manjŠin na - slovenci.hrslovenci.hr/uploads/odmev/odmev31.pdf · oj in de t tie to , ej zik , k u...

GLASILOKULTURNO

PROSVETNEGADRUŠTVA

SLOVENSKI DOMAPRIL 2007ŠTEVILKA 31

ISSN 1331 - 548xNO

VI

ODM

EV

2Slovenski dom, naš drugi dom

NO VI ŠTE VIL KI NA POT Ali smo Slo ven ci na Hr vaškem lah ko za do volj ni s

svo jim po ložajem na Hr vaškem? Od go vor je brez dvo ma pri tr di len. Mor da bi kdo re kel, da mu v živ lje nju ni vse lej z rožica mi pos tla no, da si želi, da bi mu bi lo bo lje, da se mu ne bi bi lo tre ba uba da ti z vsak da nji mi pro ble mi. Se ve da, to je pač uso da sle her ni ka in hr vaški držav lja ni slo ven ske na rod nos ti si uso do v do brem in sla bem de li mo z vse mi pre bi val ci Hr vaške. A tu se ne sprašuje mo o splošnih gos po dar skih, fi nančnih, po li-tičnih in družbe nih gi ba njih v državi. Sprašuje mo se o po ložaju slo ven ske manjšine. In tu je od go vor ja sen: nad svo jim po ložajem se ne mo re mo pri toževa ti. Svo bod no iz ražamo svo jo na rod nos tno pri pad nost, oh ra nja mo svo-jo in de ti te to, je zik, kul tu ro. Svo bod no de lu je mo v druš-tvih, ki – če ne ko li ko pre ti ra va mo – ras te jo kot go be po dežju. Od Du brov ni ka do Osi je ka. Po go je za de lo va nje nam za go tav lja ta obe državi, Hr vaška in Slo ve ni ja, ter lo kal ne oblas ti. Po for mal ni pla ti nas ščiti us tav ni za kon o pra vi cah na rod nos tnih manjšin. Kaj pak se z gren ko bo spo mi nja mo iz bri sa Slo ven cev iz hr vaške us ta ve, a res ni-ci na lju bo je tre ba po ve da ti, da s tem naše pra vi ce ni so bi le okr nje ne. In še: prek vo li tev pred stav ni kov in čla nov sve tov na cio nal nih manjšin lah ko so de lu je mo v lo kal ni sa mou pra vi. Na držav ni rav ni nis mo pov sem za do volj ni s skup nim zas top stvom v Sa bo ru, kjer naše in te re se v tem man da tu zas to pa pos la nec bošnjaške na rod nos ti. In če se oz re mo še pro ti ma tični do mo vi ni: do se da nja vses tran ska pod po ra se je še utr di la s spre je tjem za ko na o Slo ven ci, ki živi jo zu naj me ja Slo ve ni je. Pa ven dar v nas tli tu di ne za do volj stvo. Ne go to vost. In ne neh na stis ka za ra di iz me nja ve vročih be sed med država ma. Pro tes tne no te, nes po ra zu mi, med se boj no ob toževa nje... Tes no nam je pri sr cu, ko be re mo bom bas tične časo pis ne nas lo ve ali pa slišimo za an ke to na ne ki in ter ne ti stra ni, kjer so Hr va ti Slo ven ce iz bra li za sko raj naj bolj ne pri lju-blje ne so se de. Naši pred stav ni ki v sti kih s hr vaški mi in slo ven ski mi vo di te lji pou dar ja jo, da smo pri prav lje ni po svo jih močeh pris pe va ti k ure ja nju od pr tih vprašanj, a kaj več od te ga ne mo re mo. Vi so ka po li ti ka ni v naših ro kah. Jo pa občuti mo. In mor da bi si za ko nec te ga raz-mišlja nja lah ko spo so di li be se de, ki jih je de cem bra za nek za grebški časo pis iz re kel eden od pre bi val cev Ra da-to vićev, va si ce tik ob hr vaško- slo ven ski me ji. Nas lo vil jih je na hr vaške oblas ti, mi pa jih pošilja-mo tu di slo ven skim: “Gos pod je, mi se ne bo mo z ni ko mer kre ga li, vi mo ra te rešiti ta pro blem, ki se lo mi na naših hrb tih, hrb tih ma lih lju di.” (I.T.)

Naslovnica: Josip Rijavec

HR VAŠKI PRED SED NIK V SLO VEN SKEM DO MU

Slo ven ski dom in Koor di na ci ja hr vaških društev pri ja telj-stva so de lu je ta že več kot 13 let . Sta tis ti ka, ki jo vo di

pred sed nik Koor di na ci je An dri ja Ka ra fi li po vić, kaže, da je bi lo v Slo ven skem do mu dos lej 72 pre da vanj in srečanj z ve le-pos la ni ki na Hr vaškem, med nji mi z ame riškim, rus kim, polj-skim, špan skim, ki taj skim, ukra jin skim, in djis kim,nor veškim, ita li jan skim, av strij skim, ja pon skim. Pre da va nja ve le pos la ni-kov so le pa pri ložnost za spoz na va nje ne ke države in na ro da, ena ko ve lja tu di za družab na srečanja po pre da va njih, ko se v sproščenem oz račju po go var ja jo obis ko val ci iz po li tične ga, kul-tur ne ga, gos po dar ske ga in jav ne ga živ lje nja Hr vaške.

Na ju bi lej ni, 750. tri bu ni je pre da val pred sed nik Re pu-bli ke Hr vaške Stje pan Me sić. V Slo ven skem do mu smo gos ta pričaka li z ve se ljem, a tu di z ne kaj skrb mi, ali bo vse po te ka lo brez hib no, čeprav smo pri pra vam in “druženju” z var nos tni mi služba mi pos ve ti li kar ne kaj časa. Pred sed nik Stje pa na Me sića so v pre pol ni dvo ra ni Prešeren Slo ven ske ga dom pričaka li šte vil ni ugled ni gos ti, med ka te ri mi je bi lo kar 12 ve le pos la ni kov.

Po krat kem poz dra vu Dar ka Šon ca je be se do prev zel An dri ja Ka ra fi li po vić, ki se je zah va lil vsem, ki so pris pe va li k ve ličas tne mu šte vi lu srečanj pre da vanj. Naj bolj zas lužni so pre je li pis no zah va lo, med nji mi tu di Slo ven ski dom.

Pred sed nik Me sić je v pre da va nju spre go vo ril o vsto pa nju Hr vaške v Ev rop sko uni jo in Na to ter od no sih s so sed nji mi država mi. Pou da ril je, da je do bro so sed ske od no se mo goče gra di ti sa mo v to le rant nem vzdušju in ob med se boj nem ra zu-me va nju. Hr vaška država se mo ra pri tem bo lje or ga ni zi ra ti in še bolj iz ko ris ti ti vse svo je zmo glji vos ti.

Po pre da va ju je Dar ko Šonc hr vaške mu pred sed ni ku Me siću v spo min na obisk po da ril sli ko, in si cer nje go vo ka ri-ka tu ro av to ri ce Da ri je Lob ni kar Lo vak, čla ni ce slo ven ske ga do ma, ki zdaj živi in us tvar ja v Lju blja ni. Pred sed nik se je zah va lil in de jal, da si je na ka ri ka tu ri ze lo po do ben, le da ima v res ni ci manj las.

Pred sed nik Me sić je tu di raz re zal svečano tor to, naz dra-vil Koor di na ci ji hr vaških društev pri ja telj stva in Slo ven skem do mu ter ji ma zaželel še ve li ko let us pešne ga so de lo va nja.

D.R.

GLASILOKULTURNO

PROSVETNEGADRUŠTVA

SLOVENSKI DOMAPRIL 2007ŠTEVILKA 31

ISSN 1331 - 548xNO

VI

ODM

EV


DE SE TI ROJ STNI DAN NO VE GA OD ME VA

Kakšen ju bi lej! 30 šte vilk v 10 le tih!” je v uvod ni be se di

na pi sa la ena od us ta no vi te ljic re vi je No vi od mev Ilin ka To do rov ski. V teh be se dah bra lec začuti po nos, ve se lje in ener gi jo, ki je bi la vložena v te ga de se tlet ni ka. Če bi v ro ke vze li vseh 30 šte vilk, bi bi li go to vo pre se nečeni nad bo gat stvom, ki se skri va na stra neh No ve ga od me va.

No vi od mev ni le re vi ja za za grebške Slo ven ce, ni le os red nji časo pis za Slo ven ce na Hr vaškem, je sim bol in priča ti sočlet ne zgod-be o sožitju Hr va tov in Slo ven cev. Takšen časo pis je glas vseh tis tih, ki z lju bez ni jo pris pe va jo za obe državi, ne gle de na gro be iz ja ve, ki jih včasih slišimo v me di jih.

No vi od mev je v 30 šte vil kah pra-vi za klad zna nja, društve nih do god-kov, oseb, srečanj, ki so zaz na mo va li ta ko hr vaško kot slo ven sko družbo, kul tu ro, zna nost, šport, gos po dar-stvo... Je ze lo po mem ben vir in for-ma cij za ra zis ko va nje slo ven stva na Hr vaškem.

Ju bi lej no 30. šte vil ko smo pričaka-li na ve li ki pros la vi 20. de cem bra la ni v Slo ven skem do mu.

De se ti roj stni dan No ve ga od me-va ni bil edi ni raz log za po nos in ve se lje. Praz no val je tu di Svet slo-ven ske na cio nal ne manjšine Mes ta Za gre ba. Pros la vo dne va Sve ta je

po pes tri la raz sta va Hr vaška in slo-ven ska kul tu ra v sti ku. Glav ni vir in for ma cij za raz sta vo je bil prav No vi od mev, s pris pev ki s pod ročja li kov ne, glas be ne, gle da liške in fil-mske umet nos ti, zna nos ti, špor ta, gos po dar stva in et no lo gi je. Glav ni na men pro jek ta je bil iz pos ta vi ti šte vil ne stične točke obeh kul tur in to bo gas tvo pri bližati širši pu bli-ki. Pro jekt je iz pe lja la prav s tem na me nom us ta nov lje na ra zis ko val na sku pi na mla dih hr vaških in slo ven-skih stro kov nja kov, ki želi jo s svo jim zna njem in lju bez ni jo do obeh kul tur pris pe va ti k traj nem ra zis ko va nju slo-ven stva na Hr vaškem. V ra zis ko val-ni sku pi ni so de lu je jo: Je le na Ri bičić za pod ročje umet nos tne zgo do vi ne in et no lo gi je, Daša Ćaćić za pod ročje zgo do vi ne, Iva na Ki se gi za pod ročje ling vis ti ke, Be ti Ba lažič za pod ročje po li to lo gi je in so cio lo gi je ter Ma tea Ho tu jac kot koor di na to ri ca pro jek ta. Stro kov na sve to val ka pro jek ta je bi la Ve ra Kržišnik Bu kić.

Naša sku pi na že pri prav lja nov pro jekt, več o njem pa v nas led njih šte vil kah No ve ga od me va.

Ma tea Ho tu jac

V pro gra mu je nas to pil Mešani pev ski zbor Slo ven ske ga do ma pod vod stvom Fran ca Ke ne ja. O raz sta vi Hr vaška in slo ven ska kul tu ra v sti ku je spre go vo ri la Ma tea Ho tu jac. Pred sed nik Slo ven ske ga do ma Dar ko Šonc se je po se bej zah va lil vsem čla nom ured ništva No ve ga od me va, ki za gla-si lo pišejo že od pr ve šte vil ke. To so Sil vin Jer man, Mi ra Ba hun, Po lo na Ju ri nić, Ivi ca Ku nej, Cvet ka Mat ko, Franc Strašek in Ilin ka To do rov ski, ki so v spo min na slo ves ni do go dek pre je li le pa da ri la. Slo ves nos ti so se ude ležili tu di šte vil ni gos ti, med nji mi pred stav ni ki Koor di na ci je Sve tov na cio nal nih manjšin Mes ta Za gre ba, Ura da Re pu bli ke Slo ve ni je za Slo-ven ce v za mej stvu in po sve tu ter slo ven ske ga ve le pos la ništva v Za gre bu.

KUL TUR NA US TVAR JAL NOST NA CIO NAL NIH MANJŠIN NA HR VAŠKEM

V Kon cer tni dvo ra ni Va tros lav Li sin-ski v Za gre bu je bi la 5. no vem bra

pod po kro vi telj stvom vla de tra di cio nal na pred sta vi tev kul tur ne us tvar ja nos ti na cio-nal nih manjšin v Re pu bli ki Hr vaški. Za pri pra vo srečanja, že de ve te ga za po red, so bi li le tos za dolženi pred sed nik Sve ta na cio nal nih manjšin Re pu bli ke Hr vaške Alek san dar Tol nauer, pro gram ski od bor pa so ses tav lja li stro kov ni so de lav ci Sa do Tu zo vić, Ne da Wies ler; dr. Nai la Ce ri-bašić in Joško Ćale ta.

Nav zoče je poz dra vil Alek san dar Tol-nauer, slav nos tna go vor ni ca pa je bi la pod-pred sed ni ca vla de in mi nis tri ca za druži-no, bra ni te lje in med ge ne ra cij sko so li dar-nost Jad ran ka Ko sor. Pou da ri la je, da je v in te re su hr vaške vla de, da na cio nal ne manjšine ne mo te no raz vi ja jo in ne gu je jo svo je kul tur ne de jav nos ti, običaje, ve roiz-po ved…Svo bod no de lo va nje jim za go tav-lja us tav ni za kon o pra vi cah na cio nal nih manjšin v Re pu bli ki Hr vaški. Po be se dah Jad ran ke Ko sor lah ko skle pa mo, da je vla-da že raz prav lja la o fi nančnih sred stvih za pro gra me na cio nal nih manjšin in da lah ko v le tu 2007 pričaku je mo po višanje skup ne-ga znes ka iz pro računa.

Pri re di tev v režiji De san ke Vi rant je po ve zo val Dra go Ce le zić.Vrs ti le so se pev ske in folk lor ne točke iz za klad ni ce kul tur ne de diščine na cio nal nih manjšin. Slo ven ce na Hr vaškem je pred stav ljal mešani pev ski zbor Tri glav iz Spli ta. Pod tak tir ko Ta tja ne Ku ra ji ca in ob sprem lja vi har mo ni kar ke Da ni re Ipa vec so za pe li tri slo ven ske pes mi: Lu na si je; Na Go renj-skem je flet no in Go renj ska zdra vi ca. Čerav no je bi lo na začet ku zaz na ti tre mo, je bil nas top ka ko vos ten. Pro gram je tra jal več kot tri ure

Na kon cu so vsi nas to pa joči na pri re di-tvi za pe liu ev rop sko him no.

Franc Strašek

ODM

EV


SLO VEN SKI KUL TUR NI PRAZ NIK

To krat so Slo ven ski kul tur ni praz nik sku paj pros la vi li Kul-

tur no društvo Slo ven ski dom Kar lo-vec, Kul tur no pros vet no društvo Slo ven ski dom Za greb in Os red nja knjižni ca za Slo ven ce na Hr vaškem pri Mes tni knjižni ci Ivan Go ran Ko vačić Kar lo vec. Pros la ve je bi la 5. fe bruar ja v gle da liški dvo ra ni v Zo rin do mu v Kar lov cu. Sku paj z iz va jal ci se je je ude ležilo prek 270 lju di. Hr vaško him no je za pe lo Pr vo hr vat sko pje vačko društvo Zo ra iz Kar lov ca, slo ven sko him no pa Mešani pev ski zor Slo ven ske ga do ma iz Za gre-ba. Po ve zo va lec pro gra ma Ivi ca Ku nej je že uvo do ma pou da ril, da Slo ven ci v Kar lov cu živi jo že od nas tan ka mes ta; tu so bi li že v času grad nje kar lovške trd nja ve le ta 1579. Pre bral je za pis iz zgo do vin skih vi rov: “Na tvrd ja vi ra di la je si la božja pos la ni ka. Iz među aus trij skih po kra ji na naj više rad ni ka je pos la la Kranj ska (800) nav las ti to iz Črno melj skog, me tličkog i no vom-jes tnog ko ta ra, Ko ruška je do pre mi la 400 težaka; is to to li ko i Šta jer ska iz celj skog okrožja. Spra ve i orud je do ve-zoše iz Lju blja ne, za po di za nje Kar-lov ca po trošeno je 845.000 fo rin ti, a Šta jer ska je do pri nje la 200.000 fo rin ti,

Ko ruška 100.000 fo rin ti, a Kranj ska 50.000 fo rin ti.” Da našnje slo ven ske dežele so to rej pris pe va le 41 od stot kov sred stev. V na da lje va nju je po ve zo-va lec opi sal po ve zo va nje kar lovških Slo ven cev, od pr ve ga društva, ki je nas ta lo le ta le ta 1930, do da našnje ga kul tur ne ga društva Slo ven ski dom Kar lo vec. Na to so nav zoče poz dra vi la pred sed nik društva Sil vin Jer man, slo-ven ski ve le pos la nik dr. Mi lan Orožen, rav na te lji ca Mes tne knjižni ce Fri da Bišćan (za 8. fe bruar je na po ve da la od pr tje raz sta va o Prešer nu v pros to-rih knjižni ce ki jo je od pr la nek da nja rav na te lji ca Na da Ele ta, po se benj zas-lužna za da našnje de lo va nje Os red nje knjižni ce za Slo ven ce.

V kul tur nem pro gra mu so se vrs-ti le ime nit ne glas be ne in re ci ta tor-ske točke. Pev ski zbor Zo ra je pod di ri gent sko pa li co Ire ne Božičević za pel Cos set to vo pe sem Još jem put in na rod no Vsi so pri ha ja li. Pev ski zbor za grebške ga Slo ven ske ga do ma pod vod stvom pe vo vod je Fran ca Ke ne ja pa je za pel Avž pod So no go ro Pav la Ker nja ka, Sem raj tan ženi ti Lu ke Kra nol ca in Pe vec An to na Foer ster ja. Prešer no vo pe sem Kam je in ter pre ti-ral Ivi ca Ku nej, ki je na to spre go vo ril o Fra nju Se ra fi nu Vil har ju Kal ske mu, nek da nje mu rav na te lju kar lovške ga Glas be ne ga za vo da in učite lju pe tja na kar lovški gim na zi ji, ki se je prav v kar lovškem ob do bju uve lja vil kot skla-da telj, naj prej z uglas bi tvi jo Prešer-

no ve poe zi je. Sklad bo Ne za kon ska ma ti sta iz ved li dve pro fe so ri ci na kar-lovški gla se be ni šoli, pev ka Rad mi la Bo cek in pia nis tka Ani ta Kaić. Na to je Ivi ca Ku nej re ci ti ral Prešer no vo Vr bo v iz jem nem hr vaškem pre vo du Lu ke Pa ljet ka. Pro gram se je na da lje-val s spo mi nom na ob do bje, ko je bi la v kar lovškem društvu najšte vilčnejša sek ci ja har mo ni kar ski or kes ter (ne koč je sku paj nas to pi lo kar 184 čla nov). Kvar tet har mo ni kar jev mes ta Kar lov-ca, ki ga ses tav lja jo prof. To mis lav Ko vačić ter učen ci Glas be ne šole Da li bor Jakšić, Kris tin ka Ka dak in Fi lip De mo vić, je na vi so ki umet niški rav ni odi gral Int ra do Ru dol fa Mat za, Me nuet W.A. Mo zar ta (tre tji sta vek iz Ma le nočne mu zi ke), Is trs ki ples Slav ka Zla tića, Ha ba ne ro Geor gea Bi ze ta in Straus so vo Trič-trač pol ko. Za ko nec slo ves nos ti pa še zače-tek Prešer no ve ga So net ne ga ven ca v in ter pre ta ci ji Ivi ce Ku ne ja in slav nos-tna pe sem Slo ven cev na Hr vaškem, Av se ni ko va Slo ve ni ja, od kod le po te tvo je v iz ved bi obeh zbo rov, ki je učin ko vi to za do ne la z bal ko na dvo ra-ne. Nav dušeni obis ko val ci so se po pri re di tvi zbra li na pri griz ku, ki se je raz vil v pri je ten družab ni večer, s skup nim pre pe va njem zna nih na pe-vov. Še en do kaz, da pe sem in kul-tu ra po ve zu je ta slo ven sko manjšino in večin ski hr vaški na rod, ki lah ko sku paj praz nu je ta kul tur ni praz nik.

Anin

ODM

EV

5MEŠANI PEV SKI ZBOR SLO VEN SKI DOM ZA GREB

1. de cem bra smo se od pra vi li v Kul tur no društvo Or li ca v

Pišecah. Na zim ski večer na va si. Za ni ma lo nas je, ka ko ljud je v maj-nih kra jih preživi jo kakšen od dol gih zim skih večerov. Nas to pi lo je več zbo rov; naš zbor in ok tet Or li ca sta nas to pi la pod vod stvom zbo ro vod je Fran ca Ke ne ja. Nas to pi li so tu di folk-lor na sku pi na Du plo, god ba iz Pišec in dram ska sku pi na Smeh ni greh.

Bi lo je le po. Po nas to pu smo se v gim nas tični dvo ra ni os nov ne šole

Pišece na jed li do mačega go laža in do mačih slaščic. Mo goče bi bi lo bo lje, če bi gim nas ti ci ra li in se zne bi-li kakšne ga ki lo gra ma, ta ko pa smo kvečje mu kakšne ga pri do bi li.

Pev ski zbor si cer red no va di. Po je mo tu di po va jah, ko sla vi mo roj stne dne ve

ali praz nu je mo 8. ma rec. Res pa je, da za ve se lo druženje konk ret ne ga po vo da po na va di sploh ne po tre bu je mo.

31. mar ca gre mo v Id ri jo, na sre-čanje Pri mor ska po je. Več o tem v nas led njem No vem od me vu.

Mi ros la va - Ma ria Ba hun

DU HOV NA SEK CI JA AN TON MAR TIN SLOMŠEK

Ra di nas to pa mo na re vi ji in srečanju cer kve nih pev skih zbo rov v žup ni cer kvi Ime na Ma ri ji ne ga

v Do bo vi, saj se do bro počuti mo v družbi gos ti te ljev, tam kajšnje žup ni je in Kul tur ne ga društva Zvez da. 19. no vem bra je po te ka lo že 22. srečanje za po red. Do bro došli-co nam je iz re kel Jože Spes iz Bres ta ni ce. Naš pev ski zbor je za pel pes mi prof. Vin ka Glas no vića Ky rie in Glo ria. Vsi sku paj smo za pe li Pe te li ta ni je ma te re Božje z od pe vi bla gos lo vom – Naj sve tejši, Naj lepšo pe sem za poj mo De vi-ci (V. Vo do pi vec) in Pov sod Bo ga. Srečanje je nam reč pos večeno sv. Ce ci li ji (22. no vem bra) in ne de lji Kris tu sa Kra lja. 26. no vem bra smo ro ma li v Les ko vec pri Krškem. Mašo v cer kvi žalos tne Ma te re Božje so nam da ro va li Mar ti na Ko man, žup nik Lu do vik Žagar in Jože Ko mek. Na ko si lu v Krškem se nam je prid ružil de kan An ton Tr pin. Ogle da li smo si tu di vin sko klet Krško in de gus ti-ra li vi na. V maj hni hri bov ski va si ci Se niše smo obis ka li cer kev Sv. Lu ci je. Ves dan nas je gre lo son ce.

10. de cem bra smo se spom ni li že se dem let po koj ne Sla vi ce Hor jak, nek da nje vo di te lji ce du hov ne sek ci je A. M. Slomšek. Mašo je da ro val žup nik v Ar tičah Ja nez Tu ri nek. V le tu 2006 smo se pri mi ro goj skem kre ma to ri ju pos lo vi li od našega pev ca prof. Je re ta Pe rišića (umrl 4. apri la) in naše pev ke Dra gi ce Rubčić (umr la 24. ju ni ja). Zad nja maša v le tu 2006 je bi la na Šte fa no vo (26. de cem-bra). Da ro val jo je pa ter Ro man Mo to re.

Ze lo smo po nos ni, ker slo ven ske maše v Za gre bu po te-ka jo že pet najst let. Pr vi maši v le tošnjem le tu sta bi li

7. in 21. ja nuar ja. Obe bo gos lužja je vo dil de kan An ton Tr pin. Pri dru gi maši je pel mešani pev ski zbor Zvez da iz Do bo ve. Po maši smo jih po gos ti li v piv ni ci Me do in se jim ta ko vsaj ma lo od dolžili za gos to ljub nost ob tra di cio-nal nih srečanjih cer kve nih zbo rov v Do bo vi.

Fe bruar ja mašah ni bi lo, va je pa smo ime li red no, vsak pe tek. 4. mar ca nas je pr vič obis kal mlad ka plan Ma tjaž Ro ter in nam po da ril mašo z le pim pe tjem. 11. mar ca smo se na po va bi lo de ka na An to na Tr pi na ude ležili re vi je de ka nij skih cer kve nih pev skih zbo rov v Ve li kem Tr nu, pos večene sto let ni ci smr ti skla da te lja in zbo ro vod je pa tra An ge li ka Hri bar ja. Naš zbor je za pel Kra lje vo zna me nje (A. Vav ken, pri red. prof. Vin ko Glas no vić) in An gel ski zbo ri (F. Ci gan). Žup nik Me tod Oblak je ob kon cu zbo ro-vod jem po da ril pla ke to. Po pri jet nem druženju ob hra ni, pi jači in pes mi smo se čez hri be srečno vr ni li do mov. Z dve ma do mo vi na ma v sr cu. Do mo vi na je tam, kjer si ro jen, od ko der so tvo ji sta riši, kjer živiš, ali kjer ta ko čutiš.

