MAKEDONIJA ZA GINISRINITIS I INHALACIONI ALERGENI

INTERVJU SO GENERALNIOT MENAX-ER NA FON

GOLEMO FINALE NA CKA-PHVREPORTA@I

AKTIVNOSTI NA MLADITE

MAKEDONIJA ZA GINISRINITIS I INHALACIONI ALERGENI

INTERVJU SO GENERALNIOT MENAX-ER NA FON

GOLEMO FINALE NA CKA-PHVREPORTA@I

AKTIVNOSTI NA MLADITE

2

CENTAR ZA ODMOR I REKREACIJA NA KADRI NA CRVEN KRST

NA GRAD SKOPJE - Struga tel. 046 781-733

3

S O D R @ I N ARINGITIS I INHALACIONI ALERGENI 4

VONTELESNO OPLODUVAWE 7ZABOZDRAVSTVENA ZA[TITA NA DECA OD PREDU^ILI[NA VOZRAST 7

VE@BA NA EDINICATA ZA ODGOVOR PRI KATASTROFI 8

ATIVNI I NA VODICI 98-MI MAJ SVETSKI DEN NA CRVENIOT KRST I CRVENATA POLUMESE~INA 9

INTERVJU SO GENERALNIOT MENAXER NA FON UNIVERZITETOT 10

DISEMINACIJA 12TI VO MOJOT SVET 12DENOVI NA OBRAZOBVANIE I KARIERA 12

GOLOEMOTO FINALE NA CKA-PHV 13PRIJATELSTVO BEZ GRANICI 13

AKTIVNOSTI NA MLADITE 14

PRAVILEN IZBOR 16

GOLEMA KRVODARITELSKA KAMPAWA 18

[TO PRETSTAVUVA KRVTA 19

EKO REPORTA@A - MARIOVO 20

MAKEDONIJA ZA GINIS 22

SREDBI 23DONACII 23

NACIONALNA KAMPAWA 24

TRENING NA TIMOT ZA SPASUVAWE NA POPOVA [APKA 25

MALI SOVETI ZA VA[IOT DOM 27

SOVETI ZA ISHRANATA 28

LAPTOP ZA SEKOE DETE 30

MLADITE I VRABOTUVAWETO 33

4

Naj~estite sostojbi vo kli -ni~kata alergija i imunologija givklu~uvaat di{nite pa ti{ ta. Voponovo vreme, napraven e golemnapredok vo razbiraweto na imu-niot odgovor, posebno vo razbi-raweto na vospalenieto kakoproces. Ovoj progres ne samo {toim pomogna na istra`u va ~i te,tuku go zabrza i razvojot na novilekovi za tretman kako na rini-tisot, taka i na astmata.

Spravuvaweto so riniti-sot zapo~nuva so izbegnuvawetona alergenite

Aeroalergenite se onie{to naj~esto se povrzuvaat soale rgiskiot rinitis. Kako niveniz vor se smetaat drvjata, treva-ta, polenot od cve}iwata; gabite,`i votinskite alergeni; i mo`e -bi najva`na me|u niv, doma{natapra {ina. Nea ja ima najmnogu vodu {ecite za spiewe, kilimite idrug mebel. Polenot od drvjata enaj zastapen na prolet, polenot odtrevata na sredina na leto, cvet-niot polen na esen, a gabite sezastapeni od prolet do sredina-ta na zimata. Me|u `ivotniteva` ni se razli~ni supstancii.Na primer, urinata od staorcitee visoko alergena, kako i protei-

RINITIS I INHALACIONI

ALERGENI

RINITIS I INHALACIONI

ALERGENI

Alergiskiot rinitis e naj~estoalergisko poremetuvawe od koestrada okolu 20% od naseleni-eto. Istra`uvawata {irum ce -li ot svet uka`uvaat deka toj ese po~est, so zgolemena pojavavo industriskite zemji. Sim pto -mi te mo`e da se javuvaat sezon-ski, no mnogu po~esto se javu-vaat vo tek na celata godina.Pokraj toa, mo`e da dovede i dokomplikacii, kako {to se poja-va na vospalenie na sinusite iporemetuvawa na sonot, a istotaka se povrzuva so vospalenijana srednoto uvo, pojava napolipi vo nosot i povtorna poja-va (egzacerbacija) na astma.

nite od ligata, urinata i krznotona ma~kite.

