mednarodne izmenjave v osnovni šoli...the beginning of the thesis covers the history, development...

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Študijski program: fizika in tehnika

Mednarodne izmenjave v osnovni šoli Program Comenius

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidat: dr. Slavko Kocijančič, izr. prof. Peter Štubljar

Ljubljana, september 2009

Povzetek

Diplomsko delo je namenjeno osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem. Namen je podati

nekaj informacij o mednarodnih izmenjavah med osnovnimi šolami, pokazati, da takšne

izmenjave obstajajo ter da obstajajo tudi finančne podpore za izvedbo takšnih programov.

Vsebina dela nas na začetku seznanja z zgodovino, razvojem in z današnjim stanjem

mednarodnih izmenjav. Opisani so evropski programi mednarodnega sodelovanja, podrobno

pa je opisan evropski program Comenius, ki je del programa Vseživljenjsko učenje, kot edini

program, katerega financira Evropska Unija in omogoča mednarodno sodelovanje tudi med

osnovnimi šolami.

V nadaljevanju nas delo seznanja s primeri dobre prakse že izvedenih izmenjav med

osnovnimi šolami, podrobno pa je opisan primer mednarodnega sodelovanja na slovenski

srednji šoli, kjer je vsebina temeljila na naravoslovno - tehničnih tematikah, kar je prej

redkost kot pravilo.

V delu smo podrobno seznanjeni s tem, kako se lotiti mednarodnega projekta Comenius –

šolska partnerstva, od priprave do zaključka. Predstavljeni so številni nasveti in napotki.

Ker se tehnične in naravoslovne vsebine kot tema v mednarodnih projektih pojavljajo bolj

izjemoma, to diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave med slovenskimi osnovnimi

šolami. Predstavlja, kakšen je odnos osnovnih šol do mednarodnih izmenjav ter katere

vsebine res prevladujejo v mednarodnih projektih programa Comenius. Raziskava podaja

pregled stanja na področju mednarodnega sodelovanja med slovenskimi osnovnimi šolami in

daje začetna izhodišča pristojnim institucijam za izboljšave na omenjenem področju.

KLJUČNE BESEDE: mednarodni projekti, mednarodne izmenjave, osnovno šolstvo, program

Comenius, vseživljenjsko učenje, mobilnost med mladimi

International elementary school exchange - Comenius programme Abstract

The diploma thesis is intended for elementary and high school teachers. The purpose is to

provide some information about international exchange between elementary schools, to

demonstrate that such exchanges do exist and that financial support for realisation of such

programmes also exists.

The beginning of the thesis covers the history, development and current state of international

exchanges. The thesis describes European programmes of international cooperation.

Described in detail is the European Comenius programme, which is a part of the Lifelong

Learning Programme and is the only programme, financed by the EU, which in addition also

provides international cooperation between elementary schools.

The following chapter of the thesis introduces examples of good practice of already realised

exchanges between elementary schools and describes in detail the example of international

cooperation in a Slovenian high school where the curriculums were based on natural and

technical sciences, which is usually an uncommon practice.

The thesis describes in detail how to start the international Comenius programme - school

partnership, from the starting preparations to the conclusion. It introduces a number of advices

and instructions. Because curriculums based on technical and natural sciences appear rarely in

international exchange projects this diploma thesis presents results of a research carried out in

Slovenian elementary schools. It presents what kind of attitude elementary schools have

towards international exchanges and what kinds of curriculums prevail in the international

projects of the Comenius programme. The research provides an overview of the situation in

the field of international cooperation between Slovenian elementary schools and presents

initial starting point for the institutions concerned with the intent to improve the

aforementioned field.

KEY WORDS: international projects, international exchanges, elementary school education,

Comenius programme, lifelong learning, youth mobility

Kazalo

UVOD ......................................................................................................................... 1

1. ZGODOVINSKI PREGLED MEDNARODNIH IZMENJAV ..................................... 3

2. EU POGODBE ....................................................................................................... 7

2.1. Maastrichtska pogodba ................................................................................................................................. 7

2.2. Bolonjska deklaracija .................................................................................................................................... 9

2.3. Lizbonska strategija..................................................................................................................................... 11

3. EVROPSKI PROGRAMI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA............................ 13

3.1. Program Socrates II..................................................................................................................................... 13

3.2. Program Leonardo da Vinci....................................................................................................................... 14

3.3. Progam Mladina........................................................................................................................................... 14

3.4. Program Tempus.......................................................................................................................................... 15

3.5. Program eLearning...................................................................................................................................... 16

3.6 Program Netd@ys......................................................................................................................................... 17

3.7 Program PHARE .......................................................................................................................................... 17

3.8 Program JEAN MONNET ........................................................................................................................... 17

3.9 Program Vseživljenjsko učenje.................................................................................................................... 18

4. PROGRAM COMENIUS....................................................................................... 21

4.1. Struktura programa Comenius................................................................................................................... 23

4.2. Comenius – Mobilnost posameznikov ........................................................................................................ 24 4.2.1 Stalna strokovna izpopolnjevanja............................................................................................................ 24 4.2.2 Comenius asistenti................................................................................................................................... 25 4.2.3 Pridobivanje Comenius asistentov........................................................................................................... 26

4.3. Partnerstva ................................................................................................................................................... 26 4.3.1. Šolska partnerstva................................................................................................................................... 26 4.3.2. REGIO partnerstva ................................................................................................................................. 28

4.4 Spremljevalni ukrepi .................................................................................................................................... 30 4.4.1 eTwinning................................................................................................................................................ 30

4.5 Comenius mreže ............................................................................................................................................ 31

4.6. Večstranski projekti.................................................................................................................................... 31

4.7. Sredstva Comenius za leto 2009 in nacionalne prioritete ......................................................................... 32

5. COMENIUS ŠOLSKA PARTNERSTVA- VEČSTRANSKI PROJEKTI- PRIMERI DOBRE PRAKSE..................................................................................................... 34

5.1. Primer 1: Matematika v našem življenju................................................................................................... 34

5.2. Primer 2: Mills - Wins and Water Power .................................................................................................. 35

5.3. Primer 3: Eurofolk....................................................................................................................................... 37

5.4. Primer 4: Our Living Environment: Today – Yesterday - Tomorrow.................................................... 38

5.5. Primer 5: Kultura nas zbližuje ................................................................................................................... 39

5.6. Primer 6: Stari in mladi skupaj .................................................................................................................. 41

6. ŠTUDIJA PRIMERA DOBRE PRAKSE............................................................... 43

6.1. Začetek projekta in pridobivanje informacij o programih EU................................................................ 43

6.4. Srečanje na pripravljalnem obisku ............................................................................................................ 44

6.5. Od prijave do začetka projekta................................................................................................................... 44

6.6. Vsebina projekta .......................................................................................................................................... 44

6.7. Glavni cilji in pričakovan vpliv................................................................................................................... 45

6.8. Dejavnosti skozi tri leta ............................................................................................................................... 46

6.9. Komunikacija, sodelovanje institucij, evalvacija, učinki projekta in deseminacija ............................... 48

6.10. Ovire in predlogi za izboljšave.................................................................................................................. 49

7. PO KORAKIH DO PROJEKTA – VKLJUČEVANJE ŠOLE V PROGRAM ŠOLSKA PARTNERSTVA....................................................................................... 50

7.1. Uvodne odločitve .......................................................................................................................................... 50

7.2. Iskanje partnerjev........................................................................................................................................ 51

7.3. Pripravljalni obiski ...................................................................................................................................... 52

7.4. Priprava prijavnice in uradna prijava projekta........................................................................................ 54

7.5. Proces ocenjevanja in podpis pogodbe ....................................................................................................... 55

7.6. Finančna podpora in finančna pravila ....................................................................................................... 56

7.7. Poročila ......................................................................................................................................................... 57

8. ANALIZA STANJA MEDNARODNEGA SODELOVANJA V SLOVENSKEM OSNOVNEM ŠOLSTVU........................................................................................... 58

8.1. Cilji raziskave............................................................................................................................................... 58

8.2. Raziskovalna vprašanja............................................................................................................................... 58

8.3 Metodologija .................................................................................................................................................. 59

8.4. Interpretacija rezultatov ............................................................................................................................. 61 8.4.1. Obveščenost osnovnih šol o možnostih mednarodnega sodelovanja ..................................................... 61 8.4.2. Vir obveščanja o možnostih mednarodnega sodelovanja ....................................................................... 62 8.4.3. Sodelovanje šol v mednarodnih projektih .............................................................................................. 63 8.4.4. Pripravljenost izvajanja mednarodnih projektov v prihodnosti .............................................................. 64 8.4.5. Razlogi za izvedbo oz. ne izvedbo mednarodnega sodelovanja ............................................................. 64 8.4.6. Velikost šol ki so v letu 2007 zaključile program Comenius šolska partnerstva.................................... 66 8.4.7. Okolje in regije šol ki so v letu 2007 zaključile program Comenius šolska partnerstva ........................ 67 8.4.8. Pojavljanje predmetov v Comenius šolskih partnerstvih zaključenih v letu 2007.................................. 68

8.5 Rezultati raziskave ........................................................................................................................................ 70

9. ZAKLJUČEK........................................................................................................ 72

10. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 74

11. PRILOGE ........................................................................................................... 78

1

Uvod

Mobilnost danes ni le fizičen premik z ene lokacije na drugo, pač pa zaobjema mobilnost idej

in sodelovanje ter razvija in aktivno podpira razumevanje različnosti kultur. Čeprav živimo na

relativno majhnem prostoru v tesnem sosedstvu z drugimi evropskimi narodi in družbami, so

se med nami v preteklosti razvile določene razlike. Te so posledica zgodovinskih dogodkov,

geografskih različnosti in posebnosti ter kulturne dediščine. Razlike je mogoče premostiti z

neposrednimi izkušnjami in ustvarjanjem pogojev za dobre medsebojne odnose. Na ta način

pokažemo in pojasnimo svojo različnost, lastno drugačnost kulture, jezika, navad in običajev

ter spoznamo te različnosti drugih. V enakopravnem sožitju vse te razlike ostajajo, nas

naredijo posebne in nas s spoznavanjem in sprejemanjem bogatijo [1].

Živimo v času odpiranja meja, povezovanja in mobilnosti. To je čas, ko se vse bolj odpirajo

možnosti za širjenje znanja in nabiranja vseživljenjskih izkušenj.

Namen pričujočega dela je predstavitev mednarodnega sodelovanja v šolstvu na področju

Evrope. Predstaviti, da poleg utečenih, dobro znanih in že relativno dolgo obstoječih

programov mednarodnih izmenjav predvsem na področju visokega šolstva, obstajajo tudi

mednarodne izmenjave na področju osnovnega šolanja.

V prvem poglavju je obravnavan razvoj mednarodnih šolskih izmenjav ter opredelitev komu

so namenjene aktualne mednarodne izmenjave. Glede na širino teme o mednarodnih

izmenjavah in doprinosu le teh k razvoju sodobne družbe je fokus na izmenjavah v osnovnem

šolstvu. Tukaj je moč najti odgovor na vprašanje ali obstaja možnost mednarodnega

sodelovanja na nivoju osnovnošolskega izobraževanja in ali sploh obstaja možnost

mednarodne izmenjave za osnovnošolskega učenca. Prikazani so primeri dobre prakse

osnovnošolskih mednarodnih izmenjav in kako so te izboljšale način poučevanja.

V drugem delu naloge je podrobno opisan že izveden projekt mednarodne izmenjave

Comenius – šolska partnerstva, ki temelji na naravoslovno tehničnih vsebinah. Projekt je

predstavljen kot primer dobre prakse in kot vzgled ter ohrabritev učiteljev, ki bi se zanimali za

podobne programe.

2

V pomoč učiteljem, ki se pripravljajo oziroma razmišljajo o izvedbi mednarodnega projekta je

namenjen del, kjer so predstavljeni nasveti in navodila po sistemu vodnika, kako se uspešno

lotiti projekta po korakih od priprav, izvedbe do zaključka.

V zaključnem »empiričnem« delu naloge je prikazana analiza stanja mednarodnega

sodelovanja med osnovnimi in srednjimi šolami v Sloveniji. Potrjeni oz. ovrženi sta

postavljeni hipotezi:

h1: Velik delež osnovnih šol ni seznanjen s programi mednarodnih izmenjav za

osnovne šole.

h2: V programih mednarodnih izmenjav osnovnih in srednjih šol se v zadnjih dveh

letih pojavljajo pretežno družboslovne vsebine.

Ta del predstavlja moj doprinos učnemu sistemu, saj nam lahko služi kot izhodišče za

morebitne spremembe, katere se pričakujejo od institucij, ki so za to pristojne.

3

1. Zgodovinski pregled mednarodnih izmenjav

V preteklosti je bilo skoraj nujno po znanje oditi v tujino in tako so naši predniki večinoma

odšli študirati na Dunaj, Prago, Gradec… Zatem smo počasi tudi v našem okolju pričeli

pridobivati izobraževalne ustanove in trend odhoda za znanjem v tujino se je manjšal. Prav

tako so se posamezne države vse bolj zapirale in se omejevale s svojimi mejami, kulturo,

jezikom in navadami. Med drugim je to narekovala tudi takratna oblast. V času približevanja

vstopu v Evropsko unijo so se stvari pričele spreminjati in pridružili smo se trendom razvitih

evropskih držav in mobilnost je postala del našega vsakdana. Ni več tako zelo pogojena z

ekonomskimi razmerami in ni več le oddaljena možnost, namenjena redkim posameznikom.

Danes je to izkušnja, dosegljiva skoraj vsakemu, ki si takega doživetja želi. V največji meri je

dosegljiva ravno tisti skupini prebivalstva, ki jo take izkušnje kar najbolj privlačijo in jo tudi

najlažje uresničijo, saj so najbolj svobodni, vedoželjni in fleksibilni - mladi.

Od srede 80-ih so se možnosti izmenjav v Evropi zelo razmahnile. Evropska Unija je podprla

vrsto programov, ki spodbujajo izmenjave na različnih področjih izobraževanja, usposabljanja

in izpopolnjevanja mladih. S tem vzpodbuja inovativnost, omogoča formiranje mrež in

predvsem omogoča mobilnost posameznikov in skupin, vključenih v takšne programe. S tem

pomaga zbližati izobraževalce in učence na različnih nivojih. Povezuje šole in druge

izobraževalne ustanove, med njimi gradi partnerstva, povezuje skupine mladih, ter podpira

skupne projekte in raziskovalne dejavnosti.

Možnosti za mobilnost v evropskih programih so zelo raznolike: krajše in daljše izmenjave,

študij, študijski obiski, sledenje na delovnem mestu, strokovno usposabljanje, praksa v

podjetjih - vse to v obdobju od 1 tedna pa do 12 mesecev. Mobilnost vključuje različne

skupine končnih upravičencev: učence, dijake, študente, mlade diplomante, vajence,

nezaposlene, prostovoljce, mladinske delavce, izobraževalce, učitelje, poslovneže itd.

Da razjasnimo kako in zakaj je prišlo do pobud evropskih programov za spodbujanje

aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja sledi, kronološki opis nastajanja in

razvoja evropskih programov mednarodnih izmenjav (tabela 1.1).

Pričelo se je z ustanovitvijo Evropske ekonomske skupnosti (EEC).

V pogodbi iz Rima (1957) je zapisano, da skupna politika na področju poklicnega in

strokovnega izobraževanja prispeva k harmonizaciji nacionalnih ekonomij in skupnega trga

članic [1].

4

Leta 1971 na prvem srečanju ministrov za šolstvo Evropske skupnosti so bili sklenjeni prvi

dogovori za sodelovanje in partnerstvo na področju izobraževanja v takratni Evropski

skupnosti. Prvi skupni mehanizmi in programi, ki so bili osnova za razvoj mednarodnega

sodelovanja in mobilnosti pa so bili poskusno lansirani leta 1976. Med njimi je bil predhodnik

projekta Erasmus, še danes delujočega in najbolj znanega programa mednarodnih izmenjav.

Leta 1987 je stopil v veljavo Enotni evropski akt (SEA), ki je med drugim vzpodbujal

krepitve vezi med evropskimi izobraževalnimi institucijami. Takrat je bila tudi pripravljena

shema mobilnosti za evropske študente. Program se je imenoval ERASMUS. Do podpisa

maastrichtske pogodbe (1993) je EEC prerasla v bolj mednarodno povezavo - Evropsko

unijo (EU) z dvanajstimi članicami, ki so se dogovorile, da bo struktura EU temeljila na treh

stebrih. Prvi steber predstavlja enotna skupna politika Unije, ki vključuje tudi področje

poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pristojnost EU je omejena le na uresničevanje

skupno dogovorjenih ciljev in ukrepov (načelo dopolnjevanja), države članice pa ohranjajo

odgovornost za vzdrževanje in razvoj nacionalnega sistema izobraževanja ter usposabljanja.

Tedaj sta bila sprejeta programa Leonardo da Vinci I in Socrates I (1995 - 1999). Danes

Evropa in članice Evropske skupnosti nudijo veliko programov mednarodnih izmenjav na

področju izobraževanja. Skozi leta se je sistem na številnih srečanjih vodilnih in s sklenitvijo

deklaracij usmeril v izrazito odprt način izobraževanja na vseh področjih, od predšolskega do

podiplomskega šolanja.

»Lahko bi rekli, da je politika Evropske unije usmerjena v izobraževanje kot sredstvo za

promocijo ekonomske rasti in bolj integrirane družbe, medtem ko vsakemu posamezniku nudi

najboljše možnosti za njegov osebnostni razvoj« [2].

5

Tabela 1.1: Evropski dokumenti in njihov odraz v evropskem šolstvu

leto dogodek odraz

1957 Pogodba o ustanovitvi

evropske gospodarske

skupnosti

Skupna izobraževalna politika prispeva k harmonizaciji

skupne ekonomije in trga članic.

1971 Prvo srečanje ministrov za

šolstvo Evropske skupnosti

Sklenjeni prvi dogovori o partnerstvu in sodelovanju.

Rojen predhodnik programa Erasmus.

Skupni evropski akt Ideja o skupnem evropskem trgu in pretoku dobrin. 1987

ERASMUS Program ERASMUS stopi v prakso.

1992 Maastrichtska pogodba Akt 126 (sedaj 149) opisuje spremembe v evropskem

šolstvu.

1993 Bela knjiga Izobraževanje in vzgoja predstavljata srce ekonomije,

sociale in zaposlitvene politike v EU.

Program Sokrates Združitev mednarodnih programov z namenom zgraditi

»Evropo znanja« in promovirati mehanizem evropskih

dimenzij v izobraževanju.

1995

Bela knjiga: Spoznavanju

socialnih družb naproti

Postavitev glavnih ciljev v izobraževanju: napredek v

iskanju veščin in spretnosti; mobilnost; učenje jezikov;

premagovanje razlik med narodi…

1996 Zelena knjiga: Prepreke

mednarodnih mobilnosti

Analiza problemov na poti do mobilne Evrope in

Evropejcev.

1997 Evropska strategija zaposlitev Kot prioriteta se postavi razvoj strategije zaposlitvenih

možnosti in možnosti graditve kariere.

1998 Sorbonska deklaracija Predlog o uveljavitvi dvostopenjskega sistema

izobraževanja. Predlog uveljavitve kreditnega sistema

ocenjevanja ECTS.

1999 Bolonjska deklaracija Podpisnice se zavežejo k oblikovanju evropskega

prostora visokega šolstva do leta 2010.

2000 Lizbonski proces Članice sprejmejo strategijo, da Evropa postane najbolj

dinamično in konkurenčno na znanju zasnovano

gospodarstvo na svetu.

2001 Praški komunike Pregled uspehov bolonjske deklaracije in ponovna

obveza, da se do leta 2010 oblikuje skupen evropski

prostor na področju izobraževanja.

2002 Erasmus Mundus Oblikovan je program za podiplomske izmenjave med

državami tretjega sveta in Evropo.

6

2003 Berlinski komunike Ministri si zadajo cilje za naslednji dve leti: zagotavljanje

kakovosti, povečanje učinkovite rabe dvostopenjskega

sistema in izboljšanje sistema priznavanja stopenj in

študijskih obdobij.

2005 Bergenski komunike Potrdi se oblikovanje evropskega skupnega prostora za

visokošolsko izobraževanje do leta 2010. Oceni se

napredek treh prioritetnih področij; ocenjevalni sistem,

zagotavljanje kakovosti in učinkovitost dvostopenjskega

sistema. Poudarijo se socialne dimenzije, vloga

raziskovanja in mobilnosti kot ključnega pomena pri

graditvi odprte Evrope.

2007 Londonski komunike Spodbujanje mednarodnih izmenjav v šolstvu,

spodbujanje mobilnosti študentov in zaposljivosti

diplomantov. Ustanovitev neodvisnih agencij za

nadzorovanje kakovosti. Evropski visokošolski prostor

naj temelji na principih institucionalne avtonomije,

akademske svobode, enakih možnostih in demokracije.

[1, 3, 4, 5]

V nadaljevanju predstavljam nekaj pomembnih dokumentov, ki v Evropski uniji določajo in

usmerjajo izobraževanje in šolstvo, ter se v veliki meri posvečajo vprašanju poenotenja

šolskega sistema. Eden od problemov tega vprašanja je tudi pretok znanja med članicami

Evropske unije. Le-ta se kaže predvsem pri organizaciji mobilnosti. Pristojne evropske

institucije se zadnjih nekaj let intenzivno ukvarjajo s to tematiko.

7

2. EU pogodbe

Pričetek skupnega sodelovanja in razvijanja skupnega evropskega izobraževalnega prostora je

bil podpis dokumenta Magna Charta Universitatum, ki so ga leta 1988 podpisali rektorji

evropskih univerz v Bologni. V dokumentu so postavili temeljna načela poslanstva univerz in

poudarili pomembnost avtonomnosti Univerze kot institucije in tako » neodvisnost in

avtonomija univerz zagotavljata, da se sistemi visokega šolstva in raziskovanja

nenehno prilagajajo spreminjajočim se potrebam, družbenim zahtevam ter novim

znanstvenim spoznanjem« [6,7,8].

2.1. Maastrichtska pogodba To je prvi dokument, ki natančneje ureja področje izobraževanja, mladine in kulture. Sprejet

je bil februarja 1992 v Maastrichtu, v veljavo pa je stopil novembra 1993. Osnova pogodbe in

njen namen je bil ureditev notranjega trga med državami članicami.

Za šolstvo in izobraževanje je bil ta sporazum pomemben, saj se je z njim uzakonil prost

pretok delovne sile med državami članicami. Le-to pa je povzročilo problem poenotenja

izobraževanja v EU. Pri sprejemanju odločitev in sklepov, ki nastanejo na evropski ravni,

bodisi v Evropski komisiji, bodisi v katerih drugih organih Evropske unije, ima vsaka država

pravico sama odločiti ali bo posamezne rešitve včlenila v svoj pravni red ali ne. Velja t.i.

načelo subsidiarnosti.

Maastrichtska pogodba spodbuja sodelovanje na področju izobraževanja med državami

članicami. Izpostavi pa tudi pomembnost enakopravnega priznavanja pridobljene izobrazbe in

kvalifikacij.

Pomembna člena pogodbe, ki obravnavata šolstvo, sta 149. in 150. člen.

»Člen 149

1. Skupnost prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja

med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih

dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino

poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in

jezikovno raznolikost.

8

2. Dejavnost skupnosti naj bi bila usmerjena v:

- razvijanje evropske razsežnosti v izobraževanju, predvsem skozi poučevanje in

razširjanje jezikov držav članic,

- spodbujanje mobilnosti študentov in profesorjev, s spodbujanjem akademskega

priznavanja diplom in študijskih obdobij,

- pospeševanje sodelovanja med izobraževalnimi zavodi,

- razvijanje izmenjave informacij in izkušenj glede skupnih vprašanj v izobraževalnih

sistemih članic,

- spodbujanje razvoja izmenjave mladih in izmenjave pedagoških ter drugih strokovnih

delavcev,

- spodbujanje razvoja študija na daljavo.

3. Skupnost in države članice naj podpirajo sodelovanje z državami tretjega sveta in

pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja, predvsem s

Svetom Evrope.

4. Za uresničevanje ciljev, ki se nanašajo na ta (149.) člen, naj Svet Evrope sprejme:

- ukrepe v skladu s postopkom, ki se nanaša na 251. člen ter po posvetovanju s

Ekonomsko – socialnim odborom in Odborom regij, pri čemer je izključeno

kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic,

- priporočila, o katerih odloča s kvalificirano večino na predlog Evropske

komisije.

Člen 150

1. Skupnost naj izvaja politiko poklicnega usposabljanja, ki podpira in dopolnjuje

dejavnost držav članic, pri tem pa v celoti upošteva njihovo odgovornost za vsebino in

organizacijo poklicnega usposabljanja.

2. Dejavnost skupnosti naj bo usmerjena v:

- olajševanje prilagajanja industrijskim spremembam, zlasti pri poklicnem

usposabljanju in preusposabljanju,

- izboljšanje začetnega in nadaljnjega poklicnega usposabljanja, z namenom

lažje vključitve in ponovne vključitve na trg dela,

- olajševanje dostopa do poklicnega usposabljanja in pospeševanjem mobilnosti

inštruktorjev ter učencev in pa še posebej mladih,

9

- vzpodbujevanje sodelovanja v usposabljanju med izobraževalnimi zavodi in

podjetji,

- vzpostavitev izmenjave informacij ter izkušenj glede vprašanj, ki so skupna

sistemom usposabljanja držav članic.

3. Skupnost in države članice naj podpirajo sodelovanje z državami tretjega sveta in

pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju poklicnega izobraževanja.

4. Svet Evrope sprejme ukrepe, v skladu s postopkom iz člena 251 in po posvetovanju s

Ekonomsko – socialnim odborom ter Odborom regij, ki prispevajo k uresničevanju

ciljev iz tega člena, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in

drugih predpisov« [9,10,11].

Če povzamemo, člena vzpodbujata:

• mobilnost učencev, učiteljev in drugih oseb v izobraževalnih procesih,

• razvoj sodelovanja med šolami, univerzami in drugimi izobraževalnimi zavodi,

• učenje tujih jezikov,

• izboljšanje priznavanje diplom, spretnosti in drugih kvalifikacij,

• odprto učenje in učenje na daljavo.

V namen pospeševanja in vzpodbujanja zgoraj naštetega so bili sprejeti različni programi, ki

se izvajajo še danes. Med njimi sta tudi programa Socrates in Leonardo da Vinci.

2.2. Bolonjska deklaracija

S Bolonjsko deklaracijo, ki je bila sprejeta 19. junija 1999 v Bologni, so evropski ministri za

šolstvo začrtali smernice razvoja evropskega šolstva do leta 2010. Skupen cilj deklaracije je

ustvariti odprt visokošolski sistem na področju Evropske unije in s tem doseči, da bodo

različni nacionalni sistemi uporabljali skupno ogrodje. Tako bi med državami članicami

omogočili večji pretok znanja, kar je izjemnega pomena za kulturno bolj integrirano Evropo.

Glavna cilja deklaracije sta povečanje mednarodne konkurenčnosti evropskega visokega

šolstva ter povečanje mobilnosti pri izobraževanju in zaposlitvi.

10

Bolonjska deklaracija vsebuje 6 ključnih točk:

1. »Sprejetje sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, tudi z

obrazcem ‘Priloga k diplomi’, da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter

mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva.

2. Sprejetje sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko in

podiplomsko. Dostop v drugo stopnjo zahteva uspešno dokončanje prve, ta traja

najmanj tri leta. Diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi

relevantna kot ustrezna raven kvalifikacije. Druga stopnja vodi k magisteriju in/ali

doktoratu znanosti, tako kot v mnogih evropskih državah.

3. Vzpostavitev kreditnega sistema - kot je ECTS - kot ustreznega sredstva za

omogočanje čim širše mobilnosti študentov. Krediti bi bili lahko pridobljeni tudi zunaj

visokega šolstva, tudi z vseživljenjskim izobraževanjem, če jih le priznajo univerze, ki

študente sprejemajo.

4. Pospeševanje mobilnosti, tako da se za učinkovito uresničevanje prostega gibanja

odpravljajo ovire, predvsem pri:

- dostopu do študija, možnostih za usposabljanje ter s tem povezanimi storitvami,

kadar gre za študente,

- priznavanju in vrednotenju obdobij raziskovanja, poučevanja in usposabljanja v

Evropi, kadar gre za učitelje, raziskovalce in administrativno osebje, ne da bi vnaprej

določali njihove zakonite pravice.

5. Pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, tako da se razvijajo

primerljiva merila in metodologije.

6. Pospeševanje potrebnih evropskih razsežnosti v visokem šolstvu, še zlasti v zvezi s

kurikularnim razvojem, medinstitucionalnim sodelovanjem, mobilnostnimi načrti ter

integriranimi programi študija, usposabljanja in raziskovanja« [8].

Bolonjska deklaracija in z njo bolonjski proces predstavljata za 31 podpisnic nekakšno

zaobljubo, ki so jo sprejele z namenom reforme visokošolskega sistema.

11

Pristojni ministri se sestanejo vsaki dve leti, da ocenijo dosežen napredek ter zastavijo nove

smernice za uresničitev te deklaracije. Ti dogovori so napisani v t.i. komunikejih, ko so se

zbrali l. 2001 v Pragi, l. 2003 v Berlinu, l. 2005 v Bergnu in l. 2007 v Londonu. Glavni smoter

bolonjske deklaracije in poznejših srečanj, ki so sledila, pa je oblikovanje razširjenega

transparentnega šolstva, ki zagotavlja kvaliteto [10,11,12].

2.3. Lizbonska strategija

Marca leta 2000 so se v Lizboni sestali voditelji držav članic in razpravljali o novem

strateškem cilju Evropske unije. Zadali so »do leta 2010 postati najbolj konkurenčno,

dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu« [13].

Po takratni pridružitvi še 10-tih članic k EU se je še toliko bolj pojavila potreba po prenovi

izobraževalnih sistemov. Raznolikost med članicami je skupna lastnost vseh članic, da pa bo

Evropska unija kot celota lahko izkoristila prednosti, ki jih te raznolikosti prinašajo, je

potrebna dobra organizacija sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Orodje, ki bi vzpodbujalo približevanje nacionalnih politik na poti do skupnih ciljev so

predstavili in ga poimenovali »odprta metoda usklajevanja«. Na področju izobraževanja naj bi

ta metoda omogočala medsebojne primerjave najboljših praks, s čimer se tveganje ob

sprejemanju novih sprememb, reform in inovacij zmanjša.

Odprta metoda usklajevanja je bila pobuda za kasnejši, 14. februarja sprejeti Delovni program

o ciljih za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. V Delovnem programu je bilo

poudarjeno usklajeno meddržavno delovanje na področju poenotenja nacionalnih politik

izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji.

Trije dolgoročni strateški cilji, o katerih govori Delovni program, so:

1. izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja,

2. vsem olajšati dostop do sistemov izobraževanja in usposabljanja,

3. odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje.

12

Celoten program vsebuje 13 podrobnejših ciljev in 42 ključnih vprašanj, ki so povezana z

izobraževanjem in usposabljanjem. Eden pomembnejših ciljev je »povečanje mobilnosti in

izmenjav« in omenja programe Socrates, Leonardo da Vinci in Youth kot temelje, ki jih je

Evropska unija na tem področju že postavila [10,11].

13

3. Evropski programi na področju izobraževanja

Evropska unija je za podporo uresničevanja nadaljnjega razvoja izboljšanja kakovosti in

širjenja evropske dimenzije na področju izobraževanja in usposabljanja leta 1994 sprejela

programe Socrates, Leonardo da Vinci in Mladina. Programi so se izvajali od leta 1995 do

1999. V letu 2000 se je pričela druga faza teh programov, ki zajema obdobje do konca

leta2006. 15. novembra je Evropski parlament sprejel sklep o uvedbi akcijskega programa

Vseživljenjsko učenje, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2007 in bo trajal do 31. decembra

2013.

V programih poleg držav članic EU sodelujejo še države članice EFTA1 (Avstrija, Danska,

Norveška, Portugalska, Švedska, Švica, Velika Britanija) in pridružene države članice, zraven

omenjenih programov pa se izvajajo še ostali.

3.1. Program Socrates II Program Socrates II spodbuja in finančno podpira evropsko sodelovanje na področju vseh

oblik in nivojev formalnega splošnega izobraževanja. Različnim nivojem in področjem

izobraževanja so namenjene različno poimenovane akcije:

- za douniverzitetno izobraževanje akcija Comenius,

-za visokošolsko izobraževanje akcija Erasmus,

-za vseživljenjsko izobraževanje akcija Grundtvig,

-za jezikovno izobraževanje akcija Lingua ter

-za odprto učenje in učenje na daljavo akcija Minerva.

Mobilnosti učencev, dijakov, študentov, bodočih učiteljev in učiteljev oziroma

izobraževalcev, ki nadomeščajo, običajno pa dopolnjujejo izobraževanje v domovini, se lahko

uresničujejo predvsem v okviru akcij Comenius, Erasmus in Grundtvig. Trajanje in namen

mobilnosti v okviru posamezne akcije sta prilagojena ciljnim skupinam [14].

1 EFTA- European Free Trade Association

14

3.2. Program Leonardo da Vinci

Program Leonardo da Vinci je namenjen razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja in

usposabljanja v Evropi, povezovanju socialnih partnerjev, razvoju konkurenčnosti malih in

srednjih podjetij in osebnem razvoju posameznikov na trgu delovne sile, dijakov in

strokovnjakov na področju izobraževanja in usposabljanja ter kadrovskih delavcev.

Namen programa je prispevati k razvoju in povezovanju evropskega poklicnega izobraževanja

in usposabljanja, osebnemu razvoju, mednarodnemu sodelovanju izobraževalnih, nevladnih

ustanov, podjetij in socialnih partnerjev.

K izvedbi programa se lahko prijavijo organizacije, ki organizirajo poklicno izobraževanje in

usposabljanje (z izjemo terciarnega nivoja, ki spada pod program Erasmus) organizacije

poklicnega informiranja in svetovanja, društva, združenja in zbornice, neprofitne in nevladne

organizacije, podjetja.

Namenjen pa je posameznikom, vključenim v poklicno in strokovno izobraževanje, osebam

na trgu dela, osebam s posebnimi potrebami, nezaposlenim [15].

3.3. Progam Mladina

Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega

sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo projektom neformalnega

učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju

mladine.

Program je namenjen predvsem mladim med 15. in 28. letom, da bi se povečala njihova

zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo.

Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne

kompetence za vseživljenjsko učenje, z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in

vključevanja v družbo.

V programu obstaja več akcij, ki s svojo vsebinsko shemo dopolnjujejo in sledijo razvoju

evropskega cilja sodelovanja na področju mladine.

Akcije v programu Mladi v akciji:

- Mladi za Evropo,

- Evropska prostovoljna služba,

15

- Sodelovanje s sosednjimi partnerskimi državami,

- Usposabljanje in mreženje,

- Srečanja med mladimi.

V projektih lahko sodelujejo različni akterji (organizacije in posamezniki) na področju

mladine, vključno z neformalnimi skupinami mladih. Večina projektov, ki jih lahko podpre

program MLADI V AKCIJI, zahteva vzpostavitev partnerstva med akterji iz dveh ali več

držav [16].

3.4. Program Tempus

TEMPUS je eden izmed programov Evropske unije, namenjen pomoči v procesu socialnih in

ekonomskih reform ter razvoja v »partnerskih državah«. Program TEMPUS financira projekte

med visokošolskimi institucijami v EU ter 26 partnerskimi državami z namenom podpore

modernizacije univerz, obojestranskega učenja med regijami in ljudmi ter spodbujanju

razumevanja med različnimi kulturami. Partnerske regije programa TEMPUS so:

- Zahodni Balkan

- Vzhodna Evropa

- Centralna Azija

- Severna Afrika ter

- Srednji Vzhod.

TEMPUS program financira skupne projekte na področju razvoja predmetnika ter inovacij,

usposabljanja pedagoškega osebja, univerzitetnega upravljanja in visokošolskih strukturnih

reform. Poseben poudarek daje na mobilnost akademskega in administrativnega osebja z

visokošolskih institucij, tako iz EU kot iz partnerskih držav.

V okviru programa TEMPUS potekajo 3 akcije:

- Skupni evropski projekti (Joint European Projects),

- Strukturni in komplementarni ukrepi (Structural and Complementary Measures),

- Štipendije za individualno mobilnost (Individual Mobility Grants).

16

Z letom 2006 je bila zaključena tretja faza programa TEMPUS. Evropska komisija pa je

podprla nadaljevanje programa tudi za obdobje 2007-2013, saj smatra področje izobraževanja

kot prioritetno za njeno sodelovanje z državami, ki obkrožajo EU [17].

3.5. Program eLearning

eLEARNING je program za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij

(IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so lahko, ob primerni uporabi, pomembno

orodje dvigovanja kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter gradnje na znanju temelječe

Evrope. Evropska komisija je v preteklosti igrala dejavno vlogo pri podpori in dopolnjevanju

dejavnosti držav članic Evropske unije na tem področju.

Skozi pobudo akcijskega načrta eLearning je Evropska komisija pridobila veliko izkušenj pri

spodbujanju sodelovanja, mrežnega povezovanja in izmenjave primerov dobrih praks na

evropski ravni. Program eLearning je tako le naslednji korak k uresničitvi vizije o tehnologiji,

ki bo podpirala vseživljenjsko učenje.

Program eLearning ima štiri podakcije:

-spodbujanje digitalnega opismenjevanja,

-evropska virtualna univerzitetna središča,

-eTwinning – Evropska šolska partnerstva,

-horizontalne aktivnosti.

V programu eLearning lahko sodelujejo pravne osebe iz Islandije, Liechtensteina, Norveške

ter iz držav članic EU [18].

17

3.6 Program Netd@ys

Gre za pobudo Evropske komisije, ki podpira uporabo novih medijev (multimediji, internet,

videokonference, novi avdio-vizualni pripomočki) na področju izobraževanja in kulture.

Osrednje dogajanje poteka v času »Netd@ys tedna«, takrat se tudi predstavijo projekti, ki so

bili ustvarjeni. Vsako leto komisija izbere osrednjo temo, na katero se projekti navezujejo.

3.7 Program PHARE

Program Phare je pobuda Evropske unije, ki zagotavlja državam srednje in vzhodne Evrope

finančno pomoč za podporo procesa ekonomske preobrazbe, hkrati pa jim pomaga okrepiti

njihove na novo oblikovane demokratične družbe.

3.8 Program JEAN MONNET

Program Jean Monnet je projekt Evropske unije (EU) za spodbujanje akademskih dejavnosti

na področju evropske integracije. Cilj programa je širjenje znanja o EU po vsem svetu.

Program Jean Monnet poskuša odgovoriti na rastoče potrebe po znanju o EU s tem, da

pripravlja novo generacijo strokovnjakov s področja evropskih študij. Glavni namen programa

je podpiranje in spodbujanje poučevanja evropskih študij kot predmeta na univerzah ter

finančno podpiranje določenih ustanov, ki so dejavne na področju evropskih študij.

Program se je začel izvajati leta 1990 in je v naslednjih petnajstih letih svojega obstoja

financiral približno 2800 projektov na področju evropskih študij. Namenjen je visokošolskim

institucijam, profesorjem in raziskovalcem ter združenjem profesorjev, raziskovalcev,

institucij in raziskovalnih centrov, ki delujejo na področju evropskih študij. Program ni

omejen le na države EU. Pokriva že 60 držav po vsem svetu. Približno 800 univerz ponuja

predmet Jean Monnet kot del njihovega predmetnika.

18

3.9 Program Vseživljenjsko učenje

Evropska Unija je že vzpostavila skupni trg in uvedla skupno valuto, evro. Tretji izziv, s

katerim bi Evropa dopolnila vse dosedanje dosežke, pa je vzpostavitev evropskega trga dela, v

okviru katerega bi lahko dobro izobraženi in usposobljeni državljani svoje kvalifikacije

pridobivali tudi preko meja svojih držav.

Prav zato je bil s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta sprejet program Vseživljenjsko

učenje, ki predstavlja glavni program EU na področju izobraževanja in usposabljanja.

Program si prizadeva prispevati k razvoju skupnosti kot družbe z vrhunskim znanjem,

trajnostnim gospodarskim razvojem, več in bolj kakovostnimi delovnimi mesti in večjo

socialno kohezijo ob zagotavljanju varstva okolja za prihodnje generacije. Zlasti si prizadeva

pospeševati izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja

v skupnosti, tako da bodo postali svetovna referenca za kakovost.

Program je stopil v veljavo 15. novembra 2006 s sprejetjem sklepa št. 1720/2006 Evropskega

parlamenta in Sveta.

Evropa si je zastavila ambiciozen cilj, postati na znanju temelječa vodilna svetovna družba.

Znanje in inovativnost postajata vse bolj pomembna v celotnem življenjskem spektru in

obdobju družbe. To pa pomeni, da visoko kvalitetno osnovno, srednje in terciarno

izobraževanje kot tudi poklicno in strokovno usposabljanje postajajo pomembnejši kot

kadarkoli doslej. .

Evropska komisija je v sodelovanju z vsemi državami članicami povezala različne pobude in

programe s področja izobraževanja in usposabljanja pod eno streho - kot program

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE. Program nadaljuje aktivnosti prejšnjih programov (Socrates,

Leonardo da vinci, eLearning,…) in pobud, jih povezuje in vnaša nove aktivnosti. Ima, kot

vsak doslej, svoje programsko obdobje, in sicer je to od 1. januarja 2007 do 31. decembra

2013 (7 let), v tem obdobju pa je za programske aktivnosti namenjen znaten proračun v višini

skoraj 7 milijard evrov.

Cilj novega programa je skozi vseživljenjsko učenje prispevati k razviti družbi znanja s

trajnostnim ekonomskim razvojem, z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno

kohezijo. Spodbujal naj bi vzajemno delovanje, sodelovanje in mobilnost med sistemi

izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji. V novi generaciji govorimo o enem,

19

integriranem programu, ki vključuje štiri vsebinsko vzporedna programska področja – stebre

(sektorske pod-programe), in sicer: (slika 4.1):

1.) šolsko izobraževanje (COMENIUS),

2.) višje in visokošolsko izobraževanje (ERASMUS),

3.) poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje (LEONARDO DA VINCI) ter

4.) izobraževanje odraslih (GRUNDTVIG), ki jih dopolnjujejo PREČNI UKREPI in program

JEAN MONNET.

Program je namenjen zelo širokemu spektru ciljnih skupin, od vrtcev in naših najmlajših

učencev do učiteljev, študentov, mladih delavcev, podjetij in izobraževalnih organizacij,

društev in nevladnih organizacij in odraslih, ki se v svojem delovnem življenju in tretjem

življenjskem obdobju spet vračajo k učenju. Osnovno pravilo je le, da se na posamezne

aktivnosti neposredno lahko prijavljajo samo pravne osebe. Pomembno je tudi vedeti, da v

programu Vseživljenjsko učenje aktivnosti delijo na decentralizirane in centralizirane.

Osnovna razlika je v tem, da je za izvajanje decentraliziranih aktivnosti (mobilnost,

partnerstva, projekti prenosa inovacij, študijski obiski in pripravljalni obiski) zadolžena

nacionalna agencija v posamezni državi (v Sloveniji je to CMEPIUS2), medtem ko je za

izvajanje centraliziranih aktivnosti zadolžena Izvršna agencija v Bruslju

[http://eacea.ec.europa.eu/index.htm]. Kar 80 % programskih sredstev je namenjenih

decentraliziranim aktivnostim, za katere v Sloveniji na leto namenimo približno 6,5 milijona

evrov.

Za sredstva se je možno potegovati na razpisih, razpis za zadnje triletno obdobje programa

(2011-2013) pričakujemo nekje septembra 2010. Roki za prijavo aktivnosti potekajo vsako

leto znotraj programskega obdobja. Vse vsebinske prioritete in tehnične zahteve, prijavni

postopki, roki in ostala tehnična pravila so objavljena v razpisih, splošne informacije o

programu so na voljo v informativnih letakih in brošurah CMEPIUS-a, podrobneje pa v

Vodniku za prijavitelje, ki je na voljo na spletnih straneh CMEPIUS-a in EK.

Vse informacije, kontakti, usposabljanja, prijave in izborni postopki za decentralizirane

aktivnosti programa v Sloveniji izvaja CMEPIUS, za centralizirane aktivnosti programa pa

najdemo več informacij na Evropski komisiji [19].

2 CMEPIUS: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

20

INTEGRIRANI PROGRAM VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Comenius Šolsko izobraževanje

Erasmus Visoko šolstvo in nadaljnje usposabljanje

Leonardo da Vinci Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje

Grundtvig Izobraževanje odraslih

TRANSVERZALNI (prečni) PROGRAM 4 aktivnosti: razvoj politik, učenje jezikov, IKT, razširjanje rezultatov

JEAN MONNET PROGRAM

Slika 3.1: Shema programa Vseživljenjsko učenje [1].

21

4. Program COMENIUS

Namen mojega diplomskega dela je, med drugim, predstaviti program, ki omogoča

mednarodne izmenjave in sodelovanja na področju osnovnošolskega izobraževanja. Edini

program, ki v Sloveniji nudi takšne aktivnosti je program Comenius.

Program Comenius je tisti del programa Vseživljenjsko učenje, ki pokriva douniverzitetno

šolstvo. Ime je dobil po moravskem filozofu J. A. Komenskyem, kateri je dejal, da »mora biti

šola odprta navzven, v zunanji svet«.

Posebni cilji programa Comenius so:

- širiti znanje in razumevanje raznolikosti evropskih kultur in jezikov ter njenega

pomena med mladimi in izobraževalnim osebjem.

- Pomoč mladim pri pridobivanju temeljnih življenjskih spretnostih, ki so potrebne za

njihov razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo.

Operativni cilji programa Comenius so:

- izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti učencev in izobraževalnega

osebja v različnih državah članicah.

- Izboljšanje kakovosti in povečanje obsega partnerstev med šolami v različnih državah

članicah, tako bi bilo med trajanjem programa v skupne izobraževalne dejavnosti

vključenih vsaj 3 milijone učencev.

- Spodbujanje učenja živih tujih jezikov.

- Podpiranje razvoja inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za

Vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na IKT.

- Povečanje kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev.

- Podpora izboljšanju pedagoških pristopov in šolske uprave.

Zaradi uspehov prve in druge generacije programa Socrates/Comenius je program našel svoje

mesto kot eden izmed štirih stebrov programa Vseživljenjsko učenje, ki se izvaja v obdobju

2007 – 2013.

Program Comenius pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev, ki so

vključeni v šolsko izobraževanje, to je od predšolskega do konca srednješolskega

22

izobraževanja, ter zajema ustanove in organizacije, ki tovrstno izobraževanje izvajajo. Tako

se akcij v okviru programa Comenius lahko udeležijo:

- vrtci, osnovne šole, srednje šole,

- šole, ki jih določijo države članice,

- šole za učence s posebnimi potrebami,

- glasbene šole in dijaški domovi,

- izobraževalne organizacije na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh,

- visokošolski zavodi,

- združenja, neprofitne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji,

vseživljenjskega učenja,

- vsi strokovni delavci, ki so zajeti v šolsko izobraževanje,

- osebe in organi, ki opravljajo storitve usmerjanja, svetovanja in informiranja v zvezi z

vseživljenjskim učenjem.

V programu pa so do sodelovanja upravičene države članice Evropske unije (27 držav),

države članice EFTE (Norveška, Islandija in Lichtenstein), država kandidatka Turčija. Za

sodelovanje se pripravljata tudi Hrvaška in Makedonija, vendar še niso upravičene do razpisa

2009 [20,21,22,23,24,25].

23

4.1. Struktura programa Comenius Program Comenius sestavlja pet akcij, ki vsebujejo več možnih podakcij (glej sliko 4.1).

COMENIUS

Mobilnost posameznikov

1. Stalna strokovna izpopolnjevanja

1. Comenius asistenti

3.Pridobivanje Comenius asistentov

4.Pripravljalni obiski

5.Mobilnost učencev posameznikov(predvidoma v letu 2010)

Partnerstva

Comenius šolska partnerstva

1.večstranski projekti

2.dvostranski projekti

REGIO partnerstva

Spremljevalni ukrepi

eTwinning

Večstranski projekti

Comenius Mreže

Slika 4.1: struktura programa Comenius [23,25].

24

4.2. Comenius – Mobilnost posameznikov

Akcija Mobilnost posameznikov omogoča učiteljem in ostalemu izobraževalnemu osebju

udeležbo na različnih oblikah stalnega strokovnega izpopolnjevanja in doizobraževanja.

Osebam, ki so v fazi priprav katerega od programov partnerstev ali mrež, omogoča izvedbo

pripravljalnih aktivnosti, kot so spoznavni, pripravljalni ali usklajevalni sestanki, srečanja.

Mladim učiteljem in bodočim učiteljem pa omogoča asistentska mesta po institucijah

partneric.

Akcije, namenjene mobilnostim posameznikov v programu Comenius (glej sliko 4.1), so:

4.2.1 Stalna strokovna izpopolnjevanja

V tej akciji lahko sodelujejo posamezniki, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja (do

univerzitetni sektor), v prvi vrsti pa je akcija namenjena učiteljem in vzgojiteljem. Sodelujejo

lahko tudi nezaposleni učitelji ter učitelji, ki po prekinitvi ponovno začenjajo poučevati.

Strokovna izpopolnjevanja v tujini , ki se jih je mogoče udeležiti, so različna, npr.:

- strukturiran tečaj, ki je namenjen profesionalnemu razvoju kandidata v trajanju od 1

do 6 tednov (1 teden traja vsaj 5 delovnih dni);

- neformalno izpopolnjevanje, ki traja od 1 do 6 tednov (neformalno izpopolnjevanje

ima lahko obliko opazovanja izobraževalnih praks v tuji organizaciji, ki deluje na

področju šolskega izobraževanja – hospitacije ali industrije). Pred začetkom takšnega

izpopolnjevanja je potrebno jasno določiti cilje, ki jih bo udeleženec s tem dosegel;

- evropska konferenca ali seminar (traja lahko manj kot 5 delovnih dni).

Osebe, ki sodelujejo pri Comenius partnerstvih, lahko zaprosijo za sofinanciranje udeležbe na

jezikovnem tečaju za jezik, ki ga partnerji v partnerstvu uporabljajo za medsebojno

sporazumevanje.

Izpopolnjevanje se vsebinsko mora navezovati na razvoj posameznikovih profesionalnih

aktivnosti s področja šolskega izobraževanja, npr.:

- pridobitev/poglobitev spretnosti, tehnik in metodologij poučevanja,

- vsebina in izvajanje šolskega izobraževanja,

- vodenje šolskega izobraževanja,

- sistemski/politični nivo šolskega izobraževanja.

25

Finančna podpora (glej tabelo 4.3.), katere je deležen izbrani kandidat in se črpa iz finančnega

fonda programa Comenius, pomaga pri kritju posameznikovih

- stroškov poti v državo izpopolnjevanja in nazaj,

- stroškov bivanja v tujini (namestitev, prehrana, lokalni prevoz, zavarovanje),

- stroškov kotizacije za seminar,

- stroškov jezikovne priprave (če je upravičena) [23, 25].

4.2.2 Comenius asistenti Comenius asistenti so bodoči učitelji katerega koli predmeta, ki so končali vsaj dve leti študija

v programu izobraževanja za poklic učitelja in bodoči učitelji, ki so že končali študij, vendar

še niso bili redno zaposleni kot učitelji.

Namestitev asistenta na izbrani šoli gostiteljici v tujini (vrtec, osnovna šola, srednja šola,

organizacija za izobraževanje odraslih) traja najmanj 3 mesece in največ 10 mesecev.

Aktivnosti, pri katerih Comenius asistent sodeluje, so:

- pomoč pri poučevanju v razredu, podpora skupinskemu in projektnemu delu

učencev/dijakov,

- izboljšanje razumevanja in izražanja učencev v tujem jeziku,

- poučevanje maternega jezika,

- podpora učencem s posebnimi potrebami,

- zagotavljanje informacij o državi, iz katere prihaja asistent,

- uvajanje in spodbujanje evropske dimenzije na šoli gostiteljici.

Na razpisu izbrani kandidat je deležen finančne podpore (glej tabelo 4.3.), ki posamezniku

pomagajo pri kritju:

- stroškov poti v državo članico in nazaj,

- stroškov bivanja v državi gostiteljici,

- jezikovne priprave v jeziku države gostiteljice (če je potrebna),

- udeležbe na uvajalnem seminarju.

26

4.2.3 Pridobivanje Comenius asistentov Vrtci, osnovne šole, srednje šole in organizacije za izobraževanje odraslih lahko zaprosijo za

dodelitev Comenius asistenta za podporo pri različnih šolskih dejavnostih. S tem postanejo

šole gostiteljice.

Šola z asistentom pridobi aktivnosti, kot so na primer:

- uvajanje in spodbijanje evropske dimenzije,

- izboljšanje jezikovnih spretnosti učencev in večanje ponudbe tujih jezikov na šoli,

- projektno delo (npr. Comenius šolska partnerstva),

- delo z učenci s posebnimi potrebami.

Comenius asistentu se na šoli dodeli mentor, ki spremlja njegovo napredovanje in deluje kot

kontaktna oseba med opravljanjem aktivnosti asistenta.

V tej akciji gostiteljice finančne pomoči s strani nacionalne agencije ne prejmejo [23].

4.3. Partnerstva Akciji, namenjeni partnerstvu v programu Comenius, sta:

- Šolska partnerstva

- REGIO partnerstva

Institucije/šole lahko pred oddajo predloga projekta na nacionalno agencijo zaprosijo za

sofinanciranje pripravljalnega obiska ali kontaktnega seminarja. Tabela seminarjev je

objavljena na spletni strani nacionalne agencije.

4.3.1. Šolska partnerstva Šolska partnerstva pomagajo učencem in učiteljem doseči in izboljšati določena znanja in

spretnosti, in sicer ne samo na področju teme projekta, temveč omogočajo napredek tudi na

področju timskega dela, odnosov med ljudmi, načrtovanja in izvajanja projektnih aktivnosti in

uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih

držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje

jezikov.

V okviru Šolskih partnerstev obstajata dva tipa projektov:

27

1. Večstranski (osredotočen na učence ali na šolo)

Večstranski projekti omogočajo najmanj trem šolam mednarodno partnerstvo, kjer v okviru

določene teme sodelujejo v projektu. Pri tem naj bi projekt vključeval čim več razredov in

spodbujal boljše sodelovanje na šoli, predvsem medpredmetno sodelovanje in sodelovanje

med različnimi razredi. Prednostna naloga pa je dejavna vključenost učencev v projekt. Ta naj

bi bil vključen v redne šolske aktivnosti in naj bi potekal v sklopu rednega kurikuluma

učencev.

2. Dvostranski (jezikovno usmerjen)

Projekt podpira jezikovno raznolikost v Evropi s spodbujanjem uporabe vseh jezikov EU.

Osnovni namen je učenje in uporaba tujih jezikov ob delu na izbrani temi. Aktivnosti

zajemajo skupino najmanj 10 učencev, ki so stari 12 let ali več, iz dveh partnerskih šol dveh

sodelujočih držav. Osnovni namen projekta je učenje tujih jezikov ob delu na izbrani temi.

Bistveni del projekta predstavlja medsebojna izmenjava učencev, ki mora v vsaki državi

trajati najmanj 14 dni. Izmenjave so obogatena delovna obdobja, v katerih skupini mladih

sodelujeta pri projektu, ob tem pa kot sredstvo komunikacije in učenja uporabljata tuje jezike.

Favorizira se vključevanje jezikov, ki se jih manj uporablja in manj poučuje [20,21,22,23].

Projekt Comenius Šolska partnerstva se sklene s pogodbo med šolo izvajalko in nacionalno

agencijo za obdobje dveh let. Obstaja možnost podaljševanja projekta za eno leto, če za to

obstajajo razumljivi razlogi [25].

Financiranje projekta (glej tabelo 4.3.) poteka v obliki v naprej določenega zneska za izvedbo

projektnih aktivnosti – pavšalna dotacija. (glej tabelo 4.1)

Tabela 4.1: način določanja finančnih pomoči v projektih Šolska partnerstva [26]

najmanjše število mobilnosti (v osebah) na partnerja v 2-letnem partnerstvu

najvišja pavšalna dotacija na partnerja v €

majhno število mobilnosti 4 6.500 manjše število mobilnosti 8 10.000 povprečno število mobilnosti 12 13.000

večstranska partnerstva

veliko število mobilnost 24 20.000 izmenjava majhnih razredov z 10-19 učenci 12 13.000 dvostranska partnerstva izmenjava velikih razredov z 20 ali več učenci 24 20.000

28

4.3.2. REGIO partnerstva REGIO partnerstva je nova akcija programa Comenius in predstavlja vez med

decentralizirano akcijo Comenius Šolska partnerstva in centralizirano akcijo Večstranski

projekti.

Namen akcije je regionalnim in lokalnim oblastem na področju šolskega izobraževanja

omogočiti, da skupaj s šolami in drugimi akterji v izobraževanju iz različnih regij pripravijo

projekte na skupno temo.

REGIO partnerstvo pomaga sodelujočim regijam pri razvoju in izmenjavi dobrih praks, pri

razvoju orodij za čezmejno trajnostno sodelovanje, krepitvi evropske dimenzije v šolskem

izobraževanju, hkrati pa nudi evropske izkušnje učiteljem, učencem in odgovornim, ki vodijo

šolske sisteme.

REGIO partnerstvo pomaga regijam izboljšati izobraževalne ponudbe za mlade. Glavni

namen ni neposredna vključitev učencev/dijakov ali študentov, temveč promocija razvoja

strukturiranega sodelovanja med partnerskimi regijami.

Prijavitelji akcije so lahko lokalne oblasti na področju šolskega izobraževanja (v Sloveniji so

to Območne enote ZRSŠ in oddelki za izobraževanje in družbene dejavnosti občin). Kot

sodelujoči partnerji pa se jim lahko pridružijo:

- vrtci, osnovne šole, srednje šole,

- šole za otroke s posebnimi potrebami,

- dijaški domovi,

- glasbene šole,

- združenja in društva, ki delujejo na področju izobraževanja,

- lokalni delodajalci,

- lokalni muzeji in knjižnice.

V Comenius REGIO partnerstvo se povežeta dve regiji iz dveh različnih držav. Vsaka

partnerska regija mora v projekt vključiti:

- lokalno ali regionalno šolsko oblast na področju izobraževanja (prijavitelji),

- najmanj en vrtec/šolo,

- najmanj enega relevantnega lokalnega partnerja (muzej, knjižnica športni klub,

mladinski klub, lokalno podjetje) –odvisno od vsebine projekta.

Projekt traja dve leti, partnerstvo se tekom projekta osredotoča na izbrano temo, ki lahko

zadeva organizacijo šolskega izobraževanja, sodelovanje med šolami in drugimi lokalnimi

29

partnerji, se ukvarja s skupnimi problemi na področju šolskega izobraževanja (nasilje v šolah,

rasizem, ksenofobija).

Možne teme:

- Menedžment šole,

- Izobraževanje učiteljev,

- Trajno evropsko in mednarodno sodelovanje na področju šolskega izobraževanja,

- Boljša vključenost otrok migrantov,

- Podjetniško izobraževanje,

- Zmanjšanje števila osipnikov.

Aktivnosti:

- projektni sestanek med vsemi sodelujočimi institucijami

- izmenjave oseb, zaposlenih na področju šolskega izobraževanja,

- raziskave, študije,

- izmenjave izkušenj in dobre prakse s partnerskimi regijami,

- konference, seminarji.

Finančna podpora v projektu (glej tabelo 4.3.) je namenjena stroškom mobilnosti, izvedbe

projektnih aktivnosti in disementaciji rezultatov. Podpora je sestavljena iz

-stroškov mobilnosti –pavšalni del je določen v naprej, glede na načrtovano število mobilnosti

(glej tabelo 4.2). Namenjen je kritju stroškov potovanj.

-drugi stroški projekta –dejanski stroški (vse razen mobilnosti) se izračunajo na podlagi

dejanskih stroškov projekta za organizacijo lokalnih aktivnosti, delavnic, seminarjev,

konferenc… in ne smejo presegati 25.000 €. Pri tem stroški osebja niso opravičljiv strošek. V

primeru, da stroški projekta presegajo 25.000 €, mora organizacija prijaviteljica zagotoviti

sofinanciranje [22, 23, 25].

Tabela 4.2: način določanja finančnih pomoči v REGIO projektih [26].

število mobilnosti

najmanjše število mobilnosti (v osebah) na partnerja v 2-letnem partnerstvu

najvišja pavšalna dotacija na partnerja v € (za partnerice oddaljene medsebojno pod 300km)

najvišja pavšalna dotacija na partnerja v € (za partnerice oddaljene medsebojno nad 300km)

majhno 4 2.000 4.000

manjše 8 4.000 8.000

povprečno 12 5.000 10.000

REGIO partnerstva

veliko 24 10.000 20.000

30

4.4 Spremljevalni ukrepi

Spremljevalni ukrepi so namenjeni spodbujanju ciljev programa Comenius. Spremljevalni

ukrepi potekajo v obliki posebnih projektov. Sem spadajo različne informacijske in

promocijske dejavnosti ter akcije eTwinning.

4.4.1 eTwinning eTwinning, glavna dejavnost nekdanjega programa Evropske komisije eUčenje. eTwinning

uporablja možnosti ki jih ponujajo internet in drugi digitalni mediji za spodbujanje

evropskega šolskega sodelovanja, skupnega učenja in pedagogike, ki temelji na projektih.

Najbolj izvirna lastnost eTwinninga je, da ne financira posameznih projektov, ampak ponuja

podporo pedagoških pomočnikov, usposabljanja učiteljev in priznanj za spodbujanje šolskega

sodelovanja. V celoti večjezična spletna stran omogoča šolam, da se prijavijo za eTwinning,

najdejo ustrezne partnerje in sodelujejo z njimi v varnem virtualnem okolju z uporabo

prilagojenih orodij.

Šole imajo popolno svobodo pri odločanju o vrsti sodelovanja, ki jo želijo: od kratkoročnih

projektov, ki trajajo nekaj tednov, do, na primer, dolgoročnega sodelovanja o skupnem učnem

načrtu. Sodelujoče šole se odločajo tudi o obravnavanih vprašanjih. Ta prilagodljivost in

svoboda sodelovanja skupaj z minimalnimi administrativnimi ovirami so ključni element

eTwinninga.

Portal eTwininga je dosegljiv na http//www.etwinning.net in nudi:

- iskanje partnerjev (tudi za Comenius projekte),

- spletne projekte (brezplačna orodja za njihovo izvajanje),

- skupnost učiteljev (izmenjava izkušenj širjenje informacij),

- usposabljanje (pedagoške razvojne delavnice),

- priznavanje (točke za napredovanje),

- pomoč (nacionalna agencija CMEPIUS),

- virtualno sodelovanje med šolami.

31

4.5 Comenius mreže

Akcija je namenjena povezovanju šol in ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in stalnim

strokovnim izpopolnjevanjem učiteljev v mreže. Za pridobitev finančne podpore mora biti

partnerstvo, ki predlaga vzpostavitev Comenius mreže, sestavljeno iz institucij iz najmanj 6

različnih držav. Primarni namen teh akcij je:

- razvijati izobraževanje v stroki ali na predmetnem področju, kjer delujejo, v lastno

korist ali v korist širšega izobraževanja,

- pridobivanju in širjenju pozitivnih dosežkov ter inovativne, dobre prakse,

- spodbujanju razvoja analize potreb in praktične uporabe take analize v šolskem

izobraževanju.

Postopek prijave in dodeljevanja sredstev v Comenius mrežah vodi Izvršna agencija Evropske

komisije [20,21,22,23].

4.6. Večstranski projekti

Večstranski projekti so namenjeni razvijanju in širjenju najboljših praks v izobraževanju

vključno z novimi učnimi metodami in gradivi. Ti projekti stremijo k razvoju in izmenjavi

izkušenj na področju sistemov svetovanja in usmerjanja učencev, učiteljev in drugega osebja,

ki sodeluje v programu Comenius. Zelo so aktivni na področju izobraževanja učiteljskega

kadra in skrbijo za razvoj, promocijo in razširjanje novih usposabljanj za učitelje

Večstranske projekte upravlja Izvršna agencija Evropske komisije, ki vodi celoten postopek

prijave in izbora.

32

4.7. Sredstva Comenius za leto 2009 in nacionalne prioritete V letu 2009 je Evropska unija za aktivnosti, ki jih izvaja nacionalna agencija v Sloveniji

(CMEPIUS) za potrebe sofinanciranja programa Comenius namenila 1.202.000 €. Predvidena

razdelitev po akcijah je prikazana v tabeli 4.3.

Tabela 4.3: Delitev finančnih sredstev programa Comenius v letu 2009 [26].

skupaj za aktivnosti programa Comenius

1.202.000 €

80% 20% 961.600 € 240.400 €

Comenius šolska partnerstva Comenius mobilnost posameznikov 78% 12% 10% 60% 30% 10% Večstranski projekti

Dvostranski projekti

REGIO partnerstva

Stalna strokovna izpopolnjevanja

Comenius Asistenti

pripravljalne aktivnosti

750.000 € 115.420 € 96.180 € 144.200 € 72.200 € 24.000 €

Sredstva bodo razdeljena prijaviteljicam na nacionalni razpis programa Vseživljenjsko učenje,

ki je objavljen na spletni strani Cmepius-a in v tiskanih medijih predvidoma v zadnjem

trimesečju leta za prihodnje leto. Nacionalna agencija po pravočasnem prejetju prijavnice le to

vnese v centralno podatkovno bazo. Sledi preverjanje formalne ustreznosti prijavnic

(pričakuje se, da vse prijavnice upoštevajo skupni evropski tehnični vprašalnik). Nakar se

oceni kakovost vsebine – ta del izvajajo zunanji ocenjevalci države koordinatorke po

skupnem evropskem evalvacijskem vprašalniku. Maksimalno možno število točk je 100.

Ocenjene projekte razvrstijo po EU lestvici, kjer je 25% najboljše ocenjenih avtomatično

sprejetih, projekti, kateri so dosegli manj kot 50% točk, so avtomatično zavrnjeni, za ostale pa

sledi ponovno razvrščanje glede na nacionalne prioritete (glej tabelo 4.4). Ko je projekt

sprejet, se o tem sprejme sklep, kateremu sledi pogodba o sofinanciranju in nosilka projekta

lahko prične z izvajanjem njegove vsebine.

Finančna sredstva za pripravljalne aktivnosti so na voljo do porabe, prav tako je za prošnje do

dostopa do teh sredstev odprt rok do porabe sredstev.

V Sloveniji nacionalna agencija ocenjuje in dodeljuje finančna sredstva za programe

Mobilnost posameznikov in Partnerstva. Ostale programe ocenjuje in jim dodeljuje finančna

sredstva Evropska komisija.

33

Tabela 4.4: nacionalne prioritete programa Comenius za leto 2009 [26].

Akcija Nacionalne prioritete

• Projekt se vsebinsko ukvarja s tematiko posebnih potreb ali pri projektnih dejavnostih aktivno sodelujejo osebe s posebnimi potrebami.

• Organizacija prijaviteljica je vrtec. Šolska partnerstva

• Prednostno bodo obravnavane šole/institucije iz regij, ki so bile do sedaj manj zastopane v programu Comenius šolska partnerstva (Pomurska, Koroška, JV Slovenija).

• Prednost bodo imeli prijavitelji, ki se bodo želeli udeležiti izpopolnjevanja z naravoslovno in tehnično vsebino.

• Prednost bodo imeli prijavitelji, ki se bodo želeli udeležiti izpopolnjevanja s pedagoško vsebino.

• Prednostno bodo obravnavane šole/institucije iz regij, ki so bile do sedaj manj zastopane v programu Stalna strokovna izpopolnjevanja (Koroška, notranjsko-Kraška, Pomurska, Zasavska).

Strokovno izpopolnjevanje

• Prednost bodo imeli prijavitelji, ki zadnji dve razpisni leti niso sodelovali v akcijah stalnih strokovnih izpopolnjevanj programa Comenius.

• Prednost bodo imeli prijavitelji, ki bodo zaprosili za dotacijo v času do dveh let od opravljene diplome (in še niso bili zaposleni kot učitelji). Comenius

asistenti • Prednost bodo imeli novi prijavitelji, ki še niso sodelovali v akciji Comenius asistenti.

34

5. Comenius šolska partnerstva- Večstranski projekti- primeri dobre prakse

Program Comenius šolska partnerstva je kar priljubljen in kar nekaj slovenskih šol se prijavi

in izvede omenjeni projekt. Nekatere med njimi so uspešne, nekatere pa zelo uspešne in po

zaključenem projektu na šoli ostaja dodana vrednost in nek doprinos izvedenega projekta. V

nadaljevanju sledijo krajši opisi nekaterih primerov programa Comenius šolska partnerstva

akcije Večstranski projekti, ki so bili ocenjeni kot zelo dobro zastavljeni in izvedeni. Večina

predstavljenih projektov je namenoma zbranih tako, da temeljijo na naravoslovnih vsebinah.

5.1. Primer 1: Matematika v našem življenju Nosilec projekta: Osnovna šola Idrija Trajanje: 2004 – 2006 Tema projekta: Pedagoške metode Starost vključenih otrok: 7 – 14 let Države partnerice: Portugalska, Poljska-2x Romunija, Češka

Opis vsebine programa:

Na šoli so bile v okviru pouka matematike, športne vzgoje, likovnega pouka, spoznavanja

narave, spoznavanja družbe, glasbene vzgoje ...na vseh stopnjah ( 1.-8.r) izvedene obravnave

različnih matematičnih vsebin (simetrija, štetje, telesa...). Nastal je videofilm, ki je bil

predstavljen na srečanju na Češkem- Hostivice. Tam so bile predstavljene tudi dejavnosti

drugih šol. Povzetke in nova znanja so predstavniki, ki so se udeležili srečanja, predstavili

tudi učencem in učiteljem na šoli. Na prvem srečanju pa so s slikovnim materialom, pesmijo,

besedo in hrano predstavili deželo, kraj in šolo, s katere prihajajo.

Cilji projekta:

- spoznati in primerjati odnos do matematike v šolah po drugih državah,

- povečati zanimanje za dežele in kraje sodelujočih partneric pri učencih in učiteljih,

- povečati stopnjo funkcionalnega znanja matematičnih zakonitosti ob izmenjavi

izkušenj in spoznanj.

35

Končni izdelki projekta:

- CD s predstavitvijo dejavnosti pri pouku,

- video film o kraju in šoli,

- videofilm o delavnicah na prvem srečanju,

- CD s predstavitvijo šole,

- razstava na šoli,

- časopisni članki.

Učinki projekta na šolo:

- pri učiteljih in učencih se je povečalo zanimanje za dežele partnerice,

- projekt vključuje učence od 1. do 8. r.,

- povečalo se je zanimanje učiteljev za učenje angleškega jezika,

- pri iskanju povezav matematike z vsakdanjim življenjem, so našli veliko novih

možnosti, kako to predstaviti učencem,

- povečala se je uporabnost nove tehnologije,

- dvignila se je samozavest učencev in učiteljev, ki so imeli možnost obiskati tujino-

partnersko šolo,

- podpora projekta s strani sveta šole in sveta staršev [21,28].

5.2. Primer 2: Mills - Wins and Water Power Nosilec projekta: Osnovna šola Sladki Vrh Trajanje: 2002 – 2004 Tema projekta: Raziskovanje energije vode in vetra Starost vključenih otrok: 10 – 14 let Države partnerice: Velika Britanija, Nemčija, Poljska in Nizozemska


Projekt Mills - Wind and Water Power je bil razdeljen na več sklopov. V prvem letu so

raziskovali vse delujoče in nedelujoče mline v partnerskih državah in podrobneje predstavili

Babičev mlin, ki je edini delujoči mlin na reki Muri. V drugem letu so raziskovali energijo

vode. Primerjali so termoelektrarne, hidroelektrarne in nuklearne elektrarne. Ugotavljali so

tudi vplive posameznih vrst elektrarn na okolje. V zadnjem letu projekta je bil poudarek na

36

ekologiji. Raziskovali so onesnaženost voda v Sloveniji in Evropi, se seznanili s čistilnimi

napravami in njihovim delovanjem, raziskovali so zaščitene živali in rastline v vodah in ob

njih. Ob koncu projekta so oblikovali mednarodni kviz v angleškem jeziku, ki so ga objavili

na spletni strani šole in v katerem so lahko svoje znanje preizkusili vsi učenci. Znanja so

učenci pridobili iz prispevkov, ki so jih redno vsa tri leta objavljali na spletni strani. Kviz je

uspešno reševalo čez 200 učencev vseh partnerskih šol.

Cilji projekta:

- spoznavanje mlinov in izkoriščanje vodne energije po Evropi,

- uporaba IKT pri učencih in učiteljih,

- poglabljanje znanja tujih jezikov in spoznavanje šolskih sistemov po Evropi.

Končni izdelki projekta:

- oblikovanje spletne strani,

- izid zgoščenke s predstavitvijo vseh sodelujočih partnerjev in njihovih projektov,

- objava mednarodnega kviza na spletni strani OŠ Sladki Vrh.


Projekt Wind and Water Power je na šolo kot institucijo, učitelje in učence vplival zelo

pozitivno. S projektom so vsi ogromno pridobili. Učenci so pridobili predvsem z novimi

metodami in oblikami dela pri posameznih predmetih, pri poglabljanju znanja tujih jezikov -

predvsem angleščine in nemščine, pri stkanih novih prijateljstvih, pri spoznavanju drugih

šolskih sistemov, navad in ljudi po Evropi. Poglobili so spretnosti dela z IKT – fotografiranje

z digitalnim fotoaparatom, predstavitve s pomočjo računalnika, uporaba interneta [21].

37

5.3. Primer 3: Eurofolk Nosilec projekta: Osnovna šola Pivka Trajanje: 2003 – 2005 Tema projekta: Evropska identiteta Starost vključenih otrok: 6 – 15 let Države partnerice: Poljska, Malta, Italija, Španija


Učenci so se pri projektu seznanili s pojmom evropske identitete. Preko virtualne resničnosti

so spoznavali različnosti kultur, ki nas hkrati razdvajajo in povezujejo, vendar pa smo vsi del

Evrope. Jezik in kultura, zlasti majhnih narodov, imata prav poseben pomen in mesto, zato so

se s pomočjo dramskih, likovnih, glasbenih in literarnih aktivnosti v projektu izobraževali o

svojih in tujih koreninah, o diskriminaciji, ki vlada v posameznih državah in se učili, kako

delati skupaj za boljši jutri. S spodbujanjem izmenjav učiteljev in učencev med sodelujočimi

šolami so širili znanje o posameznih jezikih. Raziskovali so narodno glasbo in narodne plese,

katere so se tuji vrstniki poskušali naučiti. Ob pustu so si izmenjali maske in opisali njihov

zgodovinski pomen. Tretje leto je temeljilo na spoznavanju tujih mitov in legend. Na podlagi

teh so učenci iz vsake sodelujoče šole oblikovali gledališko igro, ki so jo zaigrali na zadnjem

projektnem srečanju v Italiji, kjer so pripravili gledališki festival.

Cilji projekta:

- krepiti evropsko razsežnost in spoznati, da vsi pripadamo Evropi,

- učence spodbujati k razmišljanju o tem, da je kulturna različnost nekaj lepega in

pomemben element v današnjem času,

- naučiti učence tolerance in sprejemanja različnosti ljudi.

Končni izdelki:

- pisma, videoposnetki, CD-Rom-i, spletne strani, voščilnice ob božiču,

- tradicionalni plesi in pesmi posneti na na CD-je, audiokasete, DVD-je,

- izdelava pustnih mask, značilnih za njihov kraj,

- glasilo, v katerem so opisane vse aktivnosti, ki so se dogajale v projektu,

- brošure, v katerih so raziskani problemi diskriminacije skozi dramo, glasbo in

umetnost,

- gledališka igrica.

38


Projekt predstavlja zanimivo povezavo z različnimi predmeti in predmetnimi področji na šoli.

V delo šole vnaša novo miselnost, svežino ter širi obzorje učencev in učiteljev, predvsem pa

spodbuja spoznavanje različnih pristopov novega poučevanja. Učitelji so postali

samozavestnejši pri navezovanju stikov z učitelji iz tujine, pridobili so veliko znanja iz IKT

ter angleškega jezika. Izmenjave učiteljev so postale stalne oblike strokovnega

izpopolnjevanja učiteljev [21,27].

5.4. Primer 4: Our Living Environment: Today – Yesterday - Tomorrow Nosilec projekta: Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj Trajanje: 2004 – 2006 Tema projekta: Spoznati okolje, v katerem živijo partnerske šole Starost vključenih otrok: 6 – 18 let Države partnerice: Litva, Nemčija, Nizozemska, Švedska


Učenci spoznavajo okolje sodelujočih, hkrati pa izhajajo iz osebnega okolja: sobe, stanovanja,

hiše, družine, preko šole, regije in države. Ob opisovanju se spoznavajo z običaji in kulturo

drugih narodov, spoznajo njihovo zgodovino in načrtujejo prihodnost.

Cilji projekta:

- spodbuditi mednarodno sodelovanje med sodelujočimi šolami na temo Okolje v

katerem živim – danes, včeraj, jutri,

- razviti toleranco in spoštovanje do kulturnih in socialnih razlik med sodelujočimi

državami,

- prikazati, kako pomembno je pravilno ravnanje z okoljem, v katerem živijo,

- ohranjanje nacionalnih posebnosti.

39

Končni izdelki:

V projektu je nastala spletna stran s fotoreportažami in primeri dela posameznih razredov.

Izdelali so projektne zastave, majice, lončke, ure, koledarje. Primeri razstavnih elementov se

nahajajo na spletnih straneh. Koordinatorka je v sodelovanju s sodelujočimi tudi izdelala

sprotna poročila in jih predstavljala na spletnih staneh projekta (Project news)- Nizozemski

koordinator je vsem poslal CD-rom s filmom o srečanju v Moersu.


Projekt je omogočil določenim učiteljem, da so se aktivno vključili v življenje in delo

evropskih učiteljev. Tudi delo učencev in vzdušje v posameznih razredih, kjer se je projekt

izvajal, je drugačno, prežeto z močno motivacijo in veseljem do dela. Tako sodelovanje v

projektu daje šoli novo evropsko razsežnost, saj so se vsi trudili teme projekta vključiti v

kurikulum. Uporaba IKT-ja v šoli se je pri učiteljih, ki so sodelovali v projektu, izboljšala.

Uporabljali so celo videokonferenco tako med posameznimi razredi kot tudi med šolami [21].

5.5. Primer 5: Kultura nas zbližuje Nosilec projekta: Osnovna šola Železniki Trajanje: 2001 – 2003 Tema projekta: Kulturna izmenjava Starost vključenih otrok: 6 – 12 let Države partnerice: Škotska, Avstrija, Grčija


V treh letih sodelovanja so štiri osnovne šole druga drugi predstavile glasbeno, plesno,

dramsko/pripovedno, rokodelsko in umetniško izročilo svoje dežele ter tako v prijateljskem, a

delovnem vzdušju, zgradile kulturni most med štirimi različnimi deželami. Prvo leto so se,

poleg splošne predstavitve šole in dežele, osredotočili na glasbo. Izmenjali so si in se učili

otroške božične, ljudske, velikonočne/pomladne in popularne pesmi. Drugo leto so plesali

narodne plese in rajalne igre ter dramatizirali nekaj zgodb in pravljic. V tretjem letu so

spoznavali izdelke domače obrti, kulinarične dobrote in umetniške stvaritve. Vse izmenjave

so bile podprte z obilo spremnega materiala ter razlagami, kar je olajšalo razumevanje in

40

potem tudi omogočalo dobro izvedbo naloge. Ob izmenjavah in projektnih sestankih so prišli

v stik tudi z navadami, običaji in praznovanji v posameznih deželah in tako imeli veliko

možnosti primerjave ter učenja, kako sprejemati drugačnost ali podobnosti.

Cilji projekta:

- medkulturna izmenjava sodelujočih šol na področju glasbe, plesa, gledališča,

umetnosti in obrti,

- pedagoška izmenjava: spoznavanje različnih načinov poučevanja ter različnih šolskih

sistemov,

- sodelovanje znotraj šole: med učitelji različnih predmetov in nivojev, ter učenci

različnih razredov.

Končni izdelki:

- zgoščenke in avdio kasete z glasbo,

- zgoščenke in video kasete dramskih uprizoritev, plesov in prireditev,

- zgoščenke s predstavitvijo projekta v Power Point programu,

- zgibanka o šoli,

- fotografije, zgoščenke fotografij o poteku projekta, izdelkih in izpeljavi nalog,

- izdelki učencev, ki so nastali ob izpeljavi nalog (slike, risbe, okraski, izdelki domače

obrti, itd.),

- tematska številka šolskega glasila.


Projekt je v šolo prinesel celo vrsto pozitivnih impulzov in ji obenem dal priložnost, da deluje

navzven. Skozi kulturno izmenjavo so se veliko naučili o življenju v državah partnerskih šol.

Dodobra so ob projektnih nalogah spoznali, se zavedli bogastva lastne kulture in okrepili

samozavest. Izmenjave so na šolo delovale tudi zelo povezovalno, saj so se za uspešno in

ustvarjalno izpeljavo zahtevnih nalog morali na šoli združiti učitelji in učenci različnih

nivojev in področij in sodelovati tudi z lokalno skupnostjo [21].

41

5.6. Primer 6: Stari in mladi skupaj Nosilec projekta: Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana Trajanje: 2004 – 2006 Tema projekta: Odnosi med mlajšimi in starejšimi člani družine in širše socialne skupnosti Starost vključenih otrok: 9 – 14 let Države partnerice: Nemčija, Francija, Velika Britanija, Madžarska, Latvija, Malta


1. Raziskovali in analizirali so odnose med mlajšimi in starejšimi člani družine, med učitelji

in učenci v šolskem življenju in širše, odnose v socialni skupnosti. V družini so učenci

raziskovali rodbinsko drevo, ugotavljali razlike v družinskem življenju med preteklostjo in

sedanjostjo, primerjali številčnost družin, analizirali odnose med člani družine, med spoloma,

primerjali šolanje družinskih članov, poklice. Spoznavali so stare običaje, oblačila, transport,

trgovino, hrano, igre...

2. Ugotavljali so, kako mladi in stari dopolnjujejo drug drugega, kaj se lahko mladi naučijo od

starejših in obratno. Na skupnih delavnicah v šoli ali v domu upokojencev, so starejši ljudje

učili mlajše starinske plese, igre, stare ročne obrti: pletenje košar, izdelki iz gline, šivanje,

vezenje ... Učenci pa so starejše občane seznanjali z IKT, moderno glasbo, plesi ...

3. Učenci so spoznavali relacije med mladimi in starimi skozi umetnost, v literarnih delih,

slikankah, filmih ...

Cilji projekta:

- graditi in okrepiti stike med mladimi in starejšimi osebami v družini, šoli in v kraju

kjer živimo,

- vključevanje projektnih vsebin v šolski kurikulum,

- intenzivna raba IKT : internet, videokamera, digitalni fotoaparat, DVD projektor.

Končni izdelki:

- skupna internetna stran: http://www.young-andold.com,

- DVD,

- zgibanke.

42


Povečan interes za sodelovanje pri ostalih učencih in učiteljih, spoznavanje drugih šol, kultur,

medsebojno povezovanje, timsko delo, sistematičnost, upoštevanje časovnih rokov, znanje

o vodenju projektov, vključevanje v šolski kurikulum, izboljšanje profesionalne kulture

učiteljev, šolske klime, povečan interes za učenje jezikov, strpnost, tolerantnost, evropska

dimenzija razmišljanja, povečanje samopodobe, samozavesti učencev in učiteljev, izboljšanje

komunikacije, povezovanje z lokalno skupnostjo, povečana uporaba IKT [21].

43

6. Študija primera dobre prakse V nadaljevanju sledi opis mednarodnega projekta Comenius, z imenom Energija in družba, ki

se je izvajal na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad med leti 2005 – 2008 in za razliko

od večine v Sloveniji izvedenih projektov, temelji na naravoslovnih vsebinah. Omenjen

projekt nam dokazuje, da je možno v mednarodno sodelovanje vkomponirati tudi teme, ki

izhajajo iz naravoslovno - tehničnih predmetov in uspešno ter z veliko mero zadovoljstva

izpeljati zastavljen projekt. Informacije o izvedenem projektu so bile pridobljene iz uradnih

poročil in iz zaključnega poročila, pridobljenih na agenciji CMEPIUS, o izvedenem programu

pa je veliko informacij iz prve roke podal tudi koordinator mednarodnega projekta na Srednji

poklicni in strokovni šoli Bežigrad, Marino Medeot.

6.1. Začetek projekta in pridobivanje informacij o programih EU Sprva: omenjena šola, ki je izvedla mednarodni program ni bila dovolj informirana o

možnostih mednarodnega sodelovanja. Šola in njeni zaposleni niso vedeli, da takšni programi

sploh obstajajo in da jih EU tudi finančno podpira, zato se posledično niti ni planirala izvedba

katerega od mednarodnih projektov.

Povod za začetne aktivnosti je bil naključen. V tistem času je italijanska šola iskala partnerje

za izvedbo programa Comenius in je kontaktirala z vodstvom šole. Kmalu za tem je bila

italijanska ravnateljica na službeni poti skozi Slovenijo in se je na to temo srečala z vodstvom

slovenske šole - in temelji skupnega projekta so bili začrtani.

V začetku so pri projektu sodelovale štiri partnerske šole iz Italije (njihova šola je bila tudi

nosilka projekta), Slovenije, Slovaške in Francije, ki pa je nedolgo po začetnih aktivnostih

izstopila iz projekta.

Ravnateljica je po posvetu določila za koordinatorja projekta Marina Medeota. V kratkem se

je tudi formirala skupina učiteljev, ki so v omenjenem projektu videli izziv – bili so

pripravljeni žrtvovati svoj čas in znanje ter timsko delati na projektu. Tako se je sprva

formirala ekipa 10 učiteljev, od katerih pa jih je nekaj takoj odstopilo, tako da so v

projektnem timu ostali 4 učitelji, učiteljica angleškega jezika in koordinator. Tim je ostal

homogen do zaključka projekta. Seveda so se mu med izvedbo projekta priključevali tudi

ostali sodelavci.

44

6.4. Srečanje na pripravljalnem obisku

Kmalu po vzpostavljenih prvih kontaktih med šolami je sledil pripravljalni sestanek, ki je bil

sklican na pobudo šole nosilke I.P.S.I.A. Bella iz Italije. Sestanka na italijanski šoli se je

udeležilo 5 predstavnikov slovenske šole in ostali predstavniki šol partneric. Na

pripravljalnem srečanju so se učitelji med seboj spoznali in določili vsebino oz. temo projekta.

Osnovna ideja za temo je bila podana s strani italijanske partnerice kot nosilke projekta, s

skupnimi močmi in idejami pa so na pripravljalnem srečanju temo razširili in oblikovali v

celoto ter se dogovorili, da se z njo tudi prijavijo na razpise nacionalnih agencij.

Na pripravljalnem srečanju so tudi skupaj izpolnili prijavnice za sofinanciranje, določili

vsebine projektnih dejavnosti, kakšne končne izdelke pričakujejo po izvedbi projekta.

Dogovorili so se tudi glede nalog in odgovornosti posameznih partneric ter na kakšen način

bodo komunicirali. Določili so okvirno število mobilnosti in starosti targetiranih učencev.

6.5. Od prijave do začetka projekta Po pripravljalnem obisku se je slovenska šola udeležila tudi pripravljalnega seminarja, ki ga je

organizirala agencija CMEPIUS, hkrati pa so na nacionalno agencijo naslavljali vsa vprašanja

in nejasnosti v zvezi s projektom.

Februarja 2005 je šola oddala izpolnjeno prijavnico na nacionalno agencijo CMEPIUS, po

petih mesecih čakanja so prejeli dopis o uspešnosti na razpisu ter da je njihov program

Comenius šolska partnerstva pozitivno ocenjen. Potem je šola poslala vse potrebne podatke za

sklenitev pogodbe, ki je stopila v veljavo s podpisom obeh strani. Z veljavo pogodbe je šola

tudi prejela prvo nakazilo - 80% finančnih sredstev, takrat se je projekt tudi uradno začel.

6.6. Vsebina projekta

Projekt, kateri je tri leta povezoval učence in učitelje na treh šolah v Italiji, Slovaški in

Sloveniji, je temeljil na preučevanju energije in vplivov uporabe neobnovljivih virov energije

na okolje, v primerjavi z uporabo obnovljivih virov (veter, valovi, sončna svetloba, vodna

energija), ki imajo manjši vpliv na okolje. Učenci so skozi projekt raziskovali zgodovinski

razvoj rabe energij v njihovem okolju v času od druge polovice 19. stoletja do današnjih dni,

vključujoč vire energije, vpliv na okolje ter socialne, ekonomske in kulturne posledice uvedbe

45

električne razsvetljave. V osrednjem delu projekta so učenci obravnavali elektrarne v

različnih evropskih državah. Nato pa so v zaključnem letu analizirali teme kot so: alternativni

viri energije ter hipotetični vpliv njihove uporabe s socialnega ekonomskega in kulturnega

vidika. Raziskovalno delo, katerega so izvajali učenci, je izhajalo iz analiz ekskurzij,

literature, spletnih strani, umetniških izdelkov in fotografij. Učenci so izdelali samostojne

grafične izdelke. Rezultati vseh treh let so bili predstavljeni na CD/DVD zgoščenkah, ki so se

uporabljale tudi za razširjanje informacij o teh dejavnostih.

Vsako leto projekta so se udeleženci srečali in drug drugemu predstavili rezultate ter se

dogovorili in uskladili o nadaljnjem skupnem delu. Zadnje srečanje je predstavljalo višek

skupnega dela in je bilo predstavljeno v obliki razstave. Takrat so tudi evalvirali skupno delo

in s tem primerjali dosežke z dosežki drugih, ki se ukvarjajo s podobno problematiko. Skupni

rezultati so bili objavljeni na spletu, izdelana je bila skupna publikacija v pisni obliki ter na

CD zgoščenki.

6.7. Glavni cilji in pričakovan vpliv

Glavni cilji projekta in njegov pričakovani vpliv na udeležence so bili sledeči:

• izboljšati sposobnost učencev, da povežejo znanje, pridobljeno na različnih

področjih, tako kot v pripravljalni fazi kot tudi pri predstavitvi njihovega dela;

• predstaviti medsebojno sodelovanje pri izobraževanju učencev iz različnih kultur

kot sredstvo za kulturni razvoj in za preprečevanje različnih oblik rasizma;

• spodbujati in izboljšati uporabo tujega jezika kot sredstva komuniciranja pri

preučevanju skupne teme;

• spodbuditi učence za delo na zastavljenem cilju, medpredmetno povezovanje pri

pouku in raziskovanje bližnje okolice;

• omogočiti učencem s posebnimi potrebami, da polno sodelujejo pri projektu, kar

bogati njihove sposobnosti;

• izboljšati strokovno znanje učencev na tehničnem področju;

• obogatiti znanje na področju zgodovine obnovljivih virov energije in začetnikov

pridobivanja alternativne energije;

• poskušati planirati in oceniti možnost uporabe alternativnih virov proizvodne

energije;

46

• seznaniti učence z možnostmi uporabe obnovljivih virov energije, njihovo uporabo

ter prednosti in slabosti posameznih alternativnih virov energije;

• spoznavanje, povezovanje in sodelovanje z učenci šol partneric;

• pomagati učencem pri njihovem razumevanju in uporabi informacijske tehnologije

ter sodobnih oblik komunikacije;

• izboljšanje odnosov na evropski ravni in v mednarodnem sodelovanju, tako za

učence kot za učitelje;

• izboljšanje in ustreznejše organiziranje učnega procesa;

• povečanje motivacije učencev in priznavanje njihovih dosežkov.

6.8. Dejavnosti skozi tri leta Prvo leto: Zgodovina energije v povezavi s socialnim razvojem

V prvem letu projekta so učenci raziskovali zgodovinski razvoj rabe energij v njihovem

okolju. Vsak sodelujoč partner je naredil pregled situacije v Evropi v vnaprej določenem

obdobju, in sicer za obdobje druge polovice 19. stoletja, prve polovice 20. stoletja in druge

polovice 20. stoletja. Vsaka šola je naredila tudi publikacijo svojega raziskovalnega dela s

poudarkom na različnih časovnih obdobjih:

• partner iz Slovenije je preučil obdobje od leta 1800 do prve četrtine 20. stoletja (do

leta 1918);

• italijanski partner je obdelal obdobje od leta 1918 do leta1970;

• partner iz Slovaške je obdelal obdobje od leta 1970 do leta 2000.

Vse informacije so objavili na spletu in s tem omogočili izmenjavo informacij med partnerji

ter celoten pregled nad raziskavo.

Zraven zgodovinskega razvoja energijskih virov v določenem obdobju so učenci raziskovali

tudi vpliv na okolje ter socialne, ekonomske in kulturne posledice uvedbe električne

razsvetljave.

Tekom raziskovanja je skupina učencev obiskala Elektrarno na bioplin v Prekmurju, Male

hidroelektrarne v Kamniški Bistrici in dvakrat knjižnico Eles, kjer so pridobivali zgodovinske

podatke.

47

Materiali, izdelani v tej fazi, so bili osnova za predstavitev med obiskom v državi gostiteljici.

Končni izdelek za to obdobje je bila zgoščenka, ki je vsebovala raziskovalno delo učencev,

skice, fotografije, slike itn., ki predstavljajo socialni vpliv energije na različna področja, kot

so transport, družinsko življenje, delo in razvedrilo.

Drugo leto: Pridobivanje in distribucija energije

V drugem letu projekta so učenci preučevali različne vrste energije in analizirali probleme v

zvezi z neobnovljivimi viri energije, na državni, regionalni in lokalni ravni.

Med raziskovanjem so obiskali Soške elektrarne Plave, Muzej Eles Laško, Tehnični muzej

Bistra in Strojno fakulteto Ljubljana, kjer so se seznanili s pridobivanjem vodika. Prav tako so

si ogledali motor na vodik, mlin na veter v Prekmurju, obiskali so tudi lastnike malih

hidroelektrarn v Kamniški Bistrici. Večina ustanov in njihovih zaposlenih je pokazala

pozitiven odnos in učencem omogočila ogled in strokovno vodstvo v posameznih objektih in

krajih ekskurzij.

Končni produkt drugega leta so bili zemljevidi in s tem povezani izdelki: rezultati raziskav,

izmenjav in produkcije materialov, ki se nanašajo na različne oblike pridobivanja in

distribucije energije na državni in evropski ravni. Izdelki so bili predstavljeni na razstavnih

panojih ter v digitalni obliki na zgoščenki in na spletnih straneh sodelujočih šol.

Tretje leto: Utopija: Alternativne in obnovljive oblike energije v prihodnosti

Tretje leto so učenci delali na predlagani temi z namenom, da si zamislijo bodočo utopično

situacijo na področjih družinskega življenja, dela, okolja, literature in filma.

Učenci so raziskovali trende in vrednotili možnosti novih oblik pridobivanja in proizvodnje

energije (pridobivanje električne energije s pomočjo vodika, ekološko pridobivanje električne

energije s pomočjo bio mase, pridobivanje energije po solarnem principu). Med projektom so

prikazali njihovo videnje, kako bo družba za vse splošne življenjske in gospodarske potrebe

koristila energijo predvsem s ciljem doseganja minimalnih stroškov zaščite okolja.

Končni izdelki so bili podani v obliki shem, animacij, opisov in spisov (znanstveno

fantastična zvrst), raziskovalnih materialov, grafov in risb, ki so se nanašali na prihodnost. S

končnimi izdelki so se predstavili na razstavi umetnosti in tehnologije ob obisku države

partnerice. Izdelali so zgoščenko, na kateri je prikazano opravljeno delo, zbrani materiali pa

so bili dostopni javnosti na spletnih straneh sodelujočih šol.

48

6.9. Komunikacija, sodelovanje institucij, evalvacija, učinki projekta in deseminacija Učenci so predstavili svoje delo s pomočjo letne publikacije na CD/DVD zgoščenkah v

angleškem jeziku, uporabljali so slikovne plakate in razstavne panoje. Povzetke so učenci

poslali šoli koordinatorki (Italija), ki jih je objavila na spletu. Vsako leto so dosežke

predstavili tudi v živo na srečanjih. Na srečanjih so si tudi izmenjali podatke in rezultate

raziskav.

Med projektom so učenci sodelovali z različnimi ustanovami; Minolta Slovenija, Elektro

Ljubljana, Soške elektrarne, Provita Murska Sobota, Fakulteta za strojništvo, Toyota

Ljubljana, lastniki manjših elektrarn…), kjer so jim posredovali izkušnje in jim pomagali

pridobiti ustrezno literaturo za dosego končnih ciljev projektne naloge. Večina ustanov in

njihovih zaposlenih je pokazala pozitiven odnos do projekta, tako da so bili učenci deležni

slikovnega materiala ter prikaza simulacije delovanja posameznih sklopov in naprav. Med

obiski so jim omogočili ogled in strokovno vodstvo v posameznih objektih in krajih ekskurzij.

Mentorji so učence spremljali in ocenjevali njihove zamisli, ustvarjanja, oblikovanja in

predstavitve. Ocenjevanje napredka je potekalo z ostalimi učitelji, ki so sodelovali na projektu

in z mentorji partnerskih šol. Zaključki spremljanja in vrednotenja dela so bili zelo dobri.

Učenci so bili ustvarjalni in motivirani, saj je bilo to razvidno iz njihove želje po delu,

predvsem pa pri prizadevanjih na zaključnem delu. Delo na projektu je bistveno pripomoglo k

povečanju samozavesti na področju komunikacije (medsebojno in z učenci partnerskih šol).

Posledično je bilo zaznati veliko pridobljenega znanja na področju angleškega jezika in veščin

v ravnanju z računalniško in informacijsko tehnologijo. Vsakoletne skupne predstavitve in

druženja so dijake vzpodbudile k tekmovalnosti in motiviranosti za delo. Pomembno pa so

prispevale k razumevanju specifike različnih kultur in krepitvi prijateljstva in medsebojnega

razumevanja in spoštovanja.

Prav tako se je zaznal napredek v komunikaciji v angleškem jeziku pri mentorjih. Utrdili so

znanja in veščine na področju organizacije in vodenja timskega dela. Od partnerskih kolegov

so povzeli določene metode dela in jih implementirali v domače delovno okolje. Sodelovanje

na mednarodnem projektu je mentorje pripeljalo do novih za pedagoško delo uporabnih

spoznanj. Tudi med mentorji so se utrdili kolegialni odnosi in spletla nova prijateljstva.

Določeni mentorji so se pri delu na projektu prvič resneje srečali z informacijsko tehnologijo

in jo v času projekta spoznali do take mere, da jo sedaj lahko suvereno uporabljajo.

49

Projekt je vplival tudi na samo šolo in sicer je delo na projektu prispevalo k želji po

prilagoditvi določenih delov izobraževalnih programov s programi, ki jih izvajajo na

partnerskih šolah. Prav tako je delo na projektu zbližalo vodstvene delavce šole, kar se kaže v

sodelovanju tudi na drugih področjih (izmenjalni obiski v obliki ekskurzij, izmenjava

izobraževalnih programov, načrtovanje skupnih delovnih srečanj ipd.).

Učenci so projekt Energija in družba predstavili v šolski publikaciji, na šoli je postavljena

trajna razstava plakatov. Projekt je bil predstavljen na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

na sejmih Narava in zdravje 08 in Informativa 08. Članek o opravljenih aktivnostih in vsebini

projekta je bil objavljen v časopisu »The Slovenia times«.

6.10. Ovire in predlogi za izboljšave Na začetku je bil projekt soočen s težavami timskega dela. Težavo so reševali tako, da so za

mentorje organizirali interni tečaj, na katerem so se seznanili z osnovnimi principi dela v

skupinah. Določene težave, ki so se pojavljale na področju komunikacije v angleškem jeziku

so sprotno odpravljali tako, da je učiteljica angleškega jezika, ki je pokrivala področje

informiranja o delu na tem projektu, izvajala individualne konzultacije za mentorje in dijake.

Glede na izkušnje pridobljene pri sodelovanju na projektu, se je predlagalo, da se delo na

projektu še bolj vključi v sam pouk. Teme in vsebine velja vključiti v letni učni načrt, delo

učencev pa se ustrezno vrednoti pri oceni predmeta. Predlaga se tudi odziv na več razpisov na

podobne projekte, saj bi s tem učencem dali več možnosti, da se vključujejo v takšne, zelo

koristne procese izobraževanja.

50

7. Po korakih do projekta – vključevanje šole v program Šolska partnerstva

Dosedanje izkušnje kažejo, da pomeni vključevanje v evropske integracije dodatno delo

predvsem za koordinatorje in učitelje. Kljub temu pa vključevanje v Comenius projekte

prinaša veliko prednosti. To lahko potrdi veliko šol, učencev in učiteljev po celi Evropi, ki so

bili ali so še vključeni v projekte Comenius.

Učitelji imajo priložnost razvijati nove sposobnosti pri načrtovanju in vodenju projekta,

pridobivati nova znanja, izkušnje in spretnosti. Preko srečanj s kolegi iz drugih držav dobijo

vpogled v različne izobraževalne sisteme in metode poučevanja, ki jih spodbudijo k

kreativnosti in inovativnosti v poučevanju. Srečanja s tujimi kolegi se nenazadnje pogosto

razvijejo v dolgotrajna prijateljstva.

Tako kot učitelji tudi učenci pridobijo nove veščine, kot so komunikacijske veščine, reševanje

problemov, izbiranje odločitev, kreativnost, timsko delo in solidarnost. Med drugim se učijo

uporabljati tuj jezik. Občutek osebnega razvoja in uspeha vodi k povečani motivaciji za

učenje in delo. Projekt jim odpre okno v svet, ki ga ne bi nikoli dosegli preko tradicionalnega

pouka in učbenikov.

Šole imajo korist od povečane motiviranosti in interesa učiteljev in učencev. Za šolo je

pomembna tudi izmenjava mnenj med partnerskimi šolami po Evropi o skupnih težavah, ki se

pojavljajo v šolah in iskanje rešitev zanje. Prav tako ima šola pomembno referenco v svoji

zgodovini delovanja, ki kaže na njeno uspešnost ter zmožnost mednarodnega sodelovanja.

Starši imajo korist, ker se zviša interes, motivacija in uspeh njihovega otroka v šoli. Preko

projekta širijo obzorja, spoznavajo nove dežele, kulture in njihov način razmišljanja [30].

7.1. Uvodne odločitve Prva ideja za pobudo sodelovanja v projektu Comenius se ponavadi porodi posamezniku ali

malo številčni skupini isto mislečih kolegov. Pomembno je, da se njihove ideje in mišljenje

predstavi celotnemu osebju šole ali institucije ter da se vsi »nalezejo« entuziazma pobudniške

skupine. Priporočljivo je, da se s projektom seznani vodstvo šole, podporni delavci,

partnerske organizacije šole, svet staršev, krajevna skupnost in občinska oblast. Na začetku se

izvedejo interni sestanki znotraj šole, z namenom določitve ciljev in s tem doprinos Comenius

šolskega partnerstva.

51

Izkušnje mnogih šol udeleženk kažejo, da je zelo pomembno biti odprt in pripravljen na

diskusijo pri planiranju Comenius šolskega partnerstva. Potrebno se je zavedati, da je to

projekt celotne šole in ne ene osebe, kajti le s sodelovanjem vseh se doseže rezultat. Vsak od

partnerjev v partnerstvu naj bo enakopraven pri pripravi in razvijanju projektnih aktivnosti.

7.2. Iskanje partnerjev Projekt Comenius šolska partnerstva je mednarodni projekt, ki zahteva, da v njem sodelujejo

najmanj tri evropske institucije partnerice, ki se ukvarjajo s šolskim izobraževanjem. Na

samem začetku se zdi, da je iskanje partnerjev zahtevna naloga, vendar obstaja veliko

mehanizmov in orodij, ki šolam pomagajo poiskati primernega mednarodnega partnerja.

Pametno je vložiti čas v iskanje partnerjev, kajti izkaže se, da je skorajda nujno dodobra

spoznati institucije, s katerimi se podajamo v dvoletni projekt in od katerega pričakujemo

določene rezultate.

Osebni kontakti, tako zasebni kot profesionalni, so dobra izhodiščna točka. Vedno je dobro

vključiti tudi ljudi okoli sebe, morda imajo prijatelji, sodelavci, ravnatelji v tujini že navezane

stike. Lahko nam pomagajo tudi lokalne oblasti, zelo primerna so že vzpostavljena pobratena

partnerstva med mesti, katera lahko tudi razširimo s projektom šolska partnerstva. Eno od

učinkovitih orodij prestavlja program eTwinning (http://www.etwinning.net/sl/pub/index.htm)

ki ga šola lahko uporabi za iskanje potencialnih partnerjev, z uporabo njegovih spletnih

forumov. Prav tako pa je Evropska komisija na spletu razvila PartBase

(http://partbase.eupro.se), ki je baza podatkov za iskanje podatkov za iskanje partnerjev.

PartBase šolam omogoča iskanje potencialnih partnerjev in še vpis v bazo podatkov kot

iskalec partnerskih šol. V bazi podatkov so na kratko opisane šole, starost učencev, ki bi

sodelovali v projektu, okvirna tema projekta, kontaktne osebe ter jezik komuniciranja.

Ena od možnosti za iskanje partnerskih šol je udeležba seminarjev za iskanje partnerjev, ki jih

organizirajo nacionalne agencije ali Comenius mreže. Na takšnih seminarjih se zbere veliko

predstavnikov šol iz celotne Evrope, ki so zainteresirani za mednarodno sodelovanje. Tako se

predstavniki razdelijo v skupine in začnejo načrtovati skupne projekte. Informacije o takšnih

seminarjih dobimo na nacionalnih agencijah.

52

7.3. Pripravljalni obiski Šole lahko zaprosijo za finančna sredstva, namenjena za pripravljalni obisk v državi

potencialne partnerice. Nacionalno agencijo se zaprosi za informacije (obrazec za prošnjo) v

zvezi s sofinanciranjem pripravljalnih obiskov. Takšna aktivnost traja do pet dni in nosilcem

projekta omogoča, da se z bodočimi partnerji spoznajo, se seznanijo s tehnologijo, s katero

razpolaga šola gostiteljica, se soočijo s šolskim sistemom in kulturo domačinov. Na srečanju

prediskutirajo in skupaj razvijejo idejo za Šolsko partnerstvo. Odločijo se, kakšna bo tema

projekta, kakšne bodo vsebine projektnih dejavnosti, končni izdelki, okvirno število

mobilnosti, starosti targetiranih učencev.

Pripravljalni obisk je zelo pomembno srečanje, saj na njem sprejete odločitve uokvirjajo potek

celega projekta. Partnerji morajo biti pripravljeni na pogajanja, uporabiti morajo vse svoje

pogajalske veščine, komunikacijske spretnosti, kot tudi tolerantnost, potrpežljivost,

fleksibilnost in dober smisel za humor. To je tudi idealna priložnost, da se prične graditi

osebno poznanstvo in zaupanje, iz katerega zraste uspešno sodelovanje.

Partnerji se odločijo, katera šola bo koordinatorka, ki bo v času poteka projekta odgovorna za

koordiniranje dejavnosti in usklajevanje mobilnosti. Partnerji opredelijo svoje vloge,

odgovornosti in naloge v sklopu prihajajočega projekta, razvijejo metode spremljanja

projekta, njegovega vrednotenja in razširjanja rezultatov.

Priporočljivo je, da se na pripravljalnem obisku izpolni prijavnica za sofinanciranje, saj mora

biti le ta v veliki meri enotna.

Na pripravljalni obisk ja dobro s seboj vzeti delovno gradivo, manjkati pa ne sme:

• vodnik za prijavitelje, razpisna dokumentacija;

• prijavnica za projekt – med sestankom je veliko priložnosti, da se prepričate o

tehničnih vprašanjih, kajti včasih se ne sme zanašati na hitre odgovore partneric po e-

pošti;

• pismo podpore s strani ravnatelja oz. vodstva šole;

• tiskovine informacijske narave o vaši šoli: brošure, učni načrt in kurikulum, urnik

počitnic in informacije o domačem izobraževalnem sistemu;

• vizitke, kontaktne informacije s tel. številkami, fax-i, naslovi elektronskih pošt…;

• fotografije in video predstavitev o šoli in kraju:

• turistične informacije o kraju in državi, turistični prospekti;

• darila – najboljše, da so povezana s šolo ali krajem (naj jih bo več, kot se pričakuje, da

bo sogovorcev).

53

Ker se na pripravljalnem obisku dogovori veliko stvari in ker se takšni obiski ne izvajajo

pogosto, se je potrebno zavedati, da je to edina priložnost, da se dobi in poda želene

informacije. Te napotke je dobro vzeti v obzir in si pripraviti izhodišča in vprašanja, na katera

boste po vrnitvi želeli imeti odgovore. Primeri [30]:

• Kateri so razlogi in želje za sodelovanje v Comenius šolskem partnerstvu in kaj se

pričakuje od njega?

• Kakšno bo osebje, število in starost učencev, ki bodo sodelovali na posameznih

šolah?

• Kolikšna so finančna sredstva, na katera računajo šole partnerice in koliko

mobilnosti se pričakuje, da bo izvedla vsaka šola?

• Katere so možne teme projekta in kateri učni predmeti bodo v projektu zajeti

posredno in kateri neposredno?

• Kako se bo tema razvijala v vsaki od šol?

• Kaj bo končni produkt in kako se ga bo uporabilo po zaključku projekta? Ali bo

uporaben tudi za ostale potencialne uporabnike?

• Katera šola bo koordinatorka projekta in razdelitev ostalih zadolžitev.

• Kakšno opremo, strokovno znanje, sredstva, zveze bo vsaka od šol prispevala k

projektu?

• Kako se bodo zbirali in beležili podatki, spremljal napredek in disiminirale

informacije o projektu?

• Kje in v kateri državi partneric se bodo odvijali bodoči sestanki in srečanja?

• Kaj se bo zgodilo, če se zamenja ključno osebje?

• Kakšne so možnosti o dolgoročnem sodelovanju med partnericami po zaključku

projekta? Ali ja čutiti apetite po takšnem sodelovanju?

• Kaj se bo zgodilo, če bo predlog zavrnjen?

54

7.4. Priprava prijavnice in uradna prijava projekta Po zaključenih uspešnih pripravljalnih obiskih in po končanem načrtovanju šole se projekt

uradno prijavi in s tem se tudi zaprosi za finančno sofinanciranje aktivnosti projekta.

Splošni rok oddaje prijavnice za Comenius šolska partnerstva je objavljen na spletnih straneh

nacionalne agencije, prav tako je na njihovih spletnih straneh na voljo tudi vsa potrebna

razpisna dokumentacija ter spremljevalni dokumenti razpisa.

Pri izpolnjevanju obrazca za prijavo je potrebno upoštevati vsa predpisana tehnična pravila

prijavnice nacionalne agencije.

Del prijavnice je skupen, kar pomeni, da jo partnerske šole izpolnijo skupaj (najbolje že na

pripravljalnem obisku). Skupni del prijavnice vsebuje osnovne podatke o projektu, podatke o

partnerskih šolah, kratko vsebino projekta, organizacijo projekta, načini ocenjevanja oz.

evalvacije, opredelitev produktov, ki bodo nastali med projektom, način desiminacije

rezultatov in produktov na lokalni in kjer je mogoče, na nacionalni ravni.

Drugi del prijavnice izpolni vsaka partnerska šola posebej. Gre za stroškovni načrt projektnih

dejavnosti. Vsaka partnerska šola izdela svoj »Comenius plan«.

»Comenius plan« je kratek dokument, ki posamezni šoli dolgoročno pomaga pri načrtovanju

mednarodnih aktivnosti in tako postane del pedagoškega programa šole. Iz njega je razvidno,

kakšna je v razvoju šole vloga evropskega mednarodnega sodelovanja. Plan vsebuje kratek

opis šole in njene evropske aktivnosti: izkušnje v mednarodnem sodelovanju, načrtovane

aktivnosti in želene rezultate. S Comenius planom šola odgovori na vprašanja kot so:

• Zakaj želi šola mednarodno sodelovati in kaj želi s tem doseči?

• Kako bo mednarodno sodelovanje vplivalo na učitelje, učence, organizacijo?

• Kakšne učinke na pedagoške pristope in poučevalne metode se pričakuje?

Poleg tega, da predstavlja pomembno strateško pomoč za šolo, Comenius plan služi tudi kot

referenčni dokument, ki ga nacionalne agencije uporabljajo pri ocenjevanju predloženih

projektov. Plan običajno velja več kot eno leto in ga je potrebno le rahlo dopolniti, ko šola

pripravlja nov projekt.

Comenius šolsko partnerstvo je timski projekt, kjer so vsi partnerji vključeni enakopravno in

so enakovredno zavezani k aktivnostim partnerstva. Potrebno se je zavedati, da je prijavnica

vstopnica za sofinanciranje Comenius šolskega partnerstva, zato naj bo prijavnica

nedvoumna, odločna, naj bo v celoti izpolnjena in naj zajame vsakega partnerja v bodočem

projektu. Nobeden nima sposobnosti branja misli, tudi ocenjevalci ne, zato naj bodo ideje

55

»vržene na papir«! Dobro je, da se da prijavnico v pregled osebi, ki ni vpletena v projekt ter

se tako dobi objektivne povratne informacije.

Vzeto na znanje naj bo, da Evropska komisija objavi vsakoletne prioritete Comenius šolskih

partnerstev. Prijavnice, ki imajo v programu zajete in izpolnjene eno ali več objavljenih

prioritet prejmejo pri ocenjevanju več točk. V Sloveniji se vsakoletno pojavljajo nacionalne

prioritete (glej tabelo 4.4), katerih prednosti lahko izkoristimo. Informacije o prioritetah in o

izključitvenih kriterijih nudi nacionalna agencija.

Spodaj je navedenih nekaj tipičnih vprašanj, na katera naj bi odgovorili s prijavnico za

Comenius šolska partnerstva [30].

• Kateri so konkretni cilji partnerstva?

• Kakšen vpliv se pričakuje, da bo imelo partnerstvo na udeležence (učence, učitelje,

šolo, lokalno skupnost, širšo izobraževalno sfero)?

• Kako se namerava ocenjevati napredek partnerstva in njegov vpliv?

• Kako se bo desiminiralo in uporabilo rezultate, izkušnje, in končne produkte

projekta?

• Opisati je potrebno vloge in dolžnosti vsake od sodelujočih institucij.

• Kako, na kakšen način bo zagotovljena uspešna komunikacija med partnericami?

• Kako bodo učenci/učitelji vključeni pri razvijanju, potekom in evalvacijo projekta?

• Kako in v koliki meri bodo aktivnosti projekta vključene v kurikulum?

7.5. Proces ocenjevanja in podpis pogodbe Comenius šolska partnerstva so mednarodni projekti, zato morajo biti odobreni na nacionalni

ravni, kot tudi na mednarodni ravni. Nacionalna agencija mora najprej posameznim šolam

prijaviteljicam odobriti projekt. To stori na podlagi ocenjevanja, katerega izvajajo ustrezno

kvalificirani ocenjevalci (po dva ocenjevalca ocenjujeta eno prijavo in pri tem ne vesta eden

za drugega). Sledi usklajevanje z ostalimi nacionalnimi agencijami, v katerem se ugotovi ali

je bil projekt potrjen tudi v drugih državah. Lahko se zgodi, da je bil projekt odobren v neki

državi, v drugi pa ne. Ker je za Šolska partnerstva – večstranski projekti, potrebno partnerstvo

med najmanj tremi šolami, je priporočljivo, da projekt pripravijo vsaj štiri šole, ker se bo v

primeru, da katera od partneric odpade, projekt še vedno lahko izvedel. Pri institucijah, ki

56

nimajo zadostnih izkušenj s Comenius programi, se svetuje, da naj ne bodo preveč

ambiciozne pri številu partneric. Pri dvostranskih projektih morajo biti sprejeti programi obeh

partneric, toliko jih tudi lahko kandidira.

Nacionalna agencija o izidu ocenjevanja partnerice obvesti, še preden se začnejo planirane

aktivnosti projekta.

O uspešni prijavi in odobritvi sofinanciranja nacionalna agencija šolo obvesti ter ji v podpis

pošlje dve kopiji pogodbe o sofinanciranju. S pogodbo se šola obveže, da bo speljala

aktivnosti predvidene in opisane v projektni prijavi, ter da bo upoštevala pogodbena pravila in

zahteve po poročanju. Pogodba je uradni dokument in jo podpisuje oseba, ki je na šoli uradno

pooblaščena za podpisovanje dokumentov. Obe podpisani kopiji se vrne nacionalni agenciji.

Pogodba se sklene za sodelovanje v obdobju dveh let in stopi v veljavo, ko nacionalna

agencija šoli vrne en izvod podpisane pogodbe. Sledi dodeljevanje sredstev, ki so razdeljena v

dve plačili. Šola prejme:

- 80% predpisanih sredstev vnaprej (praksa je, da se nakazilo izvede kakšen mesec po

Tem, ko pogodba stopi v veljavo);

- 20% predpisanih sredstev na koncu pogodbenega obdobja, potem ko nacionalna

agencija prejme od šole ustrezno vsebinsko poročilo o aktivnostih ter finančno

poročilo o porabljenih celotnih sredstvih.

7.6. Finančna podpora in finančna pravila Finančna sredstva so sestavljena iz pavšala, katerega znesek je določen na podlagi števila

mobilnosti v projektu (glej tabelo 4.1). To ponuja veliko fleksibilnosti pri porabi omenjenih

sredstev. Poleg financiranja mednarodnih mobilnosti je možno sredstva porabiti tudi za

financiranje lokalnih projektnih aktivnosti. Obstaja več tipov pavšalov v odvisnosti od števila

mobilnosti. V želji, da je institucija ob koncu projekta deležna celotnega zneska odobrene

finančne pomoči, je potrebno izvesti najmanjše število predpisanih mobilnosti, to je 4

mobilnosti na partnerico v obdobju dveh let za večstranske projekte in 12 mobilnosti v

obdobju dveh let za dvostranske projekte.

57

Naj se vzame na znanje, da zneski finančnih pomoči variirajo od države do države.

Nacionalne agencije po državah določajo višine zneskov financiranja projektov glede na

izkušnje in glede na višino povprečnih stroškov partnerstva.

7.7. Poročila Poročanje o poteku je ena od odgovornosti, ki je del projekta. Nacionalna agencija seznani

šolo z obrazci za poročanje, rokih za oddajo in z ostalimi navodili. V času trajanja projekta

lahko Nacionalna agencija organizira »monitoring« sestanke, da preveri potek projekta na

posamezni šoli.

Kar se tiče finančnih poročil, ni potrebno predlagati dokazila vseh stroškov v detajle, nujno pa

je potrebno dokazati število izvedenih mobilnosti in pa, da je bil projekt suvereno izveden, kot

je bil tudi zastavljen. Zavezujoče je hraniti npr.: vozovnice in dokazila prisotnosti za vsako

izvedeno mobilnost.

58

8. Analiza stanja mednarodnega sodelovanja v slovenskem osnovnem šolstvu Analize stanja se lotevam v dveh delih. V prvem delu s pomočjo vprašalnika raziskujem

informiranost slovenskih osnovnih šol o možnostih mednarodnega sodelovanja ter njihov

odnos o projektih takšne vrste. Z dobljenimi rezultati potrjujem oz. negiram zastavljeno

hipotezo h1: Velik delež slovenskih osnovnih šol ni seznanjen o možnostih mednarodnih

izmenjav.

V drugem delu raziskave raziskujem arhiv zaključenih Comenius programov – šolska

partnerstva v letu 2007. Z odgovori potrjujem oz. negiram zastavljeno hipotezo h2: Večina

programov temelji na temi družboslovne smeri ter skozi izvajanje programa le tega vključuje

predvsem v družboslovne predmete.

8.1. Cilji raziskave Cilji raziskave so ugotoviti:

• obveščenost slovenskih osnovnih šol o mednarodnih sodelovanjih

• odnos slovenskih osnovnih šol do projektov mednarodnega sodelovanja

• katere programske usmeritve tem (družboslovna tema, naravoslovna tema,

etnološka tema) so favorizirane v programih Comenius šolska partnerstva

• zastopanost šol partneric v Comenius šolskem partnerstvu zaključenem v letu 2007

po regijah

• zastopanost predmetov v projektih

8.2. Raziskovalna vprašanja Med raziskovanjem z različnimi raziskovalnimi metodami in načini poskušam odgovoriti na naslednja vprašanja:

1. Ali so slovenske osnovne šole seznanjene z evropskim programom Vseživljenjsko

učenje, ki ga v Sloveniji koordinira CMEPIUS?

2. Ali so slovenske osnovne šole seznanjene o možnostih mednarodnega sodelovanja

med osnovnimi šolami, kot je na primer program Comenius?

59

3. Kako so šole prejele začetne informacije o možnostih za mednarodno sodelovanje med

osnovnimi šolami?

4. Ali so na šoli že izvedli ali izvajajo katerega od programov mednarodnega

sodelovanja?

5. Ali imajo na šoli v bližnji prihodnosti (do leta 2011) namen izvesti katerega od

programov mednarodnega sodelovanja?

6. Kateri so razlogi šole za izvedbo oz. ne izvedbo mednarodnih sodelovanj?

Vprašanja na katera odgovarjam z raziskovanjem zaključnih poročil šol, ki so v letu 2007

zaključile mednarodno sodelovanje Comenius – šolska partnerstva so:

7. Velikost šole po številu učencev.

8. Iz kakšnega okolja izhaja šola oz. v kakšnem okolju obratuje šola?

9. Iz katere regije je šola, ki je izvedla projekt?

10. Pri katerih predmetih se je obravnavala tema projekta?

8.3 Metodologija Vzorec

V prvem delu raziskave raziskujem obveščenost in odnos slovenskih osnovnih šol do

mednarodnih sodelovanj. V vzorec 1 zajemam 100 slovenskih osnovnih šol.

V drugem delu raziskujem že izvedene in zaključene projekte Comenius - šolska partnerstva.

V vzorec 2 zajemam 24 slovenskih osnovnih in srednjih šol. To so vse šole, ki so v letu 2007

zaključile triletno mednarodno partnerstvo v okviru akcije Comenius šolska partnerstva.

Merski instrument in postopek zbiranja podatkov

V prvem delu raziskovanja uporabljam anketni vprašalnik (priloga 1), katerega sem poslal na

100 elektronskih naslovov slovenskih osnovnih šol. Naslove sem pridobil iz informacij

javnega značaja na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport. V vsebino elektronske pošte

sem napisal dopis in navodila za izpolnjevanje vprašalnika, sam vprašalnik pa sem pripel kot

priponko. Vprašalnik je bil sestavljen iz 6-ih vprašanj, na katera je anketiranec odgovoril z

označbo ponujenih odgovorov. Izpolnjen vprašalnik je anketiranec kot priponko poslal nazaj

na moj e-poštni naslov. Spodnja tabela prikazuje število vrnjenih vprašalnikov:

60

Tabela: 8.1: Prikaz vrnjenih vprašalnikov (vzorec 1)

Število poslanih vprašalnikov 100 Število vrnjenih vprašalnikov 42

% vrnjenih vprašalnikov glede na število poslanih vprašalnikov 42%

Drugi del raziskovanja predstavlja fizično pregledovanje arhiva prijav in končnih poročil

mednarodnega sodelovanja šol, katere so zaključile Comenius šolska partnerstva v letu 2007

(vzorec 2). Iz omenjenih dokumentov so izdelani izvlečki in pridobljene potrebne informacije

[29].

Postopek obdelave podatkov

Podatki empiričnega dela diplomskega dela so analizirani s kvantitativnimi statističnimi

metodami. Za obdelavo podatkov uporabljam program Excel. Podatke grafično prikazujem po

posameznih postavkah s tortnimi in stolpčnimi grafikoni. Grafi prikazujejo, koliko odstotkov

anketirancev se je odločilo za posamezno trditev. Kvantitativnim opisom je dodana še

kvalitativna analiza podatkov.

61

8.4. Interpretacija rezultatov Sledijo interpretacije rezultatov, ki so bili med raziskavo pridobljeni s vprašalnikom (vzorec

1) in z raziskavo arhiva prijavnic in poročil mednarodnih projektov Comenius – šolska

partnerstva (vzorec 2). Začenjam z interpretacijo rezultatov vprašalnika, in sicer je najprej

prikazan grafični prikaz odgovorov, sledi mu opisna interpretacija ter pri vsakem vprašanju

zaključna misel s predlogi za izboljšavo. V nadaljevanju sledi interpretacija rezultatov

raziskave arhiva, kateri so prav tako najprej prikazani grafično temu pa sledi še vsebinski

opis.

8.4.1. Obveščenost osnovnih šol o možnostih mednarodnega sodelovanja

Šole so seznanjene

88%

Šole niso seznanjene

12%

Šole so seznanjene


Slika 8.1: Obveščenost šol o evropskem programu Vseživljenjsko učenje

Odgovori prikazani v sliki 8.1. prikazujejo, da je velika večina (88%) anketiranih šol (vzorec

1) seznanjena z evropskim programom Vseživljenjsko učenje, ki omogoča mednarodno

sodelovanje med osnovnimi šolami. Manjšini anketiranih šol (12%) program ni poznan in z

njim niso seznanjene.

Po odgovorih sodeč lahko ugotovimo, da so slovenske šole seznanjene s programi

mednarodnih sodelovanj Vseživljenjsko učenje, katere podpira Evropska unija in jih v

Sloveniji koordinira agencija CMEPIUS.

62

Šole so seznanjene

88%


12%

Šole so seznanjene


Slika 8.2: Obveščenost šol o možnostih mednarodnega sodelovanja med osnovnimi šolami kot je na primer

program Comenius

Pri tem vprašanju sem želel izvedeti, ali šole (vzorec 1) poznajo poleg krovnega programa

Vseživljenjsko učenje tudi podprograme, ki omogočajo mednarodno sodelovanje med

osnovnimi šolami. Eden takšnih programov je tudi v vprašanju omenjeni program Comenius,

ki je namenjen prav mednarodnim sodelovanjem med osnovnimi šolami.

Odgovori nam jasno kažejo, da so šole, ki so seznanjene s programom Evropske unije

Vseživljenjsko učenje, seznanjene tudi z njegovimi podprogrami mednarodnega sodelovanja

za osnovne šole, kot je program Comenius, teh šol je večina (88%). Nasprotno pa nekatere

šole (12%) niso seznanjene z možnostmi mednarodnega sodelovanja za osnovne šole.

8.4.2. Vir obveščanja o možnostih mednarodnega sodelovanja

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%50%

Spletne strani Druga šola,poslovnipartnerji,prijatelji.

Strokovnasrečana,

konference,izobraževanja,

seminarji.

CMEPIUS Nobeden Drugo

viri informacij

od

go

vori

v p

roce

ntih

Slika 8.3: Vir začetnih informacij o možnostih mednarodnega sodelovanja med osnovnimi šolami.

63

Odgovori prikazani v sliki 8.3. kažejo začetne vire informacij s pomočjo katerih so bile

slovenske šole (vzorec 1) obveščene o možnostih mednarodnih sodelovanj. Rezultati tega

vprašanja nam podajajo sliko, kje so slovenske osnovne šole prišle do prvih informacij o

možnostih mednarodnega sodelovanja. Večina šol (44%) je to informacijo prejelo na

strokovnih srečanjih, konferencah, izobraževanjih ali seminarjih, ki so med drugim tudi

namenjeni širjenju takšnih informacij. Drugi vir, ki predstavlja kar 23%, so druge šole,

poslovni partnerji ali prijatelji. Skratka, gre tukaj za ustno predajo informacij. 16% delež šol

pa je prvič prišlo v stik z informacijami o možnostih mednarodnega sodelovanja med

osnovnimi šolami na spletu. Dokaj malo (15%) šol je o možnostih mednarodnega sodelovanja

obvestila nacionalna agencija CMEPIUS. Na žalost pa 2% šol še vedno ni prišlo v stik z

informacijami o možnostih mednarodnega sodelovanja med osnovnimi šolami.

8.4.3. Sodelovanje šol v mednarodnih projektih

Šola še ni sodelovala

46%

Šola je že sodelovala

54%Šola je že sodelovala

Šola še ni sodelovala

Slika 8.4: Sodelovanje šol v mednarodnih projektih

Več kot polovica (54%) anketiranih slovenskih osnovnih šol (vzorec 1) je že ali pa ravno

sedaj izvaja katerega od programov mednarodnega sodelovanja med osnovnimi šolami.

Večina programov, ki so jih anketirane šole že izvedle, so programi Comenius partnerstva

(57%), sledijo programi eTwinning (21%) in ostali, kot so Talkschool, MOST, Teaching in

multilinual areas, Mednarodne izmenjave učencev…

64

8.4.4. Pripravljenost izvajanja mednarodnih projektov v prihodnosti

Šola ima namen izvesti

96%

Šola nima namena izvesti

4%

Šola ima namen izvesti

Šola nima namenaizvesti

Graf 8.5. Namen izvedbe mednarodnega sodelovanja v bližnji prihodnosti (do leta 2011)

Zelo vzpodbudni so odgovori prikazani v sliki 8.5., kjer kar 96% anketiranih šol (vzorec 1)

odgovarja, da imajo v bližnji prihodnosti, t.j. do leta 2011, namen izvesti katerega od

mednarodnih programov. Zelo majhen delež, samo 4% anketiranih šol, nima namena v bližnji

prihodnosti izvajati nobenih mednarodnih projektov.

8.4.5. Razlogi za izvedbo oz. ne izvedbo mednarodnega sodelovanja

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

Pridobi se naimenu šole

Krepi sesamozavest in

motivacijaučiteljev

Pridobi sefinančna pomoč

Omogočanjespoznavanje

evropskih kulturin dežel

Preveč sedodatno

obremenjujeučitelje

Premaloinformacij

Prenizkasredstva

sofinanciranja

Takšni projektiso zguba časa

Drugo

razlogi

od

go

vori

v p

roce

nti

h

Slika 8.6. Razlogi za izvedbo oz. ne izvedbo mednarodnega sodelovanja

65

Pri tem vprašanju nameravam med anketiranimi šolami (vzorec 1) ugotoviti odnos šol do

mednarodnega sodelovanja. Zanima me, zakaj se nagibajo k izvedbi mednarodnih projektov,

kaj pozitivnega jim le-ti prinašajo in kaj je negativnega pri takšnih projektih. Med odgovori

grafično prikazanimi v sliki 8.6. je zaslediti, da prevladujejo pozitivni in izvedbi naklonjeni

odgovori. Anketirane šole favorizirajo odgovor, da se s takšnimi projekti posameznikom

omogoča spoznavanje evropskih kultur in dežel: takšnih odgovorov je bilo 29% , sledi

odgovor, da takšni projekti krepijo samozavest in motivacijo učiteljev (28%). Anketirane šole

v dobri meri menijo, da šola s takšnimi projekti pridobi na dobrem glasu in imenu: takšnih

odgovorov je bilo 20%. 10% odgovorov anketiranih šol pravi, da se s takšnimi projekti lahko

pridobi vedno potrebna finančna pomoč. 5% odgovorov opominja, da je finančna pomoč za

izvedbo takšnih projektov prenizka. 4% odgovorov pa zatrjuje, da se s takšnimi projekti

preveč obremenjuje že dovolj obremenjene učitelje. Nekaj odgovorov, kar predstavlja 1%

vseh odgovorov, pravi, da je o mednarodnih projektih na voljo premalo informacij. Ostali

odgovori, kot takšni projekti so sodoben način strokovnega izpopolnjevanja, ali takšni projekti

so motivacija za učence pri učenju tujega jezika…pa so predstavljali 2% odgovorov.

66

8.4.6. Velikost šol ki so v letu 2007 zaključile program Comenius šolska partnerstva

0

1

2

3

4

5

6

7

8ve

lika

(nad

1000

učen

cev)

večja

(od

700

do10

00uč

ence

v)

sred

nja

(od

400

do 7

00uč

ence

v)

man

jša

(od

200

do 4

00uč

ence

v)

maj

hna

(do

200

učen

cev)

velikost šol

štev

ilo

šo

l

Slika 8.7. Velikosti šol ki so zaključile Comenius šolska partnerstva v letu 2007

Z raziskovanjem v letu 2007 zaključenih programov Comenius šolska partnerstva slovenskih

srednjih in osnovnih šol (vzorec 2) želim izvedeti velikosti tistih šol, ki izvajajo omenjeni

program. Rezultati prikazani v sliki 8.7. prikazujejo, da tako velike kot majhne slovenske

osnovne in srednje šole izvajajo programe mednarodnega sodelovanja, v tem primeru

program Comenius šolska partnerstva. Rezultati potrjujejo, da pri sodelovanju v mednarodnih

projektih ni omejitev, kar zadeva velikost šole. Program Comenius šolska partnerstva je

izvedlo in v letu 2007 zaključilo 5 velikih šol (nad 1000 učencev), kar predstavlja 21% vzorca

2. Največ, 7 šol, je bilo večjih, (od 700 do 1000 učencev) te predstavljajo 29% vzorca 2.

Srednjih (od 400 do 700 učencev) in manjših (od 200 do 400 učencev) je bilo udeleženih

vsake po 5 šol. Med šolami, ki so izvedle in zaključile Comenius šolska partnerstva v letu

2007, pa sta bili tudi dve majhni šoli (do 200 učencev).

67

8.4.7. Okolje in regije šol ki so v letu 2007 zaključile program Comenius šolska partnerstva

mesto71%

predmestje8%podeželje

21%

Graf 8.8. Okolje šol ki so zaključile Comenius šolska partnerstva v letu 2007

Rezultati prikazani v sliki 8.8. prikazujejo, da je večina šol, ki so v letu 2007 zaključile

Comenius šolska partnerstva, (vzorec 2) mestnih šol (71%) oz. šol, ki delujejo v centrih večjih

slovenskih mest in imajo pretežno mestno populacijo dijakov. 21% šol izvira iz podeželskega

okolja, 8 % pa je takih, ki so lokacijsko umeščene v predmestje večjih slovenskih mest.

0123456789

Pomur

ska r

egija

Podra

vska

regij

a

Koroš

ka re

gija

Savinj

ska r

egija

Zasav

ska r

egija

Spodn

jepos

avsk

a re

...

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Osred

njeslo

vens

ka r.

..

Goren

jska r

egija

Notran

jsko -

kraš

ka ...

Gorišk

a re

gija

Obalno

- kra

ška r

egija

regija

št.š

ol

Slika 8.9. Regije šol ki so zaključile Comenius šolska partnerstva v letu 2007

68

Z raziskovanjem šol, ki so v letu 2007 zaključile Comenius šolska partnerstva, med drugim

dobimo pregled zastopanost teh šol po regijah. Z rezultati, prikazanimi v sliki 8.9., je lepo

razvidno, da večina šol (kar 33 %) prihaja iz Osrednjeslovenske regije, sledijo jim šole iz

Podravske regije - teh je 25%. 13% šol prihaja iz Savinjske regije. Četrto mesto z 8% si delijo

Spodnjeposavska, Gorenjska in Goriška regija. Na žalost sem ugotovil, da regije niso

enakopravno zastopane, kajti regije kot so Pomurska, Koroška, Zasavska, JV Slovenija in

Notranjsko-kraška nimajo zastopanih nobenih šol v vzorcu 2.

8.4.8. Pojavljanje predmetov v Comenius šolskih partnerstvih zaključenih v letu 2007

Pri preučevanju v letu 2007 zaključenih programov Comenius šolska partnerstva (vzorec 2) je

eden pomembnejših ciljev raziskati, kakšne projektne teme se najbolj pogosto pojavljajo v

omenjenih programih. Zanima me predvsem, ali so to teme, ki obravnavajo bolj družboslovne

probleme in se njihova vsebina obravnava pri družboslovnih predmetih, kot so: jeziki,

zgodovina, umetnostna vzgoja, geografija, glasbena vzgoja, zdravstvena vzgoja, športna

vzgoja, sociologija, etika in religija, ekonomija. Ali so to teme bolj naravoslovnega značaja in

se obravnavajo pri naravoslovnih predmetih, kot so: matematika, fizika, kemija, biologija,

ekologija, tehnični predmeti.

Med projektom, ki je na posamezni šoli trajal tri leta, je bilo možno temo projekta obravnavati

pri mnogih predmetih. Možno je bilo tudi, da se je predmet, ki je obravnaval temo projekta,

pojavil le eno leto, nekateri premeti pa so bili pri obravnavi teme aktivni vsa tri leta. Nekatere

šole so projektno temo vključile v učni načrt številnih predmetov. Zajele so tudi do 15

predmetov, druge šole pa so zajele spet manj predmetov, nekatere le 3 predmete. V sliki 8.10.

so prikazani predmeti, pri katerih se je aktivno obravnavala tema mednarodnega projekta.

Rezultati so prikazani na takšen način, da lahko razberemo predmete ki so najpogosteje

vključevali temo mednarodnega projekta v svoj učni načrt in premete ki so se najmanj

pogosto pojavljali pri obravnavi teme mednarodnih projektov Comenius šolska partnerstva,

zaključenih v letu 2007.

69

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

mat

emat

ikafiz

ika

ekon

omija in

pod

jetni

štvo

pokli

cni p

redm

eti

etika

in re

ligija

kem

ija

socio

logij

a

biolo

gija

špor

tna

vzgo

ja

zdra

vstve

na vz

goja

glasb

ena

vzgo

ja

ekolo

gija/

okolj

ska

vzgo

ja

geog

rafija

umet

nost

na vz

goja

mat

erni je

zik

nove

tehn

ologije

zgod

ovina

tuj je

zik

predmet

po

javl

jan

je p

red

met

a v

pro

gra

mih

Slika 8.10. Pojavljanje predmetov v programih Comenius šolska partnerstva, zaključenih v letu 2007

Iz rezultatov, prikazanih v sliki 8.10. je razvidno, da so predmeti, ki so se najpogosteje

pojavljali v mednarodnih programih in so najpogosteje obravnavali projektno temo v svojem

učnem načrtu, pretežno družboslovne smeri.

Posledično lahko sklepamo, da so bile teme Comenius šolskih partnerstev, zaključenih v letu

2007, pretežno družboslovne narave.

70

8.5 Rezultati raziskave Cilj raziskave je bilo pridobiti informacije o odnosih slovenskih osnovnih šol do mednarodnih

projektov. Med raziskavo se je pokazalo, da šole in njihovi uslužbenci le niso tako odzivni,

kot bi pričakovali, kajti od 100 poslanih vprašalnikov na slovenske osnovne šole sem pridobil

odgovore oz. povratne informacije le od 42 šol. Navsezadnje pa lahko iz dobljenih rezultatov

vseeno povzamemo določene zaključke, ki odražajo stanje in stališča slovenskih osnovnih šol

do mednarodnega sodelovanja.

Postavljeno hipotezo, ki pravi, da velik delež osnovnih šol ni seznanjen o možnostih

mednarodnih sodelovanj lahko ovržemo, kajti raziskava je pokazala, da temu ni tako.

Rezultati kažejo obratno sliko, ki potrjuje, da je velika večina slovenskih osnovnih šol (88%)

dobro seznanjena o možnostih mednarodnega sodelovanja in med njimi tudi o možnostih

programa Comenius, ki je namenjen predvsem osnovnim šolam. Na tem mestu je potrebno

izpostaviti, kako pomembna so strokovna srečanja, konference, izobraževanja, seminarji ter

sodelovanje in udejstvovanje šol na takšnih dogodkih. Po rezultatih raziskave večina

informacij o mednarodnih sodelovanjih izvira prav iz omenjenih srečanj. Presenetljivo visoki

so apetiti šol po izvedbi ali ponovitvi izvedbe mednarodnih sodelovanj v bližnji prihodnosti,

kajti celo 96% šol ima namen izvesti enega od mednarodnih programov do leta 2011. To

pomeni, da bo konkurenca na mednarodnih razpisih za pridobitev sredstev sofinanciranja

vsako leto večja, prav tako pa bodo posledično kakovostnejši tudi programi. Večinoma so

razlogi za izvedbo mednarodnih programov želja po spoznavanju evropskih kultur in dežel,

hkrati pa se ob uspešnem izvajanju in zaključku programov krepi samozavest in motivacija

učiteljev, ki sodelujejo pri projektu.

Iz raziskave je razvidno, da velikost šole ni tako pomembna pri udeležbi izvajanja

mednarodnega sodelovanja, saj so glede na rezultate, prisotne tako velike kot majhne šole.

Malenkost več je večjih šol (700-1000 učencev), ki pretežno izhajajo iz mestnega okolja.

Različno pa so zastopane slovenske regije, iz katerih prihajajo šole, ki so v letu 2007

zaključile Comenius šolska partnerstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je zastopanih le 7 od 11-

ih regij. Seveda, kot pri marsikateri drugi stvari, vodita regiji z največjima slovenskima

mestoma. V Pomurski, Koroški, Zasavski, Jugovzhodni in Notranjsko kraški regiji pa ni

predstavnic. Naj bodo rezultati te raziskave v opomin oziroma v napotek pri organiziranju

konferenc, izobraževanj in seminarjev na to temo, kajti s takšnimi srečanji in izvedbo le-teh v

omenjenih regijah, bi lahko izboljšali to, ne najboljšo situacijo.

71

Nič še nismo rekli o vsebini izvedenih projektov, to je o temah, o katerih učenci med

projektom nabirajo znanje. Cilj raziskave je bil potrditi zastavljeno hipotezo, ki pravi, da

večina programov temelji na temah družboslovne smeri ter skozi izvajanje programa le-tega

vkomponira predvsem v družboslovne predmete. Rezultati kažejo, da lahko mirno sprejmemo

postavljeno hipotezo. Lahko bi bilo tudi drugače, zastopanost naravoslovnih vsebin bi bila

lahko večja ali vsaj enaka zastopanosti družboslovnih vsebin. To bi lahko dosegli z dodatnimi

točkami pri ocenjevanju programov z naravoslovni vsebinami, lahko bi ob svetovanju pri

izbiri teme programov svetovali tudi kaj v naravoslovni smeri, možno bi bilo tudi pri

izobraževanju bodočih učiteljev uvesti seminarska dela z nalegajočo vsebino. Posamezne

izjeme – programi, ki bazirajo na naravoslovnih vsebinah, pa vendarle obstajajo, opozarjajo

nase in potrjujejo, da se tudi na takšnih temah da izvesti uspešen projekt.

72

9. Zaključek

V današnjem času globalizacije in širitve Evropske unije se v šolstvu odvijajo korenite

spremembe. Učencem, dijakom in študentom se ponuja veliko več, kot se jim je v preteklosti.

Med ponujenimi dodatnimi aktivnostmi med šolanjem se vse bolj pogosto pojavlja možnost

sodelovanja v mednarodnih sodelovanjih in izmenjavah.

Diplomska naloga prikazuje razvoj in pregled mednarodnih projektov katere sofinancira

Evropska unija. Pregled zajema same začetke, ko so bili mednarodni projekti v šolstvu nekaj

novega in eksotičnega, in nas pelje vse do današnjega časa globalne povezanosti, ko so takšni

projekti nekaj povsem vsakdanjega.

Ugotovljeno je, da mednarodno sodelovanje in izmenjave danes niso redkost tudi na področju

osnovnošolskega izobraževalnega procesa. Program Comenius je eden od mednarodnih

programov, ki je namenjen prav tej stopnji izobraževanja in je v diplomski nalogi tudi

podrobneje predstavljen.

Z namenom vzpodbuditi učitelje in jim predvsem olajšati priprave in izvedbo mednarodnega

projekta v osnovni šoli, so v diplomski nalogi predstavljeni napotki in nasveti, kako se lotiti

programa Comenius šolska partnerstva od priprave do zaključka.

Uspešno je bila opravljena analiza stanja mednarodnega sodelovanja v slovenskem osnovnem

šolstvu. Z vprašalnikom pridobljene informacije nam podajajo jasnejšo sliko o odnosu

slovenskih osnovnih šol do mednarodnega sodelovanja. Iz izsledkov raziskovanja arhiva že

izvedenih mednarodnih projektov, pa izvemo več o tematikah, ki se pretežno pojavljajo v

mednarodnih projektih ter pri katerih osnovnošolskih predmetih je najpogosteje obravnavana

tema projekta.

Ugotovljeno je, da v Sloveniji potekajo mednarodni projekti, vendar bazirajo predvsem na

družboslovno-etnoloških vsebinah.

V sled rezultatom raziskave in s ciljem vzpodbuditi projekte, ki slonijo na tehnično-

naravoslovnih vsebinah, so v diplomski nalogi opisani primeri dobre prakse, od njih pa je

eden opisan nekoliko poglobljeno.

Ob zaključku naloge bi rad podal svoje mnenje, da s takšnim načinom izobraževanja učencem

ponujamo mnogo več kot v tradicionalnem pouku, hkrati pa so motivirani tudi učitelji. Zato se

mi zdi prav, da bi bil takšen način dela lahko bolj ovrednoten in učitelji, ki izvajajo omenjene

programe, bi lahko bili poleg samozadovoljstva tudi nagrajeni. Dobil pa sem tudi občutek, da

73

so mednarodni projekti obsežni delovni zalogaji, terjajo mnogo več učiteljevega časa kot

tradicionalni pouk, vendar prinašajo dobre rezultate, ogromno izkušenj, mednarodna

prijateljstva in osebno zadovoljstvo.

Bodite pogumni, lotite se in izvedite mednarodni projekt.

74

10. Viri in literatura

[1] Širok M., Mobilnost in možnosti za mlade, CMEPIUS, Ljubljana, 2005

[2] Modrijan H., Mednarodna izmenjava študentov: Sociološka analiza motivacije

udeležencev, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede,

Ljubljana, 2006

[3] Atkinson D.,Teaching in the multicultural classroom at University: the Temcu

Project, Atrio, Granada, 2006

[4] Kaj je bolonjski proces, http://www.uni-lj.si/bolonjski_proces/kaj_je_bolonjski_

proces.aspx (z dne 20.8.2009)

[5] Informativni povzetki dejavnosti Evropske unije. Izobraževanje, usposabljanje,

mladina, http://europa.eu/pol/educ/overview_sl.htm (z dne 20.8.2009)

[6] Deklaracija visokošolskih in raziskovalnih partnerjev,

http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/sporocila_za_javnost/Deklaracija_

25_5_2007.pdf , (z dne 23.8.2009)

[7] Evropske smernice pri vodenju visokošolskih institucij, http://www.fm-

kp.si/zalozba/ISBN/961-6268-83-x/151-160.pdf (z dne 23.8.2009)

[8] Evropski visokošolski prostor, Skupna deklaracija evropskih ministrov za

izobraževanje, zbranih v Bologni 19. junija 1999,

http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/dokumenti_visokosols

tvo/Bolonjski_proces/Bolonjska_deklaracija_slo.pdf , (z dne 23.8.2009)

[9] Prevod Maastrichske pogodbe – http://europa.eu.int/eur-

lex/lex/en/treaties/dat/12002E/htm/C_2002325EN.003301.html#anArt150 , (z dne

11.5.2009)

75

[10] Od Rima preko Maastrichta do Kopenhagna in naprej,

http://evropa.gov.si/izobrazevanje/rim-maastricht-kopen.pdf (z dne 10.5.2009)

[11] THE BOLOGNA PROCESS. Towards the European Higher Education Area,

http://europa.eu.int/comm/education/policies/educ/bologna/bologna_en.html (z dne

10.5.2009)

[12] Kaj je bolonjski proces, http://www.mvzt.gov.si/index.php?id=455#496,

(z dne 28.8.2009)

[13] Lizbonska strategija, http://www.evropa.gov.si/si/lizbonska-strategija/ ,

(z dne 28.8.2009)

[14] Socrates. Gateway to education,

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/socrates/brochnew_en.pdf, (z dne

28.8.2009)

[15] CMEPIUS, Leonardo da Vinci, http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx, (z dne

28.8.2009)

[16] Movit, Mladi v akciji, http://www.mva.si/mladi-v-akciji/info-o-programu/, (z dne

28.8.2009)

[17] European commission, Education & training, Tempus,

http://ec.europa.eu/education/external-relation-programmes/doc70_en.htm , (z dne

28.8.2009)

[18] Wikipedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/ELearning, (z dne 28.8.2009)

[19] Gateway to education. European commission,

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/socrates/brochnew_en.pdf (z dne

28.8.2009)

76

[20] Evropska komisija, Comenius šolsko izobraževanje, Mobilnost ustvarja

priložnosti, Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, Luxembourg, 2008

[21] Lenc A., Comenus v šoli, CMEPIUS, Ljubljana 2006

[22] Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja,

http://www.cmepius.si , (z dne 1.9.2009)

[23] CMEPIUS, Program Vseživljenjsko učenje – sektorski program COMENIUS,

CMEPIUS, Ljubljana 2008

[24] Comenius: Europe in the classroom. EUROPA Education and training,

http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-programme/doc84_en.htm (z dne

1.9.2009)

[25] CMEPIUS, Informativni dnevi programa Vseživljenjsko učenje – Comenius,

19.11.2008, Center Evropa, Ljubljana

[26] CMEPIUS, Nacionalna pravila za prijavitelje – Program vseživljenjsko učenje 2009,

http://www.cmepius.si/razpisi/llp09.aspx, (z dne 9.8.2009)

[27] Project Comenius, Evrofolk, http://www2.arnes.si/%7Eospivka/Eurofolk/uvodna.htm,

(z dne 1.9.2009)

[28] Matematika v našem življenju – opis programa, http://www.osnovna-sola-

idrija.si/index.php?id=47 , (z dne 1.9.2009)

[29] CMEPIUS, arhiv prijavnic in poročil zaključenih programov Comenius šolska

partnerstva

[30] European Commission, Comenius School Partnerships – Handbook for schools,

Office for Official Publications of the European Communities, Luxemburg 2008

77

[31] Rihtaršič A., Mednarodno sodelovanje šol za učence s posebnimi potrebami.

Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2005

[32] Seznam osnovnih šol,

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/seznam_

os_v_sloveniji/, (z dne 1.5.2009)

[33] The impact of Comenius School Partnerships on participating schools,

http://ec.europa.eu/education/pdf/doc204_en.pdf (z dne 11.5.2008)

78

11. Priloge Anketni vprašalnik

Vprašalnik za slovenske osnovne šole

1. Ali ste seznanjeni o Evropskem programu Vseživljenjsko učenje, ki ga v Sloveniji koordinira CMEPIUS? (http://www.cmepius.si/ )(prosim označite en odgovor) DA NE 2. Ali ste seznanjeni o možnostih mednarodnega sodelovanja med osnovnimi šolami kot je na primer program Comenius? (prosim označite en odgovor) DA NE 3. Kako ste prejeli začetne informacije o možnostih za mednarodno sodelovanje med osnovnimi šolami? (prosim označite najpomembnejši-e odgovor-e)

a) Pridobili smo jih preko spletnih strani. b) O tem nas je obvestila druga šola, poslovni partnerji, prijatelji. c) O tem smo bili obveščeni na strokovnih srečanjih, konferencah, izobraževanjih,

seminarjih. d) O tem nas je obvestil Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in

usposabljanja (CMEPIUS). e) O tem nismo informirani f) Drugo________________________________________________________________

4. Ste na šoli že izvedli ali izvajate katerega od programov mednarodno sodelovanje? (prosim označite en odgovor in pod njim eno od pojasnil) DA Napišite prosim, kateri program?________________________

NE • in ga tudi v prihodnje ne nameravamo, • ampak ga predvidevamo v bližnji, prihodnosti (do leta 2011), • bili smo zavrnjeni na razpisu.

79

5. Ali imate v bližnji prihodnosti (do leta 2011) namen izvesti katerega od programov mednarodnega sodelovanja? DA NE 6. Prosim označite po vašem mnenju najpomembnejše razloge za izvedbo oz. ne izvedbo mednarodnih sodelovanj. (možnih je več odgovorov) • S takšnimi projekti šola pridobi na dobrem imenu in glasu. • S takšni projekti se krepi samozavest in motivacija učiteljev. • S takšnimi projekti se pridobi zelo dobrodošlo finančno pomoč. • Z mobilnostjo se omogoči posameznikom spoznavanje evropskih kultur in dežel. • S takšnimi projekti se preveč dodatno obremenjuje učitelje. • Pri takšnih projektih je vedno problem, ker je na voljo premalo informacij. • Sredstva sofinanciranja takšnih projektov so prenizka. • Izvajanje takšnih projektov je izguba časa. • Drugo_____________________________________________________________________ Šola:___________________________________

Število učencev na šoli:____________________

mednarodne izmenjave v osnovni šoli...the beginning of the thesis covers the history, development...

Documents