Ol ga Tkalčec

Slovenski dom, naš drugi dom

ODM

EV


V SPO MIN NA MA RI JA NA HOR NA:

KNJI GA JO SI PA STRU GAR JA “TI SI MO JA PE SEM LJU BE ZEN MO JA”

Mi ni lo je že le to dni, od kar nas je za pus til Ma ri jan Horn, a

nje go va živ ljenj ska ener gi ja še živi v Slo ven skem do mu. 22. no vem bra se je zbra la sta ra Ma ri ja no va družba, Sil vin in Ivek pa sta nas z ve li ko lju-bez ni po pe lja la sko zi bo ga to zgod bo Ma ri ja no ve ga živ lje nja. Zve de li smo, kaj vse je bil Ma ri jan. Bil je brat, so prog, očka, de dek, pra de dek, us tvar-ja lec, poet, izu mi telj, igra lec, pe vec in pre va ja lec. O vsem tem je pričala ze lo le pa raz sta va, ki jo je pri pra vi la nje go-va vnu ki nja Jas na Ko tr le.

Na tem iz jem nem večeru so se iz me nja je vrs ti le za ni mi ve zgod be, pes mi, igra nje in re ci ta ci je, na kon cu pa je bi la pred stav lje na knji ga Ma ri ja-no ve ga pri ja te lja Jo si pa Stru gar ja. Za pri ja te lje je tre ba čas imet, pra vi ze lo zna na pe sem. In ko se po vežeta obču-tek za je zik in poe zi jo ter občutek za le po to pi sa ne be se de, luč sve ta za go-to vo ugle da ne kaj iz jem ne ga. Ta ko bi lah ko ze lo poe tično, ka kor je tu di prav, opi sa li pri ja telj stvo Ma ri ja na Hor na in Jo si pa Stru gar ja. Dva ve li-ka lju bi te lja poe zi je, dva poe ta in dva pri ja te lja sta bral cem po da ri la zbir ko poe zi je Ti si mo ja pe sem lju be zen mo ja. V svet nje go vih pes mi nas je po pe lja la z ze lo čus tve nim re ci ti ra-njem Cve ta Mat ko.

V tej poe tični igri pi sa nja in pre-va ja nja ver zov sta na pa pir iz pi sa la iz jem na čus tva, spo mi ne, ide je, hre-pe nje nja člo veške ga sr ca.... Knji go je iz dal Slo ven ski dom in je po ka ko-vos ti nov bi ser v našem knjižnem za kla du.

Ma ri ja no va us tvar jal nost je nes-končna in za to bo do v našem sr cu za ved no os ta le nje go ve be se de:

Pe sem naša, v svet raz ne si do bre želje za lju di, spo ročilo jim pre ne si: tu kaj smo pri ja te lji.

Slo ven ski dom - naš dru gi dom. Ma tea Ho tu jac.

RAZ STA VA SLIK JA KO VA ŠIMU NO VIĆA IN KREA TIV NE DE LAV NI CE ŠOPEK

6. de cem bra je bi la od pr ta raz sta-va slik Ja ko va Šimu no vića, ki

se s sli ka njem ukvar ja že 20 let. Do se daj je imel 15 sa mos toj nih raz stav. Za Ja ko va Šimu no vića lah ko reče-mo, da je pes nik rož, cvet nih lis tov, ro man tičnih pej sažev, ki jih na plat no pre naša s tre pe tom svo je lir ske, vu ko-var ske duše. Re zul tat nje go ve ga pris to-pa so bi li tu di iz del ki na le po okrašeni mi zi; raz stav lje nih je bi lo 64 božičnih aranžma jev in bi der ma jer skih šop kov.

Pre kra sen po gled na us tvar jal nost os mih čla nic Šop ka - Stan ke, Višnje, Maj de, Ma ri je, Adi ce, Cvet ke, Mi re,

Hed vi ge, ki so v časov ni stis ki ne se-bično da ro va le sku paj sto ur pros te ga časa, in si cer ta ko do ma kot dva krat te den sko po tri do šti ri ure v Slo ven-skem do mu. Iz de la ni pred me ti so bi li iz red ne krea tiv ne, es tet ske vred nos ti, mor da lah ko rečemo tu di - umet niške. Ker je bil večer sve te ga Mi klavža, je

Cvet ka Mat ko go vo ri la o sta rih obi-čajih in na va dah v pred božičnem in božičnem času na slo ven skih tleh, v naši sta ri do mo vi ni, z željo, da tra di-ci ja ne bi za mr la. Slo ven ski dom je lah ko po no sen na krea tiv no de lav ni co Šopek!

CM

ODM

EV

7

RAZ STA VA KO LAŽEV MAR CE LE MUN GER

Raz sta vo ko lažev Mar ce le Mun ger smo od pr li 18. ok to bra v naši dvo ra ni.

Ci kel Po lja združuje ko laže v kom bi ni ra ni teh ni ki, ki so nas ta li v le tih 2000–06. Umet-ni ca us tvar ja z zmečka nim pa pir jem in ce lo-fa nom. Njen krea tiv ni pos to pek je zožen na ra ven ak ci je: mečka nje, česa nje, le plje nje, pre ma zo va nje, ko pi ra nje s po močjo na pra ve za fo to ko pi ra nje, pri čemer ab strak tni iz raz ved no oh ra nja aso ci ja ti ven in lir ski od nos do stvar ne ga sve ta na ra ve.

Mar ce la Mun ger se je ro di la v Za gre bu, kjer je le ta 1972 di plo mi ra la na Aka de mi ji za li kov no umet nost v raz re du prof. Ni ko le Rei-ser ja. Za pos le na je kot pro fe so ri ca ri sa nja in sli ka nja na šoli za Upo rab no umet nost, obli ko-va nje in di zajn v Za gre bu. Opra vi la je ve li ko stro kov nih štu dij skih po to vanj na tu jem, kjer je tu di ve li ko raz stav lja la. Dos lej je ime la 22 sa mos toj nih in 130 skup nih raz stav. Pre je la je tu di šte vil ne na gra de. Po se bej od me ven je bil njen nas top na Ja pon skem le ta 1988. Je čla ni ca Hr vaške ga društva li kov nih umet ni-kov. Nje na us tvar jal nost so di v do me no ek spe-ri men tal ne ga v kon tek stu so dob ne li kov ne ab strak ci je hr vaške ga sli kar stva.

Umet nos tni zgo do vi nar Zden ko Rus je v de lu Ab strak tna umet nost na Hr vaškem le ta 1985 opi sal Mar ce lo Mun ger kot nas led ni co «prak se ab strak tne li ri ke in en for ma liz ma ne na vad ne fi lo zo fi je.»

Raz sta vo je od prl Dar ko Šonc, v umet-niškem pro gra mu pa je nas to pil naš sta ri zna-nec in član Slo ven ske ga do ma Go ran Gorše na ma rim bi.

Po lo na Ju ri nić

RAZ STA VA SLIK MA RI JE RUS Ro man Weix ler s slo ven ske ga ve le pos la ništva od prl je raz sta-

vo slik aka dem ske sli kar ke Ma ri je Rus 21. fe bruar ja. Žal se otvo ri tve ni mo gel ude ležiti Bo jan Božič iz Ga le ri je Božidar Ja kac iz Kos ta nje vi ce, a je nje go vo pred sta vi tev umet ni ce, na pi sa no prav za to pri ložnost, pre bral pred sed nik Slo ven ske ga do ma Dar ko Šonc.

Ma ri ja Rus je na raz sta vi pred sta vi la utrip na ra ve v rod ni Be li kra-ji ni, ka te re to po nim ver jet no iz ha ja iz značil ne bar ve brez nih de bel. Be li na dre ves ne ga lu bja je kot ne kakšen lak mus, ki se sre di be lo kranj-skih goz dičev spre mi nja ob niz ko pa da jočih zim skih sončnih žar kih v snežno hlad no si vi no, se v zgod nji pom la di nežno ze le no pres ve tli sko zi ma lo lis tje, ga po le ti zažge sončna vročina in mu pi sa na je sen mav rično spre mi nja bar ve.

Raz sta vo je sprem ljal ka ta log - ko le dar za le to 2007, Štir je let ni časi v Be li kra ji ni. Za glas be ni pre dah je pos kr bel Aka dem ski pi hal ni kvin tet, ki ga ses tav lja jo Kse ni ja Ma tić, flav ta, Božidar Križan, oboa, Fra njo Sto ja ko vić, kla ri net, Di ja na Sin dik, rog in Go ran Ju ras, fa got. Iz ved li so Av se ni ko vo Slo ve ni jo in glas bo iz fil ma Mo je pes mi, mo je sa nje R. Rod ger sa. Po seb na zah va la ve lja prof. Pre ra du De tičku, ki pos-kr bi, da se ta ko mla di umet ni ki pred stav lja jo v Slo ven skem do mu.

Ma ri jo Rus in obis ko val ce je Slo ven ski dom pre se ne til s pre kras no spom la dan sko tor to z iz pi sa ni mi tre mi šte vil ka mi: 20, 21 in 22. Ma ri-ja Rus ne ve, kdaj na tan ko je ro je na: 20. ali 22. fe bruar ja, raz sta va pa je bi la 21. fe bruar ja. Žal je bi la dvo ra na spet na pol praz na.

Po lo na Ju ri nić

Ma ri ja Rus se je ro di-la le ta 1949 v Se miču. Naj prej je obis ko va la šolo za obli ko va nje, smer mo da. Štu dij je na da lje va la na li kov ni aka de mi ji v Lju blja ni, kjer je le ta 1974 di plo mi-ra la, le ta 1979 pa konča-la pos tdi plom ski štu dij sli kar stva. Ne kaj časa je žive la v Pa ri zu, od le ta 1990 živi in de la v Bo ja nji va si pri Me tli ki v Be li kra ji ni. Pre je la je vrs to na grad, med nji mi štu dent sko Prešer no vo na gra do. Od le ta 1979 raz stav lja do ma in v tu ji-ni. Nje na de la so v stal nih zbir kah v Mo der ni ga le-ri ji v Lju blja ni, Pi lo no-vi ga le ri ji v Aj dovščini, Obal nih ga le ri jah v Pi ra-nu, Li kov nem sa lo nu v Ce lju in Neue Ga le rie v Grad cu.


ODM

EV

8RAZ STA VA SLIK KAR MEN KRIŽANČIČ

Us tvar jal nost je kot re ka; re ka, ki sim bo li zi ra obli ko žen ske

da režlji vos ti, ki vzbur ja, draži, vzbu ja stras ti. Bar va kot mo ja pri mar na sub-stan ca v us tvar jal nem pro ce su de lu je sim bo lično kot me ha ni zem, ki po ga-nja mišlje nje, do mišlji jo ...

V sli kah nočem bi ti do končno jas na, do ločena – želim do puščati slut-njo nečesa nez na ne ga ... Ne želim se do končno raz ga li ti, za to pre puščam gle dal cu, da opra vi las tno raz ga lje nje – las tno in ter pre ta ci jo. Da spoz na svo-jo res ni co ...»

Ta ko je 29. no vem bra v Slo ven-skem do mu se be in svoj umet niški opus pred sta vi la slo ven ska aka dem-ska sli kar ka Kar men Križančič.

Kar men Križančič je bi la ro je na le ta 1973 v Pos toj ni. Le ta 1992 je končala Sred njo šolo za obli ko va nje in fo to gra fi jo v Lju blja ni, smer gra fi ka. Le ta 1997 se je vpi sa la na Aka de mi jo za li kov no umet nost v Lju blja ni, smer

sli kar stvo pri prof. Bo ja nu Go ren cu. Med štu di jem je v počit niškem času de la la v res tav ra tor stvu, kjer je so de-lo va la pri kon zer va tor skih po se gih na frag men tih sten ske pos li ka ve in na le se nih plas ti kah. Na te re nu je de la la na sten skih pos li ka vah ter pri re kon struk ci ji sten ske pos li ka ve. Le ta 2001 je bi la kot ab sol vent ka na iz me-nja vi štu den tov v In dia na Uni ver si ty of Pen nsyl va nia, ZDA. Le ta 2004 je di plo mi ra la pri prof. Bo ja nu Go ren cu. Ob sli ka nju še ved no de lu je na pod-

ročju res tav ri ra nja. Dos lej je ime la 13 sku pin skih in

2 sa mos toj ni raz sta vi. Ude ležila se je tu di dveh med na rod nih sli kar skih de lav nic.

Raz sta va slik Kar men Križančič je bi la pri prav lje na v so de lo va nju z Lyons clu bom iz Za gre ba. Od pr la jo je Me to da Lhot ka. V umet niškem pro gra mu je nas to pil obe ta joč in na dar jen sak so fo nist Lov ro Merčep ob kla vir ski sprm lja vi prof. An to ni je Je linčić. Po lo na Ju ri nić

SVET JE LEP - PO TO PIS NO PRE DA VA NJE

3. ok to bra le ta 2006 smo zo pet pris luh ni li mla de mu in le pe-

mu po pot ni ku Ro ka Ko fo la, ki se je spet po te pal po sve tu, kar mu je že prešlov na va do, brez ka te re ne mo re žive ti. Na zad nje ga je pot od pe lja la v Bur mo, Kam bodžo, Na mi bi jo, In di jo, Južno Ame ri ko in Taj sko. O do go-divščinah nam je pri po ve do val sko raj tri ure (z eno pau zo, med ka te ro so si obis ko val ci spi li ko za rec so ka ali vi na). Pri po ve do val je ta ko živo, da smo ime li občutek, da po tu je mo z njim. Na dia po zi ti vih smo vi de li tu di ju na ke nje go vih zgodb; otro ke z nas-me hom na us tih, s sol za mi v očeh, ozar je ne s srečo, ko so do bi li žvečil ko

ali bom bonček, preh la je ne in s svečka-mi pod no som, ki so si jih bri sa li z ro ka vom. Vi de li smo tu di sta rejše lju di. Žen ske, obre me nje ne z vsak-da njim de lom, zgu ba ne, s tr pečim iz ra zom na li cih. Moške z obra zi, na ka te rih se vi di jo le ta, me se ci, ted ni in dne vi na por ne ga de la, de la v pre-de lih, kjer je ki sik bo gat stvo, kjer so dr va za ogre va nje ta ko red ka, da jih na bi ra jo s spošto va njem in so srečni, ko jih no si jo do ma.

Opi sal nam je tu di dan, ko je v An da ma nih v In di ji sku paj z de kle-tom doživel cu na mi, pred ka te rim je po beg nil v hri be. Tja so se za te kli tu di dru gi tu ris ti in do mačini. Ko so se vr ni li, je bi la na je ta le se na hiška čis to po plav lje na. Ra zu me li smo, da so po to va nja ne sa mo iz jem no le po dožive tje, am pak tu di ve lik na por, preiz kušnja in tr plje nje.



ODM

EV

9NEJC GAZ VO DA - PRI DEN FANT IZ NO VE GA MES TA

Od 20. do 25. no vem bra je

v okvi ru pro gra ma Slo-venščina na tu jih uni-ver zah oz. Cent ra za slo-venščino kot dru gi/tu ji je zik, ki de lu-je na Fi lo zof ski fa kul te ti v Lju blja ni, po te kal ve lik kul tur no- pro mo cij ski pro jekt Sve tov ni dne vi slo ven ske li te-ra tu re. 38 slo ven skih li te rar nih us tvar-jal cev z naj ka ko vos tnejšim li te rar nim opu som je gos to va lo na 53 uni ver zah po sve tu, kjer so lek to ra ti slo venščine ozi ro ma slo ve nis tični štu di ji.

Gost za grebške ga lek to ra ta je bil Nejc Gaz vo da, naj mlajši med av tor ji, ki so so de lo va li v pro jek tu. Gaz vo da je dvain dvaj se tlet ni pi sa telj iz No ve ga mes ta, z začas nim pre bi va liščem v Lju blja ni, kjer štu di ra fil msko režijo na AGRFT. Obja vil je že dve de li, krat ke zgod be Ve ve ri cam nič ne ui de, za ka te ro je le ta 2005 pre jel na gra do zla ta pti ca, in ro man Ca me ra Ob scu-ra. Piše ko lum ne, sne ma re kla me in svo je krat ke fil me pos tav lja na splet no stran You Tu be, da bi vi del reak ci jo lju di.

S Gaz vo do smo se v Slo ven skem do mu družili 24. no vem bra. Prišli so štu dent je slo venščine, nji ho vi pro-fe sor ji in v Za gre bu živeči Slo ven ci. Štu dent je slo ve nis ti ke so upri zo ri li tri krajše od lom ke iz ro ma na Ca me-ra Ob scu ra, bra li so svo je hr vaške pre vo de Gaz vo do vih krat kih zgodb Čas in Sa njač ter pri pra vi li po go vor z av tor jem in pro jek ci jo nje go ve ga krat ke ga fil ma.

Po go vor z mla dim pi sa te ljem je po te kal ze lo sproščeno. Gaz vo da je ze lo za ni miv, do mi seln in du ho vit

so go vo rec, ta ko ta krat, ko anek do-tično pri po ve du je o obožaval kah, kot ta krat, ko go vo ri o so dob ni fil mski umet nos ti ter li te ra tu ri na splet nih stra neh.

Nejc Gaz vo da ni tip zna ne ga umet-ni ka boe ma, ki gra di las tni kult oseb-nos ti na način, da je to ku nje go vih mis li težko sle di ti. Prav nas prot no, on de mis ti fi ci ra svet so dob nih umet ni-kov re vežev, pra vi, da čeprav ho no rar-ji za knji ge ni so vi so ki, se lah ko živi od so de lo va nja na li te rar nih večerih, gos to va njih, od raz nih objav, pi sa nja ko lumn. “Lah ko si ze lo boem ski oz. fu raš ne ko sce no, re ci mo al ter na tiv-no, am pak jaz imam nek krog svo jih pri ja te ljev, s ka te ri mi se družim, in ne želim vpa da ti ni ka mor dru gam, ka mor bi pač kot ne ki umet nik mo gel. Večer je čas za pi sa nje in za to, da se gre ven in se na pi je.”

Na vprašanje, ali so ljud je iz nje go-ve ga No ve ga mes ta po nos ni nanj, nam je po ve dal, da se je enk rat “po goo-glal”. In pra vi da je našel sa mo eno splet no stran no vo meške ga fo ru ma, kjer je pi sa lo, da je pri den fant. Ko sem pred ne kaj dne vi pre ve ri la nje go-vo ime na sple tu, sem do bi la več kot sto stra ni, slo ven skih pa tu di tu jih, o Nej cu Gaz vo di in nje go vih knji gah. Le tos mar ca izi de nje gov no vi ro man Sa nja jo tis ti, ki pre več spi jo. Ver ja-mem, da bo mo o tem mla dem umet ni-ku še ve li ko slišali.

Je le na Tušek

KON CERT SKLADB SLO VEN SKIH IN HR VAŠKIH AV TOR JEV

Iz je men glas be ni do go dek smo sprem lja li 24. ja nuar ja v Slo ven-

skem do mu. Pris luh ni li smo sklad-bam slo ven skih in hr vaških av tor-jev v iz ved bi dram ske so pra nis tke Li di je Oreško vić in mez zo so pra nis tke Kris ti ne Beck- Ku kavčić ob sprem lja-vi pia nis ta Joška Kri vića. Nas to pi li so pred pre mier no, pred nas to pom v hr vaškem ve le pos la ništvu v Lju blja ni 1. fe bruar ja. Na spo re du so bi li sa mos-pe vi Hat za, Do re Pe jačević, Pa vića, Vo la rića, Vil har ja, Pe ta na, Lu ci ja na M. Šker jan ca, Bla go ja Ber se, Po točni-ka, Ja ko ba Ježa, Uh li ka, Lan ga in Be nja mi na Ipav ca. Pia nist Joško Kri-vić je iz ve del Sar kočevićev al le gro iz 7. sim fo ni je v C-du ru. Ze lo us pešen glas be ni večer sta v due tu skle ni li obe so lis tki z Lan go vo sklad bo Be lo na vek ve se lo!

Po lo na Ju ri nić


ODM

EV

10SPO MI NI IN PRIČEVA NJA IZ GNAN CEV 1941–1945

Le ta 2006 je Društvo iz gnan-cev Slo ve ni je iz da lo dru gi del

knji ge Spo mi ni in pričeva nja. Svo je spo mi ne na tr plje nje v iz gnan stvu in stra ho tah 2. sve tov ne voj ne je obja-vi lo 193 iz gnan cev, med nji mi de set čla nov Kra jev ne or ga ni za ci je DIS Za greb (10 spo mi nov, 5 pes mi in 3 gra fi ke aka dem ske ga sli kar ja Jožeta Re ber na ka). Ne kaj jih bo mo obja vi li tu di v No vem od me vu, da se bo do tu di čla ni Slo ven ske ga do ma sez na ni-li z živ lje njem iz gnan cev. Pr vi je na vrs ti pris pe vek Ju li ja ne Ke pec, ki je ko maj le tos, z našo po močjo, us pe la pri do bi ti sta tus žrtve voj ne ga na si lja in s tem pri do blje ne pra vi ce. Želi mo ji vso srečo, ki je v živ lje nju ni ime la. S.A.K.

IZ GON V "BO GA TO SLA VO NI JO"

Ko so nas iz gna li iz roj stne ga Tur-ja v občini Hras tnik, sem bi la sta ra šest let. Tis te ga je sen ske ga dne le ta

1941 so v hišo vdr li nemški vo ja ki. Do ma smo bi li starši in nas osem otrok, naj mlajša ses tri ca je ime la šest me se cev. Na hi tro so nas spo di li iz hiše, ni so nam pus ti li vze ti ni ti oble ke in obu tve. Ma ma je pro si la in mo le-do va la, naj ji pus ti jo vze ti vsaj hra no za otro ke, a ji ni so do vo li li. Od pe lja li so nas na želez niško pos ta jo Rim ske To pli ce in nas na tr pa li v živin ske va go ne, od ko der je od me val jok otrok in ma ter. Vsak va gon je imel svo je stražni ke. Vo zi li smo se dol go, pre ko Za gre ba in Sla von ske Požege v ta bo rišče, kjer je že bi lo vse pol no Slo ven cev. Spa li smo na tleh, a vonj v ba ra kah je bil obu pen, saj ni bi lo pra-vih oken, le ne kakšne rešet ke. Tam se nam je zgo di la ve li ka družin ska nes reča. V ja mi, pol ni vo de, se je uto-pil moj se dem let ni bra tec. Žalos ten po greb je opra vil žup nik, tu di slo ven-ski iz gna nec.

Po šes tih me se cih so nas v manj-ših sku pi nah od pra vi li v bližnje va si Bolč, Se ve rin in dru ge, kjer smo vaščanom po ma ga li na po ljih, trav ni kih in hle vih sko zi vse le to. Za tem smo mo ra li v Bje lo var in poz ne je še v Vi ro vi ti co. Pr vi dan v Vi ro vi ti ci mi je os tal v po seb nem spo mi nu po dveh stva reh: po noči, ki smo jo prežive li pod ved rim

ne bom, in po rdečih co pa tah, ki sem jih za gle da la v ne ki iz ložbi. Ta ko čudo vi te so bi le, a ta ko ne dos top-ne. Iz Vi ro vi ti ce smo mo ra li v vas Gračište, kma lu za tem pa v Ja sik, kjer smo v skrom ni hišici os ta li do kon ca voj ne. Zad nja tri le ta je bi la družina sku paj, čerav no smo služili kot hlap ci v več kra jih za košček kru ha, da smo prežive li.

Po kon cu voj ne smo se vr ni li v Slo ve ni jo, v svo jo sta ro hišo, ki je bi la po pol no ma iz ro pa na. Tu di hlev je bil pra zen, brez kra ve in ovac, ki smo jih pus ti li. Od države smo do bi li kra vo s te le tom. Bi li smo ve li ka družina in živ lje nje je bi lo težko. Starši so nam žele li da ti več, priv lačila jih je bo ga ta sla von ska zem lja, kjer smo prežive li voj na le ta. Od ločili smo se za vr ni tev, pro da li hišo v Tur ju in v Ja si ku v Sla-vo ni ji ku pi li hišico in košček zem lje. Ker smo žive li vse težje, so se bra tje in ses tre po dveh le tih vr ni li v Slo ve-ni jo in si tam us tva ri li svo je družine. Sa mo jaz sem os ta la s starši v Sla vo-ni ji, se po ročila s Slo ven cem in do bi la dva otro ka, ki živi ta v Vi ro vi ti ci in sta na ma v ve li ko po moč. Še da nes je gre nak okus na spo min, da sem mo ra la dva krat za puščati svoj dom in do mo vi no.

Ju li ja na Ke pec

KRA SI TEV BOŽIČNE JEL KE Kra si tev jel ke v Slo ven skem do mu, ki je naš dru gi dom, je že v na va-

di, ta ko kot do ma. Edi na raz li ka je, da se družine ob jel ki zbe re jo na božični večer, ko ba bi ce otro kom in vnu kom pri po ve du je jo o tem, ka ko je bi lo ne koč, kakšni so bi li božični običaji, kaj se je jed lo, kaj ku ha lo in ka ko praz no va lo. V Slo ven skem do mu se krašenja jel ke lo ti mo prej, po na va di oko li mi klavža, po va ji pev ske ga zbo ra. Naj prej fant je pos ta vi jo dre ves ce, na to pa de kle ta začne mo z de lom.

Okras kov je res ve li ko - od ba lončkov, zvončkov in zvez dic do bleščečih tra kov in sve tlečih lučk. Po go var ja mo se o božičnih običajih na Šta jer skem, v Prek mur ju, na Go renj skem in Pri mor skem, čas pa hi tro mi ne in jel ka je že okrašena. Po ti hem za po je mo Ti ho noč, na to pa še dru ge svečane pes mi. Na kla vir ju nas nežno sprem lja Adi ca in že nas ta ne pra vi kon cert. Za res lep in ne po za ben večer. Po dob no je za sve te tri kra lje, ko pos prav lja mo dre-ves ce, le da se ta krat po go var ja mo o tem, ka ko smo prežive li praz ni ke in tu di pes mi zve ni jo ne ko li ko bolj ve se lo. Obe nem se že ve se li mo krašenja jel ke ko nec le ta, pri tem pa upa mo, da se bo tra di ci ja oh ra ni la, tu di z ne kaj no vi mi pev ci in pev ka mi.

Ivan ka Nikčević


ODM

EV

11

PRED STA VI TEV ZA MEN HO FO VE ULI CE Če bi šli od Bri tan ske ga tr ga

pro ti Cmro ku, bi šli na ovin ku po Za men ho fo vi uli ci. In ka ko se je Za men ho fo va uli ca znašla v Slo ven-skem do mu? Pre pros to. Za men ho fo va uli ca ni pra va uli ca, tem več knji ga, ki smo je 27. no vem bra pred sta vi li v Slo-ven skem do mu. Pred sta vi tev nas je po pe lja la na drug ko nec Ev ro pe, na Polj sko. Polj ski no vi nar Ro man Do br-zyn ski se je s po tom cem družine Za men hof po go var jal o varšav skem ge tu, pro ble mu ko mu ni ka ci je v ze di-nje ni Ev ro pi, oh ra nja nju mos tov med oba la mi in ljud mi... Iz bra ne stra ni knji ge nam je z ze lo an gažira no in ter-pre ta ci jo pred sta vi la igral ka Vi da Jer-man. Za ni mi vost Za men ho fo ve uli ce je, da je na pi sa na v es pe ran tu, umet-nem uni ver zal nem je zi ku, ki gra di

mos to ve med kul tu ra mi in država mi Ev ro pe. Za go to vo ste se vprašali, ka ko se lo ti ti knji ge, če pa ne obv-la da te es pe ran ta. Za to je pos kr bel slo ven ski in te lek tua lec Vin ko Olšak,

ki je knji go pre ve del v slo venščino in nam omo gočil, da se po za ni mi vih ko tičkih Za men ho fo ve uli ce spre ho di-mo tu di mi.

(MH)

PRED STA VI TEV OBČINE KRŠKO

Sa va! Naj daljša slo ven ska re ka, ki kot vse re ke na sve-

tu ločuje in po ve zu je. Usod no je vpli va la na nas ta nek dveh mest - Krške ga in Za gre ba.

Ne rav no po re ki Sa vi, am pak kar po av to ces ti, so k nam prišli dra gi pri ja te lji iz občine Krško. V or ga ni za ci ji agen ci je TA Boom iz Krške-ga so 28. no vem bra v Slo ven-skem do mu pred sta vi li 1111 let dol go zgo do vi no in tra di-ci jo te pre kras ne slo ven ske po kra ji ne. Krško je v Ev ro pi ver jet no naj bolj zna no za ra di je drs ke elek trar ne, ven dar ta občina po nu ja pes tro po nud-bo raz ličnih sto ri tev. Od tu ris-tičnih in pod jet niških do vin-skih in ku li na ričnih. O vsem tem smo se lah ko pre pričali iz pr ve ro ke, saj so nas obis-

ka li pred stav ni ki raz ličnih in sti tu cij in pod je tij.

Sko zi mul ti me dij sko pre da va nje smo se sez na ni li z zgo do vi no občine, v ka te ri so v pre te klos ti žive li Kel ti in

Rim lja ni. Tu je de lo val Val va sor in nje-mu v spo min da nes de lu je Val va sor je-va knjižni ca, v ka te ri hra ni jo ne ka te re od naj sta rejših knjig na Slo ven skem, npr. Sac rum prom ptoa rium Ja ne za

Sve to kriške ga. Po vin skih ces tah Bi zelj sko- sre miških vi no rod nih kra jev nas je po pe lja la iz jem na de gus ta-ci ja naj boljših vin skih sort te ga kra ja, pos ku si li pa smo tu di tra di cio nal ne je di.

O et no loški de diščini so spre go vo ri le pred stav ni ce Cent ra za raz voj po deželja Po sav je, ki so nas pri jaz no po va bi le na obisk te ga de la Slo ve ni je.

Ze lo pri jet no pred sta-vi tev je zao krožil Franc Bogovič, župan občine Krško, ki je iz ra zil ve li ko željo, da se naši kra ji še bolj po vežejo in da s skup ni mi močmi in so de lo va njem gra-di mo našo re gi jo.

Ma tea Ho tu jac


ODM

EV

12

V PE TEK SE DO BI MO No vem bra je ter min pr ve ga pet ka zav ze lo De vet

pos taj mod ros ti. Mor da na me no ma, da bi pet ko va druženja pos lej pri prav lja li z več mod ros ti. Pr vi pe tek - pr ve ga de cem bra. Nič po se bej no ve ga. Sil vi nov pet kov ko le dar z do god ki iz pred 5 le ti. Pad lo je par šal, ki jih je pri po ve do va la Jo ze fa, a so bi le vse po vrs ti zmer ne, saj je 1. de cem ber tu di dan bo ja pro ti aid su. Ne ke ga dru ge ga 1. de cem bra, in si cer le ta 1918, pa so us ta no vi li no vo državo Slo ven cev, Hr va tov in Sr bov. Kot je ugo to vil Sil vin, je kra ti ca SHS ak tual na tu di v po ve za vi z bo jem pro ti aid su, saj bi jo lah ko pre bra li tu di ta ko le: Sa mo Hra bri Sek sa jo. V na da lje va nju druženje kot po na va di, s pri griz kom in glas bo.

Le ta 2007 je ob pr vih pet kih za pi hal ne kakšen nov ve ter. Mor da se ures ničuje no vem brs ko spo ročilo De ve-tih pos taj mod ros ti. Pra vi la ja nuar ske ga pr ve ga pet ka je do ločil pet kov par la ment. Pet ko vo par la men tar no se jo je vo dil ma ri bor ski pr lek To ti Bu bec alias Slav ko. Pred sta vil je de le ga te iz Pr le ki je (To ne), Po sav ja (Jo ze fa) in kar lovške-ga do ma (nji hov pred sed nik in naš ko mik Sil vin) ter fraj to-ner ske ga glas be ni ka, har mo ni kar ja Fran ca. Vsak de le gat

je mo ral pred sta vi ti svoj kraj ali po ve da ti ne kaj smešne ga ali pa obo je. Sil vi nu ja bi lo do vo lje no, da v svo jem pet ko-vem ko le dar ju po ve, kaj se je do ga ja lo pred pe ti mi le ti, saj je ja nuar ski slav lje nec. Slav ljen ci so po srečanju do bi li šalji ve na gra de. Druženje je ve se lo po te ka lo ob Fran ce vi glas bi v živo. Bil je obi len pre gri zek, ki so ga pri pra vi li slav ljen ci in nji ho vi pri ja te lji. Ple sa lo se je, pe lo, kle pe ta-lo. Hra ne in pi jače je bi lo v obi lju - ne kaj je ce lo os ta lo, čeprav je bil obisk večji od pov prečne ga.

Fe bruar ski pr vi pe tek; obisk večji kot ja nuar ja. Pr vi je na oder pri ko ra kal Sli vin s šte vil ni mi ura mi na obeh ro kah, z eno, ki mu je vi se la okrog vra tu, dru ge pa je iz vle-kel še iz žepov. S stra hom je priz nal, da jih ni za pi sal v pre moženj sko kar ti co, da takšne kar ti ce ta ko in ta ko ni ma ter da se bo ji, da ne pri de sam s sa bo v nas pro tje in te re-sov. Pod rob no je opi sal što pa ri co, ki mu je kot de diščina os ta la iz nje go ve ga ob do bja atlet ske ga sod ni ka. Nje na po seb nost je, da po kaže, ka ko hi tro tečeš na do ločeni raz-da lji, po hi tros tji te ka pa lah ko ugo to viš, ka ko dol go ste zo si pre te kel. Še pre mier ji ni ma jo ta ke ure, je za tr dil. Pri tem je res no zre ci ti ral, kaj se je do ga ja lo pred pe ti mi le ti - kar obis ko val ci men da ra di pos lušajo, saj so bi li ta krat pet let mlajši in člo vek se rad spom ni “mla dos ti”. Sle dil je pet kov par la ment. Pred začet kom par la men tar ne ga de la je Slav ko po ve dal, da je v času po gos tih ve li kih kraj in ta tvin to do pol dne tu di Slo ven ski dom doživel rop. - In kaj so nam zo pet od nes li? Obis ko val ce je Slav ko po mi ril, ko je po ve dal, da nič, saj je go vo ril o Fran cu Ro pu, ki je ta me sec slav lje nec in je do pol ne prišel v Slo ven ski dom po oprav kih. Na to je To ti Bu bec (Slav ko) pred sta vil de le-ga ta iz Pr le ki je (Tončka). Pred sta vi tev na ve sel in du ho vit način. Slav ljen ci so po srečanju pre je li da ri la z ve se lim ko men tar jem. Počila je pe ni na, zaz ve ne li roj stnod nev na pe sem in Fran co va har mo ni ka, začeli so se ples, kle pet in druženje ob pri griz ku. In kaj bi si žele li bolj kot ve se lo druženje čla nov Slo ven ske ga do ma!

Sla je Kra si

SLO VO OD STA RE GA LE TA

Od le ta 2006 smo se pos lo vi li 29. de cem bra, in si cer ta ko,

ka kor je pri nas že običaj. Po kli ca-li smo Bran ka So toška in nje go vo hčer, ki sta nam večer po lepšala s pe tjem in igra njem. Glas be ni gost je pos kr bel tu di za pri mer no os ve tli tev, za pra vi light show, ki je Slo ven ski dom spre me nil v dis ko klub. Zbra lo se nas je kar pre cej, oko li sto. Ple sa li smo in pre pe va li, naz drav lja li in se krepčali s pršutom in fran cos ko so la-

to. Pršut je re zal Sil ves ter Vi dič in to ta ko le po, da smo ga opa zo va li kot umet ni ka, ki iz va ja moj stro vi no. Tan-ko re zi no pršuta pre vid no pri me pri vr hu in jo za lju-blje no po gle da, ka kor da raz mišlja, ali naj jo od loži na krožnik, da jo kdo po je, ali naj jo pos ta vi v okvir, kjer bi jo lah ko za lju blje no opa zo val še na prej. Vr te li smo se oko li mi ze, vr te li na glas bo pod od rom. In že smo re kli zbo gom le tu 2006; zdaj je nov dan, pri-ha ja no vo le to in pri ha ja jo

no vi do god ki, no vi ljud je, no ve lju bez-ni, no ve skr bi...



ODM

EV

13US TA NO VI TEV SVE TA ZA SLO VEN CE V ZA MEJ STVU

Pred sed nik slo ven ske vla de Ja nez Janša je 16. ja nuar ja skli cal pr vo se jo no ve ga pos ve to val-

ne ga vlad ne ga te le sa, pred vi de ne ga z za ko nom o od no sih Re pu bli ke Slo ve ni je s Slo ven ci zu naj nje-nih me ja. Svet za Slo ven ce v za mej stvu ses tav lja jo pred stav ni ki držav nih or ga nov, in sti tu cij, po li tičnih or ga ni za cij in or ga ni za cij ci vil ne družbe iz Slo ve ni-je in za mej stva. Čla ne sve ta je ime no val pre mier, in si cer iz čla nov re pre zen ta tiv nih or ga ni za cij av toh to ne slo ven ske na rod ne skup nos ti v so sed njih držav. Iz Hr vaške sta čla na sve ta pos ta la pred sed-nik Zve ze slo ven skih društev na Hr vaškem Dar ko Šonc in pred sed nik Slo ven ske ga do ma Ba zo vi ca z Re ke Vi to mir Vi tas.

Us ta nov ne ga ses tan ka se jeu de ležilo vseh 14 čla nov. Po uvod ni be se di pre mier ja Janše so čla ni sve ta pred sta vi li pro ble me slo ven ske skup nos ti v državah, iz ka te rih pri ha ja jo. To so že zna ne težave z uve ljav lja njem zaščit ne ga za ko na v Ita li ji, neu-res ničeva njem držav ne po god be v Av stri ji in pre-maj hna po moč Madžar ske po rab skim Slo ven cem - gle de na dvos tran ski spo ra zum. Dar ko Šonc je med dru gim vprašal, kakšno je sta lišče slo ven ske vla de do Hr va tov v Slo ve ni ji, saj ga o tem po gos to sprašuje jo na Hr vaškem. Pre mier Janša je pou da ril, da ima jo vse na rod ne skup nos ti v Slo ve ni ji pra vi co do or ga ni zi ra nja, us ta no vi tve društev in oh ra nja nja na cio nal ne iden ti te to sko zi de lo va nje društev. Dar-ko Šonc je pre mier ja in nav zoče sez na nil s hr vaški-mi za ko ni, ki ure ja jo manjšin sko vprašanje, med ka te ri mi je tu di us tav ni za kon o pra vi cah manšjin.

Pre mier Janša je pred la gal, da se za ra di boljše or ga ni zi ra nos ti in ope ra tiv nos ti zno traj sve ta us ta-no vi jo ko mi si je. Pred log je bil spre jet in us ta nov lje-ne so bi le tri ko mi si je - za kul tu ro in je zik, gos po-dar stvo in šol stvo. Čla ni se bo do sa mi od ločili, v ka te ri ko mi si ji želi jo so de lo va ti. D.R.

HR VAŠKI PRED SED NIK SPRE JEL ČLA NE SVE TA Čla nom Sve ta za na cio nal ne manjšine pri hr vaški vla di je

ko nec mar ca po te kel šti ri let ni man dat. Ob tej pri ložnos ti so se o de lu v mi nu lih le tih, o us pe hih in pro ble mih, o tem, kaj vse bi še mo ra li na re di ti za pri pad ni ke na rod nih skup nos ti na Hvaškem, s hr vaškim pred sed ni kom Stje pa nom Me sićem po go-var ja li pred sed nik Sve ta Alek san der Tol nauer, pod pred sed nik in član Sve ta, Zo ran Stan ko vić in Dar ko Šonc.

Pred sed nik nas je spre jel v de lov nem sa lo nu na Pan tovčaku, srečanje pa je bi lo - ka kor ved no - sproščeno. Pred sed ni ku smo pri nes li tri da ri la: hr vaški pre vod mo no gra fi je o Slo ve ni ji av tor-ja Sta ne ta Sta niča, knji go “Par ti zan sko lje to va nje” av tor ja Čedo-mir ja Višnjić in tri raz lične džeme, ki so srb ska spe cia li te ta. Prd sed ni ka smo sez na ni li s po manj klji vos tmi us tav ne ga za ko na o pra vi cah na cio nal nih manjšin, zlas ti v de lu, ki ure ja ime no va-nje čla nov Sve ta s stra ni vla de in nji hov man dat. Stri nja li smo se, da je tre ba še mar si kaj pos to ri ti, da bi se urad ni ki na lo kal ni in re gio nal ni rav ni poučili o pra vi cah na cio nal nih manjšin in o obvez nos tih lo kal ne sa mou pra ve do Sve tov na cio nal nih manjših (pos lov ni pros to ri in fi nančna sred stva za red no de jav nost ). Svet je v zad njem man dat nem ob do bju oprav ljal po mem bno na lo go raz po re ja nja de nar ja društvom na cio nal nih manjšin; tu gre za 78 pre jem ni kov iz 20 manjšin, ko li kor jih je or ga ni zi ra nih na Hr vaškem.

Pred sed nik Stje pan Me sić je načel ze lo za ni mi vo te mo o so raz mer ni zas to pa nos ti pri pad ni kov na cio nal nih manjšin v lo kal ni sa mou pra vi, sod stvu, po li ci ji, kar do loča us tav ni za kon. Pred la gal je, da Svet sproži pos to pek za pri do bi tev po dat kov o de jan skem sta nju, saj bo šele ta ko mo goče do seči na dalj nje ures-ničeva nje te pra vi ce pri pad ni kov na cio nal nih manjšin. Po go var-ja li smo se tu di o spo min skem cent ru v Ja se nov cu in o po manj-klji vih po dat kih gle de na cio nal nos ti žrtev na sez na mu po bi tih. Na kon cu po go vo ra smo si iz me nja li ne kaj vi cev na na cio nal ni os no vi in do bro raz po loženi za pus ti li pred sed niške dvo re.

D.R.

Slovenci na hrvaškem

ODM

EV

14NA RE KI OD MEV NI PRED STA VI TVI BROŠUR O PRE GAR CU IN DRUŠTVU

Pred sed nik SKD Snežnik iz Lov ra na Vas ja Si mo nič je v ime nu društva in Sve ta slo ven ske na rod ne manjšine Pri mor sko- go ran ske župa ni je

7. fe bruar ja pred sta vil pr vi zve zek iz zbir ke Slo ven ski pris pe vek župa nij ski de diščini, pos večen Ra de tu Pre gar cu, režiser ju, igral cu, dra ma ti ku in pre va jal-cu. Zbir ka bo na krat ko pred sta vi la ne ka te re zas lužne Slo ven ce, za mi sel za njo pa sta da la Duška Gržeta in Ne nad La bus z reške ga Za vo da za spo me niško var stvo, po tem ko sta ugo to vi la, da se grob ni ce in gro bo vi ne ka te rih zna nih Slo ven cev na reških po ko pa liščih Ko za la in Tr sat raz pa da jo. Brošure naj bi pre pričale mo re bit ne in ves ti tor je, da za go to vi jo sred stva za sa na ci jo, kot tu di us ta no ve, da bi prev ze le traj no skrb nad tem de lom de diščine. Av tor ce lot ne ga pro jek ta je Slo ven ska in for ma tiv na točka Si-T. Pr vi zve zek je na pi sal Ne nad La bus, obli ko val pa aka dem ski sli kar Rok Ze len ko.Vse bin sko pri naša str nje ne po dat ke in za ni mi vo sli kov no gra di vo o Pre gar cu, ki je močno zaz na mo val raz-voj gle da liške umet nos ti v ob do bju med pr vo in dru go sve tov no voj no. Brošura bo sep tem bra izšla tu di kot pri lo ga slo ven ske gle da liške re vi je Mas ka.

14. fe bruar ja pa je bi la objav lje na dol go pričako va na brošura Slo ven ci na Re ki, združeni v KPD Ba zo vi ca. Njen av tor je dol go let ni član društva Slav ko Ar bi ter, pe vec, pes nik in pro zaist ter lju bi telj ski ra zis ko va lec zgo do vi ne. V brošuri pred stav lja raz ve ja no de jav nost društva, se ozi ra v pr va de se tle tja de lo-va nja in do da ja vrs to za ni mi vih po dat kov iz pre te klos ti. O de lu je spre go vo ril zna ni reški ra zis ko va lec kra jev ne zgo do vi ne, umet nos tni zgo do vi nar Igor Žic. Spom nil je na oseb nos ti, ki so v pre te klos ti na raz lične načine po ve zo va le oba na ro da: ba ročni sli kar Va len tin Met zin ger in ki par Ja co po Con tie ri, Lu ka Mis lej s ki par sko de lav ni co, po li his tor Ja nez Vaj kard Val va zor, pi sa telj Ja nez Tr di na, An drej Kam lenc, ki je le ta 1767 od prl pr vo knji gar no na Re ki, vpliv-na reška družina Co ros sacz, pi sec Zgo do vi ne Re ke Ivan Ko bler, Jo sip Go rup, književ nik Fran ces co Dre nig, ki je us tvar jal med obe ma voj na ma, iz no vejšega ob do bja pa ar hi tekt Zden ko Si la in vses tran ski us tvar ja lec in res tav ra tor Vik-tor Snoj.

Večer je bil po seb no dožive tje tu di za av tor ja Slav ka Ar bi tra. Vid no ga njen se je od sr ca zah va lil na bi to pol ni dvo ra ni, ki ga je poz dra vi la z nav dušenim in dol go traj nim plos ka njem, ter med dru gim pou da ril, da gre zah va la vsem, ki so mu po ma ga li. Prisrčen do go dek je na naj lepši način skle nil nas top mešane ga pev ske ga zbo ra društva pod vod stvom Fra nja Brav di ce s pes mi jo Ba zo vi ca, “him no” društva, ki jo je na be se di lo Slav ka Ar bi tra uglas bil skla da telj Jo sip Ka plan.

Mar ja na Mir ko vić

Igor Žic,Ma ri ja na Košuta in Slav ko Ar bi ter.

TRI GLAV SPLIT: RAZ GI BAN KO NEC LE TA 2006 OBČNI ZBOR

- 25. no vem bra je po te kal red ni občni zbor našega društva, ki se ga je ude ležilo 67 čla nov. Kljub maj hne mu šte vi lu nav zočih, smo bi li ven dar le pri jet no pre se nečeni, ker so prišli tu di čla ni, ki jih red ko vi di mo v pros-to rih društva. Občni zbor je po tr dil po ročilo o de lu, fi nančno po ročilo (5 od stot kov po treb nih sred stev za go ta-lja jo čla na ri ne, os ta lo pa slo ven ska in hr vaška vla da v ena kem de lu) in po ročilo nad zor ne ga od bo ra. V raz-pra vi o načrto va nem de lu so čla ni pris-pe va li za ni mi ve pred lo ge: ob de la va in obja va do ku men ta ci je o mešanem pev-skem zbo ru, obli ko va nje splet ne stra-ni društva, uved ba no ve ru bri ke v gla-si lu Pla ni ka, obli ko va nje sku pi ne za obis ko va nje sta rejših čla nov (pri ja vi li so se že pros to volj ci So nja Mar dešić, Jad ran ka Jančar -Er ce go vić in Jože Žni da rič), pri do bi va nje pod mlad ka, skrb za večjo me dij sko od mev nost, pri za de va nje za pri do bi tev pri mer ne-ga društve ne ga pros to ra).

V izvršni od bor so bi li iz vo lje ni Na dežda Ete ro vić, Ve ra Hr ga, Li di ja La sić, Franc Maček, Mi ke lo Mar ti nić, Ana Ma tu si no vić, Li lja na Mužinić, Ire na No vak, pod pred sed ni ca in Cve-to Šušmelj, pred sed nik. Iz vo li li smo tu di čla ne ko mi si je za med se boj ne od no se: Jad ran ka Jančar -Er ce go vić, Lud vik Podržaj, Bre da Voj no vić.

DAN ČLO VE KO VIH PRA VIC

- Koor di na ci ji Sve tov na rod nih manjšin mes ta Spli ta in Split sko- dal ma tin ske župa ni je sta 9. de cem bra pri pra vi li srečanje ob dne vu člo ve ko-vih pra vic, ki se ga je ude ležilo 386 lju di. Trio Gušti je v re per toar uvrs-til glas bo vseh manjšin: Al ban cev,


ODM

EV

15Bošnja kov, Črno gor cev, Madžarov, Ma ke don cev, Ru sov, Slo ven cev in Sr bov. Za ba va s ple som je tra ja la do zgod njih ju tra njih ur. Pri re di tev je us pe la, kljub go dr nja nju ne ka te rih po sa mez ni kov. To lažimo se s pre go-vo rom: “Če je ne kaj zas tonj, te ga ni ni ko li do volj”.

KOOR DI NA CI JA SVE TOV SLO VEN SKE MANJŠINE

- Na se ji, ki je bi la 12. de cem bra v Slo ven skem do mu v Za gre bu, smo Split zas to pa li Ve ra Hr ga, Ivan Kos-mos in Boštjan Kor diš. Med dru gim smo zno va opo zo ri li, da bi mo ral slo-ven ski je zik do bi ti us trez no ve lja vo tu di v hr vaških me di jih.

KOA LI CI JA ZA PRO MO CI JO IN ZAŠČITO LJUD SKIH PRA VIC

- 18. de cem bra smo se v Za gre bu ude ležili kon fe ren ce ome nje ne koa li-ci je iz Osi je ka. Os red nja te ma: iz va-ja nje Us tav ne ga za ko na o pra vi cah na rod nih manjšin v le tu 2006.

DAN SA MOS TOJ NOS TI IN ENOT NOS TI

- 12. de cem bra smo se ude ležili spre je ma, ki ga je v za grebškem Slo-ven skem do mu pri pra vil slo ven ski ve le pos la nik v Za gre bu dr. Mi lan Orožen Ada mič. Poz drav ne be se de, čes tit ke in voščilo za pri ha ja joče no vo le to, zdra vi ca in pri gri zek, ve li ko zna nih obra zov in do bro došla iz me-nja va iz kušenj, do brih želja. Boštjan Kor diš

Na dežda Ete ro vić

Naš mešani pev ski zbor je s pri ja te lji iz Žrnov ni ce, z nji ho vim cer kve nim pev skim zbo rom in s sku pi no pev cev, ki bi jo lah-

ko ime no va li kla pa, 19. de cem bra os ta re lim ose bam v do mu na Zen ti pri pra vil lep glas be ni večer. V očeh 80 os kr bo van cev je bi lo vi de ti pričako va nje in ve se lje, ker so dočaka li še en božič in ker vsto pa jo v še eno no vo le to. Že za to so si zas lužili lep in ve sel večer. Naj več nav-dušenja sta poželi du hov na pe sem Ave Ma ria in pri lju blje na dal ma tin-ska pe sem Moj li pi anđele. Bi lo je gan lji vo, ko so se os ta re li pos lušal ci z ne go to vi mi in drh tečimi gla so vi prid ružili pe tju sta rih božičnih pes-mi. Ko so zaz ve ne le ve se le dal ma tin ske in ko led niške pes mi, pa ni so mo gle mi ro va ti ni ti no ge; naj prej sra mežlji vo, na to pa kar živah no, smo sku paj ple sa li in pe li. Po nas to pu so nas po gos ti li s pe ci vom in so kom. Skrom no, a od sr ca.

Ver jet no se bo te ga nas to pa ne koč spom nil tu di kdo od nas in si zaželel, da bi ta ko ve se lo praz no val božične in no vo let ne dni. Ivan Kos mos

Naš pje vački zbor do bio je no vi in stru ment: ve lik, sja jan, im pre-si van. Na kon što se našlo i mjes to za nje ga u našoj ti jes noj

pros to ri ji za pro be, pa la je od lu ka. Naš “no vi- sta ri” in stru ment od la zi na dar dječici u dječji dom Maes tral. Ta mo će za si gur no bi ti ko ris ni ji i glas ni ji.

Vri jed ne Ana i Li le su u društvu na pu ni le košari ce slat kišima. An te i Ra de umo ta li su “sin ti saj zer” u sjaj ni pa pir, a mi os ta li po ma ga li smo. Sli je deći dan Ol ga, Sal ko, Na taša i ja s da ro vi ma u ru ka ma hra-bro uđemo u zgra du do ma. U atri ju pr vi mo ment nig dje ni ko ga, a on da od jed nom ma le gla vi ce od svu ku da. - A tko ste vi? - A što ste nam do ni je li? - A te ta zašto plačeš? - Te ta ne plače, već joj je nešto upa lo u oko! Nas to ja li smo os ta ti čvrs ti. Od ve li su nas do ure da rav na te lji ce i ta mo smo im uručili naš dar. Ma li pa tulj ci živah nih oki ca, ra doz na li, pre pu ni pi ta nja, okružili su nas da saz na ju što se kri je u tim sjaj nim pa ke ti ma. Na žalost, bi lo je vri je me ručka, a ma lišani su već bi li umor-ni od broj nih pos je ta i svih uz buđenja to ga da na, pa smo se opros ti li i na od las ku čvrs to obećali da ćemo se us ko ro po no vo vid je ti.


ODM

EV

16UTRIN KI IZ SKD IS TRA IZ PU LJA

Pre da va nje o zdrav ju; ali tu di to so di v kul tur ne de jav nos ti? Ne,

am pak če ne pos kr bi mo za svo je zdrav-je, se tu di s kul tu ro ne bo mo mo gli ukvar ja ti. Za to smo med se po va bi li av to ri co knji ge Dia be tes je oz drav ljiv, Ir mo Po go revc iz Lju blja ne. Slišali smo ve li ko nas ve tov, ka ko z na rav ni-mi snov mi, pred vsem s pra vil no preh-ra no, od pra vi ti zdrav stve ne pro ble me.

Ko se do bro počuti mo, se lah ko tu di ve se li mo. In to pri nas zna mo. De cem bru smo že dru gič pri pra vi li Slo ven ski večer. Zbra lo se nas je prek 130. Naj prej smo na red ni skupščini spre je li nov sta tut in se po go vo ri li o načrtih za no vo le to. Čla ni skupščine so de lo pred sed stva oce ni li z oce no “od lično”. Sle dil je kul tur ni pro gram, v ka te rem je pev ski zbor za pel več pes mi, pu bli ka pa je naj to ple je spre-je la pre le po božično pe sem Ti ha noč. Na vrs to so prišli tu di re ci ta tor ji. Neučaka ni so že med pro gra mom

po hi te li do šved ske mi ze, saj so se ba li, da bo do za mu di li pr vi ples, s ka te rim se je začelo večer no ve se lo ra ja nje. Tu di na pus to va nju smo se ime li le po. V me sečnem bil te nu smo na po ve da li, da bo ko mi si ja iz bra la naj boljše kro fe, ki jih bo do pri nes le prid ne čla ni ce. In re zul tat? Po večkrat-nih po kušinah in res nem ma ja nju z gla vo so čla ni ko mi si je ugo to vi li: vsi kro fi si zas lužijo pr vo na gra do! In da tu di naša vi so ka le ta ni so ovi ra za pus-tne šeme, lah ko vi di te na fo to gra fi ji. Kot naj boljšo mas ko smo na gra di li ka va lir ja z bra di co. Za njo se je skri-va la naša ze lo ak tiv na čla ni ca Zo fi ja Dra gičević .

In kje je tu kul tu ra? Je, tu je ves čas. V društvu po te ka ta dva tečaja slo ven ske ga je zi ka za od ras le. In tu di malčke smo končno us pe li pri va bi ti. Naša taj ni ca Jas mi na, ki je po po kli cu učite lji ca raz red ne ga pou ka in ose ba ve se le na ra ve, bo naj mlajše na prav go to vo poučeva la na za ba ven način. Pos kr be li smo za fil me na DVD-jih in malčkom pri ka za li pr ve ga iz se ri je o Kek cu, od ras lim pa film iz slo ven ske kla si ke Ne čakaj na maj. Vsak me sec si bo mo ogle da li po en film za od ras-

le in tu di otro ci bo do ime li svo jo fil-msko pred sta vo.

Se ve da smo praz no va li Prešer nov dan in to na ma lo dru gačen način. V krat kem kul tur nem pro gra mu je so de-lo val pev ski zbor, ki ima zdaj tu di ime, in si cer En ci jan, Jas mi na Ilić Dra ko vić je pred sta vi la ne kaj manj zna nih za ni mi vos ti iz Prešer no ve ga živ lje nja, ki jih je iz brs ka la na in ter ne-tu. Dru gi del praz no va nja kul tur ne ga praz ni ka smo pos ve ti li sez na nja nju z le po ta mi Slo ve ni je. V našem pros-to ru smo pos ta vi li raz sta vo, ki nam jo je po so di lo društvo iz Lov ra na, in si cer z nas lo vom Gre mo na Tri glav (in bo mo šli, vsaj ta ko smo ne ka te ri trd no skle ni li). Gre za ama ter ske pos-net ke čla nov slo ven ske ga društva iz Lov ra na. O pre le pih ko tičkih slo ven-ske dežele je ob svo jih dia po zi ti vih spre go vo ril naš so meščan in sve tov ni po pot nik Igor Dran dić.

Daj mo, spoz naj mo ma lo bolj našo Slo ve ni jo! Tu di to so di v kul tu ro! Saj je splošno zna no, da naše pr ve do mo-vi ne sploh ne poz na mo. Tis ti, ki živi-mo zu naj Slo ve ni je, v glav nem obis ku-je mo le roj stni kraj, mar ni res?

Klav di ja Ve li mi ro vić

DU BROV NIK: PRED NO VIM LE TOM

Zad nji de cem brs ki dne vi so tu di ma lošte vil ne čla-ne du brov niške Li pe pri va bi li na svečano slo vo

od sta re ga le ta. Z ve li kim za do volj stvom sem se od zva-la nji ho ve mu va bi lu, z ve se ljem sem se jim prid ružila. Iz pri jet ne-ga pros to ra maj hne res tav ra ci je Bel ve de re na La pa du se od pi ra čudo vit po gled na gruško lu ko, ki je tis te ga večera bles te la in se ko pa la v ti sočerih lučeh. In tim no os ve tljen pros tor, pri jet ne vo nja ve do bre hra ne, do bro raz po ložena družba, ko zarček do bre ga vi na; ta Du brov nik je res ne na vad no očar-ljiv in tam mi je ved no le po.

O de lu društva Li pa v pre te-klem le tu je spre go vo ri la pod-pred sed ni ca društva Ta nja Ba le-tić. Se ve da je bi la naj bolj to plo

spre je ta do bra no vi ca, da ima jo zo pet pros tor, v ka te rem se bo do lah ko srečeva li in kjer bo do lah ko oprav lja li raz lične de jav nos ti; tam bo lah ko po te kal tu di pouk slo-ven ske ga je zi ka. Ho tel Pla kir na Ba bi nem ku ku, kjer so do ne dav ne ga ime li svo je pros to re, nam reč ob nav lja jo, za to se je mo ra lo društvo iz se li ti. Se daj so našli maj hen ga ražni pros tor na Pločah, kjer je bil nas led nji dan tu di

pr vič pouk. Mo ram priz na ti, da je pros tor ze lo pri je ten in da smo se v njem vsi prav le po počuti li.

Prid na Ta nja je za vsa ke ga iz med nas spe kla za ni mi vo no vo-let no dre ves ce.

V načrtih za pri hod nje le to smo si ob lju bi li več so de lo va nja med društvo ma v Du brov ni ku in Spli tu. V gla si lu split ske ga društva Pla ni ka bo mo z ve se ljem objav lja li pris pev ke o nji ho vem de lo va nju. Tu di le tošnji slo ven ski kul tur ni praz nik bo pri ka zal de lo obeh društev.

Ve ra Hr ga


ODM

EV

17ŠIBEN SKI KON CERT: NAJ SVE TLO BA PROD RE V NAŠA SR CA

Božič in no vo le to, čas, ko pre-mišlju je mo o naših us pe hih in

neu res ničenih sa njah, čas, ko se med hru pom in na gli co te ga sve ta spom ni-mo le pih do god kov in pri ja te ljev, čas, ko pol ni želja in upa nja vsto pa mo v no vo le to in si v mis lih rišemo pričako-va nja. Praz nični de cem brs ki dne vi so tu di pol ni ve se lih druženj in pre le pih do god kov.

15. de cem bra smo v Ka to liškem do mu pri pra vi li kon cert z nas lo vom Naj sve tlo ba prod re v naša sr ca, ki smo ga pos ve ti li društvu sle pih naše župa ni-je. 13. de cem ber, dan sv. Lu ci je, je nam-reč po se ben praz nik za sle pe in sla bo vid ne. Naše društvo je že pet let pod na jem nik pri društvu sle pih, ven dar to ni bil raz log za kon cert.

Čeprav sko zi čas hi ti mo vsak po svo je, smo prav vsi po treb ni sončnih, ved rih dni, maj hnih sreč, po zor nos ti! Mi smo po zor nost iz ka za li s kon cer tom. Žen ske mu pev-ske mu zbo ru Prešer nov ke so po ma ga li prižga ti lučko

Et no igral ni ca otroških vrt cev Ba la rin, Otroški zbor Cvrčak in Kul tur no druš-tvo Šiben ske šušti ni ce. Ne pom nim, da bi se kdo ta ko is kre no, od sr ca, pre poln čus tev zah va lil za da ri lo. Kot so nam po ve da li, jim še nihče ni ko li ni pri pra-vil česa ta ko ime nit ne ga. In tu di ne pom nim, da bi bi la dvo ra na, ki jo jo ze lo težko na pol ni ti, ta ko na bi to pol na. Ver ja mem, da je bil cilj do sežen tu di s tem, ko se je mar sik do za mis lil nad tem, ka ko živi jo sle pi in sla bo vid ni.

Dan pred kon cer tom smo v pros to-rih društva od pr li raz sta vo ročnih del, pred vsem iz del kov čla nic sek ci je Prid ne ro ke. Pros to ra je bi lo se ve da pre ma lo, med šte vil ni mi iz del ki pa je bi lo težko

iz bra ti naj lepše. Raz sta va je bi la na ogled do 21.de cem bra, ko smo se ob pri jet nem druženju in z bo ga tim srečelo vom pos lo vi li od sta re ga le ta. Mi ra Knežević

LOV RAN: RAZ STA VA, DRUŽENJE, PLES

Fo to graf ska raz sta va Gre mo na Tri glav Slo ven ci ima mo ra di

go re. Med nji mi ima po seb no mes to Tri glav, ki je po nos Slo ven cev in ni za man na slo ven skem gr bu. Pra vi jo, da bi se mo ral vsak Slo ve nec vsaj enk rat pov zpe ti na to čudo vi to go ro. Ne ka te ri pla nin ci, ne le iz Slo ve ni je, so to sto ri li tu di več kot de set krat, v vseh let nih časih, kar so ove ko večili na fo to gra fi jah. Po tru di li smo se in iz za seb nih ar hi vov zbra li naj bolj za ni mi ve fo to gra fi je za raz sta vo. Pri-teg ni la je ta ko tis te, ki so že bi li na Tri gla vu in so se spom ni li na zah te-ven po hod, ka kor za tis te, ki še ni so obis ka li naj višje ga vr ha v Slo ve ni ji in nek da nji Ju gos la vi ji. Za nje je bi la raz sta va spod bu da, da se čim prej tu di sa mi pre pričajo o pre le pi gor ski na ra vi. Tis ti, ki Tri gla va za ra di let ali

zdrav ja ne bo do mo gli obis ka ti, so se pre pričali, kaj so za mu di li. Vsem lju bi te ljem na ra ve kličemo: „Gre mo na Tri glav”!

Ob slo ven skem kul tur nem praz ni-ku Le tos smo v naših pros to rih pri-pra vi li druženje, na ka te rem smo ob za kus ki in pi jači z ve se ljem pris luh ni-li zna nim pes mim Fran ce ta Prešer na v iz ved bi To mo ta Pe trača. Ta ka dru-ženja so za res pri jet na.

Ples na sku pi na V društvu je začela de lao va ti ples-

na sku pi na. Začelo se je več kot za

hec: ker so si žen ske zažele le ple sa in ker tu di moški ni so ime li nič pro-ti. V času kar ne va la v naših kra jih ra di plešemo „po tre suj ko“. To je ne ke vrs te pol ka, ki pa je kar zah tev na in jo je tre ba va di ti. Pr vi so z va ja mi začeli od ras li, kma lu še šolar ji ( pred-vsem de kle ta ). Sčaso ma se je na bra lo to li ko ple sal cev, da smo se mo ra li or ga ni zi ra ti po sku pi nah. Naša mla da in struk to ri ca Sa bi na Gržin je po vsa-kem pou ku čis to zde la na, čeprav tu di sa ma ze lo ra da pleše.

Vsem lep poz drav iz Lov ra na!


ODM

EV

18NO VI CE IZ KUL TUR NE GA DRUŠTVA SLO VEN SKI DOM KAR LO VEC

Po so de lo va nju na Slo ven skih kul tur nih dne vih v Kar lov cu

je Kul tur no društvo Slo ven ski dom na da lje va lo z ures ničeva njem načrto-va nih pro gra mih za le to 2006. Na okro gli mi zi o Va len ti nu Man del cu, zas lužnem Slo ven cu v hr vaški pros-ve ti in kul tu ri, sta go vo ri la pro fe sor ja Dra gi ca Gršić in Sil vin Jer man. Slišati je bi lo ve li ko za ni mi vos ti o književ ni-ku, pro fe sor ju in učite lju na kar lovški gim na zi ji ter nje go vem družbe nem de lu v Kar lov cu. (Več o Man del cu v nas led nji šte vil ki No ve ga od me va, v ru bri ki Pre te klost v se da njos ti).

V pros to rih Mes tne knjižni ce Ivan Go ran Ko vačić je bi la 14 dni od pr ta raz sta va z nas lo vom Od Prešer na do Zlob ca. Pred stav lje ni so bi li slo ven ski pes ni ki in pi sa te lji, ka te rih oblet ni ce roj stva ali smr ti smo se spom ni li le ta 2006. Na ogled so bi li nji ho ve sli ke, po dat ki iz živ lje nja in iz bor iz nji ho ve-ga us tvar ja nja.

Zain te re si ra nim Slo ven cem in nji-ho vim pri ja te ljem so bi le pred stav lje-ne pod rob nos ti o društve nem gla si lu Luč, ki bo iz ha ja lo občas no v slo ven-skem in hr vaškem je zi ku. Pris pev ki za pr vo šte vil ko so že pri prav lje ni.

Anin

NO VI CE IZ LA BI NA Društvo Slo ven cev La bin je za Prešer nov dan v

Kul tur nem cent ru Lam par na pri pra vi lo pred sta vi-tev us tvar ja nja ne ka te rih po mem bnih oseb nos ti slo ven ske kul tu re. Pri re di tev je po te ka la pod nas lo vom Pop Si ko ne. Obis ko val ci so se sez na ni li ta ko z de lo va njem ce nje nih stro kov nja kov in umet ni kov, kot so Jože Plečnik, Joža Glo nar in Srečko Ko so vel, kot tu di s po pu lar ni mi as pek ti so dob ne kul tu re, de ni mo z us tvar jal nos tjo Sla vo ja Žižka

in ne ka te rih pop sku pin. Krat ko be se di lo, ki ga je na pod la gi in ter net nih po dat kov pri pra vil Kris tian Stepčić Reis man, je vse bo va lo tu di po dat ke o po mem bnih čla nih slo ven ske skup nos ti v La bi nu, kot je re ci mo eden vo di te-ljev raške ga pre mo gov ni ka Bar tol Vi har. Ob kon cu le ta 2006 je društvo us pešno iz pe lja lo srečanje la bin skih Slo-ven cev. Na srečanju, ki se ga je ude ležilo 50 ro ja kov, so kot gos tje nas to pi li čla ni Slo ven ske ga kul tur ne ga društva Is tra iz Pu lja.

Kris tian S. Reis man

OSI JEK: NAJ MLAJŠE SLO VEN SKO KUL TUR NO DRUŠTVO NA HR VAŠKEM

Po vrs ti neus pešnih pos ku sov in po bud je bi lo 15. no vem bra v Osi je ku us ta nov lje no slo ven sko kul tur no društvo Stan ko Vraz. Društvo šte je

48 čla nov, vsak dan pa se včla ni še kdo. Z am bi cioz nim kul tur nim pro gra-mom želi društvo do ka za ti, da si tu di Slo ven ci v vzhod nem de lu Hr vaške želi jo oh ra ni ti svo jo kul tu ro in je zik.

V uprav nem od bo ru je pet čla nov. Pred sed ni ca društva je pi sa te lji ca in pre va jal ka Sa bi na Koželj Hor vat, pod pred sed nik je ma gis ter Da mir Kres nik, čla ni pa Mar ja na Re pušić, Fa bi jan Ma ri no vić in taj nik Zvon ko Hor vat. V nad-zor nem od bo ru so Zlat ko Ma rolt, Vlat ko Ka la poš i Oto Wil helm.

Na us ta nov ni skupščini je pred sed nik Zve ze slo ven skih društev na Hr vaškem Dar ko Šonc pod prl društvo in mu ob lju bil po moč.

Za ni mi vo je, da so do go dek pos pre mi li ta ko slo ven ski kot hr vaški me di ji. V od da ji Pa no ra ma na pr vem pro gra mu HTV so obja vi li obšir no re por tažo, o us ta no vi tvi društva pa so po ročali še HRT -jev stu dio Osi jek, Grad ski Ra dio, Ra dio Plus in Sla von ski ra dio ter dnev ni ka Glas Sla vo ni je in Sla von ski dom. Na TV Slo ve ni ja je bil 29. de cem bra objav lje no pris pe vek z iz ja vo pred sed-ni ce društva. Ma ri bor ski dnev nik Večer je obja vil no vi co, da bo v društvu de lo val tu di Klub hr vaško- slo ven ske ga pri ja telj stva.

Osi ješki Slo ven ci so v pros to rih društva svečano obe ležili Prešer nov dan, 8. fe bruar. Je se ni se bo začela šola slo ven ske ga je zi ka za vse zain te re si ra ne. Ve li ka želja čla nov je, da bi obis ka li slo ven sko glav no mes to Lju blja no in Bled.

Zvon ko Hor vat


ODM

EV

19

V Kon cer tni dvo ra ni Va tros lav Li sin ski

v Za gre bu je bi la 5. no vem-bra pod po kro vi telj stvom vla de tra di cio nal na pred-sta vi tev kul tur ne us tvar ja-nos ti na cio nal nih manjšin v Re pu bli ki Hr vaški. Za pri pra vo srečanja, že de ve-te ga za po red, so bi li le tos za dolženi pred sed nik Sve ta na cio nal nih manjšin Re pu-bli ke Hr vaške Alek san-dar Tol nauer, pro gram ski od bor pa so ses tav lja li stro-kov ni so de lav ci Sa do Tu zo-vić, Ne da Wies ler; dr. Nai la Ce ri bašić in Joško Ćale ta.

Nav zoče je poz dra vil Alek san dar Tol nauer, slav-nos tna go vor ni ca pa je bi la pod pred sed ni ca vla de in mi nis tri ca za družino, bra ni te lje in med ge ne ra cij-sko so li dar nost Jad ran ka Ko sor. Pou da ri la je, da je v in te re su hr vaške vla de, da na cio nal ne manjšine ne mo-te no raz vi ja jo in ne gu je jo svo je kul tur ne de jav nos ti, običaje, ve roiz po ved…Svo-

bod no de lo va nje jim za go-tav lja us tav ni za kon o pra vi-cah na cio nal nih manjšin v Re pu bli ki Hr vaški. Po be se-dah Jad ran ke Ko sor lah ko skle pa mo, da je vla da že raz prav lja la o fi nančnih sred stvih za pro gra me na cio nal nih manjšin in da lah ko v le tu 2007 pričaku-je mo po višanje skup ne ga znes ka iz pro računa.

Pri re di tev v režiji De san ke Vi rant je po ve zo-val Dra go Ce le zić.Vrs ti le so se pev ske in folk lor ne točke iz za klad ni ce kul-tur ne de diščine na cio nal-nih manjšin. Slo ven ce na Hr vaškem je pred stav ljal mešani pev ski zbor Tri-glav iz Spli ta. Pod tak tir-ko Ta tja ne Ku ra ji ca in ob sprem lja vi har mo ni kar ke

Da ni re Ipa vec so za pe li tri slo ven ske pes mi: Lu na si je; Na Go renj skem je flet no in Go renj ska zdra vi ca. Čerav-no je bi lo na začet ku zaz na-ti tre mo, je bil nas top ka ko-vos ten. Pro gram je tra jal več kot tri ure

Na kon cu so vsi nas to-pa joči na pri re di tvi za pe liu ev rop sko him no.

Franc Strašek

LO KAL NE IN MANJŠIN SKE VO LI TVE HKRA TI?

Or ga ni za ci ja CARDS 2003 (Sus tai na ble De ve lop-ment of Croa tia’s Wa rAf fec ted Areas) je 17. ja nuar-

ja v Za gre bu pri ra vi la pos vet pred stav ni kov Sve tov na cio-nal nih manjšin z ob močjih po seb ne držav ne skr bi. Na pos-ve tu je so de lo va lo 49 pred stav ni kov na cio nal nih manjšin iz občin, mest in župa nij ter 9 pred stav ni kov lo kal nih oblas ti z ob močij po seb ne držav ne skr bi. V ime nu Sve ta slo ven ske na cio nal ne manjšine Mes ta Za gre ba se je pos ve ta ude ležil Franc Strašek. Iz točni ca za raz pra vo je bi la ana li za ovir, ki one mo gočajo ne mo te no de lo va nje Sve tov na cio nal nih manjšin. Naj več očit kov je bi lo na me nje nih lo kal nim oblas-tem, ki ni ma jo in te re sa, da bi zažive li Sve ti na cio nal nih manjšin, ki ne poz na jo us tav ne ga za ko na o manjšinah in ki Sve tom ne za go tav lja jo po go jev za de lo.

Med pred lo gi za pre ma go va nje ovir so iz sto pa li pred-log za po daljšanje man da ta se da njim čla nom Sve tov po daljšati do lo kal nih vo li tev le ta 2009, pred log, da se kooor di na ci jam na cio nal nih manjšin priz na sta tus prav ne ose be in pred log za ures ničeva nje pra vil ni ka o na gra dah čla nom Sve tov.

Po da ljašanje man da ta se da njim čla nom Sve tov bi ko ris ti lo ta ko državi kot manjšinam. Državi za to, ker bi se s hkrat ni mi lo kal ni mi vo li tva mi in vo li tva mi manjšin-skih pred stav ni kov stroški zmanjšali za vsaj 20 mi li jo no kun. Manjšine pa bi si ta ko za go to vi le tu di večjo vo lil no ude ležbo. Pred log takšne za kon ske rešitev čaka v Sa bo ru na tre tje bra nje. Po de li tev sta tu sa prav ne ose be koor di na ci-jam na cio nal nih manjšin bi od pra vi la zdajšnje nevzdržne po go je de la. Gle de na grad čla nom Sve tov pa je bi lo ugo-tov lje no, da je bil pra vil nik že spre jet in po tr jen in da bi ga bi lo zdaj tre ba le še ures ničiti.

Franc Strašek

KUL TUR NA US TVAR JAL NOST NA CIO NAL NIH MANJŠIN NA HR VAŠKEM


ODM

EV

20STA TUS SLO VEN CA BREZ SLO VEN SKE GA DRŽAV LJAN STVARe pu bli ka Slo ve ni ja se je z us ta-

vo obve za la, da bo Slo ven cem brez slo ven ske ga držav ljan stva za go to vi la po seb ne pra vi ce in ugod nos ti v Slo ve ni ji. To us tav no do ločilo je ures ničila z za ko-nom o od no sih Re pu bli ke Slo ve ni je s Slo-ven ci v za mej stvu in po sve tu, ki je sto pil v ve lja vo ma ja le ta 2006. Za kon na tančno do loča pra vi ce, pos to pek in način pri do-bi va nja sta tu sa Slo ven ca brez slo ven ske-ga držav ljan stva. Raz lo gov za za kon sko ure di tev te ga sta tu sa je več. Za mno ge Slo ven ce na tu jem slo ven sko držav ljav stvo ni naj bolj us trez na obli ka nji ho ve po ve za-nos ti s Slo ve ni jo. Ve li ka večina jih želi os ta ti lo jal na državi, ka te re držav lja ni so, ime tje dveh držav ljan stev pa bi jih lah ko po tis ni lo v naj raz ličnejše zad re ge, mo ral ne stis ke ali dru ge težave. Ne ka te re države dvoj ne ga držav ljan stva ne do vo li jo. So pa tu di države, ki na dvoj no držav ljan stvo ne gle da jo s sim pa ti jo. Držav ljan stvo je po seb no po mem bna, obve zu joča in kom-plek sna obli ka vza jem ne ga od no sa med po sa mez ni kom in državo. Imet nik dveh ali več držav ljan stev ima lah ko naj raz ličnejše for mal ne za ple te in pro ble me, zlas ti na pod-ročju pra vic do so cial ne var nos ti, dolžnos ti so de lo va nja pri obram bi države… Za kon s sta tu som Slo ven ca brez slo ven ske ga držav-ljan stva po nu ja vsem Slo ven cem možnost ne ke jas ne prav no- for mal ne po ve za nos ti z ma tično do mo vi no.

Po go je za pri do bi tev sta tu sa do loča 59. člen za ko na. Sta tus lah ko pri do bi tis ti po sa-mez nik, ki je slo ven ske ga ro du (pri pad nost slo ven ske mu ro du, ozi ro ma slo ven skem po re klu se do ka zu je z iz pis ki iz roj stne ma tične knji ge); ki je ak ti ven v or ga ni za-ci jah Slo ven cev zu naj nje nih me ja ali je ak tiv no po ve zan z Re pu bli ko Slo ve ni jo; ki ne pri pa da po li tičnim stran kam in dru-gim or ga ni za ci jam, ki nas pro tu je jo med-na rod no prav nim, us tav nim in za ko ni tim pra vi cam Slo ven cem v za mej stvu ozi ro ma ak tiv no de lu je jo zo per us tav no ure di tev Re pu bli ke Slo ve ni je in ka te re mu držav ljan-stvo Re pu bli ke Slo ve ni je ni bi lo od vze to po do ločilih za ko na, ki ure ja držav ljan stvo

NO VI CE IZ SVE TA SLO VEN SKE NA CIO NAL NE MANJŠINE MES TA ZA GREB SVET V NO VIH PROS TO RIH

Po šti rih le tih de lo va nja v pros to rih Slo ven ske ga do ma

na Ma sa ry ko vi 13 se je Svet pre se-lil v no ve, le pe pros to re na Re me ti-nečki ces ti 77b. Na tem nas lo vu že de lu je tu di Svet ma ke don ske na cio-nal ne manjšine Mes ta Za greb ter Svet al ban ske na cioan lne manjšine Mes ta Za greb kma lu pa se nam bo do prid ružili tu di ko le gi iz ita li-jan ske ga in slo vaške ga Sve ta Mes-ta Za gre ba ter ko le gi iz srb ske ga Sve ta na rav ni Za grebške župa ni je. Kma lu bo tu kaj začela de lo va ti tu di Koor di na ci je na cio nal nih manjšin Mes ta Za gre ba, ki je naj bolj zas-lužna za pros tor sko pri do bi tev. S skup ni mi močmi upa mo, da bo mo še več bi li na po moč vsem našim za grebškim Slo ven cem ter tu di vsem Za grebčanom, ki bo do ra bi li našo po moč.

NA GRA DE ZA ČLA NE SVE TOV IN PRED STAV NI KE NA CIO NAL NIH MANJŠIN

Mes tna skupščina je 29. de cem-bra spre je la od ločitev o me sečnih na gra dah za čla ne Sve tov in pred-stav ni ke na cio nal nih manjšin. V skla du s pra vil ni kom lah ko na gra da znaša po lo vi co me sečne ga na do me-si la mes tnih svet ni kov. Na viši-no na gra de vpli va tu di oprav lja nje do ločenih dolžnos ti v Sve tih (pred-sed nik, pod pred sed nik....), in si cer

po na tančno do ločenih ko lični kih, ki jih opre de lju je Koor di na ci ja Sve tov na cio nal nih manjšin Mes ta Za gre ba.

SE JA SVE TA SLO VEN SKE NA CIO NAL NEMANJŠINE MES TA ZA GRE BA

Zad nja se ja Sve ta v le tu 2006 je po te ka la 27. de cem bra v dvo ra ni Prešeren Slo ven ske ga do ma v Ma sa-ry ko vi 13. Spre je li smo pro gram sko in fi nančno po ročilo za le to 2006, raz prav lja li o pred lo gu spre memb za ko na o vo li tvah čla nov Sve tov in po tr di li ko lični ke za do ločanje na do-mes til za de lo čla nov Sve ta. Obrav-na va li smo tu di pro gram de la in fi nančni načrt za le to 2007. Pre sed-nik Šonc je na po ve dal spre mem be v de lo va nju Sve ta, od pre se li tve v no ve pros to re do reor ga ni za ci je. Poz-val je k mak si mal ne mu an gažma ju vseh čla nov Sve ta. De lov ni del se je smo skle ni li v praz ničnem vzdušju, ob pri jet nem po go vo ru in ko va nju načrtov za no vo le to.

DAN SVE TA SLO VEN SKE NA CIO NAL NE MANJŠINE MES TA ZA GREB

Tre tjo oblet ni co de lo va nja Sve ta smo pros la vi li 20. de cem bra le ta 2006. Za ni miv in pes ter pro gram smo pri pra vi li v so de lo va nju s Slo-ven skim do mom, v ve li ki dvo ra-ni Prešeren. Hkra ti smo pros la vi li še 10-let ni co iz ha ja nja re vi je No vi od mev. Z mul ti me dij sko raz sta vo smo zao krožili pro jekt Hr vaška in slo ven ska kul tu ra v sti ku. Raz sta va je obrav na va la več pod ročij, in si cer je zi kos lov je, zgo do vi na, zgo do vi na umet nos ti, gle da liška umet nost, fil-mska umet nost, šport, et no loška de diščina in ku li na ri ka, gos po-dar stvo, No vi od mev (re vi ja vseh Slo ven cev na Hr vaškem - 10 let iz ha ja nja), zgo do vi na Slo ven ske ga do ma in Sve ta slo ven ske na cio nal ne manjšine Mes ta Za gre ba.

Ma tea Ho tu jac


ODM

EV

21Re pu bli ke Slo ve ni je. Do pri do bi tve sta-tu sa Slo ven ca brez slo ven ske ga držav-ljan stva so upra vičene tu di mla do let ne ose be (60. člen). Pos top ke za pri do bi tev sta tu sa do loča 63. člen. Pro si lec vloži vlo-go za priz na nje sta tu sa na di plo mat sko- kon zu lar nem pred stav ništvu Re pu bli ke Slo ve ni je ali na Ura du za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu Re pu bli ke Slo ve ni-je. Vlo gi mo ra pri ložiti pis no do ka zi lo o slo ven skem ro du (slo ven skem po re klu); pis no do ka zi lo o član stvu in ak tiv nos-tih v slo ven skih or ga ni za ci jah v državi pro sil ca ali pis no do ka zi lo o nje go vih ve zeh z Re pu bli ko Slo ve ni jo; pis no iz ja-vo, da ne pri pa da društvom, po li tičnim stran kam in dru gim or ga ni za ci jam, ki nas pro tu je jo med na rod no prav nim, us tav-nim in za ko ni tim pra vi cam Slo ven cev v za mej stvu ozi ro ma ak tiv no de lu je jo zo per us tav no ure di tev Re pu bli ke Slo ve-ni je. O pri do bi tvi sta tu sa Slo ven ca brez slo ven ske ga držav ljan stva od loča Urad za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu Vla-de Re pu bli ke Slo ve ni je.

Upra vičenec s sta tu som Slo ven ca brez slo ven ske ga držav ljan stva ima v Re pu bli ki Slo ve ni ji za go tov lje ne nas led-nje pra vi ce (66. člen): pra vi co do ugod-nejših vpis nih po go jev, do ločenih s sta tu-ti vi so košol skih za vo dov; pra vi co do ena-ko prav ne ga nas to pa na na tečajih za znan-stve ne pro jek te, fi nan ci ra ne z jav ni mi sred stvi, kot kan di dat za no sil ca pro jek ta ali kot kan di dat za so de lav ca v pro jek tu; dos top do vseh jav nih kul tur nih do brin, pod ena ki mi po go ji, kot ve lja jo za slo ven-ske držav lja ne; pra vi co do vseh sto ri tev jav nih knjižnic, pod ena ki mi po go ji, kot ve lja jo za slo ven ske držav lja ne; pra-vi co do ra zis ko va nja v jav nih ar hi vih Re pu bli ke Slo ve ni je; možnost pri do bi tve sta tu sa red ne ga čla na Slo ven ske aka de-mi je zna nos ti in umet nos ti; možnost pri do bi tve vseh priz nanj in od li ko vanj Re pu bli ke Slo ve ni je; pra vi co do pri do bi-tve las tnin ske pra vi ce na ne pre mični nah pod ena ki mi po go ji, ki ve lja jo za držav-lja ne Re pu bli ke Slo ve ni je; pred nost pri kan di di ra nju za pros to de lov no mes to – ob iz polj nje va nju po go jev za oprav-lja nje objav lje ne ga de la – pred os ta li mi tuj ci, pri čemer so mišlje ni tuj ci, ki ni so držav lja ni držav čla nic Ev rop ske uni je… Po mem ben je tu di 68. člen, ki se gla si: Pra vi ce iz te ga za ko na je mo goče uve ljav-lja ti iz ključno v slo ven skem je zi ku.

Franc Strašek

PA SO VI, PRO TES TI, GA SIL CI,... DA O TRI GLA VU NI TI NE GO VO RI MO Vroči eko loško- ri bo lov ni pas

– De cem bra je obisk širi tve ne ga ko mi sar ja Ol li ja Reh na v Za gre bu pri ne sel pr vo vrs ten po li tični škan-dal, saj je tu kajšnja jav nost iz ve de la, da so vlad ni pred stav ni ki le ta 2004 pod pi sa li do ku ment, s ka te rim so Slo ve ni ja, Ita li ja in Hr vaška do se-gle so glas je, da Hr vaška za čla ni-ce EU ne bo uve lja vi la eko loško- ri bo lov ne ga pa su (ZERP). Ko mi sar je po srečanju z Ivom Sa na der jem de jal, da enos tran ska uve lja vi tev za čla ni ce EU ne bi bi la spre je ta z ra zu me va njem. Le ne kaj ur poz ne je je Sa na der hi tel po jas nje va ti, da so ko mi sar je vi sve to val ci Reh na »sla bo in for mi ra li« in da – spo ra zu ma ni. A je Reh no va tis kov na pred stav ni-ca Kris zti na Na gy na to spo ročila, da se je Hr vaška ta ko za ve za la v so glas nem za pis ni ku (agreed mi nu-tes) iz le ta 2004. Za ve za je na tančno opi sa na tu di v skle pih ev rop ske ga sve ta, ko je Hr vaška do bi la sta tus kan di dat ke.

Vroči eko loško- ri bo lov ni pas, dru gič

– Sa bor je 15. de cem bra brez pod po re večine opo zi cij skih pos-lan cev iz gla so val od ločitev, da bo ZERP začel ve lja ti 1. ja nuar ja 2008 z možnos tjo, da ga oblast lah ko uve-lja vi tu di prej. Ma ra ton ska se ja je bi la po le mična, saj je opo zi ci ja, ki se je zav ze ma la za ta kojšnjo uve lja vi-tev ZERP, ob toževa la vla da joče, da po puščajo pri na cio nal nih in te re sih in da je pod pis tris tran ske ga do go-vo ra z Ri mom in Lju blja no škan-

dal. »Če bo sa bor spre jel od ločitev, da bo do pra vi la ZERP od ja nuar ja

2008 ve lja la tu di za čla ni ce Uni je, si bo Hr vaška sa ma pos ta vi la časov ni okvir, v ka te rem mo ra na pris top-nih po ga ja njih končati obrav na va nje po glav ja o ri bištvu in ver jet no še o ne ka te rih dru gih vprašanjih. In če se to ne bo zgo di lo, bo tve ga la uso do Turčije,« je po za se da nju ev rop ske ga sve ta pou da ril Ja nez Janša.

Me sić bo pos lal ga sil ce – Janševe be se de so tu kajšnji čas-

ni ki pre nes li površno, saj so jih, najbrž na mer no, in ter pre ti ra li kot grožnjo, češ, »končali bos te kot Turčija«. Hr vaški po li ti ki ni so bi li v ce lo ti sez na nje ni z iz ja vo in so jo ko men ti ra li v du hu pris tran skih no vi nar skih pris pev kov. Pred sed nik

države Stje pan Me sić je de jal: »Ma lo mo ra jo po ka za ti mišice. Tu di ko smo

Novice iz domovine

ODM

EV

22 ime li težave na Mu ri, je bi lo ma lo pre ti ra va nja. Tja so Slo ven ci pri pe lja li svo je spe cial ce, jaz pa sem jim re kel, da bom, če se bo to po no vi lo, pri pe ljal pros to volj no ga sil sko društvo in jih bo mo ma lo ‘pošpri ca li’. Po teh mo jih be se dah se ni so več po ja vi li«. Pred-sed nik naj večje opo zi cij ske stran ke SDP Ivi ca Račan pa je de jal: »Če je v hr vaških me di jih pra vil no ci ti ran, se je Janša prid ružil slo ven skim po li ti-kom, ki so bi li že prej aro gant ni.«

»Pro test« za ra di mej ne ga pre ho da

– Hr vaško MZZ je sre di de cem bra pro tes ti ra lo za ra di »enos tran ske ga za pi ra nja me je«. Slo ve ni ja je nam reč 5. de cem bra za pr la ma loob mej ni pre-hod pri hr vaških Ra da to vićih, s čimer naj bi bi lo 300 pre bi val cev od re za ni

od sve ta, saj so prek Slo ve ni je na pre-pros tejši način dos to pa li do kra jev na Hr vaškem. Na hr vaškem MZZ očit no ni so bra li tu kajšnjih čas ni kov, za ka te-re so pre bi val ci po ve da li, da za za plet ne kri vi jo Slo ve ni je: »Ob tožuje mo hr vaško vla do in naše lo kal ne oblas ti, ki so po za bi le na nas.« Večer nji list pa je me sec dni kas ne je ve li ko pros to-ra na me nil »schen gen ske mu oko pu«, no ve mu režimu, ki naj bi na slo ven-sko- hr vaški me ji začel ve lja ti de cem-bra. Opo zo ril je tu di na vprašanje, ali bo do lah ko hr vaški držav lja ni še na prej pres to pa li me jo sa mo z oseb ni-mi iz kaz ni ca mi.

Po Brio nih še na Bled? – Ja nuar ja je pre mier Ivo Sa na der

po tr dil, da bo dru ga skup na se ja slo-ven ske in hr vaške vla de v pri hod njih

me se cih v Slo ve ni ji, ni pa ho tel na tančne je po jas ni ti, kaj bo na dnev nem re du. Se ja naj bi bi la na Ble du, a je za ra di na pe tih od no sov pres tav lje na v ne do ločeno pri hod nost.

»Hr vaška stre ha nad slo ven sko gla vo«

– Ja nuar ja je splet na an ke ta na pri lju blje nem no vičar skem por ta lu Net.hr, v ka te ri je gla so va lo sko raj 13.000 lju di, spet po ka za la, da so Slo ven ci za Hr va te med naj manj pri lju blje ni mi so sed ni mi na ro di. Naj bolj pri lju blje ni so Bošnja ki (29 od stot kov), sle di jo Madžari (26), Ita li ja ni (18) in Sr bi (12), dno les tvi ce pa si de li mo Slo ven-ci (9) in Črno gor ci s šes ti mi od stot ki. S Slo ve ni jo pa so se uba da li tu di v tis ka nih me di jih. Reški No vi list je po ročal o ma ri bor ski Pro ban ki, ozi-ro ma nje ni družbi Pro ban ka Lea sing Ri je ka, ki da s ku po va njem hr vaških ne pre mičnin za Slo ven ce de la »do no-sen biz nis«. Ban ka, piše čas nik, ku pu-je ne pre mični ne za svo je stran ke, jih vpi su je v zem ljiške knji ge in s stran ka mi čaka na li be ra li za ci jo tr ga ne pre mičnin. Por tal Net.hr je zgod bo iz No ve ga lis ta pov zel pod nas lo vom »Hr vaška stre ha nad slo ven sko gla-vo« in ne ko li ko šalji vo za pi sal, da bi »hr vaško hiško ra do ime lo ve li ko Slo ven cev«.

Do kod lah ko Ina ra zis ku je? – Ko nec ja nuar ja je slo ven sko

MZZ s pro tes tno no to iz ra zi lo ne za do-

volj stvo za ra di od ločitve hr vaške vla-de, ki je naf tni družbi Ina po daljšalo kon ce si jo za ra zis ko va nje pod mor ja (naf te in pli na) v se ver nem Jad ra nu. Lju blja na je pre pričana, da je hr vaška od ločitev »še eden v vrs ti pos ku sov, s ka te ri mi želi Hr vaška z no tra nje-prav ni mi ak ti pre ju di ci ra ti raz me ji-tev na mor ju, raz me ji tev mor skih pa sov, mor ske ga dna in pod zem lja med država ma«. Hr vaška je v svo ji no ti spo ročila, da od lok za de va le

hr vaško držav no ob močje in da ne pre ju di ci ra me je, slo ven sko stran pa je ob tožila, da »naj bolj očit no kot ka dar ko li prej«, kaže pov sem jas-no na me ro po se ga nja po hr vaškem ozem lju. MVP tu di “zav rača med na-rod no prav no nes pre jem lji vo raz la go o ob sto ju ne raz de lje ne ga Jad ran ske ga mor ja«.

Hr vaški prav ni ki zo per Slo ve ni jo

– V bran hr vaških sta lišč pri zad-njem za ple tu s Slo ve ni jo se je ko nec ja nuar ja državo tvor no vključila tu di tu kajšnja aka de mi ja prav nih zna nos ti. Vrh aka de mi je se je ne na do ma, men-da za ra di slo ven ske pro tes tne no te, od ločil, da bo so de lo val v »od ločnem nas pro to va nju prav no neu te me lje-nim sta liščem Slo ve ni je o me ji med država ma«. Slo ven sko sta lišče gle de kon ce si je Ini je za aka de mi jo »v nas-pro tju z ned voum ni mi zgo do vin ski-mi dej stvi o ob sto ječih me jah med Slo ve ni jo in Hr vaško, ki te me lji jo na med na rod nem pra vu in so sklad ne s tem pra vom«.

Novice iz domovine

ODM

EV

23

»Naj le tu je jo na Tri gla vu« – »Pa naj gre do na Tri glav,« je v

začet ku fe bruar ja na krat ko od go vo ril tis kov ni pred stav nik hr vaške vla de Rat-ko Maček na vprašanje, ka ko ko men ti ra po ziv pos lan ca LDS Mar ka Pav li he, naj Slo ven ci le tos ne le tu je jo na Hr vaškem. Pos lančeve oce ne hr vaških po li ti kov pa je oz načil za »nes ram ne, neod go vor ne, neu mes tne iz ja ve«.

Srečanje Me sić-Dr novšek od loženo

– Načrto va no srečanje Ja ne za Dr novška in Stje pa na Me sića je bi lo v začet ku fe bruar ja od loženo, ni so pa na no be ni stra ni žele li po ve da ti, na čiga vo po bu do in za kaj, ni ti kdaj bo. Kas ne je se je iz ka za lo, da je bil ses ta-nek v Bje lo var ju od po ve dan, ker da se Me sić ni opre de lil do po bud, za ka te re sta se z Dr novškom do go vo ri la. Po le ti sta nam reč pos ta vi la »ul ti mat« vla da-ma, naj pos kušata rešiti vprašanja, saj da bos ta v nas prot nem pri me ru sa ma pred sta vi la možne rešitve.

»S pri ja te lji Slo ven ci na so dišče«

– Mar ca je do ga ja nje med država-ma zaos tri lo sta liče po ročeval ca zu na-je po li tične ga od bo ra ev rop ske ga par-la men ta Han ne sa Swo bo de, ki želi v po ročilo o Hr vaški vnes ti do pol ni lo, po ka te rem državi po zi va, naj pris to-pi ta k ar bi traži, če mej nih težav ne mo re ta raz rešiti s po ga ja nji. Takšno rešitev je pr vič dos lej pod prl tu di pred sed nik ev rop ske ga par la men ta (EP) Hans Gert Pötte ring. Ko lum nist Ju tar nje ga lis ta Au gus tin Pa lo kaj je v ko lum ni S pri ja te lji Slo ven ci na so dišče za pi sal, da sta državi že do ka-za li, da kom pro mis ni več mo goč. Obe državi sta mar ca močno lo bi ra li, da se do pol ni lo umak ne (Slo ve ni ja) ozi ro ma da se oh ra ni (Hr vaška).

Os tro zo per de set točk slo ven ske ga mi nis trs tva

– Hr vaški me di ji, ko men ta tor ji in po li ti ki so po pričako va nju s pos me-hom spre je li pis mo slo ven ske ga zu na-nje ga mi nis trs tva, v ka te rem jih po zi-

va, da o Slo ve ni ji pišejo bolj res nično in po zi tiv no. Rdečo nit od zi vov lah ko str ne mo v eno sa mo ugo to vi tev: v de mo kra tičnih državah oblast ne na re-ku je me di jem, kaj naj pišejo in o čem naj po ročajo, takšno ko mu ni ci ra nje Di mi tri ja Ru pla pa, da je skraj no ne na-vad no. Ju tar nji list je bil še po seb no os ter: »Ko je go vor o no vi nar jih, pa po ziv, naj me di ji sta nje pri ka zu je jo ‘objek tiv no’, spo mi nja na ne ke dru ge čase, ko se je ve de lo, kdo do loča, kaj

je objek tiv no,« piše časo pis. Čas nik je do dal, da je vla da Ja ne za Janše vzpos ta vi la nad zor nad večino me di-jev, ta ko da ni čud no, da je ključni zu na nje po li tični ko men ta tor De la pos-tal Di mi trij Ru pel. »Poz va ti po li ti ke ene države, še po seb no pa me di je, in jim do ločati, kaj naj pišejo, je ze lo čud no,« je iz ja vil pred sed nik zu na nje-po li tične ga od bo ra sa bo ra in pos la nec HDZ Gor dan Jan dro ko vić.

Po le mično o ne pre mični nah – Mar ca se je na dnev ni red vr ni lo

vprašanje na ku pa ne pre mičnin. Držav-ni se kre tar na MVP Hi do Biščević je de jal, da je to vprašanje »v končni fa zi«, saj da je Za greb do bil do ka ze in za go to vi la, da se bo za hr vaške držav-lja ne upošte va la slo ven ska za ko no da ja o svo bod nem pris to pu k ne pre mični-nam. Za go to vil je, da bo Za greb iz pol-nil za ve ze iz pred pris top nih po ga janj. Po dru gi stra ni je hr vaški ve le pos la-nik v Lju blja ni Ma rio No bi lo de jal, da Slo ve ni ja hr vaškim držav lja nom ne omo goča na ku pa ne pre mičnin,

kar je po goj, da bi Hr vaška omo gočila na ku pe slo ven skim držav lja nom. Hr vaški pre mier Ivo Sa na der je Bo ru tu Pa hor ju v času skup ne ga ses tan-ka par la men tar ne ga od bo ra RH-EU za go-to vil, da bo do pris toj-ne hr vaške inšti tu ci je v ne kaj dneh slo ven-skim držav lja nom omo gočile na kup ne pre mičnin na

Hr vaškem.

Rok Kaj zer

Novice iz domovine

ODM

EV

24ALEK SAN DAR TOL NAUER:

MANJŠINE V PO LI TIČNEM IN JAV NEM ŽIV LJE NJU HR VAŠKE

Pred šti ri mi le ti je pri hr vaški vla di začel de lo va ti Svet za na cio nal ne manjšine. Nje go vim čla nom je

ko nec mar ca po te kel man dat. O iz kušnjah, us pe hih in tu di neiz pol nje nih na lo gah smo se po go var ja li s pr vim pred sed-ni kom Sve ta Alek san drom Tol nauer jem.

- V pr vem man da tu nam je us pe lo tis to, kar je po mo jem mne nju naj po mem bnejše: Svet za na cio nal ne manjšine je pos tal trd no, pre poz nav no in vpliv no te lo, ki pred stav lja vse na cio nal ne manjšine ta ko na držav ni kot med na rod ni rav ni. Ures ničili smo to, o čemer go vo ri Us tav ni za kon: manjšine smo vključili v po li tično in jav-no živ lje nje Hr vaške. Pred šti ri mi le ti smo začeli iz nič: naj prej smo mo ra li pog na ti to te lo, obli ko va ti stro kov ne službe in se do go vo ri ti, ka te re te me bo do ime le pred nost. Ne kaj sta tis ti ke: Le ta 2002 so manjšine pre je le 18,3 mi li jo-na kun, le tos 35 mi li jo nov. Obrav na va li smo 105 vprašanj, po ve za nih z manjšin ski mi pra vi ca mi in svo boščina mi, od vprašanja za pos lo va nja in zas to pa nja do ve rou ka. Do se gli smo ne ka te re za kon ske spre mem be, spre je tje pro gra ma za pos lo va nja pri pad ni kov manjšin... Rešili smo vsaj po lo-vi co od pr tih vprašanj in rešuje jo se tu di vsa preos ta la. Še pred šti ri mi le ti je bi lo z manjšin ski mi za de va mi sko raj ne mo goče prod re ti že v ne kem mes tnem ura du, da nes so te te me stal ni ca na dnev nem re du ta ko sa bor skih kot vlad nih sej. Tu di s pred sed ni kom države smo na ve za li od lične sti ke.

Ali je bi lo stor je ne ga do volj? - Ved no je mo goče sto ri ti še več. A če bo Svet tu di v

pri hod nje de lo val ta ko res no, kot do se da nju, bo do pos top-no rešene tu di naj bolj usod ne za de ve, ka kor je de ni mo upošte va nje manjšin skih Sve tov na lo kal ni, re gio nal ni in mes tni rav ni. Iz Us tav ne ga za ko na ned voum no iz ha ja, kakšne so pris toj nos ti teh Sve tov v lo kal ni sa mou pra vi. Pred stav lja jo tis te in od go var ja jo tis tim, ki so jih iz vo li li.

Kje so prav za prav raz lo gi, da Sve ti ni so pov sod v ce lo ti zažive li. Je to od por lo kal ne sa mou pra ve, je to nei zo braženost, ne poz na va nje za ko nov?

- Raz lo gov je več. Eden je nee na ko mer na raz vi tost države, kar po me ni slabše fi nančne po go je na manj raz-vi tih ob močjih. Dru gi raz log je ne poz na va nje za ko nov, kar ve lja ta ko za pred stav ni ke manjšine kot pred stav ni ke lo kal ne sa mou pra ve. Po ne kod pa de jan sko lah ko go vo-ri mo tu di o od po ru, ven dar je ta kih ob močij ze lo ma lo, pred vsem gre za kra je, kjer od no si po voj ni še ni so ure je-ni. Gre to rej za pro blem splošnih od no sov. Za ute ho nam je lah ko pri mer Nemčije, kjer se je po ka za lo, da je pro ces združeva nja ze lo dol go tra jen, težak in nav se zad nje tu di drag.

Ali je mor da težava tu di v Us tav nem za ko nu? Ne ka-te ri me ni jo, da je ne do rečen in da bi ga bi lo tre ba spre me ni ti.

- Us tav ni za kon je pos ta vil naj višje stan dar de za za go-tav lja nje manjšin skih pra vic in je eden naj boljših v Ev ro pi. Na žalost pa ima – kar ve lja za vse za ko ne – tu di kakšno po manj klji vost. V ur ba nih oko ljih, kjer so manjšine do bro or ga ni zi ra ne in kjer je de nar ja do volj, težav z nje go vim ures ničeva njem ni. Že prej pa sem go vo ril o oko ljih, ki so manj raz vi ta in so pod pe zo voj ne pre te klos ti. Tam se za kon težko ures ničuje. Vsaj de lo ma je ne rea len in tu di ne ra cio na len. Kje vi dim možne spre mem be? Pr vič, raz-mišljam, da Sve ti na cio nal nih manjšin ni so po treb ni na ob močjih, kjer je manjšina večin sko pre bi val stvo. Dru gič, zdajšnjo pos ve to val no vlo go Sve ta za na cio nal ne manjšine pri vla di bi ka za lo okre pi ti, na pri mer ta ko, da bi bi le v njem zas to pan vse tis te manjšine, ki v Sa bo ru ni ma jo svo-je ga pred stav ni ka. S ta ko ses ta vo bi še bolj us pešno vo di li skup no, nad stran kar sko po li ti ko in oprav lja li vlo go «čuva-ja» Us tav ne ga za ko na.

Kma lu bo mo spet vo li li pred stav ni ke in čla ne Sve-

Pogovarjali smo se

ODM

EV

25tov na cio nal nih manjšin. Po bu da, da bi te vo li tve po te-ka le hkra ti s lo kal ni mi vo li tva mi, kar bi zmanjšalo vo lil ne stroške in po večalo vo lil no ude ležbo, ni us pe la. Svet je takšno po bu do pod prl, pos lan ci, ki ima jo pri tem zad njo be se do, pa ne.

- Res je, ta ko rešitev so pred la ga li pred stav ni ki manj-šin, Svet je to sta lišče pos re do val vla di, ta ga je spre je la, za vr ni li pa so ga pos lan ci na rod nos tnih manjšin. Skli ce-va li so se na Us tav ni za kon, ki v res ni ci takšne možnos ti ne pred vi de va in – prav nas prot no – ze lo na tančno go vo ri o vo lil nih ro kih. Če nji ho vo sta lišče ra zu me mo kot vztra-ja nje pri dos led nem ures ničeva nju Us tav ne ga za ko na, po tem se mo ra mo – kot «čuva ji» Us tav ne ga za ko na – z nji mi stri nja ti. Se ve da pa bi lah ko za de vo tu di prag ma-tično obr ni li in ugo to vi li, da bi takšna združitev vo lil nih da tu mov pris pe va la k ak ti vi ra nju manjšine, kar bi bi la do bra na ložba v pri hod nost, tu di ko gre za ures ničeva nje Us tav ne ga za ko na.

Pa bi v tem pri me ru kršili Us tav ni za kon? - Tu di Us tav ni za kon bi bi lo mo goče kršiti. A nas mo ra

za ni ma ti dru go: ka ko bra ni ti ve ro dos toj nost Us tav ne ga za ko na in ka ko uve lja vi ti no vos ti, v okvi ru Us tav ne ga za ko na.

Za našo manjšino je še ved no bo leč spo min na iz bris Slo ven cev in Bošnja kov iz pream bu le Us ta ve.

- Svet je v ce lo ti pod prl po bu do za vr ni tev Slo ven cev in Bošnja kov v pream bu lo, to po bu do pod pi ra tu di pos la-nec Fu rio Ra din. Svet pričaku je, da se bo to zgo di lo ob pr vi nas led nji spre mem bi Us ta ve.

Pa je za to do volj po li tične vo lje? - Mis lim, da je vla da ta pred log spre je la, ven dar ga bo

mo goče ures ničiti le v svežnju, ob kakšni dru gi us tav ni spre mem bi.

Kaj me ni te o zas to pa nos ti maj hnih manjšin, tu di v Sa bo ru?

- Vo lil ni za kon je tak, da kan di dat maj hne manjšine ni ko li ne bo iz vo ljen za pos lan ca. Ključ je to rej v vo lil nem za ko nu. Po dru gi stra ni pa oseb no mis lim, da mo ra bi ti vsak pred stav nik ne ke manjšine hkra ti tu di pred stav nik vseh dru gih manjšin. Ta ko rav nam tu di sam. Sem pred-stav nik svo je manjšine, ven dar tu di zas top nik, za go vor nik vseh dru gih manjšin. Mor da se ko mu zdi spor no go vo ri ti o ne kem «splošnem manjšin cu», ven dar vztra jam, da je naše pos lan stvo skrb za sle her no manjšino in da mo ra mo rav na ti nad stran kar sko.

Vaš pos luh za dru ge manjšine je zaz na mo val de lo Sve ta. Ali je bi lo dej stvo, da ste pri pad nik maj hne manjšine vaša pred nost? Kot ve mo, že ima te pod po ro šte vil nih manjšin za vo de nje Sve ta tu di v no vem man-da tu.

- Kdor ni ma pos lu ha za manjšin sko vprašanje, te dolžnos ti ne bi mo gel oprav lja ti. Po glej mo pri mer slo ven-ske manjšine: trd no sem pre pričan, in pri tem sem ved no vztra jal, da dnev no po li tično do ga ja nje ne sme vpli va ti

na po ložaj Slo ven cev na Hr vaškem. Si cer pa bi iz ko ris til to pri ložnost in se zah va lil vsem, ki so ver je li va me in v Svet. To te lo ne bi mo glo de lo va ti brez močne pod po re in do bre ko mu ni ka ci je na vseh rav neh, med pred stav ni-ki Sve tov manjšin, manjšin ski mi pos lan ci, pred stav ni ki društev. To je za go to vi lo za ne po li tično, nad stran kar sko de lo va nje.

Ka ko bi opi sa li slo ven sko skup nost na Hr vaškem? Po čem je pre poz nav na?

Slo ven ska skup nost je sta ra, av toh to na skup nost s tra-di ci jo, ki je sko zi zgo do vi no na tej družbi pus ti la pečat. Slo ven ski dom v Za gre bu de lu je že 78 let! Še do bro se spom nim, ko sem v mla dos ti ho dil v «Slo ven ca» na ple se. Če se oz re mo v se da njost, pa lah ko vi di mo, da so glav ne značil nos ti slo ven ske skup nos ti od lična or ga ni zi ra nost, do bro vo de nje in neek sces nost. Da nes slo ven ska društva de lu je jo po vsej državi, od Osi je ka do Pu lja, od Za gre ba do Du brov ni ka. Ime nit ne li te rar ne in igral ske sku pi ne, zbo rov sko pe tje, ga le rij ska de jav nost... vse to priča o dvo jem: o trd nos ti slo ven ske skup nos ti in o Hr vaški, ki ji za go tav lja po go je za de lo. Kot sem že de jal, je slo ven-ska skup nost pre poz nav na tu di po neek sces nos ti. Lah ko je za vzor vsem os ta lim manjšinam, pred vsem tis tim, ki jih žal raz je da nee not nost, tu di po li tična. Se ve da pa ni mo goče prez re ti zas kr blju jočih po dat kov o upa da nju šte-vi la Slo ven cev, kar je po ka zal po pis pre bi val stva iz le ta 2001. Ne koč je bi lo Slo ven cev na Hr vaškem tri krat več. Res da v sve tu kul tu re in zna nos ti tu di da nes srečuje mo Slo ven ce, ki so se od lično vključili v hr vaško družbo, a kljub us pe hom ni so za ta ji li svo je iden ti te te. Pa ven dar le je pri hod nost v mla dih. Mar sik do te ga ne zaz na, vod stvo slo ven ske skup nos ti pa se te ga močno za ve da. Slo ven ska skup nost bo ob sta la, če bo pri teg ni la mla de, ki se ne bo do an gažira li za ra di de nar ja, tem več za ra di is kre ne želje po oh ra ni tvi iden ti te te.

Dolžnost pred sed nik Sve ta ver jet no tu di izčrpa. Ali si kdaj ba te ri je pol ni te ta ko, da se vr ne te v mla dost in v ro ke vza me te ki ta ro?

- V mla dos ti sem se ukvar jal z rock glas bo in na to ob do bje sem po no sen. V pros tem času si kaj zai gram in si ta ko na pol nim ako mu la tor je. Glas ba me os rečuje in me sprošča, kar je nad vse po mem bno, saj si pri ta ko na por-nem in od go vor nem de lu ne mo rem pri voščiti, da bi se pre-na glil. Po treb na je po tr pežlji vost. Po treb na je pre da nost. V času glo ba li za ci je si cer vsi pričaku je jo hi tre re zul ta te, kar pa je na pod ročju manjšin ne real no. Tu se ci lji do se ga jo na dol gi rok. Tak pri mer je slo ven ska skup nost, ki de lu je pos top no, kon ti nui ra no, vztraj no. Po glej te: naj prej je bi lo tre ba Svet pos ta vi ti na no ge, na to smo se lo ti li reševa-nja ne ka te rih žgočih vprašanj, ob tem smo pri pra vi li in ures ničili šte vil ne pro gra me. Raz lične pri re di tve žanje jo poh va le do ma in po sve tu. Ne ka te re to pre se neča, nam pa je v po nos.

(DŠ)

Pogovarjali smo se

ODM

EV

26

Jo sip Ri ja vec je ena kov red ni član elit ne četver ke slo ven skih te no-

ris tov (Franc Po gačnik, Jo sip Gos tič, An ton Der mo ta), ki so os va ja li sve tov-ne oper ne in kon cer tne od re. Nje go va ude leženost v zgo do vin skih iz da jah med na rod ne dis ko gra fi je in v oper-nih pri ročni kih sve tov ne ga ugle da je naj boljša po tr di tev nje go ve ga po me na in mes ta, ki ga zav ze ma v oper ni zgo-do vi ni. V dis ko graf ski iz da ji Red ki pos net ki od lom kov iz Mas cag ni je vih oper je opi san ta ko le:

«To je pr vi pos ne tek te ga od lom ka pod av tor je vo tak tir ko in z iz red nim in z red kim so de lo va njem te no ris ta slo ven ske ga po re kla, ki se je po mem-bno uve lja vil v Nemčiji. V tri de se tih le tih je bil iz ra zi to ak ti ven v Ber li nu in v Ham bur gu ter v Južni Ame ri ki. Do bro je bil spre jet tu di v Tea tru Co lon».

Med na rod ni slo ves – Nas to pi v sve tov nih glas be nih

sre diščih in so de lo va nje z naj boljšimi di ri gen ti so obli ko va li Jo si pa Ri jav ca v vr hun sko umet niško oseb nost. Lep, zvo nek, me hak, to pel, sve tel, kris ta-len in baržunast glas s sre brn kas ti-mi pre li vi ter občudo va nja vred na mu zi kal nost in ve li ko pev sko zna nje so bi li trd na pod la ga za vzor no fra zi-ra nje in za umet niško in ter pre ta ci jo. Odrs ki nas top v zre lih le tih ka rie re je iz ka zo val umet ni ka, ki se gi blje na ve li kih od rih. Iz vrs tna šola bel kan ta ga je pri pra vi la za ideal ne ga obli ko val-ca pev sko naj zah tev nejših li kov.

Mo gel je iz pe lja ti meh ko kan ti le no Do ni zet ti je vih li kov, ek spre siv ni Ver-di jev bel kan to, Mas se ne tov li ri zem, vra to lom no pev sko zah tev nost Raou-

la v Meyer bee ro vih Hu ge no tih in do seči močne dram ske pou dar ke pri Bi ze to vem Don Joséju in pri Mas cag-ni je vem Tu rid du ju. Pie tro Mas cag ni ga je ce nil kot vr hun ske ga Tu rid du ja in je prav z njim le ta 1933 pos nel Si ci-lia no iz Ca val le rie rus ti ca ne. Občin-stvo ga je oboževa lo. Do volj je bi lo obja vi ti, da gos tu je Jo sip Ri ja vec, in gle da lišče je bi lo raz pro da no. Kri ti ka ga je iz red no ce ni la.

Ri ja vec je na mno gih oper nih in kon cer tnih tur ne jah obis kal sko raj vse ev rop ske in tu di ne ka te re ame-riške države. Bil je pr vi pe vec ta krat-ne Ju gos la vi je, ki je gos to val v Sov jet-ski zve zi. Di ri gi ra li so mu naj boljši di ri gen ti tis te ga časa: od Eric ha Klei-ber ja in Vac la va Ta lic ha do Bru na Wal ter ja in Vic tor ja de Sa ba te. Bil je eden red kih pev cev, ki so svoj med na-rod ni ugled iz ra bi li tu di za pro pa gan-do hr vaške in slo ven ske glas be. Ta ko

je le ta 1938 pos re do val Go tovčeve ga Era z one ga sve ta v Kar lsru he, od tam pa je Ero ubral svo jo pot na tu je od re. Slo ven ske in hr vaške av tor je je iz va-jal na šte vil nih kon cer tih v ino zem-stvu. Med na rod no ka rie ro je os tva ril kot José Ria vez. Nje gov spe ci fično le pi glas je bil ze lo fo no ge ničen, za to je za tis te čase ve li ko sne mal, to pa je traj ni do ku ment nje go ve umet nos ti.

Začet ki – Jo sip Ri ja vec se je ro dil 10.

fe bruar ja le ta 1890 v Gra diški (Gra dis-ca) ob Soči, očetu An to nu in ma te ri Te re zi ji Božič. Nje gov oče je bil jet-niški paz nik. Os nov no šolo je obis ko-val naj prej v Črničah na Vi pav skem, na to pa v Go ri ci. Tam je končal tu di kla sično gim na zi jo. Že zgo daj je po ka-zal iz ra zi to glas be no na dar je nost in se je glas be no izo braževal v šoli Glas-be ne ma ti ce v Go ri ci. Po oprav lje-ni ve li ki ma tu ri le ta 1909 je na da lje-val z glas be nim štu di jem v Lju blja ni (Glas be na ma ti ca). Pe tja se je učil pri Ma te ju Hu ba du, teo ri jo pa pri An to nu La jo vi cu. Le ta 1911 se je vpi sal na prav no fa kul te to na Du na ju, sočas no pa je štu di ral na Kon ser va to ri ju pe tje, har mo ni jo in kont ra punkt. Obe vi so ki šoli je končal le ta 1914 in pos tal učitelj pe tja in nau ka o har mo ni ji na šoli Glas be ne ma ti ce v Lju blja ni. Ma tej

JO SIP RI JA VEC SLO VEN SKI TE NO RIST MED NA ROD NE GA SLO VE SA

5. ok to bra le ta 2006 so v dvo ra ni lju bljan ske Ki no te ke pred sta vi li mo no-gra fi jo o Jo si pu Ri jav cu (1890–1959), ki jo je iz dal Slo ven ski gle da liški mu zej (Do ku men ti SGM št. 82, let nik 42, 2006). Iz da jo sta omo gočila Mi nis trs tvo za kul tu ro Re pu bli ke Slo ve ni je in Urad Vla de za Slo ven ce v za mej stvu in po sve tu. Mo no gra fi jo sta ure di la mag. Fran cka Sliv nik in Ivo Sve ti na. Med av tor ji, ki so opi sa li živ lje nje in umet niško pot Jo si pa Ri jav ca po Slo ve ni ji in sve tu, je za nas naj bolj za ni mi vo za grebško ob do bje, ki ga je ob de la la Ma ri ja Bar bie ri. Na pred sta vi tvi so spre go vo ri li dr. Ivo Sve ti na, mag. Fran cka Sliv nik, Mar ja na Mrak, Ma ri ja Bar bie ri, Juan Vas le, Ja nez Me glič in Bi ser ka Cve jić.

Na pred sta vi tev je prišla tu di hčer ka ve li ke ga umet ni ka Ta tja na Ri ja vec – Čurčić, v sprem stvu so pro ga iz Beo gra da in vnu ka, ki živi v Lju blja ni.

Ogle da li smo si tu di vi deo film Jo sip Ri ja vec – slo ven ski te no rist v začet-ku 20. sto le tja, av tor ja Ja ne za Me gliča in Stu dia MEG.

Druženje z obu ja njem spo mi na na Jo si pa Ri jav ca se je na da lje va lo v Me gličevem stu diu v pri jaz ni va si ci Spod nje Pir niče pod pre le po, v je sen-ske bar ve obar va no Šmar no go ro. Po lo na Ju ri nić

Preteklost v sedanjosti

ODM

EV

27Hu bad je opo zo ril ta krat ne ga rav na te-lja za grebške ope re Srečka Al bi ni ja na na dar je nost mla de ga učite lja in Ri ja vec je prišel v Za greb glas be no izšolan, a brez gle da liške pri pra ve.

Iz Za gre ba v svet – Jo sip Ri ja vec je de bi ti ral 24. ma ja

1916, po tem ko je na mes to ne nad no obo le le ga te no ris ta zad nji tre nu tek vskočil v vlo go Pev ca v Ka va lir ju z

rožo Ric har da Straus sa. V pe tih le tih svo je ga za grebške ga an gažma ja je imel skup no 26 vlog in 362 nas to pov! To si je kar težko za mis li ti, da nes pa se zdi prav ne ver jet no!

Pr vo priz na nje je mla di Ri ja-vec do bil že 11. ok to bra le ta 1916, ko je pel v Ka va lir ju z rožo pod tak tir ko sa me ga Ric har da Straus sa. Po zor nost med na rod ne jav nos ti je us me ril na se z nas to pi na ve li kem gos to va nju za grebške Ope re le ta 1918 v Tea tru Po li tea ma Ros set ti v Trs tu. Odšel je na kon cer tno tur ne jo po Češkos lo vaški in pel v praškem Na rod nem di vad lu. Ta krat je odšel v beo graj sko Ope ro in os tal v njej do kon ca le ta 1924. Ju li ja le ta 1927 je pos tal stal ni član ber lin ske Mes-tne ope re - Städtis che Oper v Char-lot ten bur gu, de lo ma pa je nas to pal tu di v Držav ni ope ri – Staat so per Un ter den Lin den.

Po seb no po zor nost so pri teg ni la gos to va nja Jo si pa Ri jav ca v Tea tru del Li ceo v Bar ce lo ni le ta 1931 in ob tem tu di tri me sečna tur ne ja v Tea tru Co lon v Bue nos Ai re su, kjer se je vpi sal v oper no zgo do vi no kot iz va ja lec nas lov ne ga li ka v Oe di pu su Re xu Igor ja Stra vin ske ga. V le tih 1933–1935 je bil stal ni član Neues Deut sches Thea trea (No ve ga nemške-ga gle da lišča) v Pra gi. Gos to val je tu di na Madžar skem, v Av stri ji in na Šved skem.

Ob začet ku 2. sve tov ne voj ne se je umak nil v Za greb, ki ga je imel za svo je stal no bi va lišče, in tam je os tal ves voj ni čas, nas to pal pa ni. Po kon cu voj ne je nas to pal eno se zo no v Beo gra du, Za gre bu in Lju blja ni. Šti ri le ta ne nas to pa nja v ne več mla dem živ ljen skem ob do bju pa so pus ti la pos-le di ce, ter se je umak nil z od ra in pos-ve til pev ski pe da go gi ki. Od le ta 1946 je bil iz red ni pro fe sor, od le ta 1953 pa red ni pro fe sor Mu zičke aka de mi je v Beo gra du, kar je os tal do smr ti 30. de cem bra le ta 1959. Nje go va naj bolj zna na učen ka je ve li ka hr vaška mez-zo so pra nis tka Bi ser ka Cve jić.

Ma ri ja Bar bie ri

Preteklost v sedanjosti

ODM

EV

28KUL TUR NA DO GA JA NJA Tre tji fes ti val književ nos ti v živo

- Pri re di tev hr vaške ga PEN -a in Hr vaške ga druš-tva pi sa te ljev so 5. no vem-bra od pr li Zvon ko Ma ko-vić, Ve li mir Vis ko vić, Si bi la Pe tlev ski in Mi loš Đorđević. Nas to pi la je tu di ame riška av to ri ca, ge ne ral-na taj ni ca in pod pre sed ni-ca med na rod ne ga PE NA -a Joan ne Lee dom- Ac ker-man. V pa lači As ko je pr vi dan gos to val ugled ni slo ven-ski pro zaik Dra go Jančar,

ki sta ga pred sta vi la Ne nad Po po vić in Bran ko Čegec. Jančar je prišel v Za greb iz ve li ke ga knjižne ga sej ma v Is tan bu lu, kjer je so de lo val v po go vo ru o sred nji Ev ro-pi. Jančar ja hr vaška jav nost poz na po la ni objav lje nem ro ma nu Ka ta ri na, pav in je zuit, ki je bil med bral ci ze lo do bro spre jet.

Pre din na Chan son-fes tu

- Za grebško gle da lišče Ko me di ja je 17. no vem bra gos ti lo 9. med na rod ni fes-ti val šan so nov, na ka term so nas to pi la sta ra in no va šan so njer ska ime na, med

nji mi po seb ni gost Zo ran Pre din. Umet niški di rek tor fes ti va la Zvon ko Špišič je pou da ril, da je za grebška šola šan so na med naj bolj pre poz nav ni mi.

Kvar tet Ruc ner v HGZ-ju

- V okvi ru ci klu sa let ni časi je 29. no vem bra na kon-cer tu “zi ma” v Hr vaškem glas be ne za vo du kvar tet Ruc ner pri pra vil Mo zar tov Prus ki kvar tet. Kvar te tu Ruc ner sta v Bet hov no vem

sek ste tu za dva ro ga in go dal ni kvar tet. prid ružila hor nis ta Boštjan Li povšek in Vik tor Kričen kov. Čla-ni ca kvar te ta je vio li nis tka Si do ni ja Le bar, kon cer tna moj stri ca Za grebške fil har-mo ni je od le ta 1994.

Si do ni ja Le bar, so lis tka na kon cer tu Za grebške fil har mo ni je

- 2. de cem bra je bil v dvo rani V. Li sin ski na spo-re du kon cert Za grebške fil har mo ni je pos večen

100-let ni ci roj stva ve li ke ga hr vaške ga sla da te lja Bo ri-sa Pa pan do pu la in Iva nu Bran ko viću. Pod tak tir ko šefa di ri gen ta so Za grebški fil har mo ni ki kot os red njo točko iz ved li tu di Pa pan-do pu lov kon cert za vio li no in or kes ter. So lis tka je bi la vio li nis tka Si do ni ja Le bar. Kon cert je do bil ze lo le pe kri ti ke.

Slo ves na pred sta va v čast Zrin ki Kunc

- 9. de cem bra je bi la v Hr vaškem na rod nem gle da-lišču v Za gre bu slo ves na pred sta va ob 100. oblet ni ci roj stva Zin ke Kunc. Na spo-re du je bil Ver di jev Tru ba-dur pod di ri gent sko pa li co La ri sa Vol to li ni ja, gos ta iz Lju blja ne. Zrin ka Kunc se je ro di la v Za gre bu le ta 1906, umr la pa je v New Yor ku le ta 1989. Bi la je naj si jaj nejša zvez da oper ne sce ne v 20. sto le tju. Pe tje je

štu di ra la na Glas be ni aka-de mi ji v Za gre bu pri Ma ri ji Kos trenčić in pod men tor-

tsvom slav ne Mil ke Tr ni ne, ven dar mla da, na dar je na gos pa Vil fan Kunc ni de bi ti-ra la v Za gre bu. Mil ka Tr ni-na je nam reč me ni la, da bi mo ra la umet ni ca z dram-skim so pra nom s ko lo ra tu-ra mi de bi ti ra ti v Tru ba dur-ju, te pred sta ve pa ni bi lo na spo re du za grebške Ope-re. Ta krat ni rav na telj Frid-rik Ru ka vi na se ni od ločil, da bi pred sta vo ob no vil zgolj za ra di ene de bi tant-ke. Zin ka Kunc, od ločna in po gum na, kot je bi la ce lo živ lje nje, je odšla v Lju blja-no, kjer je 29. ok to bra le ta 1927 de bi ti ra la kot Leo no ra v Tru ba dur ju. Us peh je bil ve lik in nič več je ni mo glo us ta vi ti na bleščeči pev ski po ti.

Do na ci ja in mo no gra fi ja Ma ri je Braut

- V božičnih dneh je za grebška fo to gra fi nja slo-ven ske ga ro du, Ce ljan ka Ma ri ja Braut Mu ze ju za umet nost in obrt po da ri-la še eno se ri jo fo to gra fij. Zbir ka fo to gra fij zdaj šte je že sko raj ti soč del. Av to-ri ca je ime la v tem mu ze-ju dos lej tri ve li ke raz sta-ve (1967, 1986 in 2004). Hkra ti z do na ci jo je bi la pred stav lje na mo no gra fi ja Ma ri ja Ba rut, fo to gra fi je, 1967-2005. Mo no gra fi ja ima 260 stra ni, 304 črno- be le re pro duk ci je, sprem-no be se di lo v hr vaščini in ang leščini. Ma ri ja Braut je po ve da la: “Mu zej za umet-nost in obrt je pra vo mes to za fo to gra fi je, ki jih us tvar-jam vse živ lje nje. Ka me ro imam ved no s se boj, vse oko li me ne je moj mo tiv za sne ma nje, stal no se do ga ja-jo no ve fo to gra fi je.”

Kulturna obzorja

ODM

EV

29Tes la v HNK-ju - Od 8. do 13. ja nuar ja je

v Hr vaškem na rod nem gle-da lišču gos to va la pred sta va To maža Pan dur ja in Dar ka Lu kića Tes la Elec tric Com-pa ny. Ko pro duk ci ja brion-ske ga Gle da lišča Ulys ses in Pan dur Thea tra je bi la la ni pre mier no iz ve de na v Ci vi da lu, Lju blja ni, Beo gra-du, na Brio nih. Pred sta va se ukvar ja z ge nial nim izu-mi te ljem kot vses tran sko osam lje nim člo ve kom, ki je ne le pred vi del am pak tu di obli ko val pri hod nost, ki jo da nes živi mo.

Lai bach v Štu dent skem cent ru

- V ki nod vo ra ni Štu dent-ske ga cent ra je 2. fe bruar ja nas to pi la kult na sku pi na Lai bach. Za greb je bil del Lai bac ho ve ev rop ske tur ne-je Volk tour. Pr vi nas top je bil v bel gij skem štu dent-skem mes tu Gen tu, tur ne jo pa bo do končali de cem bra v Bo log ni. Sku pi no Lai-bach sta us ta no vi la To maž Hos tnik in Mi ren Mo har, si no va ofi cir jev nek da nje JNA, v Treb njem le ta 1980. Po Hos tni ko vem sa mo mo-ru v 21. le tu živ lje nja je

vo ka list pos tal Mi lan Fras. Sku pi na je ime la pro ble me za ra di svo jih idej, na cis-tične ga imidža in upo ra be sim bo lov na cio nal so cia liz-ma. V nek da nji Ju gos la vi ji so jim mar si kje pre po ve do-va li nas to pe, pre po ve da na je bi la tu di jav na upo ra-

ba ime na Lai bach, ki je nemško ime za Lju blja no iz časa nemške oku pa ci je. Kon cert v pol nem ŠC-ju se je začel ve ličas tno, ob zvo-kih hr vaške him ne Li je pe naše, ki pa ni uvrščena na nov al bum, si cer pret kan s him na mi ve li kih držav, ki kro ji jo sve tov no po li ti ko.

Lju bljan ski zvon in zna me ni ti Du brovčani

- V sa lo nu roj stne hiše Vla ha Bu kov ca sta pod ružni-ca Ma ti ce hr vaške Du brov-nik in Občina Ko nav le 18. de cem bra pred sta vi la knji-go Zna me ni ti Du brovčani v časo pi su Lju bljan ski zvon. O knji gi in av to ri ci Ana ma-ri ji Pa lje tak sta spre go vo ri li Iva na Burđelez in Lu ci ja Orešić, Lu ko Pa lej tak pa je bral iz bra ne od lom ke iz knji ge. Za raz po loženje sta pos kr be la ki ta rist Hr vo je Brčić in so list na li ri Ivo Len tić. Slo ven ski književ ni časo pis Lju bljan ski zvon je nas tal v Lju blja ni le ta 1881, pr vi ured nik je bil Fran Lev-stik. Lju bljan ski zvon je bil os red nje li te rar no gla si lo te ga časa. Iz ha jal je vse do le ta 1941, to rej 60 let. Objav-ljal je za ni mi vos ti in in for-ma ci je s pod ročja književ-nos ti, umet nos ti, li te ra tu re in po li ti ke, ne le iz Slo ve-ni je am pak tu di iz ce le nek-da nje Ju gos la vi je ter ta ko tu di iz Dal ma ci je. Ne ka te ri av tor ji so se v član kih za Lju bljan ski zvon ukvar ja li s sta ro du brov niško književ-nos tjo in književ ni ki. Ana-ma ri ja Pa lje tak je za pr vi del knji ge pre ved la član ke o Iva nu Gun du liću, Ma ri-ji Ko na vao ki, Ma ti Vo do-piću, Ivi Voj no viću, o zna-me ni tih ko nav ljan kah, o

Vla hu Bu kov cu, Ce les ti nu Me do viću, Bran ku Mu ra tu in Mar ku Rašici. V dru-gem de lu knji ge je pred sta-vi la Dra ma tično društvo v Id ri ji in Voj no vićev Ekvi-nok cij. Knji ga je bo ga to oprem lje na z nas lov ni ca mi Lju bljan ske ga zvo na, li to-gra fi ja mi in por tre ti oseb, ki se ome nja jo v knji gi, ter z re pro duk ci ja mi slik zna me ni tih sli kar jev iz Du brov ni ka. Ana ma ri ja Pa lje tak se je ro di la v Id ri ji. Končala je Fi lo zof sko fa kul-te to v Lju blja ni. De la la je kot lek to ri ca za slo ven ski je zik na Fi lo zof ski fa kul te ti v Zad ru ter kot stal na stro-kov na so de lav ka časo pi sa Du brov nik v Du brov ni ku. Znan stve ne član ke in pre-vo de objav lja v šte vil nih časo pi sih. Za svo je pre va jal-sko de lo je le ta 1986 do bi la Župančičevo lis ti no, pres-tižno priz na nje, ki ga po de-lju je Društvo slo ven skih pi sa te ljev v Lju blja ni. Pre-va ja s slo ven ske ga je zi ka in v slo ven ski je zik ter tu di z ang leške ga in ita li jan ske ga je zi ka. Je čla ni ca Društva hr vaških književ nih pre va-jal cev in Ma ti ce hr vaške. Živi in de la v Du brov ni ku.

De but in di plom ski kon cert Mi hae le Ko močar

- 27. ja nuar ja je na pre-mie ri Ver di je ve ope re Ples v mas kah v HNK-ju v vlo gi Ame li je de bi ti ra la Mi hae-la Ko močar. Pred sta vo pod di ri gent skim vod stvom Ive Li pa no vića je pu bli ka na gra di la z glas nim plos-ka njem in ova ci ja mi. Ve lik del nav dušenja je požela “naša” Mi hae la. Slišali so se ko men tar ji, da od ve li ke Zin ke Kunc sko raj ni bi lo

slišati ta ko le pe ga gla su na od ru za grebške Ope re. Pu bli ko je os vo ji la tu di z igro in po ja vo.

Mi hae la Ko močar je ime la 1. fe bruar ja v mu ze ju Mi ma ra di plom ski kon cert. Na spo re du so bi la de la Pai siel la, Bac ha, Gluc ka, Čaj kov ske ga, Schu ber ta, Straus sa, Co set ta in Ver di-ja. Po se bej to plo je bi lo spre je tih pet pes mi Ra da Si mo nit ti ja, ki jih je od pe-la s po seb nim nav di hom: Ko mis lim na to, Pre več je

sreče, Po dežju, Jas ni na in Šepet ve tra. Po kon cer tu je de ja la, da te pes mi po je naj-boljše. Iz daljšega in ter vju-ja Ma ri ji Bar be ri v Vi jen cu (Časo pis Ma ti ce Hr vat ske za književ nost, umet nost in zna nost, 18. ja nuar 2007) smo iz ve de li, da se je ro di la le ta 1979 v No vem mes tu, do ma pa je iz va si Mr tvi ce pri Les kov cu pri Krškem. Pe tja se je učila v Brežicah in Lju blja ni. Le ta 2002 se je vpi sa la na Glas be no aka-de mi jo v Za gre bu, kjer je štu di ra la v raz re du prof. Snježane Bu je no vić - Sta-nis lav. Kot štu dent ka je os vo ji la dru go na gra do na Med na rod nem pev skem tek mo va nju Bel ve de re na Du na ju. Med štu di jem je v HNK-ju pe la so pran ski del v Wag ner je vi Pes mi Ma til-

Kulturna obzorja

ODM

EV

30 di We sen dock in Beet hov-no vi De ve ti sim fo ni ji, nas-to pi la pa je tu di kot Ma ti v Ra ve lo vem de lu Otrok in čarov ni ja. Zdaj de lu je v Mar seil lu v okvi ru CIN-PAL -a. Fran cos ki kri ti ki njen glas opi su je jo kot raz-košni so pran, z ne na vad-no le po to tim bra in vzne-mir lji vo is kre nos tjo. Po po le tju jo čaka jo ora to rij ar men ske ga skla da te lja Ga bri za Apri kia na “Nais-san ce de Da vid de Sas-sour” ter vlo gi Ma da me Li doi ne v Pau len co vem Po go vo ru Kar me ličan ke in Hel mwi ge v Wag ner-je vi Walküri. Na re di la je av di ci jo za Brünnhil do v Rin gu v Bay reut hu, a je ugo to vi la, da ta vlo ga ni za njo in jo je za to za vr-ni la. Na kon cu in ter vjua je re kla, da bo po de bu tu in di plom skem kon cer tu odšla do mov, k družini, na ka te ro je ze lo na ve za-na, po tem pa bo šla zo pet na pot. Ver ja me, da je vsa-ke mu nje go va pot začrta-na. Se bi pa po nav lja: Bo di svo ja in prišel bo tvoj čas! Upa mo, da jo bo mo še sli-šali in vi de li v Za gre bu.

Gos to va nja, pre da va nja

- 5. de cem bra je v Ver-di je vem Tru ba dur ju kot gost v vlo gi Man ri ca nas-to pil Ja nez Lo trič. Lo trič je le tos de bi ti ral v Me tro-po li ta ni v ope re ti Ne to pir. 6. de cem bra je v is ti vlo gi in ope ri nas to pil Bran ko Ro binšak, v vlo gi gro fa Lu ne pa Ju re Košar. 7. de cem bra je ob ro bu osi-jeških književ nih dne vov Bran ko Hećimo vić pre-da val o Hin ku Nučiču v Slo ve ni ji in na Hr vaškem.

Znan stve no srečanje so pri pra vi li HNK Osi jek, Fi lo zof ska fa kul te ta Osi-jek in Za vod za hr vaško književ nost, gle da lišče in glas bo HA ZU.

7. fe bruar ja so v knji-gar ni Pro fil Me gas to re v Za gre bu po te ka li 3. dne-vi mul ti me di je. Svečana otvo ri tev je pri pad la Zo ra-nu Pre di nu. Za pel je svo-je us pešni ce in pred sta vil nov al bum v iz da ji Dal-las re cor dsa, na ka te rem ugled ni hr vaški glas be ni-ki po je jo nje go ve pes mi v hr vaščini in v pre vo du Ar se na De dića.

Gos to va nje gle da lišča iz Lju blja ne - 27. fe bruar-ja je v Za grebškem gle-da lišču mla dih v okvi ru ci klu sa Ev rop sko gle da-lišče gos to va lo Slo ven-sko mla din sko gle da lišče iz Lju blja ne s pred sta vo Ena in dru ga v režiji Ivi ce Bu lja na. Dra ma nemške ga dra ma ti ka Bot he Straus sa go vo ri o dveh ženah, ki lju bi ta is te ga moške ga, s ka te rim ima ta otro ka. Pred sta va je pre je la šti-ri na gra de Borštni ko ve-ga srečanja: na gra do za naj večji es tet ski pre boj je pre jel režiser Ivi ca Bu ljan, igral sko na gra do sta pre je li Ma rin ka Štern in Ja nja Maj zelj, na gra do za glas bo pa Mi tja Vr hov-nik Smre kar. Gos tičevi dne vi - Tra di cio nal ni Gos-tičevi dne vi so se začeli 28. fe bruar ja s pred sta vo Ples v mas kah G. Ver di ja v Ope ri HNK-ja Za greb. O do god ku bo mo obšir no po ročali v nas led nji šte vil-ki No ve ga od me va.

Kul tur na do ga ja nja sprem lja la

Po lo na Ju ri nić

JO SIP ŠUTEJ (Vi ni ca pri Črnom lju, 21.XI.1920 -

Za greb, 3.XI.2006)

Jo sip Šutej je bio još je dan Slo ve nac ko ji je oda-brao Hr vat sku za svoj dru gi dom. Pje va njem se

počeo ba vi ti u gim na zi ji u No vo me mes tu i nas ta vio u Lju blja ni, a ka ko je želio stu di ra ti agro no mi ju, a to ga stu di ja u Lju blja ni ni je bi lo, došao je 1943. u Za greb. Tu ga je čula gla so vi ta mez zo so pra nis ti ca Ančica Mi tro vić i us mje ri la ga u pje vačku ka ri je ru. De bi ti rao je 1944. u Osi je ku u ope re ti Zem lja smi ješka Fran za Lehára. U Ope ri HNK-a u Za gre bu pr vi je put nas tu-pio 1946. u ma loj ulo zi u D’Al ber to voj ope ri U do li ni, za tim je pje vao Jan ka u Pro da noj nev jes ti i od mah je an gažiran. Us ko ro je bio Ro dol fo u Puc ci ni je voj La Bo he me, Pin ker ton u Ma da me But ter fly, Voj vo da u Ri go let tu i kra jem 1948. Mića u Eri s ono ga svi je-ta. Nas ta vio je tra di ci ju slo ven skih te no ra tu mača te iz nim no složene ulo ge - Ma ri ja Šimen ca, Jo si pa Gos tiča i Iva na Fran cla. Nje gov li jep glas, pje vačka si gur nost, ve li ka mu zi kal nost i smi sao za scen sko obli ko va nje li ka došli su u njoj do pot pu nog iz ražaja. Era je pje vao više od tris to pu ta, na svim po zor ni ca-ma bivše države, čes to u pre mi jer nim pos ta va ma, i na ino zem nim gos to va nji ma ju gos la ven skih oper nih an sam ba la, u Mos kvi, Kla gen fur tu, Plov di vu, Trs tu, Ber li nu.

U se zo ni 1950./51. zbog iz vrs nih je uv je ta otišao u Ope ru Na rod no ga ka za lišta Ivan Zajc u Ri je ci i raz vio se u pr vo ga te no ra no si te lja re per toa ra, in ter-pre ta Ca va ra dos si ja u Tos ci, Ver di je vih Ric car da u Kra bulj no me ple su i Man ri ca u Tru ba du ru, Tu rid dua u Ca val le ri ji rus ti ca ni, Don Joséa u Car men, Mas se ne-to va Wer the ra, Ju ra nića u Ni ko li Šubiću Zrinj skom i ni za dru gih.

Šute je vo ri ječko raz do blje bi lo je um jet nički iz nim-no plod no, a u obi telj skom živo tu izu zet no važno. Tu su mu se ro di li sin, naš u svi je tu ci je nje ni di ri gent Vje kos lav Šutej i kći Ana Ma ria Fa bris, ra ni je poz na-ta dram ska um jet ni ca. U po nov ni stal ni an gažman u Ope ri gra da ko ji je sma trao naj više svo jim - Za gre ba - vra tio se u se zo ni 1958./59. i os tao do od las ka u mi ro-vi nu 1981. go di ne. Jo sip Šutej bio je je dan od onih sav jes nih i pouz da nih pje vača na ko ji ma oper ne kuće te me lje re per toar i s ko ji ma osi gu ra va ju us pješno dje lo va nje. Do kra ja živo ta ved ra du ha, pun život ne ra dos ti i skr bi za bližnje, um ro je pošto van, ci je njen i vo ljen. Na po gre bu na Mi ro go ju još je dan slo ven sko- hr vat ski te nor Ja nez Lo trič pje vao mu je pjes mu En starček. Ma ri ja Bar bie ri

Kulturna obzorja

ODM

EV

31

IN TER LI BER 2006: SLO VE NI JA PRED STA VI LA SVO JE LAU REA TE

Od 7. do 11. no vem bra je na Za grebškem ve le saj mu po te-

kal tra di cio nal ni knjižni se jem In ter li-ber. To krat je Slo ve ni ja nas to pi la kot država par tne ri ca, za kar gre zas lu ga priz na ne mu slo ven ske mu pi sa te lju in dra ma ti ku Eval du Fli sar ju. Skup ni slo ven ski nas top je pri pra vil KUD So dob nost In ter na tio nal, v okvi ru ka te re ga de lu je Fli sar. Pro gram je zma gal na na tečaju kul tur ne ga mi nis-trs tva. Skup ni slo ven ski nas top je sprem ljal bo gat ka ta log v hr vaščini, ki sta ga iz da la Mi ni trs tvo za kul tu ro in So dob nost in ga je mo goče pre lis ta-ti v Slo ven skem do mu. Na sej mu se je pred sta vi lo 35 av tor jev. Na stoj ni ci v šes tem pa vi ljo nu so bi li raz stav lje ni slo ven ski le pos lov ni in stro kov ni nas-lo vi zad njih dveh let. Pro gram pa je po te kal na glav nem od ru.

Na slo ves ni otvo ri tvi sej ma 7.

no vem bra je spre go vo ril slo ven ski kul tur ni mi nis ter dr. Vas ko Si mo nit ti. Is te ga dne so v Mu ze ju za umet nost in obrt od pr li raz sta vo Ala na Hra ni te-lja, ro je ne ga le ta 1968 v Za gre bu, ki v Lju blja ni de lu je že 20 let. Hra ni telj obli ku je oble ke in do dat ke. Je tu di av tor gle da liških, oper nih in fil mskih kos tu mov ter mas ke. Na ogled je bi lo 86 kos ti mov in klo bu kov. Raz sta vo je sprem ljal bo gat slo ven sko -ang leški ka ta log, ki na 400 stra neh s 300 bar vni mi fo to gra fi ja mi pred stav lja nje gov opus iz ob do bja 1986-2006. Ka ta log je iz dal Med na rod ni gra fični li kov ni cen ter. Slo ven sko ve le pos la-ništvo je ob tem pri pra vi lo spre jem za gos te iz sve ta kul tu re in po li ti ke.

8. no vem bra opol dne so na sej-mu svo je pes mi v slo venščini bra li Ma ja Vid mar, Uroš Zu pan, Mi lan Je sih, Gre gor Pod lo gar in Bar ba ra Ko run, po pol dne pa so nas to pi li pes-ni ki Mi lan De kle va, Bra ne Mo ze tič, Lu ci ja Stu pi ca in Ivo Sve ti na ter pi sa-telj An drej Blat nik. Po obeh bral nih do god kih je nas to pi la sku pi na Or lek iz Za gor ja ob Sa vi. Av tor je je pred sta-vil Ivi ca Ku nej, ki je tu di bral nji ho va de la v hr vaškem pre vo du.

Tu di 9. no vem bra je opol dan sko in po pol dan sko pred sta vi tev vo dil Ivi-ca Ku nej. Na pred sta vi tvi slo ven skih književ nih časo pi sov je o No vi re vi ji

spre go vo ril Ni ko Gra fe nauer, o So dob-nos ti Evald Fli sar, o Li te ra tu ri Ur ban Vovk, o Dia lo gih Emi ca An tončič, o Apo ka lip si (Re vi ja v re vi ji) Pri mož Re par in Sta nis la va Chro ba ko va, o Poe ti ko nu pa Ivan Dob nik. Po pol dne so svo jo poe zi jo bra li Ni ko Gra fe-nauer, Jo sip Osp, Mi lan Vin ce tič, Me ta Kušar in Iz tok Osoj nik.

Ta dan sta zaz na mo va la še dva do god ka: pred sta vi tev knjižne us pešni-ce Vla di mir ja Bar to la Ala mut, ki je pre ve de na v 19 je zi kov in objav lje na v 33 iz da jah, in pred sta vi tev hr vaške-ga pre vo da slo ven ske ga knjižne ga hi ta Mis li o živ lje nju in za ve da nju (Mis li o živo tu i os vješčiva nju) dr. Ja ne za Dr novška, pred sed ni ka Re pu-bli ke Slo ve ni je. Na pred sta vi tvi je bil tu di av tor, ki je kup cem pod pi so val svo jo knji go. V Slo ve ni ji so v sa mo dveh ted nih pro da li 8 ti soč iz vo dov te knji ge, ki pred stav lja Dr novško vo raz mišlja nje o živ lje nju, du hu in te le-su, o na ra vi in zaščiti pla ne ta Zem lje pred pro pa dom. De lo je pre ve de no že v 8 je zi kov; v hr vaščino jo je pre ved-la naše znan ke Sa bi na Koželj. Knji go je iz da la za ložniška hiša Dvos tru ka du ga iz Ćakov ca.

10. no vem bra opol dne so na ve li-kem od ru nas to pi li slo ven ski mla-din ski av tor ji. Od lom ke iz svo jih del so bra li Ja nja Vid mar, Pri mož Su ha-dolčan in Slav ko Pregl, svo je pes-mi pa sta re ci ti ra la An drej Roz man - Ro za in Bar ba ra Gre go rič Go renc. V hr vaščini je nji ho va de la bral Ivi ca Ku nej, ki je tu di po ve zo val pri re di tev. Po pol dne je Ivi ca Ku nej pred sta vil pi sa te lja Ja ni ja Vir ka in Mar ka Sošiča ter pes ni ka Ve na Tau fer ja in To ne ta Pavčka. Žal za ra di bo lez ni ni bi lo Dra ga Jančar ja.

Os red nji do go dek 11. no vem bra je bi la jav na tri bu na Ali sploh še po tre bu je mo li te ra tu ro? Ali li te ra tu ra še po tre bu je kri ti ko? Mne nja so soo-čili kri ti ki iz Slo ve ni je Pe tra Vi da li, Pe tra Po go revc, Ur ban Vovk, Go razd Trušno vec (vsi pre jem ni ki Stri tar je ve na gra de za kri ti ko) in Jo sip Os ti ter kri ti ki iz Hr vaške Bran ko Čegec, Mi ros lav Mičano vić in Ton ko Ma ro je-

Kulturna obzorja

ODM

EV

32

vić. Tri bu no je vo di la Jag na Po gačnik, Za grebčan ka, ki od le ta 2000 de lu je kot sa mos toj na književ na kri tičar ka in pre va ja ka, pred vsem iz slo ven ske-ga je zi ka. Je hči po koj ne ga hr vaške ga aka de mi ka Jožeta Po gačni ka, ro je ne-ga le ta 1933 v Ko vo ru pri Tržiču, ki je iz sla vis ti ke di plo mi ral v Lju blja ni, dok to ri ral pa v Za gre bu.

V času In ter li ber ja so po te ka le šte-vil ne sprem lje val ne pri re di tve.

8. no vem bra so v ki nod vo ra ni Grič pred va ja li De lo os vo ba ja, film režiser ja in sce na ris ta Dam ja na Ko zo-le ta (1964). Nje go ve fil me so pred-va ja li na več kot 100 med na rod nih fil mskih fes ti va lih; za nje je pre jel prek 20 na grad in priz nanj. Tu di za De lo os vo ba ja, ki je bil za mišljen kod TV-film, je pre jel več na grad (Sa ra je-vo, Wies ba den).

9. no vem bra je na od ru Dram-ske ga gle da lišča Ga vel la gos to va lo Prešer no vo gle da lišče iz Kra nja s pred sta vo No ra No ra; to dra mo Eval-da Fli sar ja (1945) so raz gla si li za naj boljšo slo ven sko dra mo le ta 2004. Evald Fli sar je štu di ral pri mer jal no književ nost v Lju blja ni in ang leški je zik v Lon do nu, kjer je živel in de lal 17 let. Od le ta 1995 do le ta 2002 je bil pred sed nik Društva slo ven skih pi sa te-ljev, od le ta 1998 pa je glav ni ured nik naj sta rejšega slo ven ske ga književ ne-ga časo pi sa So dob nost. Od le ta 1990 živi in de la v Lju blja ni. Nje go vo naj bolj zna no proz no de lo je ro man Čarov ni kov va je nec. Naj bolj zna ne so nje go ve dra me Kaj pa Leo nar do?, Ju tri bo lepše, No ra No ra, Akva rij. Je

do bit nik Gru mo ve na gra de in na gra-de Prešer no ve ga skla da. Nje go va de la so pre ve de na v 24 je zi kov, tu di v ek so-tične, de ni mo v is lan dski, ben gal ski, ma laj ski, ma ra ti in hin di. Fli sar je ve dra me bo do upri zo ri li v Kal ku ti, Ate-nah in Kai ru.

Dra ma No ra No ra se do ga ja v meščan sko oprem lje ni dnev ni so bi, v ka te ri dva pa ra živi ta vzpo red no, ne da bi ve de la eden za dru ge ga. Režijo in iz bi ro glas be ne opre me pod pi su-je Dušan Mla kar. Igra jo Ves na Per-narčič-Žunič, Bo rut Ve sel ko, Dar ja Reic hman in Rok Vi har. Po iz red no us pe li pred sta vi smo ime li čast spre je-ti ce lot no eki po z av tor jem na čelu v Slo ven skem do mu.

9. no vem bra je bil v Ma li dvo ra ni Kon cer tne dvo ra ne Va tros lav Li sin-ski kon cert slo ven ske kla sične glas be. Nas to pil je go dal ni kvar tet Fe guš, ki ga ses tav lja jo bra tje Fi lip - vio li na, Si mon Pe ter - vio li na, An drej - vio la in Jer nej - vio lončelo. Go dal ni kvar-tet de lu je od le ta 1992. Od le ta 1994 do le ta 2001 je bil nji hov men tor prof. Brian Fin lay son (Ko roški dežel-ni kon ser va to rij Ce lo vec). Ok to bra le ta 2001 so bi li spre je ti v Scuo la di Mu si ca di Fie so le (Fi ren ce), kjer so štu di ra li v raz re du prof. dr. Mi la na Škam pe, od le ta 2002 pa v raz re du prof. Pie ra Fa rul li ja (Quar tet to Ita-lia no) in An drea Nan no ni ja (Nue vo Quar tet to). Le ta 2003 so bi li spre je ti na Ama deus Sum mer Cour se (Lon-don) in na Ac ca de mia mu si ca le Chi-gia na (Sie na).

Po lo na Ju ri nić

ŠPOR TNA DO GA JA NJA Košar ka

- V lju bljan skem Ti vo li ju so se v ev ro li gi po me ri li košar kar ji Olim pi je

in Ci bo ne. Srečanje je bi lo ize načeno in se je ta ko tu di končalo, s 83: 83. Po daljšek je bil iz red no na pet in raz-bur ljiv, a so se Lju bljančani bo lje znašli in so na kon cu zma ga li z 92:88. To je bi la ver jet no naj bolj dra ma tična tek ma v zgo do vi ni teh dveh klu bov.

Smučanje - V Al ta

Ba di ji v Švi-ci je po te kal sla lom za sve-tov ni po kal. Od lično sta pe lja la Ivi ca Kos te lić (na kon cu tre tji) in Ber nard Vaj dič (na kon cu de ve ti z naj boljšim časom dru-ge vožnje). Tek mo je zaz na mo va lo ve li ko šte vi lo od sto pov.

Ro ko met - Slo ve ni ja in Hr vaška sta or ga-

ni zi ra li skup ni po kal v Ko pru in Pu lju. V fi na lu sta se po me ri li dve re pre zen tan ci. Ce lo tek mo v Ko pru so vo di li Hr va tje, ki so na kon cu zma ga li z 32:29. To je bil prav za prav tur nir pred sve tov nim pr ven stvom v Nemčiji, kjer so bi li Hr va ti pe ti, Slo-ven ci pa de se ti.

Rok Ju ri nić

Kulturna obzorja Zdrav duh v zdravem telesu

ODM

EV

33Ma ri jan Horn: PE SEM IZ GNAN CEV Las tov ke so se vr ni le, saj je tu že me sec maj, z njim zaživel je zno va, nji hov in naš roj stni kraj. Prišli smo na zaj iz gnan ci, ki iz gna ni smo bi li, v tu je kra je v šir nem sve tu, ker Slo ven ci smo bi li. Smo na sil no za pus ti li, nji ve, po lja, rod ni krov, dan za dnem smo hre pe ne li, da bi prišli spet do mov. Zdaj smo spet v do mačem kra-ju, srečni smo, ker smo do ma, po za bi ti pa ne mo re mo, nam stor je ne ga gor ja.

Zbra li smo ne kaj mnenj o Pes mi iz gnan cev. Pred-

sed ni ca Društev iz gnan cev Slo-ve ni je Ivi ca Žni daršič pra vi, da je pe sem ze lo le pa. “Spre je-li smo jo kot slo ves no pe sem iz gnan cev, še bo lje pa bi bi lo, če bi pos ta la him na slo ven skih iz gnan cev. Be se di lo in no te smo obja vi li v Ves tni ku in jih tu di pos re do va li pred sed ni kom vseh 86 Kra jev nih or ga ni za cij DIS.”

Pred sed nik iz gnan cev v Za gre bu Alojz Kra mar pa je de jal: “Pe sem iz vrs tno opi su je vr ni tev iz gnan cev iz ob do bja 1941-45 v do mo vi no. Takšno pe sem je lah ko na pi sal le naš Ma ri jan Horn, ki je sam preži-vel stra ho te iz gan stva. Na pi sal jo je le ta 2005, za let ni zbor Kra jev ne or ga ni za ci je in ob 60. oblet ni ci vr ni tve iz gnan cev na svo je do mo ve. Ni ko li ne bo mo

po za bi li tis te ga Ma ri ja no ve ga nas to pa, ki je bil hkra ti nje gov zad nji, v pol ni dvo ra ni Slo ven-ske ga do ma. Za ved no mu bo mo hva ležni. Društvo iz gan cev Slo-ve ni je je pe sem obja vi lo v 66. šte vil ki svo je ga gla si la de cem-bra 2006; ta krat tu di z no ta mi. Pe sem je bi la jav no iz ve de na v Lju blja ni, na dan iz gnan cev, na os red nji pri re di tvi ob 65. oblet ni-ci iz go na. Ve se lim se le tošnje ga zbo ru iz gnan cev v Slo ven ske mu do mu, ko bo mo pe sem slišali v iz ved bi mešane ga pev ske ga zbo-ra, ob sprem lja vi Zo ra na Šon ca, ki je pe sem uglas bil.”

In še mi sel glas be ni ka Zo ra-na Šon ca: “Z ve se ljem sem spre-jel po bu do pred sed ni ka Kra jev-ne or ga ni za ci je DIS Za greb, da uglas bim Pe sem iz gnan cev Ma ri ja na Hor na. Ta ko sem kot iz gna nec tu di sam pris pe val k de jav nos tim za grebške iz gnan-ske or ga ni za ci je. Pr vi del me lo-di je je skla dal V. Zad ra vec iz Lju blja ne, dru gi del sem uglas-bil jaz, in si cer ta ko, da je pri me-ren za mešani pev ski zbor. Ce la pe sem je uglas blje na v skla du s stro kov ni mi pra vi li zbor ske par ti tu re. Sklad ba je na pi sa na v tričetr tin skem me tričnem tak-tu in v naj večji di na mi ki, od pia nis si ma - sot to vo ce, do for-tis si ma. Pe sem iz va ja mešani zbor, v pres led kih pa žen ski duet, kar je značil no za slo ven-sko pe sem. Zbo rov ske mu pe tju je sklad ba pri la go je na ta ko, da je aranžira na tri glas no, da to rej me lo di jo po je jo ena ko žen ski in moški gla so vi. Vo dil ne gla so ve sprem lja ta dru gi žen ski glas v due tu in dru gi moški glas v har-mo nij ski pod la gi. V Za gre bu smo po nos ni, ker je med na mi de lo val pes nik Ma ri jan Horn, ki je tu di s šte vil ni mi uglas bi tva-mi svo jih del širil ma ter ni je zik, za vest in srčno občutje do naše roj stne do mo vi ne Slo ve ni je.”

Alojz Kra mar

Kla ra Žel: KJE NAM JE NAS MEH Le po je nas meh do bi ti in od sr ca ga de li ti! Smeh je naj lepše da ri lo, pa tu di naj boljše zdra vi lo. Ko je sr ce nas me ja no in s hu mor jem ra zi gra no. ker kdor se rad sme ji, tu di bolj dol go živi. Smeh de lu je na cir ku la ci jo, pa tu di na sim pa ti jo. To da sme ha je vse manj, tru di mo se, ali vse za man. Z nas me hom ne na pre du je mo, ker sol ze nas pre ma gu je jo. Svet ni več, kar je bil, tu di za to se je smeh iz gu bil! Po pra vi mo ta svet in vr ni mo nas meh. Saj lepši bo naš svet, na po nos nas vseh!

Enes Kišević: MA NJI NE - Ti si naša zlat na ma nji na u tuđini, naš iz voz – uni kat. Krv naša i na da – čes ti ta mi pred sjed nik sus jed ne većine, dok u li ce mi se smješka ma njin ska mu vla da.

- Da, gos po di ne pred sjed niče, gle da no u cje li ni, i pri ja te lji su, i lje po ta, i is ti na – u ma nji ni.

O ra zu mu da i ne go vo rim – toj ma nji ni većinom ma nji na i su di. Ma nji na je pos ta la do bro ta. Na ma nji nu spa li su lju di.

Ne ka vaša vi sost po gle da u zvi jez de. I? Ka ko Vam se Vaša ve ličina ćuti? Jes te li i Vi tek prah od živo ta? il sav, u cje li ni, pri pa da te smr ti?

Ustvarjalnica

ODM

EV

34ZAJ TRK PO MON TIG NA CO VI ME TO DI (dru gič)

Že sta ri ljud ski pre go vor opo-zar ja na po meb nost zaj tr ka,

ko pra vi: Zaj tr kuj kot kralj. V zad nji šte vil ki smo po jas ni li

po mem bnost zaj tr ka in vi ta mi nov za naše do bro počutje. V tej šte vil ki pa bo mo pred sta vi li ne kaj ko ris tnih pred lo gov o ses ta vi zaj tr ka. Za zaj trk z ve li ko og lji ko vi mi hid ra ti naj bi se od ločali čim po gos te je, še zlas ti ka dar je mo do ma. Gle de ko ličine ni ni kakršnih ome ji tev, ven dar naj bo ses tav ljen iz nas led njih vrst živil: pol no zr nat kruh, žita s ce lim zr njem brez slad kor ja, sad na mar me la da brez slad kor ja. Od mlečnih iz del kov pri-po ročamo pos ne to mle ko, ka vo brez ko fei na, bla gi čaj, kav ne na do mes tke in so ji no mle ko.

Ker pri dru gih dveh obro kih ni do bro jes ti kru ha (ra zen iz je mo ma), ga je bo lje jes ti, ko li kor ga želi te, za zaj trk. Ta ko bo vaša preh ra na urav-no težena. To rej kruh le jej te, ven dar ne ka te ri ko li. Bi ti mo ra pol no zr nat; to rej mo ra vse bo va ti še vse sas ta vi ne pšenične ga zr nja. Težko je naj ti pra vi črni kruh, ka te re ga mo ka je iz de la na iz ce le ga zmle te ga ržene ga zr nja. Če pri vašem pe ku ne do bi te pra ve ga pol-no zr na te ga kru ha, kar ne bi bi lo nič čud ne ga, saj je še re dek, ga poiščite v kakšni bo lje za loženi pe kar ni. V obli-ki pre pečen ca ga lah ko hra ni te ne kaj me se cev. Kaj jes ti s pol no zr na tim kru-hom? Več možnos ti je, pač gle de na vaš okus. Lah ko nanj na mažete sku to s čim ma nje maščobe ali mar me la do brez slad kor ja ali pa obo je. Dan lah-ko začne te tu di z žit ni mi kos miči iz pol no zr na tih in na rav no pri de la nih žit, brez slad kor ja in ka ra me le. Žit ne kos miče in müsli je lah ko zmešate s pus to sku to ali z jo gur tom iz pos ne te-ga mle ka in ce lo s to plim ali hlad nim mle kom (pos ne tim se ve da). Mo ra te

jih dol go zvečiti, da bo do do bro pre-žeti s sli no in ta ko lažje pre bav lji vi. Za zaj trk mo ra mo do volj po jes ti, pa tu di ve li ko spi ti. Ko se zbu di mo, mo ra mo or ga niz mu vr ni ti čim več te kočine. Če je le mo goče, se skušaj-te izog ni ti ko fei nu, ker pri ne ka te rih občut lji vih lju deh, ki ima jo že ne ko-li ko pri za de to sli nav ko, pos pešuje iz ločanje in zu li na. Res pa je, da ne ka-te ri av tor ji stro kov nih del me ni jo, da ko fein zmanjšuje ko ličino maščob. Ka vo brez ko fei na to rej lah ko pi je te, ven dar v ra zum nih ko ličinah. Ta ko ka vo vam pri po ročam tu di za zaj trk,

še bo lje pa je pi ti mešani co kav ne ga na do mes tka in ka ve brez ko fei na. Če ima te ra di ka vo z mle kom in vam ne ško di, ni no be ne ga raz lo ga, da bi se ji od re kli. Čaj, četu di vse bu je ko fein, lah ko pi je mo, pod po go jem, da ga ne pus ti mo pre dol go v vre li vo di. Ra je pij te pos ne to mle ko, ker je ne pos ne to za od ras le težko pre bav lji vo. Po vr hu vse bu je pre več škod lji vih na sičenih maščob.

Po pol no ma jas no je, da se mo ra te od po ve da ti be le mu slad kor ju, še po se-bej pri zaj tr ku. To da slad kor po me ni prev dsem sla dek okus in prav te ga bi se mo ra li po la go ma od po ve da ti. Da bos te počasi upo ra blja li manj slad kor-ja, ga lah ko na do mes ti te z ne ka te ri mi umet ni mi sla di li.

Dan lah ko začne te tu di s sla nim zaj tr kom, ki vse bu je me so, mes ni ne, jaj ca, sir, itd. Ne kakšen ang leški zaj trk, a bis tve na raz li ka je, da so v našem pri me ru iz je dil ni ka pov sem iz ločeni og lji ko vi hid ra ti, tu di do bri (pov sem je iz ločen kruh).

Še eno opo zo ri lo: tak zaj trk vse-bu je večjo ko ličino na sičenih maščob in ni ka kor ni pri me ren za tis te, ki ima jo pre več ho les te ro la v kr vi. Če se od ločite za ta zaj trk, vam pri po ročam večer jo po pol no ma brez mas ti.

Po Mon tig na co vi knji gi Jem, to rej hujšam pov ze la Cve ta Mat ko

PRE GO VO RI SO ZA KLAD LJUD SKE MOD ROS TI

Pri ja te lja spoz naš v nad lo gi, zla to v og nju. Lah ko je pris lužil, lah ko je raz rušil. Lah ko se je ko pa ti v tu jem de nar ju! Kar te ne gri ze, kar te ne je, pus ti, da spras ka jo dru gi ljud je. Ko mu prst po mo li, pri me vso ro ko. Ko mur bog ni sreče dal, ko vač mu je ne bo sko val. Ko mur sreča ubeži, ta si za njo zas tonj pe te bru si. Kjer ni pos ta ve, tam ni pres top ka. Kar si iz pro siš, žiher no siš. Kdor za mu di, naj glo da kos ti. Kjer se je bo ga ti ja pre na glo začela, tam se zvečine po tra ta de la. Lah ko je bi ti bo gat, težko je bi ti srečen. Običaji, sta ri ne, so ščit do mo vi ne. Iz bra la Cve ta Mat ko

Za svakogar nekaj

ODM

EV

35

Novi odmev izdaja

Kulturno-prosvetno društvo Slovenski

dom iz Zagreba s

pomočjo Savjeta za

nacionalne manjine Republike Hrvatske

in Urada Vlade

Republike Slovenije za Slovence v

zamejstvu in po svetu.

Za izdajatelja: Darko Šonc.

Uredništvo: Miroslava Maria Bahun,

Matea Hotujac, Silvin Jerman, Polona

Jurinić, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Šonc.

Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorovski.

Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj.

Tisk: FS d.o.o., Hrvatske bratske

zajednice b.b., Zagreb. Izhaja občasno v

slovenskem in hrvaškem jeziku.

Naklada: 750 izvodov., Naslov

uredništva: Kulturno-prosvetno društvo

Slovenski dom, Masarykova 13/I,

10000 Zagreb; slovenski-dom@

zg.t-com.hr, http://slovenci.hr

ZE LE NA POM LAD NA KROŽNI KU

Po to pli zi mi brez sne ga je son ce zo pet močnejše po si ja lo, na mes to

zim ske si vi ne so oko li nas ze le na tra va, mod ro ne bo in vo nja ve mla de ras ti. Pom lad nas kar od ne se na pla no. Zu naj, na svežem zra ku, pa se za ve mo, da se je naš tre bušček čez zi mo po večal, da se je naš ko rak upočas-nil in da nam zmanj ku je sa pe že ob ho ji po ma lo večjem klančku ali ne kaj stop ni cah. Se ve da, dol ga in si va zi ma pus ti pos le di ce. A kaj nam je sto ri ti? Pr vi ko rak je že stor-jen, začeli smo se gi ba ti, ho di ti v na ra vo. In ko že ubi ra te pot po na ra vi, poj di te ma lo da lje, kjer je na ra va čis ta, kaj ti pom lad je pra vi čas za lju bi te lje ze le nja - užit nih ras-tlin, ki jih ne go ji mo sa mi. Po glej mo le naj-bolj zna ne, upo rab ne zgod nje pom la dan ske ras tli ne:

Re grat (hr. mas lačak)

Ta polj ski ple vel poz-na mo vsi, pa tu di jed li smo ga ver jet no že vsi, vsaj v so la ti, pri prav lje-ne ga z oljčnim oljem ali pre praženo pan ce to. In kdo ne poz na ze le ne fr ta lje ali ze le ni om let? Z obu di tev spo mi na si pre be ri te re cep te v prejšnji šte vil ki No ve-ga od me va. Re grat je pra vi bal zam za te lo, saj nam po ma ga pri čiščenju zim skih na pla-vin, vse bu je tu di ve li ko rud nin in vi ta mi nov, ki jih rav no na pom lad naj-več po tre bu je mo. Na re-diš lah ko tu di iz vrs tno re gra to vo vi no ali med iz re gra to vih cve tov.

Ko pri va Na bi ra mo jo lah ko

ce lo le to, ven dar je spom la dan ska naj boljša, saj je še mla da. Na bi ra mo sa mo lis te ali pa

sa mo vršičke. Ko pri va vse bu je ne ver jet ne ko ličine ko ris tnih sno vi in po vr hu še be lja ko-vi ne, kar je pri ze le nja vi pra va red kost. Men-da je ce lo ko ris tno, če nas ko pri va opeče po prs tih ali no gah, zlas ti pri rev mi. Ko je ko pri va po par je na, ne peče več. Na re di mo jo v so la ti, kot špi načo ali ze liščne oc vrt ke. Pos ku si te, ne bo vam žal. Z vo do, v ka te ri ste po pa ri li ko pri ve, si lah ko ope ri te la se, da bo do bolj čvrs ti in si joči.

Čemaž ali div ji česen (hrv. češnjak)

Čemaž ima močnejši okus kot na vad ni česen, je pa vses tran sko upo ra ben v ku hi nji: do da je mo ga vsem so la tam, go lažem in oma-kam. Čemažove lis tiče na bi ra mo že v apri lu in ma ju. Iz njih pri prav lja mo do bre spom-la dan ske so la te, ju he in dru go. Čemažove

go mo lje - čebu li ce pa na bi ra mo po le ti in je se ni. Še en pred log: spom la di na tržni cah do bi te ve li ko ze le nja-ve, tu di “mešani ce”, kot jim pra vi jo Dal ma-tin ke. V tej mešani ci je ze lo ve li ko čemaža ali div je ga čes na in tu di ko ro mača, ki je rav no ta ko iz vrs ten za vse vrs te so lat, na de ve in oma ke.

Med spre ho dom po na ra vi si na be-ri te spom la dan sko so la to:

20 lis tov div je me li-se, 20 lis tov re gra ta, 2 pes ti mo to vil ca, 1 pest cve tov tro ben ti ce, 1 pest cve tov div je vi jo-li ce. Vse ras tli ne le po očis ti te in ope ri te. V večji skle di jim do daj-te oljčno olje, mor sko sol, ja bolčni kis, lah ko tu di ma lo pi njol, ore-hov, sončnic ali dru gih se men, pre mešaj te in pos tre zi te s pre pečen-

cem. Ime nit na ma li ca ali so la ta ob mes nem obro ku! Ivan ka Nikčević

Za svakogar nekaj

Hoteli Otočec – ob valovih Krke, v duhu srednjega veka

- protokolarne poročne storitve v gradu- bogata kulinarična ponudba- sklenitev zakonske zveze na Gradu Otočec, vožnja s kočijo, fotografiranje v idiličnem grajskem ambientu- protokol »viteške poroke« - zbor »živih fanfar« in »jeklenih mečev«, sprejem pri grofu in grofici, zdravica …- poročno slavje v restavraciji Grad (do 70 oseb), grajski Lovski sobi (do 20 oseb), restavraciji Tango (do 240 oseb) ali v dvorani hotela Šport (do 150 oseb)- možnost poročnega slavja na prostem – pod šotori na grajski jasi- poročna noč z zajtrkom v najlepšem grajskem apartmaju – darilo- medeni tedni v romantičnem okolju otoškega gradu- prenočišča (hotel Grad*****, hotel Šport****)

Informacije in rezervacije: 07 / 38 48 704

[email protected]

Terme Šmarješke Toplice - v objemu zelenih gozdov in zdravilne energije

- sprejem mladoporočencev in svatov na terasi ob cvetličnjaku z aperitivom- sklenitev zakonske zveze v čudovitem parku ob hotelskem kompleksu - bogata kulinarična ponudba- poročno slavje v restavraciji Lotos (do 110 svatov)- poročna torta iz domače slaščičarne- možnost točenja naročnikovih vin- pri svatbi z več kot 50 svati - darilo - nočitev za mladoporočenca- prenočišča (hotel Vitarium****, hotel Šmarjeta****)

Informacije in rezervacije: 07 / 38 43 565

[email protected]

TERME KRKA

manjŠin na - slovenci.hrslovenci.hr/uploads/odmev/odmev31.pdf · oj in de t tie to , ej zik , k u...

Documents