makedonski teatarski festival “vojdan ^ernodrinski” - … · e ima li bog, kade e vsu{nost i...

$: MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN ÊRNODRINSKI” - … · e ima li Bog, kade e vsu{nost i dali ima pat na pronao|aweto. ôvekot ne treba odgovorite na pra{awata da gi bara$
M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

B I L T E N B r . 4

MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL

“VOJDAN ÊRNODRINSKI” - PRILEP

0 4 - 1 0 J U N I 2 0 1 0

4 5 .4 5 .4 5 .4 5 .4 5 .


2

Ve~erva zavr{uva 45-toto izdanie na MTF ,,Vojdan êrnodrinski”.Svetlata na scenata ke se izgasnat. Zavesite ke se spu{tat. Muzite na boìcata Talija,

}e go ostavat svojot trepet do narednoto izdanie na ovoj najgolem tetarski festival kajnas. Sedum dena, sedum festivalski ve~eri se ve}e zad nas. Vo migovi na razgalenost odtetarskata magija, ostanuvaat imprsiite koi najverojatno }e se preraskaùvaat do v godina.Emociite se izme{ani. Nagradenite zadovolni i so solzi radosnici vo o~ite. Drugite, sopogolem motiv, v godina da bidat u{te podobri. No, site se sre}ni!!! Poradi mo`nosta {toja imaa da go pokaàt ona vo {to se najdobri.

Poradi prijatniot ambient vo koj se spodeluvaat iskustvata. Poradi nepovtorlivata{ansa za zabava i dru`ba do ranite utrinski ~asovi!!!

Iluzijata od teatarskata magija ja snemuva!!! Festivalot zavr{uva!!!No, do v godina, neka bie srceto umetni~ko, neka ìvee so celiot svoj àr, neka pulsira

krvotokot akterski, za vqubenicite vo tetatskata umetnost da imaat, so netrpenie {toda o~ekuvaat od slednoto, 46-to izdanie na MTF "Vojdan êrnodrinski".


3

Na scena "105", se odrà tretata i posledna tribina na godina{noto

izdanie na MTF "Vojdan êrnodrinski". Modertor na tribinata, be{e

reìserot Branko Stavrev, koj vo svoeto, mnogu op{irno izlagawe, se

navrati na se ona {to ja pravi su{tinata na teatarot. Stavrev, me|u drugoto

re~e:

- Su{tinata na teatarot e najverojatno ne{to {to se bara, {to moèbi

i do deneska ne e pronajdeno. Zatoa jas vo mojot ne nau~en trud se zanimavam

so eden istoriski prikaz na toa kako svetskiot teatar od antikata do denes

ja bara taa su{tina koja najverojatno ja podrazbira celokupnata postavenost

na teatarot. Zna~i od toa, koj go pla}a teatarot do krajnata cel negova,

odnosno na estatikata i fizionomijata na odreden teatar. Taa su{tina vo

raznite vremenski periodi ne bila ista. Sekoj op{testven poredok nao|a sopstvena su{tina i li~no mislam deka eve

Makedonija e vo edna situacija koga ja bara novata su{tina na sopstveniot makedonski teatar. Makedonija, konkretno, eve,

koga se nao|ame na MTF Vojdan êrnodrinski kade {to treba da se zboruva za toa, to~no e vo edna situacija koga se bara

novata su{tina na sopstveniot makedonski teatar.

Isprovociran od ona {to go kaà moderatorot Stavrev, akterot Mite

Grozdanov, re~e deka edna od glavnite komponenti vo su{tinata na tetarot e

i upotrebata na dijalektite.

- Iako jas spa|am vo redot na akterite koi dobro gi vladeat site dijalekti,

sepak, pri edna prilika imav seriozen problem so dojranskiot dijalekt.

Nikako ne mi ode{e. Po ova zapo~nav da pravam analiza, zo{to ne moème da

se snajdeme so dijalektot. Otkriv, deka osnovnata pri~ina leì vo toa {to

duri i vo pretstavite kade treba da se upotrebuvaat dijalekti i tie se

su{testveni za nea, se upotrebuva literaturniot jazik. Zatoa, smetam deka

ako treba da se upotrebuva dijalekt, toga{ neka bide dijalekt,a ako treba

literaturen jazik, neka bide literaturen, a ne da e pravime {alabajzerska

rabota koja, pak, ja uni{tuva pretstavata.

Tribina: “SU[TINATA NA TEATAROT”moderator: Branko Stavrev


4

G l e d a v m e . . .

Naroden teatar Bitola

“BRA]A KARAMAZOVI” od Dostoevski

Reìja: Dejan Projkovski

Spored dramatizacija na Andrej Hing

Scenografija: Vlado \orevski - Rafik

Muzika:Goran Trajkovski

Kostimografija: Blagoj Micevski

Svetlo dizajn: Dim~e Spasevski

Igraat: Mitko S. Apostoloski, Petar Gorko, Ognen Drangovski, Mar-

tin Mir~evski, Ilko Stefanovski, Sowa Mihajlova, Du{ko Jovanovi},

Julijana Mir~evska, Viktorija Stepanovska, Sowa O{avkova,

Slobodan Stepanovski, Valentina Gramosli, Petar Mir~evski,

Nikol~e Proj~evski, Filip Mir~evski

“Bra}a Karamazovi” e odli~na pretstava, koja nudi odgovori na pove}e pra{awa. Pretstava vo koja doa|a do izraz reìjata,

kako i akterskata igra na glumcite od Bitolskiot teatar, koi mnogu dobro gi prenesoa su{tinskite ne{ta zna~ajni za propasta na

edna ruska familija.

Dejan Projkovski, reìser:

- Dostoevski, zaedno so freskite na Mikelanxelo, so muzikata na Bah, se dela koi se vo postojan i direkten dijalog so Boga. Da

se raboti Dostoevski, be{e golem predizvik. Dostoevski se zanimava so krupni pra{awa koi{to gi ima eden ~ove~ki ̀ ivot. Klu~noto

e ima li Bog, kade e vsu{nost i dali ima pat na pronao|aweto. ôvekot ne treba odgovorite na pra{awata da gi bara nadvor od

sebe, tuku da patuva dlaboko vo srceto. Dostoevski za mene be{e patuvawe dlaboko vo moeto srce i du{a. Dostoevski vo Bitola go

postaviv zatoa {to smetav deka toa e teatarot od koj moàm mnogu baram, no i da dobijam.

P r e t s t a v a t a . . .

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


5

Mitko S.Apostoloski, akter:

- Verojatno mestoto na eden teatar, {to ima ne{to da prikaè e na nekakov fesitval,. Koga velat nekakov ne mislam na

sekakov. 45 godini sum na Festivalot “Vojdan êrnodrinski”. Hronolo{ki toa zna~i ne{to {to se vika doblest, kvalitet, vo

teatarot prodolùva. Sekoja sredba so publikata e dobredojdena. So osobena radost igrav, igram i ako dade Gospod i }e igram

pred prilepskata publika. Ona {to e va`no e {to sekoj teatar vo svoite ramki ima pretstavi koi gi smeta za klu~ni za da gi

prikaè na Festivalot. Za Bitolski toa e “Bra}a Karamazovi”. Pretstvaata iam dostreli, go zasluùva prisustvoto na Festivalot,

ja verificira vonvremenosta na Dostoevski.

Petar Gorko, akter:

- Sekoga{ prilepa~ani go sledat bitolskiot teatar vo golem broj. Imavme odli~na interpretacija, se pretstavivme vo vistinsko

svetlo, iako igravme podocna. Publikata ne nagradi so aplauz. Blagorodno e da se igra Dostoevski od edna strana, a od druga te{ko.

Kopa{ vo likovite, toa nema dno. Predizvikot e golem. Rezultatot e vidliv - dobra pretstava.

Sowa Mihajlova, akter:

- Vo Prilep igram so zadovolstvo. Fantasti~no se ~uvstvuvam. Odli~no pomina pretstavata. Eden takov golem avtor da se

postavi na scenata bara mnogu. Koga go rabotite Dostoevski vo teatar se zanimavate so teatar, so ìvot, so ona {to e pred i zad

ìvotot.

- Odli~na pretstava za ìvotot i na~inot na razmisluvawe vo porane{na Rusija, i celiot ìvoten tek na bra}a Karamazovi -

re~e Mile To{eski.

- Mi se dopadna glumata osobeno glavnite ulogi, tekstot - dokaàna rabota - re~e Cvetanka Partalkoska.

- Odli~na be{e pretstavata, idejata be{e - ~ove~kite osobini, onie lo{ite, negativnite... Edna od najdobrite pretstavi -

re~e Sneàna Burneska.

- Retka pretstava od dlabokata psiha na Dostoevski, i “Bra}a Karamazovi” e vrv na toa. A bitolskite akteri v~udoviduva~ki

prenesoa s# {to be{e su{tinskoto, najdlabokoto, vo du{evnosta vo propasta na edna familija koja se na{la vo vrtlogot na jaki

~uvstva koi nezapirlivo ostanuvaat dlaboko vo nivnata du{a - re~e Jovan Kostoski.

P u b l i k a t a . . .


6

Dramsko kuklen teatar “Konstantin Veli~kov” - Pazarxik, R.Bugarija“SO VKUS NA OVO[EN SLADOLED” od Traj~e KacarovReìja: Vladlen Aleksandrov

Vladlen Aleksandrov, reìser:Ova e praizvedba i premiera na tekstot na Kacarov. Zo{to ovoj tekst? Pa

nie sme stari prijateli i sorabotnici. Sakav da postavam negov tekst. Tekstotbe{e posebno iskren, ~ove~en, blizok do toa koe vo momentot mene meinteresira kako duhoven problem, ~uvstvata me|u dvajca lu|e. Toa e prostaistorija, na prv pogled, koja site sme ja preìveale. Vo nea site u~estvuvame.Klu~ot e edna klupa vo eden park kako metafora za svetot, za osamenosta, za sre}ata na ~ovekot od ra|aweto do smrtta i obratno .Toa e temata na piesata. Poradi toa ja reìrav. Toa e mnogu vistinsko.

Rusica Aleksandrova, akter:Mnogu sme sre}ni {to igravme tuka na Festivalot zatoa {to toj e eden od najpresti`nite festivali vo Makedonija i osobeno

{to igravme na makedonski tekst {to e ubavo za publikata.Temata nema granici. Toa se odnosite me|u maòt i ènata. Vo pra{awe e qubovta, a pove~na tema od nea nema.Prvpat u~estvuvam na Festivalot. Inaku, sme gostuvale vo gradot, pa vo [tip, Skopje, na Ohridsko leto . . . Ja poznavame

makedonskata publika ja sakame.Vo na{iot teatar se igrale dve pretstavi od makedonski avtori i reìrani od makedonski reìseri.

Dimitar Terziev, akter:Vo Prilep igrav pred deset godini na turneja.Od kako ima ma` i èna, taa tema e tuka. Za odnosite, za kompromisot, site ~uvstva koi se vo vrskata, ima bezbroj pra{awa.Ova e premierno prikaùvawe na pretstavata.

Traj~e Kacarov, avtor:Ova e praizvedba na ovoj tekst. Makedonskata javnost ne znae za ovoj tekst. Nikade ne sum go ponudil, nitu nekoj znae deka e

napi{an. So Vladlen Aleksandrov se znaeme so godini. Toj reìra vo Makedonija. Imav potreba so nego da komuniciram prekuscenata. Napi{av tekst , toj go reìra{e. Taa sorabotka dobro se vospostavi. Taa energija dopira do publikata. Publikata o~iglednovra}a so ista mera.

P r i d r u ` n a p r o g r a m a . . .


7

P r i d r u ` n a p r o g r a m a . . .

Albanski teatar

"www.Norveska.denes. com"Reìja: Zoja Buzalkovska

Igraat: Amernis Nok{i}i-Jovanovska i Fisnik Ze}iri

Pretstavata, vo koja igraat Amernis Nok{i}i i Fisnik Zekiri, govori za otu|enosta na mladite lu|e i nivnata zatvorenost

vo virtuelniot svet na internetot. Vsu{nost, taa govori za psihologijata na sajber-prostorot, na~inot na koj toj vlijae na psihata

i fenomenot na zavisnost od kompjuterite, koi navistina se edni od najgorlivite temi na na{eto socijalno ìveewe. Ottuka i

potrebata da gi spodelime impresiite od ovaa pretstava. Sekako, bez pritoa da se sporat prednostite na internetot, tuku, kako i

reìserkata Buzalkovska, da se progovori za dominacijata na sajber-sferata nad ostanatite oblasti, za mo`nosta ne{tata da se

otrgnat od kontrola, devijacijata da stane patologija, poleka da po~ne da gi zamenuva site drugi ̀ ivotni aktivnosti i da rezultira

so asocijalizacija vo koja komunikacijata me|u lu|eto stanuva vozmo`na edinstveno preku tehnolo{ki medijator. Posebno zatoa

{to "Norve{ka denes" lesno stanuva slika za Makedonija denes vo koja ìvotot vo virtuelnata realnost se doìvuva ne samo kako

alternativna realnost so pove}e perspektivi, tuku kako nekakov idealen svet vo koj se ostvaruvaat soni{tata, vo koj se osloboduvame

od ~uvstvoto na ni{to`nost, vo koj ne{tata kone~no dobivaat smisla...

Zoja Buzalkovska, reìser:

Povrzani preku Internet-~etovite, bez ideja za toa {to sakaat da napravat so svoite ìvoti, otu|uvaweto od realniot svet i

izbledenosta na boite na ìvotot tangiraat celi generacii na mladi lu|e zatvoreni vo hermeti~kite yidovi. Pretstavata zboruva

za bitkite na ìvotot, za qubovta, za migot, za neproìveanoto i za vrednostite na utre{noto".

Gabriela Stan~eska: Mnogu mi se dopadna pretstavata. Jas kako mlad ~ovek, ednostavno uìvav vo nea. Temata mi e e tolku bliska

i poznata. Toa e na{ata realnost…toa sme nie…

Mihajlo Stevanoski: Ubava pretstava. Sovremena pretstava, kakva {to e i temata {to taa ja raskaùva, a toa e otu|enosta na

mladite lu|e i nivnata zatvorenost vo virtuelniot svet na Internetot. Jas kako da se pronajdov vo nea...

P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .


8

O D L U K AOCENUVA^KATA KOMISIJA NA 45-OT MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL "VOJDAN ÊRNODRINSKI"

PRILEP GI DODELUVA SLEDNITE NAGRADI:

1. NAGRADA ZA REKLAMEN MATERIJAL SE DODELUVA NA VLADO \OREVSKI - RAFIK ZA REKLAMNIOT MATERIJALOD PRETSTAVATA “BRA]A KARAMAZOVI” VO IZVEDBA NA NARODNIOT TEATAR OD BITOLA. ODLI^NO GRAFI^KORE[ENIE KOE GO IZRAZUVA OSNOVNIOT KONCEPT NA PRETSTAVATA ,NO ISTOVRENEMO OTVORA FLUIDENPROSTOR NA ASOCIJACII

2. NAGRADATA ZA KOREOGRAFIJA I SCENSKI DVI@EWA SE DODELUVA NA TEATAROT “VOJDAN ÊRNODRINSKI”ZA KOREOGRAFIJA I SCENSKI DVI@EWA VO PRETSTAVATA “KAVKASKIOT KRUG SO KREDA” VO RE@IJA NA MAR-TIN KOÔVSKI. SCENSKITE DVI@EWA VO PRETSTAVATA BEA VO FUNKCIJA NA BAZI^NATA IDEA NAPRETSTAVATA

3. NAGRADA ZA MLAD AKTER “TRAJKO ÔREVSKI” SE DODELUVA NA OSMAN ALI ZA ULOGATA NA @AN VOPRETSTAVATA “GOSPO\ICA JULIJA” VO IZVEDBA NA TURSKIOT TEATAR SKOPJE. IAKO MLAD , AKTER KOJ GI PRAVIPRVITE ÊKORI NA SCENA OSMAN ALI LE@ERNO I UBEDLIVO DONESE ZREL SCENSKI REZULTAT

4. NAGRADA ZA @ENSKA EPIZODNA ULOGA SE DODELUVA NA NESRIN TAIR ZA ULOGATA NA KRISTINA VOPRETSTAVATA “GOSPO\ICA JULIJA” VO IZVEDABA NA TURSKIOT TEATAR SKOPJE. NA MAL PROSTOR I SOMINIMALNI IZRAZNI SREDSTVA NESRIN TAIR USPEA DA IZGRADI VPEÂTLIV LIK KOJ BE[E VO FUNKCIJANA PRETSTAVATA

5. NAGRADA ZA MA[KA EPIZODNA ULOGA “DIMÊ TRAJKOVSKI” SE DODELUVA NA ADRIAN AZIRI ZA ULOGATA NAGROBAROT VO PRETSTAVATA “GENERAL NA MRTVATA VOJSKA” VO IZVEDBA NA ALBANSKI TEATAR SKOPJE. AKTERSO PRIRODNA AKTERSKA HARIZMA KOJ SUVERENO VLADEE SO LIKOT VO SEKOJA DRAMSKA SITUACIJA

6. NAGARADA ZA MUZIKA SE DODELUVA NA GRUPATA FOLTIN ZA MUZIKATA VO PRETSTAVATA “KAVKASKIOT KRUGSO KREDA” NA TEATAROT “VOJDAN ÊRNODRINSKI” PRILEP. KOMPLETNO VO FUNKCIJA NA PRETSTAVATAMUZIKATA NA FOLTIN POSEDUVA SVOJA LI^NA INDIVIDUALNOST

7. NAGRADA ZA KOSTIMOGRAFIJA SE DODELUVA NA BLAGOJ MICEVSKI ZA KOSTIMITE VO PRETSTAVATA “GENARELNA MRTVATA VOJSKA” VO IZVEDBA NA ALBANSKIOT TEATAR SKOPJE. KLASIÊN KOSTIM KOJ GO ODREDUVA DUHOTNA DNE[NOTO VREME

8. NAGRADA ZA SCENOGRAFIJA SE DODELUVA NA FILIP JOVANOSKI I JULIJA VOJKOVA NAJMAN ZASCENOGRAFIJATA VO PRETSTAVATA “KAVKASKIOT KRUG SO KREDA” VO IZVEDBA NA TEATAROT “VOJDANÊRNODRINSKI” OD PRILEP. I POKRAJ TOA [TO E DOSTA SLO@ENA I OBEMNA OVAA SCENOGRAFIJA NA LESEN


9

I FUNKCIONALEN NAÎN GO PODDR@UVA I DINAMIZIRA SLO@ENOTO DRAMSKO DEJSTVO

9. NAGRADA ZA RE@IJA SE DODELUVA NA MARTIN KOÔVSKI ZA PRETSTAVATA “KAVKASKIOT KRUG SO KREDA” NATEATAROT “VOJDAN ÊRNODRINSKI” PRILEP. SO FASCINANTNA POSVETENOST, STRAST I VERBA VO SVOJATAPROFESIJA MARTIN KOÔVSKI @ESTOKO I HRABRO VLETUVA VO NAJDALE^NITE I NEISTRA@ENI PREDELINA SCENSKATA UMETNOST

10. NAGRADA ZA TEKST SE DODELUVA NA GORAN STEFANOVSKI ZA TEKSTOT “BAHANALII” VO ISTOIMENATAPRETSTAVA, A VO IZVEDBA NA TEATAROT “JORDAN HAXI KONSTANTINOV-XINOT” OD VELES. NA DOBRO POZNATIMITOVI I LEGENDI GORAN STEFANOVSKI NA KREATIVEN NAÎN SOZDAL ORGINALEN TEKST KOJ KOMUNICIRASO NA[ATA SOVREMENOST

11. NAGRADA ZA SOVREMENA SCENSKA DRAMATIZACIJA SE DODELUVA NA ANDREJ HING ZA DRAMATIZACIJA NAROMANOT “BRA]A KARAMAZOVI” OD DOSTOEVSKI, A VO IZVEDBA NA NARODNIOT TEATAR OD BITOLA. ODSLO@ENIOT I SLOEVIT SVET NA DOSTOEVSKI ANDREJ HING USPEAL DA JA IZVLEÊ ESENCIJATA I DA NAPRAVIDINAMI^NO I @ESTOKO DRAMSKO DEJSTVO

12. NAGRADA ZA GLAVNA MA[KA ULOGA SE DODELUVA NA OGNEN DRANGOVSKI ZA ULOGATA NA AQO[A VOPRETSTAVATA “BRA]A KARAMAZOVI” VO IZVEDBA NA NARODNIOT TEATAR OD BITOLA. SO VOSHITUVA^KADUHOVNA SMIRENOST, SCENSKI MAGNETIZAM , SUGESTIVNOST NO ISTOVREMNENO I @ESTOKA DRAMATI^NOSTOGNEN DRANGOVSKI USPEA DA IZGRADI LIK KOJ NI JA DOLOVUVA MATERIJALNATA I DUHOVNA DIMENZIJA NAÔVEKOT , METEFORA NA ESENCIJALNITE ÔVE^KI DILEMI STREME@I I NADE@I

13. NAGRADA ZA GLAVNA @ENSKA ULOGA SE DODELUVA NA BIQANA DRAGIÊVI] PROJKOVSKA ZA ULOGATA NAKEJT VO PRETSTAVATA “@ENATA KAKO VOENO POLE” VO IZVEDBA NA DRAMSKI TEATAR SKOPJE. POD, NAIZGLEDSTUDENIOT I ÔVE^KI I PROFESIONALEN OKLOP ÛKA OBI^NO TOPLO ÔVE^KO SRCE . TOA SRCE VOKLU^NIOT MOMENT SE SOOÛVA SO SVOJATA LI^NA DRAMA. LIK KOJ E RASTRGNAT POME\U SIGURNIOT IKONFOREN DOM I HAOSOT NA SUROVATA VOJNA

14. NAGRADATA ZA UMETNI^KO OSTVARUVAWE NA PRETSTAVA VO CELINA I SE DODELUVA NA PRETSTAVATA“KAVKASKIOT KRUG SO KREDA” VO RE@IJA NA MARTIN KOÔVSKI, A VO IZVEDBA NA TEATAROT “VOJDANÊRNODRINSKI” PRILEP. REDOK PRIMER NA KOLEKTIVNA IGRA I TOTALEN TEATAR SO BESKRAJNA STRAST IVERBA VO TEATAROT, @IVOT NA KONKRETNOST I PRECIZNOST, NO ISTOVREMENO I HRABRO ISTRA@UVAWE VOSITE SEGMENTI NA IZRAZOT

PRILEP 10 JUNI 2010 g.PRETSEDATEL NA OCENUVA^KA KOMISIJA: Mustafa Ja{ar. ^LENOVI: Slobodan Despotovski, Bratislav Dimitrov


10

@ i r i i n a g r a d e n i . . .

Martin Ko~ovski, reìser: Mnogusum sreken i gord, ne tolku deka po vtorpat po red, tuku poradi pretstavata,zatoa {to taa zasluùva takvi nagradi.Zasluùva poradi trudot, voljata ipo`rtvuvanosta koi se vloèni vo neaod edna masa lu|e koi }e bidat mnogusre}ni od ovie nagradi. Zasluùvaporadi pra{awata {to gi postavuva ina~inot na koj gi postavuva, a koi ne seosobeno popularni ovie denovi.

@irito gi soop{tuvanagradite i nagradenite.

Najdobra pretstava e“Kavkaskot krug so kreda”

Radost na ansamblotna prilepskiot

teatar koja napravinajdobra pretstava na

godine{niotFestival

Reìserot Dejan Projkovski so negovata pretstava

“Begalka” se zakiti so nagrada za najdobra pretstava vo Italija.

- Vo Italija ja imavme proverkata kolku vredi potragata

po univerzalnite temi, deka sekoga{ e interesno da se raskaùva

na univerzalen na~in, da se sozdade scenski jazik koj nema jazi~ni

barieri. So “Begalka” na {tipskiot teatar vo Italija imavme

golem uspeh, go proslavivme makedonskiot teatar. Koga si

posveten na teatarot ja pronao|a{ smislata vo igraweto na

pretstavite vo pove}e gradovi, mesta, zemji. Mnogu e va`no

pronao|aweto na novi energii, razmena na idei, otovorawe

pra{awa na koi gleda~ite odgovorite gi davaat vo svoeto srce.

Mnogu e va`no da se progovori za slobodata i ~ove~kite prava

vo 21 vek. So “Begalka”, igravme dve pretstavi vo Italija i

odli~no odgovorivme na tie pra{awa.

N a g r a d i . . .


11

Kon 45-tiot MTF “VOJDAN ÊRNODRINSKI” - Prilep

Kakvi reìserski koncepti ponudifestivalot?

Ima{e edna debata ovde za multimedi-jalnosta vo teatarot. Taa be{e mnogu inte-resna. Jas sum sekoga{ za teatar koj akcen-tot }e go stavi na akterot i reìserot.Drugoto s# se pomo{ni sredstva , svetlo,scenski efekti, sekoga{ dobredojdeni. No,ako tehnikata dominira na scenata, toa e istotolku lo{o koga taa dominira vo privatniotìvot.

Na ovoj Festival toa be{e izbegnato.Pretstavite {to gi gledavme bea soreìserska koncepcija orientirana konakterot, kon tekstot. Drugoto be{e pomo{nosredstvo za da se dobie efekt za da sekomunicira so publikata. Mislam dekapublikata toa taka podobro go prifa}a.Posetenosta na pretstavite toa go dokaùva.Publikata obi~no "se luti" koga imakamerni pretstavi za mal broj gleda~i.

Toa e pra{awe na reìserskakoncepcija. I tie pretstavi se neophodni.,No sum zabeleàl deka reìserite,teatarskata ku}a nekoga{ pravat pogre{naprocena, go potcenuvaat tekstot, go stavaatna mala, kamerna scena. Ne ja stavaatpretstavata na golema scena za{to mislatdeka }e igraat pred prazna sala. Toa epogre{no razmisluvawe . Neka ja postavatpretstavata na golema scena, pa da vidime{to }e bide!

SlobodanDespotovskireìser

Dali akterot be{e centar na reìserskiotconcept vo pretstavite?

[to se odnesuva do godina{novoizdanie, 45-to po red na MTF “Vojdanêrnodrinski”, se sretnavme so mnoguprovokativni pretstavi koi apsolutno gozadrùvaa vnimanieto na gleda~ot iapsolutno go zasluùvaa.

Za toa se zaslu`ni site koi janapravile pretstavata. No, spored mene, naprv plan e akterot. Akterot so svojataenergija, so mo}ta na transformacijata, sosvojata igra uspeva da ja razmeni taaenergija so publikata.

Toa se slu~uva{e vo pove}etopretstavi.Zabele`liva e energijata na mladiteakteri vo site teatri. Dali donesoa nov vidteatar?

Akterite donesoa nov vid teatar vosmisla na moderna igra, moderno tolkuvawe,bez nekoi nepotrebni napregawa, beznepotrebni gegovi, gestovi, bez napadnost,fino, pametno. Za seto toa se zaslu`ni ireìserite.

Op{tiot vpe~atok mi e deka ovapodnebje otsekoga{ imalo dobri akteri ikoga }e pogledneme napred, imame pers-pektiva.

MustafaJa{arakter

[to donese godina{niov festival?Festivalot donese navistina

bogatstvo na estetiki, na razli~en na~inna percepirawe na stvarnosta. Ima{enekolku spektakularni pretstavi od sitemo`ni aspekti: scenografski, reìserski,akterski, no ima{e i nekolku pretstavikoi bea mnogu intimni, kamerni,ednostavni do sogolenost .Kade se dramskite avtori?

Ne e lesno da se odgovori ednostavno.Toa e edna strategija. Jas za toa imam nekoiidei. Da ne bide banalno deka e vo pra{awehonorarot, no treba da se zaostratkriteriumite , da se zgolemat honorarite,finansiski da se motivirat dramskiteavtori. Mnogu e prosto.

Inspiracijata ne e problem. Nevelam deka parite se edinstvenpotiknuva~, no da ne se laème- potrebnise. Ako ve}e gradime pazarno op{testvo,avtomatski se nametnuva ponuda naproizvod koj izleguva na pazarot. Ne evospostavena pazarnata logika.

BratislavDimitrovdramskiavtor


12

Inspiracijata ni ja olesnuva rabotata, no mora da ima finansiskavalorizacija.

Treba da se zgolemi honorarot kako motiv za dramskiteavtori, iskreno re~eno. Toa treba da go napravat instituciite,ministerstvoto za kultura.

Ako sum sloboden umetnik, treba od eden dramski tekst daìveam izvesno vreme. Moàm i od merak da napi{am dramskitekst i da go podaram. No toa ne e poentata.Ima li smena na generacii vo teatrite i dali noviteakterski sili nosat i nov teatar?

Novite generacii po definicija nosat sveìna. No, vona{ata dràva za àl ne postojat dve najva`ni profesii:producenti i menaxeri. Tie mladi imaat darba, energija. Noznaete, na primer,vo filmskata industrija i vo literaturata,sekade ima menaxeri, producenti. Kaj nas nema. Teatarot sepak erabota na iskustvo. Mora da se utvrdi tehnolo{kiot proces,strogo. Treba da se otvorat tie vrati.

Kon Festivalot i dramskite avtori . . .

Kade se makedonskite dramski avtori?Jas mislam deka dramskite avtori se tuka, samo nema koj da

im dade mo`nost da se pojavat na scena.Jas ne se soglasuvam so toa deka nemame dramski avtori, a

imame reìseri i glumci. Ona {to zna~i produhovenost i ona

{to zna~i tvore~ka mo} koi gi gledame kaj akterite i kajreìserite ne moè da ne se ogleda kaj dramskite avtori. Zna~i,ne moè nacijata da ima nekoja anomalija: da nema avtori, pa dabara injektirawe preku stranski dramski avtori.

Dramskite avtori se prisutni vo makedonskiot teatar, noonie koi treba da gi primat kako realitet, koi treba dakorespondiraat so niv, se svrteni kon druga strana. Smetaat dekaona {to e doneseno od strana kako tekst e toa so koe moè da sespravat na scenata. Za mene toa e tragedija.

Dramskite avtori gi nema za{to nema interes odreìserskata i akterskata fela za niv. Toa e sindrom koj voteatarot e najmnogu izrazen.

Instiotuciite na sistemot, konkretno ministerstvoto zakultura treba finansiski da se naso~at kon popularizirawe iafirmirawe na makedonskite dramski avtori. Ne moè da seizgradi nacionalen teatarski izraz ako istiot vo osnovata janema nacionalnata dramaturgija.

Treba da se iznajdat institucii koi }e pomagaat voafirmacijata za motivirawe na dramskite pisateli da pi{uvaattekstovi i da im se ponudat na teatarskite ku}i. Dramskiteavtori apsolutno ne se motivirani, nitu od Ministerstvoto, nituod teatrite, posebno od ~initelite na tetarskiot izraz-reìserite i akterite. Jas dosega ne sum slu{nal nekoj dramskiavtor da ima reìser so koj raboti, kako navremeto {to be{eUnkovski-Stefanovski, Georgievski-Plevne{. Sega re~isicelosno sme preokupirani so nadvore{na dramaturgija.

Traj~e Kacarovdramski avtor


13

Sledej}i go Festivalot ja vidov momentalnata slika namakedonskiot teatar. Vo oblasta na dramaturgijata osven dobropoznatite imiwa Dejan Dukovski i Goran Stefanovski, se javijapokamerni i pointimni piesi kako na Traj~e Kacarov. Ovaatendencija se gleda vo kontekst na sovremenata dramaturgija oddrugite zemji. Takvi se piesite na Matej Visniek, Vladimir \ur|evi},piesata Norve{ka. Vo taa nasoka na razotkrivawe na intimnotoprostranstvo, na burite i stihiite, koi se krijat vo ~uvstvata isebesoznanieto, go gledam vo realizacijata na "Strinberg dosie" i"Gospo|ica Julija". Reìjata na Dejan Projkovski pak pokaùva kakotie intimni, li~ni problemi, svrzani so ìvotot na ~ovekot ifilozofijata, kako qubov i vera, moàt da dobijat golemi dimenziikoga se napi{ani od genij kako Dostoevski. Isklu~itelna e rabotatana scenografijata na pretstavata na Vlado \oreski-Rafik. I kogase raboti za reìserite sakam da kaàm, so golema radost, deka votaa oblast programata na Festivalot mnogu me iznenadi. Ima{ebogata i plodna programa. Martin Ko~ovski, koj po vtor pat ja osvoipublikata so piesa na Breht, Dejan Projkovski, koj se drznal da japostavi teatralnata forma na romanot od Dostoevski, toa se dvajcamladi reìseri, seriozni, nade`ni koi go zavr{ile svoetoobrazovanie vo Bugarija. Be{e pretstaven i bugarskiot reìserVladlen Aleksandrov, koj gi razviva kontaktite so sosednite zemji.

Mnogu me raduva {to na 45 MTF vidov mnogu dobri akteri, vorazli~ni ànrovi, od mjuziklot prviot den, do dramite. Akterite i

akterkite pokaàa originalnost, visoka profesionalnost i celosnaposvetenost vo igrata.

Nade`ta na makedonskiot teatar ja demonstriraa studentitena Kiril Ristovski i Zoja Buzalkovska, na \or|i Jolevski. A,najdobroto od s# e prilepskata publika koja e isklu~itelna. Taa enajubaviot podarok na Festivalot.

Mi{e Avtaroski, direktor na teatarot"Bumerang" od Melburn, Avstralija.

Bevme pove}epati doma}ini na nekolkumakedonski teatri: na bitolskiot, prilepskiot,na dramski teatar od Skopje… I na mnogubrojnigostuvawa na poedinci, glumci, umetnici..

Taa sorabotka trae pove}e od deset godini.Od koga postoi teatarot "Bumerang"?

Postoime ve}e 20 godini. Teatarot eamaterski, no so profesionalen duh.Kakov repertoar imate?

Prete`no postavuvame moi tekstovi. Toase komedii, lesni tekstovi vo koi e opi{anìvotot vo Avstralija. Pretstavite se vedri, vnesuvame dostamuzi~ki efekti. Kaj publikata se omileni, prifateni. Go opi{uvamedene{niot ìvot na makedoncite tamu, borbata so nostalgijatasprema na{ata tatkovina, sudirot me|u starite i novite generacii.Gi opi{uvame obi~aite, adetite, novoto {to go nosi Avstralija.Seto toa gledano niz humorot, so blaga doza na satira.Imate li publika?

Da, mnogu doa|aat na na{ite pretstavi. Toa e prete`nomakedonska publika, iako vo na{ite pretstavi se zboruva i angliski.Go otslikuvame dene{niot ìvot na edna makedonska familija. Toa{to go zboruva tatkoto, sinot go odgovara del na angliski. Vnesenoe se {to se slu~uva vo realnosta. Publikata e prete`no makedonska.No znaete, mnogu od na{ite imaat prijateli angli~ani,avstralijanci, italijanci, od mnogu nacii.Kolku pretstavi pravite godi{no?

Pa, edna do dve pretstavi. Sepak, nie ne ìveeme od teatarot.Site nie, glumcite, ~lenovite na teatarot imame svoi profesii.Tetarot ni e kako hobi iako me|u glumcite ima i profesionalci, so

Gosti na Festivalot . . .

Nata{a Kolevska,dramaturg voVoeniot teatarvo Sofija, Bugarija

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


14

Branko Brezovac, reìser

B I T O V ATA D R A M A I N S P I R I R APoznatiot reìser Branko Brezovac raboti na podgotovka na

nova pretstava "Antica" od Risto Krle so prilepskiot ansambl.Kakvo e zadovolstvoto da se raboti bitova drama?

- Bitova drama rabotam po 10 godini. Po "Pe~albarite" voBitola pred 10-tina godini, eve povtorno se vra}am na toj ànr.Sakam da gi rabotam makedonskite bitovi drami. Izgledaat kakomelodrama, toa e onoj avtenti~niot makedonski ànr.Zo{to tokmu bitovite drami?

- Imaat nekoi elementi na vistinski tragedii, staveni se vomakedonskoto podnebje i vo nekoj odnos, koj denes neli e malkupodzaboraven me|u golemite imperii koi ja opkruùvaleMakedonija. "Antica" e drama, prikazna za edna devojka koja ne moèda ja realizira svojata qubov. Toa e eden quboven triagolnik kogaedna mlada dama se zaqubuva vo eden Makedonec. Interesna dramakoja gi dopira problemite na grkofilstvoto. Mom~eto saka da sepriklu~i na gr~ka partija za da ja pridobie devojkata, da stane negovaèna. Interesna problematika, ima razni nacionalizmi, raznipovrzuvawa i obidi razli~ni nacii da se spojat. Dramata se {iri vorazni prostori, gi kombinira Grcija, Srbija, Albanija i mislam deka}e bide interesno. Nie toa go napravivme na nekoj poinakov,posovremen na~in.Kolku {to znam u~estvuva i umetni~koto studio Zodijak?

- Kire Miladinoski od studioto e golemo iznenaduvawe. VoPrilep ima eden blizok odnos sprema tancot, sprema teloto, taka{to jas navistina sum iznenaden.

Toj gi u~i akterite nadvièwe koe e poinakvo, ne eklasika, ne e neoklasika, tukuse bazira na edno sovremenoiskustvo. Mislam deka Kiremnogu saka da raboti soglumcite i dava mnogu to~niupatstva i sum siguren deka iod glumcite }e go dobie ona{to mnogu te{ko se dobiva.A zo{to vi s potrebni tietancovi dvièwa?

zavr{eni akademii na dramski umetnosti. Tie se profesori vo {kolikade predavaat drama, umetnost. êsto pati gostuvame, {etame nizceliot svet. Popularni sme i poznati vo Amerika i vo Kanada.Sakavme da dojdeme i ovde na Festivalot, no imame turneja nizAmerika. Vo septemvri e golemata turnea niz mnogu amerikanskigradovi. ]e gostuvame i vo Kanada. Zdravje, dogodina, prekugostuvawata vo [vedska, planirame da gostuvame i vo Makedonija.

Slobodan Andonovski, pretsedatel nateatarot "Bumerang"Koga makedonskite teatri gostuvaat voAvstralija, {to sakaat na{incitenajmnogu da gledaat?

Makedoncite vo Avstralija sakaatda go gledaat ona {to e dopirlivo do niv,ne{to od Makedonija {to se prenesuva, ae vo kontakt so niv, so onoj ìvot {to goìveele pred da zaminat vo Avstralija.Na nekoi lu|e tamu "im zastanal~asovnikot" koga do{le pred 10-inagodini na dale~niot kontinent i se~uvstvuvaat kako vo ona vreme pred dazaminat. Taka, za niv najprivle~ni se tie

pretstavi, komedii, so malku satira. Tie se najbliski do niv inajdobro se primeni od publikata. Nekoga{ sakame da doneseme idrugi pretstavi, so povisok estetski kod za da gi gleda na{atapublika.Vo idnina kakov spoj }e napravite so makedonskiot teatar? [to etoa {to nedostasuva!

Nedostasuva eden most so ministerstvoto za kultura i soteatarot "Bumerang", za da imame barem edna{ godi{no sorabotkaso bilo koj teatar od Makedonija. Site makedonski teatri seprofesionalni, a nie sme amaterski teatar i potrebna ni esorabotka. Toa nedostasuva. Sakame nekoj da ne podu~i. Sakame dabideme vo dru{tvoto so akterite, da ni kaàt za novi tekstovi…Za da se nadogradime. Nie imame edna formula so koja ja odrùvamepublikata vo Avstralija i vo Kanada. Ni treba nadgradba, novitekstovi, reìseri i novi gostuvawa.


15

] E G L E D A T E

ÊTVRTOK, 10.06.2010

20.00 ~asot - Scena plo{tad Aleksandrija

(ako vrne alternativna scena e CK"Marko Cepenkov")

Pretstava po pokana za sve~enoto zatvorawe na Festivalot

"KRPEN @IVOT" od Stale Popov

reìja: Vlado Cvetanovski

Prilepski teatar

- Ima mnogu tanci, eden cel 4-ti ~in - finaleto na dramata evsu{nost edna svadba, sve~enost, kade Antica se maì ne za sakaniot,tuku so grkoman, se prodava za edna gr~ka partija. Ima mnogu tanckako i vo sekoja svadba.Premierata e planirana za septemvri?

- Da, pa eve probuvame, peeme, toa e pretstava so peewe. Traepove}e od edne ~as.Sega go probuvame peeweto, potoa na krajot odmesecot i pri krajot na septemvri }e se pojavime pred publikata.[to rabotite drugo?

- Sekoj den sum angaìran. V~era gi zavr{ivme probite.Rabotam isto taka i za Kotor so Marjan Ne~ak so na{iot kompozitorso kogo sorabotuvame ve}e 10 godini na “Salomim” od MiroslavKrleà. Premierata }e bide vo Kotor, potoa }e igrame vo Zagreb.Koi se va{ite sledni planovi i angan`mani?

Posle seto ova }e rabotam na edna kniga vo koja se moitepredavawa od akademijata, taka {to najverojatno }e se posvetam naknigata. Knigata }e bide me|u teorijata i praktikata, za glumcitei reìserite.Kako go ~uvstvuvate festivalot “Vojdan êrnodrinski”?

- Jas go sakam Festivalot, 1988 godina dobivme eden kup nagradi,ako se se}avate za "Crna dupka" na bitolskiot teatar, potoa istotaka doa|av da gi vidam kolegite. Ja gledam sostojbata vomakedonskiot teatar, gi gledam koi se nasokite, taka {to e potrebnoda sum tuka, i mi e drago {to e taka.Kakva e sostojbata vo makedonskiot teatar ?

- Mislam deka e vo nekoi evropski dvièwa , kolku toa Evropatalka i mislam deka e sostaven del od toa. Treba da se trudatglumcite i reìserite da se zapoznaat. I za makedonskite glumcimislam deka bi bile evropski vrvni umetnici koi go razbiraat ovojritualen aspekt koj mnogu te{ko da go dostignat zapadot. Od drugastrana, ima postojan kontakt so edno moderno ~uvstvo za teatar,glumcite mislam deka se eden golema dobivka za makedonskiot teatar.

Branko i Suzana slavat desetgodi{ni od brakDeneska se navr{uvaat 10 godini otkako svojata 12 godi{na

qubov Branko Brezovac i akterkata Suzana ja krunisale so svadba.Se zapoznale na podgotovkite na pretstvata “Crna dupka” voBitola. Za tie 20 dena uspeale da se spojat. @iveat zaedno voZagreb. Brezovac okriva deka Suzana go pravi sre}en, brakot im eubav, eleganten, miren, ispolnet so qubov.


16

O G L E D A L O N A F E S T I V A L O T

45. MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL„VOJDAN ÊRNODRINSKI” – PRILEP

Pokroviteli:

Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija

Sobranie na Op{tina Prilep

Sobranie na MTF:

Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje

Jordan Vitanov - NT J.H.K. Xinot - Veles

Brano \or~ev - Dramski teatar - Skopje

Besfort Idrizi - Albanski teatar - Skopje

Traj~e Kacarov - Teatar [tip

Atila Klin~e - Turski tetar - Skopje

Dragan Maxirov - Teatar Strumica

Petar Mir~evski - Naroden teatar - Bitola

Robert Pavlevski - Teatar Kumanovo

Kiril Ristoski - Fakultet za dramski umetnosti - Skopje

Artan Skenderi - Tetovski teatar - Tetovo

Qubomir âdikovski - Teatar za deca i mladi - Skopje

Toni âtleski - Teatar Prilep

Izvr{en odbor na MTF:

Senko Velinov - Pretsedatel

Branko \or~ev - ^len

Petar Mir~evski - ^len

Robert Pavlevski - ^len

Besfort Idrizi - ^len

Bilten na 45. MTF “VOJDAN ÊRNODRINSKI” - Prilep

Za izdava~ot: Petar Temelkoski

Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, KarolinaMicevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i

Qup~o Murgoski

Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska iKarolina Micevska.

Pe~ati: “TIREKS” - Prilep

Makedonski teatarski festival

“VOJDAN ÊRNODRINSKI” - PRILEP

Centar za kultura “Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel.: 048/401-630 ili 425-520

faks: 048/401-631

E-mail: [email protected]

Umetni~ki direktor:Petar Temelkovski

@iri komisija:

Slobodan DespotovskiBratislav Dimitrov

Mustafa Ja{ar

Sekretar na MTF:Stojan Dam~eski

Tehni~ki sekretar:

Qup~o Todorovski

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

makedonski teatarski festival “vojdan ^ernodrinski” - … · e ima li bog, kade e vsu{nost i...

Documents