Simptomite na alergis -ki ot rinitis vklu~uvaat kon ges -tija (otekuvawe na nosnata li ga -vi ca), te~ewe na na nosot, ki va -we, ~e{awe vo nosot, na sol ze nio~i, glavobolka vo oblasta na si -nu site i gubewe na ~uvstvoto nami ris i vkus. Ovie simptomi ka -ko nespecifi~ni se sre }a va at ikaj drugi zaboluvawa i sostojbi.^e{aweto vo nosot i povtoru-va~ kata kivavica se pos pe ci -fi~ ni simptomi na alergi s ki otrinitis, no naj spe ci fi ~en sim -ptom e povrzanosta na ne koi odgorespomnatite simptomi so iz -lo`enosta na alergeni. Pri fi -zi~ kiot pregled mo`e da se ut -vrdi bleda, ote~ena nosna ligav-ica, no i ova ne e specifi~no zaalergiskiot rinitis. Poradi go -renavedenite pri~ini, najdobarna~in za testirawe so cel utvr-duvawe na dijagnozata, e preciz-na istorija na bolesta i testi-rawe na odredeni alergeni.

Ko`niot test na aler-geni e mnogu ~uvstvitelna meto-da. Poradi toa, va`no e istorijana bolesta (pojavata na simpto-mi) da se vrze so rezultatite odko`nite testovi.

5

Zlatnopravilopri tretmanot e izbegnuvawe na alergenite.

Namaluvaweto na vla`nosta navozduhot vo prostoriite e odpomo{, bidej}i namaluvaweto navla`nosta e klu~no za minimi -zi rawe na rastot na gabi~ki i{i rewe na pra{inata. Za{titana du{ecite i pernicite sonavlaki koi se nepropuslivi zapra {ina, nedelno perewe napos telninata vo vrela voda iupo treba na za{titni maski pri~isteweto na pra{ina se istota ka odli~ni na~ini za izbegnu-vawe na doma{nata pra{ina.Ots tranuvaweto na tapetite sepo ka`alo kako dosta uspe{enme tod. Polenot e te{ko da se iz -beg ne, iako klimatizerite se po -ka ̀ ale povolni. @ivotinsk itealergeni se mnogu te{ki zaizbegnuvawe, pa duri i ~estotokapewe na mileni~iwata ne do -ve duva do namaluvawe na produ -k cijata na alergeni.

Primenata na antihista-minski lekovi doveduva do kon-trola na ~e{aweto, kivavicata,te~eweto od nos i iritiranite

o~i, no generalno ne se efikas-ni.

Oralnite dekongestivipomagaat pri nazalnata kong es -ti ja, no mo`e da predizvikaategzacerbacija (povtorna pojava)na krven pritisok, tireotoksi -

ko za i glaukom. Lokalnite nazal-ni dekongestivi retko imaat ulo -

ga vo tretmanot na nazalnataalergija, iako mo`e da bi -dat korisni vo kratok peri-

od (2 do 5 dena) vo tretmanotna po te{ ka nazalna kongestijapri dru ̀ ena so infekcija na gor-nite di{ni pati{ta ili so akut-no vos palenie na sinusite.

Intranazalnite steroi-di se efikasni vo tretmanot naaler giskiot rinitis, posebno ko -ga se upotrebuvaat profilakti~ -ki. Tie mo`e da ja namalat br zi -nata na razvoj na nazalnite po li -pi i mo`e da ja spre~at pojavatana ovie polipi posle nivno hi -ru{ ko otstranuvawe. Ovie le ko -vi treba da se upotrebuvaat sopretpazlivost, posebno kaj paci-enti so glaukom. Naj~esto nesa ka -no dejstvo pri nivna upotreba epojavata na krvarewe od nosot.Vo toj slu~aj posle tremanot zakrva reweto povtorno se zapo~ -nuva so istata terapija, no sodva pati pomala doza. Ako i pok -raj toa, povtorno se javi krva re -we od nos, se zapo~nuva so alter-enativna terapija.

Alergena imunoterapijamo`e da se upotrebuva dokolkusimptomite se pojavuvaat prekucelata godina i se osobeno te{ -ki ili ne se soodvetno kontroli-

rani so lekovi. Efikasnosta naova terapija pri alergiskiotrinitis e jasno dokumentirana.Potencijalni sistemski reakciine se javuvaat pri vnimatelnodozirawe i sledewe od stranana lekar.

Poslednite podatoci uka -`uvaat na povrzanosta na nivotona alergeni vo prostoriite, sopojavata na pre~uvs tvi tel nostna voobi~aenite alergeni, kako{to se onie od vlaknata nama~kite i od pra{ina. Pokrajtoa, kaj lica so alergiska pre-dispozicija (na primer, lica kajkoi vo semejnata istorija se javu-vaat ~esti alergiski zabolu-vawa), izbegnuvaweto na aler-geni vo raniot period na `ivo-tot mo`e da spre~at pojava napre osetlivost vo podocne`niotperiod. Alergenata imunoterap -ija se poka`ala kako korisna kajdecata na toj na~in {to pomagavo spre~uvawe na razvojot nanova preosetlivost kon drugialergeni.

D-r Irena Andonovi}D-r Igor Kam[ikoski

7

V o n t e l e s n o t ooploduvawe iliin vitro fertilizaci-jata (IVF) ozna~u -va oploduvawevo laboratoris-ki uslovi, od -nos no "vo epru-veta". Od ra|a -we to na prvoto"bebe od epruve-ta", Lujza Braunvo 1978 god, dodenes, so pomo{na in vito fertil-izacijata se ro -deni pove}e od 2

milioni bebiwa. Vaka golemiot broj, kojseu{te sekojdnevno se zgolemuva, erezultat na uspe{nosta na metodite izgolemuvaweto na brojot na bremenostii `ivi ra|awa.

Naj~esti pri~ini za primena nain vitro fertilizacija se: o{tetuvawa najajovodite - Fallopi-evite tubi, en do me -tri oza, problemi so cervikalnata mu ko -za, ma{ki faktor za infertilitet, imu -no lo{ki faktor za infertilitet iline poznat pri~initel.

Pred da se primeni nekoja odklasi~nite metodi na in vitro fertil-izacija se pravat nekolku obidi naintra uterina inseminacija - IUI.

Vontelesno oploduvawe - in vitro- fertilizacijaVontelesno oploduvawe - in vitro- fertilizacijaDokolku ne dojde do bremenost seprodol`uva so metodite na in vitrofertilizacija: IVF ili ICSI (Intra-cyto-plasmic sperm injection). I za dvete meto-di prethodi podgotovka na pacientot sohormonska stimulacija na ovulacijata.Pri IVF, zrelite jajce kletki vo vontelesni uslovi, in vitro se inseminiraatso pro~isteni spermatozoidi od ma`ot.Pri koristewe na vtoriot metod poznatkako ICSI, so pomo{ na staklenamikropipeta se vnesuva edine~en sper-matozoid vo sekoja jajce kletka. Voslu~aite koga ima otsustvo na spermato-zoidi vo ejakulatot, se primenuvaatmetodite na dobivawe na spermatozoidiod testisite ili epididimisot (TESA,TESE ili PESA). Razvitokot na embrion-ite od oplodenite jajce kletki so nekojaod spomenatite dve metodi se sledat vonarednite 2-5 dena a potoa najpravilnorazvienite embrioni, se vra}aat vomatkata so postapkata na embrio trans-fer. Ostanatite kvalitetni embrionimo`e da se zamrznat (krioprezerviraat)i da se koristat za drug embrio trans-fer. Uspe{nata implantacija na trans-feriranite embrioni rezultira so bre-menost. Uspehot na in vitro fertilizacijatavarira od 10-70% vo razli~ni centri.IVF centarot vo ReMedika, so uspe{nostod 40 - 50%, e respektibilen centar voMakedonija.

Vo ramkite naNedelata na zabozdrav -stve na za{tita (15 - 21dekemvri), Cr ve ni ot krst na gradSkopje organizira{e i koordini-ra{e proekt za zabozdravstvenaza{tita na deca od predu~ili{navozrast. Celta be{e decata da sezapoznaat so zna~eweto na higien-ata na usnata {uplina, pravilnotoi redovno miewe na zabite, pravil-nata ishrana i redovna kontrola kajstomatolog.

Prezemenite aktivnosti za {topodobra realizacija vklu~uvaa:izrabotka na pamflet so edukativ-na sodr`ina i mese~en kalendar,izrabotka na video prezentacija zapredavaweto na stomatologot,obezbeduvawe na detski ~etki zazabi (donirani od Colgate), nabavkana detski pasti za zabi, podgotovkana zabni kartoni.

Na 27.12.2006 god. (sreda) sopo ~e to k vo 11 : 00 ~asot, vo prostori-

Dr. sci. LiljanaSimjanovska,

Vi{ nau~en sorabotnik,embriolog -Re Medika,

Skopje

ite na detskatagradinka - Sonce,

se izvede pretstavaso Dedo Mraz za najmla-

dite, vrzana so predavaweto zaza{tita na zabite. Decata gi dobijasvoite paket~iwa od Crveniot krst,so sodr`ina koja odi vo prilog nazabozdravstvenata edukacija. Vidnozado volni i zainteresirani, tievetija deka vo kalendar~iwataredovno }e zabele`uvat kolku segri`ele za svoite zabi.

Sistematskiot pregled nazabite kaj decata od gradinkiteSonce i Iskra, naselba Singeli},be{e izvr{en na 5. i 7.02.2007 god. itoga{ bea pregledani vkupno 190de~iwa, od koi 119 deca vo gra -dinkata Sonce i 64 deca vo gradinka-ta klon Iskra. Sostojbata na zabitebe{e zabele`ana, so preporaka zaponata mo{ ni intervencii vomati~nite stomatolo{ki slu`bi ikontrolen pregled za 30 dena.

8

Za vreme na donatorskata kon-ferencija, koja Crveniot krst na R.M. jaor ganizira{e od 12 do14 april 2007 god.vo Struga, pokraj prezentaciite na pro -ek tite,Edinicata za odgovor pri katas-trofi, organizira{e i pokazna ve`ba.Te ma na ve`bata be{e PRIRODNA KATA -STROFA - ZEMJOTRES. Nastanot be{eosmislen na sledniov na~in.

Gradot Struga e pogoden od zem -jo tres, koj predizvikal ru{ewe i o{tetu-vawe na stanbeni zgradi, mostovi ilokalniot vodovod. Kako posledica imadosta povredeni. Po barawe na sekreta -rot na Crven krst Struga, Generalniotsek retar na Crven krst na Makedonijapre ku sekretarot na Crven krst Skopje jaak tivira Republi~kata edinica za od go -vor pri katastrofi. Edinicata pris tig -nu va vo Struga i se smestuva na bezbednalokacija (podiga kamp naselba so potreb-nata infrastruktura).

VE@BA NA EDINICATA ZA ODGOVOR PRI KATASTROFITimot za planinsko spasuvawe,

pre frlen na mestoto pogodeno od zem jo -tre sot, gi prifa}a povredenite i is pla -{e ni gra|ani. Vo me|uvreme se slu~uvau{te eden potres i mnogumina ostanu-vaat zarobeni vo zgradata na DSZ. Timot,preku pokrivot, uspeva da vleze vo zgra-data, da im uka`e prva pomo{ i da giizvle~e nadvor.

Timot za voda i sanitacija japos tavuva stanicata za pro~istuvawe navo da i go snabduva naselenito so ~ista izdrava voda za piewe.

Medicinskiot tim, uka`uva pr -va pomo{ na povredenite na lice mesto,vr{i trija`a i te{ko povredenite giprenesuva vo najbliskata zdravstvenainstitucija.

Ve`bata potojano ja koordinirakomandantot na EOK. Na kraj, toj mu pod -nesuva izve{taj na Generalniot sek re tarna Crveniot krst na Makedonija.

Komandantot na EOK formiraekipa, koja vr{i procenka na {tetite, novo me|uvreme se slu~uva drug potres, po -to~ no se ru{at mostovite. Ekipata zapro cenka preku radio vrski go izvestuvako mandantot za sostojbite na terenot. Podo bienata procenka, komandantot naEOK dava naredba na timovite za nivnovklu~uvawe vo akcijata.

Timot za logistika treba da po -dig ne kamp naselba (po SFERA standard-ite) prifaten centar, slu`ba za barawe,trija`en centar za povredenite i dr.

Timot za spasuvawe na voda, so~am ci gi prenesuva spasitelite do mes -to to pogodeno od zemjotresot, a povreden-ite gi prenesuva do prifatniot centar.Vo me|uvreme dodeka se transportiraatpov redenite, se slu~uva nekoi od gra |a -ni te vo panika da ispadnat od ~amcite.Spasitelite na voda, dobro opremeni soobleka za nurkawe, gi spasuvaat dav-enicite.

P r i r o d n a k a t a s t r o f a - z e m j o t r e sP r i r o d n a k a t a s t r o f a - z e m j o t r e s

VE@BA NA EDINICATA ZA ODGOVOR PRI KATASTROFI

EDINICATA ZA ODGOVOR PRI KATASTROFI AKTIVNA NA VERSKIOT PRAZNIK VODICI

9

Na 19.01.2007 god. (den naproslavata na verskiot praznikVodici) vo 9 ~asot nautro, Edini -ca ta za odgovor pri katastrofi,zaedno so komandantot, be{e nakejot na rekata Vardar.

Dopo~etokot

na manifestacija-ta bea napraveni podgo -

tov ki te za bezbednosta na gra |a ni -te koi u~estvuvaa vo istata,a seis ~is ti i prostorot okolu stol-bovite na Kameniot most.

Koga po~na manifestacija-ta, ~amecot so spasitelite be{evo voda, a del od niv bea ras po re -de ni na bregot na rekata, podgot ve -ni da interveniraat kon li ca ta(oko lu 80 ) koi se frlija da

go fatat krstot. Ima{epove}e lekarski in tervencii za

razni povredi.

Timot za planinsko spasu-vawe, pokraj obezbeduvaweto nare kata, gi izveduva{e svoite ve` -bi na spu{tawe i ka~uvawe odmostot, so potrebnata oprema, {topredizvika golem interes kajprisutnite gra|ani.

^lenovite na edinicataza odgovor pri katastrofi i ovojpat poka`aa visoka profesional-nost pri realizirawe na postaven-ite zada~i.

EDINICATA ZA ODGOVOR PRI KATASTROFI AKTIVNA NA VERSKIOT PRAZNIK VODICI

Vo ~est na Anri Dinan, osnovopolo`nik na Crveniot krst, iovaa godina se odbele`a svetskiot den na Crveniot krst iCrvenata polumese~ina, 8-mi Maj.Vo ramkite na kampawata {to jasproveduva CK na Makedonija, be{e vklu~en i Crveniot krst nagrad Skopje, vo sorabotka so pette OOCK, pod mototo ZAEDNO ZAHUMANOSTA.

Na centralnata manifestacija se izvede simulativna ve`baod zgradata na TIPO so po~etok vo 12 i 30 ~asot, od strana naplaninsko spasitelnata slu`ba pri EOK. Se simulira{espu{tawe na povreden od zgradata.

Na plo{tadot, vo dobra atmosfera i ozvu~uvawe,mo`eada se slu{nat porakite povrzani so Dvi`eweto na Crveniot krsti Crvenata polumese~ina. Bea anga`irani okolu 50 mladinci,koi distribuiraa mali plikoa so interesni, ubavo aran`iraniporaki povrzani so Crveniot krst, kako i mali karti~ki sopova`ni telefoni.Na {tandot bea izlo`eni propagandni mater-ijali za Crveniot krst, a se prodavaa i ukrasi, ra~no izraboteniod strana na mladite na Crveniot krst na grad Skopje, kako iu~enicite od Internacionalnoto u~ili{te- NOVA. Na 100 deca,u~enici od OU Dimitar Miladinov i OU Goce Del~ev, prisutni namanifestacijata, im bea podeleni baloni so znakot na Crveniotkrst.

8- MI MAJSVETSKI DEN NA CRVENIOT KRST

I CRVENATA POLUMESE^INA

10

K Kakov e predizvikot za edna mladali~nost da se najde sebesi, i profe-sionalno,vo pozicijata na GeneralenMenaxer, na golema visokoobrazovnainstitucija, kakva {to e FON- Uni ver -zi tetot?

E Mojata pozicija, {to ja imam na FONUni verzitetot, osven {to e predizvik,pret stavuva i edna mnogu odgovorna i se -ri ozna zada~a, kako za mene i FON insti-tucijata, taka i za mojata familija vo ce -lost. Moram da kazam deka doverbata, kojami ja dade osnova~ot na Univerzitetot,mo jot tatko, ne be{e taka lesno zas lu ̀ e -na, naprotiv, ako se zeme vo predvid dekajas u{te od samiot po~etok (bidejki niebevme pioneri vo visokoto privatno obra-zovanie) bev direktno vklu~en. Treba{eda se soo~am so za da ~a ta i brzo da u~amod tatko mi, koj e najzaslu`en za ona {tosum jas denes. Se zapo~na pred poveke od 5go dini so MM KOLEXOT, a podocna i soFa kultetot za Op{testveni Nauki, za dapos le toa prerasneme vo Univerzitet so 5fa kulteti. Denes, FON Univerzitetot ve -ke broi 8 fakulteti so poveke od 20 naso-ki. Site tie fazi na osnovawe i na ras te -we na na{iot Univerzitet,bea edno gole-mo iskustvo za mene i jas od den vo den, sepoveke i poveke dobivav sloboda sam dagi nosam re{enijata, so {to mi be{e ovoz-mo`ena i funkcijata koja ja dobiv.

i nad 100.000 dolari za studirawe, toga{mo`eme da zaklu~ime deka privatniotsektor e sekako dobredojden voMakedonija. Prvo , samata konkurencija navisokoobrazovni institucii veke pri-donese da i onie " najzaspani " dr`avnifakulteti, koi dolgi godini gi nema{enikade vo marketingot, go po~uvstvuvaatvle zot na privatnoto obrazovanie. Vtoro,samata promocija i propaganda, {to pos -led nive dve - tri godini ja vr{at Uni ver -zi te tite, pridonesuva da se zgolemimoralot kaj maturantite i se poveke deca,pa i niv ni te roditeli, da sakaat daprodol`at so aka demska rabota i so toada ima {to po ve ke visoko obrazovankadar vo RM. I kako treto, mislam deka,najva`no za studentite pa i za nivniteroditeli e sigurnosta na nivnite deca irealnoto ocenuvawe na nivnite vistins-ki vrednosti, so {to mislam deka obrazo-vanieto vo RM ke otide vo vistinskanasoka.

K Kolku ste bile vo dopir so sostoj bi -te vo ovie sferi nadvor od dr ̀ a va va idali mo`ete da napravite sporedba?

E Poslednava godina imav mnogu posetivo poveke evropski zemji. Celta mi be{eda se zapoznaam so sistemot na rabota nauniverzitetite koi se sli~ni na ona {toi nie vo R. M go nudime. Evropskiot kon-cept na rabota e naso~en isklucivo konfaktorot student, posebno vo privatnite

K Dali `elbata za vakov vid menaxi-rawe,be{e vo po~etokot na ideata zasvojata profesionalna orientacija,ili vo pra{awe bea drugi afiniteti?

E Sekako deka `elba na sekoj mlad ~oveke da uspee vo `ivotot , da bide samostoeni nezavisen od nikogo, megutoa moetodoma{no vospituvawe i kulturata kojasum ja nas le dil od moite roditeli, nekakone mi dava mno gu da se oddale~am od niv.Nie sme postojano zaedno i bez razlika kojkakva funk ci ja ima na Univerzitetot ilivo drugite oblasti, kako familija smemnogu silni i slo`ni vo donesuvaweto napoveketo re {e ni ja. Sekako deka ni na krajpamet ne mi pa |a {e deka ke bidamMenaxer na visoko obrazovna institucija.Do pred dve godini igrav ko{arka, profe-sionalno i vo glava mi se vrte{e samoNBA i ni{to drugo, megutoa i vaka ne mi elo{o.

K [to mislite za potrebata od pos-toewe na privatni visokoobrazovniUniverziteti vo na{ata dr`ava i dalitoa zna~i pogolem kvalitet vo eduka-tivniot sistem?

E Zemajki go vo predvid ona {to seslu~uva vo Evropa, pa i vo celiot svet,kade privatnoto obrazovanie, odnosnoprivatnite Uni ver ziteti nudat mnogupodobri i pokva li tet ni uslovi za rabotai vo pogolem del od zemjite se pla}a duri

I n t e r v j u s o S E F E R C A N O S K I - G e n e r a l e n M e n a x e r F O N

11

univerziteti, kade studentite plakaatodredena participacija. Profesorite govlozuvaat maksimumot vo studentite,za{to poveke da im gi prenesat svoite zna -e wa. Dokolku bi napravil sporedba sona {iot sistem, mo`am slobodno da ka -`am deka ona {to go nudi FON Uni ver zi -te tot e bukvalno ona {to prethodno gokazav. Bi ka`al eden primer. Amba sa do -rot na R.Slovenija, g-dinot Siftar, koj be -{e na edno predavawe na na{ite studen-ti, ka`a deka vo momentot koga R. Slo ve -ni ja vleze vo Evropskata Unija, se sozda -de potreba od 4000 novi rabotni mesta zaPravnici, koi imaat zavr{eno EvropskoPravo. Znaej}i deka EU raboti po siste-mot na ednakvost vo instituciite na EU,bez razlika na brojot na `iteli vo dr ̀ a -vi te ~lenki,pou~eni od ovoj primer, ve}epodgotvuvame kadar, koj }e odgovori naovie potrebi, gledaj}i ja RM so eden opti-mizam, vo slednive dve godini da i sepriklu~i na EU.

K Planirate novi prostorii,svoevi-den Regionalen Centar, koj treba daodezbedi visoki standardi.

E To~no, FON vo oktomvri 2007, }e gopu{ti vo rabota impresivniot Univer -zitetski kampus vo naselba Aerodrom,kade ke ima nad 30.000 m2. Bi ka`al dekaova e navistina ne{to, so {to i dr ̀ a va -ta treba da se gordee. Se raboti za edenod najubavite i najkvalitetno opremeniUniverziteti na Balkanskiot Poluos t r -ov. Osven evropskite uslovi {to }e imbidat na dostap na studentite i na pro-fesorite, noviot kampus posvetuva vni-manie i na prakti~niot del od rabotatana studentite. ]e bidat formirani: Im -pro vozirani sudnici, parlament za de ba -ti, detektivski labaratorii, laborato r -ii za menaxment vo `ivotna sredina,sport i sportski menaxment i red drugipo zicii, kade studentot ke mo`e prakti -~ no da go nadograduva steknatoto zna e -we. Od ova ,mo`ete da zklu~ite, deka

edin stven faktor i pri~ina, poradi kojapostoi FON, e samo STUDENTOT koj zas lu -`u va da u~i vo vakvi uslovi.

K Dali Vi ostanuva vreme za sebe i so{to voobi~aeno go ispolnuvate?

E Iskreno vo ovoj period mi ostanuvamnogu malku vreme za se drugo nadvor odFON. Megutoa, po zavr{uvaweto na upi si -te, doaga letniot raspust, i se nadevamde ka ke najdam vreme, kolku tolku da si gina polnam bateriite, a kade na drugo mes -to, ako ne vo mojata rodna Struga na Oh -rid skoto ezero. Tamu obi~no go pominuvamsko ro celoto leto, no so ogled na toa {toUni verzitetskiot kampus ili FON LANDka ko {to go narekuvaat na{ite studenti,tre ba da bide zavr{en do Oktomvri, kemoram da go `rtvuvam ova leto i povekevreme da bidam vo Skopje.

K Da ni go pretstavite Va{eto semejst-vo, so koe sekako imate i profesion-alni dopirni to~ki i vo koi sferi.

E Moeto semejstvo se tatko mi, na{iotpratenik Fijat, majka mi Nexibe koja naj -mno gu si ja sakam od site, moite sestriEgzona i Miranda i baba mi Ruvejda.

So tatko mi i so Miranda smedirektno vklu~eni okolu Univerzitetot.Miranda go menaxira oddelenieto voStruga i e dosta uspe{na vo toj del. Tatkomi e toj {to ja vodi generalnata politikai vo sekoj pogled e glava na semej s tvo to.Mno gu mudro i profesionalno,to~no znaekako treba da ne natera da se naso~imepravilno vo `ivotot. [to se odnesuva domajka mi, taa e ~ovek, koj, kako da ne mo -`am da go opi{am so zborovi, ednostavnoi se voshituvam na dobrinata koja ja pose-duva.Sekako tuka e i baba mi, ne slu~ajnoja ostaviv za kraj, koja e rodena na 12 juli,isto kako mene i mislam deka toa kazuvase za mene i na kogo li~am.

K Koi bi bile Va{ite prin-cipi i normi vo `ivotot,idali del od niv gi gledate vooblasta na humanoto dejstvu-vawe?

E Sekoj ~ovek principite i nor-mite gi gradi od negovoto mina-to, iskustvo, okolina i sekakood negovoto doma{no vospituva -we. Humanosta kaj sekoj ~ovek erazlicna i sekoj na svoj na~in japokazuva. Na{ata familija edos ta aktivna vo ovoj del i mis-lam deka toa e navistina dobargest i dobar primer, osobeno zanas pomladite.

K Dali planovite za idnina sepove}e na biznis ili na li~enplan?

E Kaj mene biznisot i li~niotplan mi se nekako tesno po vr za -ni edno so drugo. Ne znam zo{toe vakvoto ~uvstvo, no mislamde ka ona {to FON i moeto seme-jstvo go napravi, zaslu`uva dabide neguvano, da bide profesi -o nalno sraboteno i zatoa nemamnikakov drug izbor, osven daprodol`am da go rabotam onasto sum go zapo~nal. Planiramspecijalizacija vo London namenaxment vo visokoto obrazo-vanie i sekako nadgraduvawe namojot profesionalen `ivot vocelina.

12

Koga zboruvame za podgot ve -nost i dejstvuvawe pri katastro fi,ili prva pomo{ i krvodaritelstvo,sekoja aktivnost na na{ata organi-zacija, vo koja se pojavuva znakot naCrveniot krst, pretstavuva disemi-nacija. So na{ata transparentnost,gra|anite se pove}e stanuvaat sves-ni za postoeweto na organizacijata,za dobroto koe go pravime za niv,ka ko i li~nite edukativni pridobi -v ki, koi mo`at da gi dobijat kakovolonteri.

Na novite volonteri se tru -di me da im ja objasnime idejata zaos novaweto na edna vakva organi-zacija od strana na Anri Dinan. Na -{i te celni grupi se raznovidni -mla di, vozrasni, deca, i site onie,

DISEMINACIJA

Programata Crven krst vo akcija-Promocija na humani vrednosti, vo mesecApril, zaradi povrzanosta so formalnotoobrazovanie, ima{e svoja prezentacija votekot na Manifestacijata -Denovi naobrazovanie i kariera- na Skopskiot saem.

Na {tandot bea postaveni pamfleti,bro{uri, kako i prira~nici, prvo i vtoroizdanie, koi bea podeleni besplatno nasite zainteresirani za programata.Informaciite gi davaa instruktorite odsamata programa.

Se vospostavi interesna komu-nikacija, osobeno so mladite,bidej}i seigra{e pikado, za koe se naplatuva{esimboli~na cena, {to istovremeno ovoz-mo`i i zabava i dru`ewe, a parite senameneti za humanitarni celi.Imeno, beadonirani ~etiri kompleti lektiri odprvo do ~etvrto oddelenie, vkupno 40knigi, za o{tetenata u~ili{na bibliote-ka na OU. Jan Amos Komenski.

Se nadevame deka ovaa na{amala donacija }e najde svoj pat do novitepolici na u~ili{nata biblioteka, kako ido srcata na mladite ~itateli.

Vo ramkite na proektot -Ti vo mojot svet- , sproveden vo u~i -li{ teto Vlado Tasevski vo Skopje,do sega se realizirani 7 mini ra -bo tilnici. Se javi Potrebata zaod dr`uvawe predavawa na temakul tura i zaedni~ko `iveewe, seja vi zaradi me{aniot sostav nau~e nici vo u~ili{teto i pojavatana mo`nite problemi.

Na ovie mini rabotilnicidosega prisustvuvaa vkupno 210u~e nici i toa vo me{an sostav. Os -mis leni se taka da,preku diskusiii grupna rabota, se podigne sves-nosta na mladite lu|e za kultura-ta, kako eden sistem od vrednosti,vo koj ni edna vrednost ne postoivo vakuum, i e vo silna i neraskin-liva vrska so ostanatite od taakultura. Tie mo`ebi se na prv po g -led i nezabele`livi, no i toa ka -

koi imaat `elba da im pomognat nadrugite. Prezentiraj}i go Crve ni -ot krst na grad Skopje, gi pretsta -vuvame i sektorite na dejstvuvawei ona {to e naj atraktivno za niv.

Vo mesec april, be{e or -ga nizi ra na edna vakva sredba zanovite ~le novi. Ja pretstavivmeor ganizacijata, istorijatot i celi -te kon koi se stremime.

Za mladite pak, koi ve}ese del od organizacijata, poto~no,del od klubot na mladi, sleduva -{e organizirana sesija za disemi-nacija, i podetalno zapoznavaweso principite na dejstvuvawe, @e -nev skite konvencii, zna~eweto iupotrebata na amblemot.

TI VO MOJOT SVET

ko vlijaat i go odreduvaat odnesu-vaweto, sfa}aweto i `ivotot voo p -{to na sekoj poedinec. Rabotil ni -cite koristea interaktiven priod.

Ova pretstavuva obid zazaedni~ka rabota na u~enici odrazli~ni etni~ki zaednici. Prekugrupnata rabota i ve`bite, u~eni ci -te direktno se soo~eni so proble-mot. Taka u~at preku li~niot pris -tap i li~noto iskustvo, komunicira -at i gi spodeluvaat svoite stavovi imislewa i podobro se zapoznavaatme |u sebe, sogleduvaj}i deka vsu{ -nost site mladi lu|e se soo~uvaatso istite ili barem sli~ni dilemii problemi, bez razlika na nivnataetni~ka ili verska pripadnost.

Vo ovoj proekt sorabotnikna u~ili{teto Vlado Tasevski be{eOOCK Kisela Voda.

TI VO MOJOT SVET [TAND PHV NA SKOPSKI SAEM

D E N O V I N A

OBRAZOVANIE I K A R I E R A

13

Vo prostoriite na Crveniot Krst na grad Skopje, vo me -sec Januari,vo prijatna i rabotna atmosfera, se odr`apod gotvitelnata rabotilnica za letniot kamp Pri ja -tel stvo Bez Granici.I ovaa godina, povtorno, doma}in}e bide na{eto Nacionalno Dru{tvo, vo periodot od 15do 22 Avgust, vo Struga. Na istata bea prisutni ~le no vi -te na odgovornata grupa i toa od slednite ND na CrvenKrst: Norve{ka, Srbija, