trend delovanja obrnil, tako daZe drugi i5iejo njih. Zdaj so tudiv poloZaju, kojimnitreba vsega sprejeti zavsako ceno, pojasnjuje direktor podjetja in kot primer navaja nedavna skoraj polletna pogajanja z eno vedjih korporacij zapotencialne nove posle, kise jih naposled ni odlodil sprejeti. "Velike korporacije diktirajo tempo, podobno kotv avtomobilski industriji doloiajo vse, tudito, kje mora biti kakSna zastavica korporacije v pod- jetju. Dokler opredeljujejo 5tevilino prodqo, je sprejemljivo, ker padiktirajo 5e nadin prodaje in siv njihovem merjenju dobiika samo Stevilka, zame to ni nekaj, zakar bi se odloiil. Hodem imeti svojo svobodo," pravi Miler. Podjetje, kije prihodke od prodaje s pribliZno petih milijonov evrov letno v obdobju od leta 2008do 2010 poveialo na 8,3milijona v lanskem letu, danes zaposluje 17 delavcev. S ciljem vedje dosto- pnosti kupcem sosvoje poslovalnice s Prevalj 30 BRANKO MILER: "Trgjeneomejen, a pri iiritvije vpnianje, kaj je smisel. Vsekakor si moni vzeti tudi ias zase, zadruiino in neiiveti le za posel.:' (Petra Lesjak Tuiek) po letu 2010 iirili5e v Slovensko Bistrico in Komendo, v oktobru je predvideno 5e odprtje poslovalnice v Leskovcu priKrSkem. Ta odloii- tevjepovezana tudiz nadrtovano 5iritvijo na Flrvaiko. Prodajo mehanizacije bodo 5e naprej dopolnjevali s servisi, hkrati paokrepili ponud- bo rezervnih delov. Cilj boie naprej stalna regi- onalna prisotnost ob iedalje vetji fleksibilnosti, poudarjajo v druZbi, ki daje priloZnost tudi mladim praktikantom in itudentom. "Mirovati in zaspati nalovorikah nesme5, tudikoncepta razvoja nikoli nemore5 povsem zabetonirati, temvei moraidnevno razmiSljati, kakine poteze potegniti vnaprej," ugotavlja Miler, ki gamoti vsesploina negativna nastrojenost in je prepriian, dabi morali nastvari znati (po) gledati bolj pozitivno. EVROPA. ZGRESEN SISTEM KREDITTRANIA Po Milerjevi oceni v Sloveniji kljub krizi v pov- pretju ie vedno Zivimo relativno dobro, a po drugi strani politika ni sposobna narediti kore- nitejiega preobrata, pri katerem bi v druZbah v driavni lasti bolj kotnaposamiine interese in iztrZke gledali nadolgorotni interes druZbe z ohranjanjem in razvijanjem zdravih jeder. "Nekd0 napoloZaju ima vsakid interes, daiim pre.l dim vet zasluZi, nezanima pa ga, alibo podjetje preZivelo tudipotem, konjega nebo vei napoloZaju v tem podjetju. Moralnih vre- dnotnivet,isti kadri rotirajo sem in tja,vlade semenjajo, drZavo papravzaprav upravljajo lju- dje,ki ostajajo napoloZajih na niZji ravni in so tamves das potuhnjeni," je prepriian Miler. V 5iriem pogledu pogojev zauspeSno gospodar- stvo je kritiiendo sistema kreditiranja v Evropi, kjerje po njegovem bantni sistem popolnoma zgreien. Posameznega podjetnika pripridobi- vanju kreditov omeji Ze drZava, v kateri Zivi in deluje, saj mora glede naslab5i poloZaj drZave in pritiska naobmotju krize najemati dnije kredite, ietudibi siglede nalastne bilance in boniteto mordazasluZil ugodnej5e pogoje kreditiranja. Po drugi strani je kritiden tudi do lokalnega okolja, obtinske politike, kije po njegovi oceni prisprejemanju oziroma uresni- devanju obfinskih odlokov prevei togain se nepribliZa dovolj interesu podjetnikov. V pri- hodnje tudi zaradi boljSih pogojev - takozaradi pridakovanih niZjih stroSkov kot boljiedosto- pnosti do lokacije - natrtuje selitev v ravensko poslovno cono. O novih priloZnostih natrgupa 5e pravi: "Trg je nbomejen, a priiiritvi je vpra- Sanje, kajje smisel. Vsekakor si mora5 vzeti tudidas zase, zadruZino in neZiveti lezaposel. Seveda pa je prav zato tolikoboljpomembno zaupanje med sodelavci in s temtudimoZnost, dalahko prevzamejo odgovornosti. " Sejem vsehsejmov

Upload: others

Post on 07-Mar-2020

10 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: mehanizacija-miler.simehanizacija-miler.si/files/20/mediji_o_nas/vecer.pdf · Created Date: 9/11/2013 8:17:21 AM

m€goo'

Delay, kar nqibolje (po) zvaSBRANKO MILER, LASTNIK IN DIREKTOR KOROSKEGA TRGOVSKEGA IN STORITVENEGA POD]ET]AMEHANIZACI]A MILER S PREVAL], O SInwl POD]ET]A IN SInSIH PoGo]IH ZA RAZVo] GoSPoDARSTVA

PETRA usrnxru5rx"Delaj, kar zna5, in se oklepaj svoje dejavnosti.Vsaj to sem se nauiil v Zivljenju, saj te,lahko vmarsikaj pregovorijo in se napatno odloia5. Aseveda do pomembnih spoznanj pride5, ko seskaliS in ko je z leti izkuSenj tudi delati bolj eno-stavno kot na zadetku," razmiSlja Bnnko Miler,lastnik in direktor trgovskega in storitvenegapodjetja Mehanizacija Miler iz Sentanela. Tega,da bo prevaljska druZba, ki zastopa, prodaja inopravlja servis kmetijskih strojev za svetovneproizvajalce kmetijske mehanizacije, skokovi-to rasla, si Miler ob svojih prvih podjetniSkihkorakih ni mogel niti zamisliti niti natrtovati,Sprvaje izku5nje v kmetijski panogi pridobivalv Avstriji, kjer je v zadrugi opravljal raznovrstnadela. V letu 2001 paje vzel vajeti v svoje rokein se odlodil za samostojno pot, 2e takrat pastavil predvsem na pomen medsebojnih oseb-nih stikov, kijih je v Nemiiji navezoval kljubtedanjemu slabemu znanju jezika. Odlotilen jebil posel, pridobljen za globalnega proizvajalcakmetljske mehanizacije Krone, kije pomeniltudi kljuino referenco za pridobivanje nadaljnjihposlov oziroma zastopstev, "V prvem letu semprodal sedem strojev Krone, danesjih pribliZno300 na leto, vseh skupaj pa okoli 600 do 700,"ponazori napredek podjetja v itevilkah.

$tRrrv, A NE zA vsAro cENoCedalje laije je sdasoma postalo pridobivatitudi druga zastopstva - zdaj jih na5tejejo pet-najst - in dejansko seje trend delovanja obrnil,tako da Ze drugi i5iejo njih. Zdaj so tudi vpoloZaju, kojim ni treba vsega sprejeti za vsakoceno, pojasnjuje direktor podjetja in kot primernavaja nedavna skoraj polletna pogajanja z enovedjih korporacij za potencialne nove posle,ki se jih naposled ni odlodil sprejeti. "Velikekorporacije diktirajo tempo, podobno kot vavtomobilski industriji doloiajo vse, tudi to, kjemora biti kakSna zastavica korporacije v pod-jetju. Dokler opredeljujejo 5tevilino prodqo, jesprejemljivo, ker pa diktirajo 5e nadin prodaje insi v njihovem merjenju dobiika samo Stevilka,zame to ni nekaj, za kar bi se odloiil. Hodemimeti svojo svobodo," pravi Miler. Podjetje, kijeprihodke od prodaje s pribliZno petih milijonovevrov letno v obdobju od leta 2008 do 2010poveialo na 8,3 milijona v lanskem letu, daneszaposluje 17 delavcev. S ciljem vedje dosto-pnosti kupcem so svoje poslovalnice s Prevalj

30

BRANKO MILER: "Trgje neomejen, a pri iiritvije vpnianje, kaj je smisel. Vsekakor si monivzeti tudi ias zase, za druiino in ne iiveti le za posel.:' (Petra Lesjak Tuiek)

po letu 2010 iirili 5e v Slovensko Bistrico inKomendo, v oktobru je predvideno 5e odprtjeposlovalnice v Leskovcu pri KrSkem. Ta odloii-tevje povezana tudi z nadrtovano 5iritvijo naFlrvaiko. Prodajo mehanizacije bodo 5e naprejdopolnjevali s servisi, hkrati pa okrepili ponud-bo rezervnih delov. Cilj bo ie naprej stalna regi-onalna prisotnost ob iedalje vetji fleksibilnosti,poudarjajo v druZbi, ki daje priloZnost tudimladim praktikantom in itudentom. "Mirovatiin zaspati na lovorikah ne sme5, tudi konceptarazvoja nikoli ne more5 povsem zabetonirati,temvei morai dnevno razmiSljati, kakinepoteze potegniti vnaprej," ugotavlja Miler, kiga moti vsesploina negativna nastrojenost inje prepriian, da bi morali na stvari znati (po)gledati bolj pozitivno.

EVROPA. ZGRESEN SISTEM KREDITTRANIAPo Milerjevi oceni v Sloveniji kljub krizi v pov-pretju ie vedno Zivimo relativno dobro, a podrugi strani politika ni sposobna narediti kore-nitejiega preobrata, pri katerem bi v druZbahv driavni lasti bolj kot na posamiine interesein iztrZke gledali na dolgorotni interes druZbez ohranjanjem in razvijanjem zdravih jeder."Nekd0 na poloZaju ima vsakid interes, da iimpre.l dim vet zasluZi, ne zanima pa ga, ali bopodjetje preZivelo tudi potem, ko njega ne bo

vei na poloZaju v tem podjetju. Moralnih vre-dnot ni vet, isti kadri rotirajo sem in tja, vladese menjajo, drZavo pa pravzaprav upravljajo lju-dje, ki ostajajo na poloZajih na niZji ravni in sotam ves das potuhnjeni," je prepriian Miler. V5iriem pogledu pogojev za uspeSno gospodar-stvo je kritiien do sistema kreditiranja v Evropi,kjerje po njegovem bantni sistem popolnomazgreien. Posameznega podjetnika pri pridobi-vanju kreditov omeji Ze drZava, v kateri Zivi indeluje, saj mora glede na slab5i poloZaj drZavein pritiska na obmotju krize najemati dnijekredite, ietudi bi si glede na lastne bilancein boniteto mordazasluZil ugodnej5e pogojekreditiranja. Po drugi strani je kritiden tudi dolokalnega okolja, obtinske politike, kije ponjegovi oceni pri sprejemanju oziroma uresni-devanju obfinskih odlokov prevei toga in sene pribliZa dovolj interesu podjetnikov. V pri-hodnje tudi zaradi boljSih pogojev - tako zaradipridakovanih niZjih stroSkov kot boljie dosto-pnosti do lokacije - natrtuje selitev v ravenskoposlovno cono. O novih priloZnostih na trgu pa5e pravi: "Trg je nbomejen, a pri iiritvi je vpra-Sanje, kajje smisel. Vsekakor si mora5 vzetitudi das zase, za druZino in ne Ziveti le za posel.Seveda pa je prav zato toliko bolj pomembnozaupanje med sodelavci in s tem tudi moZnost,da lahko prevzamejo odgovornosti. "

Sejem vseh sejmov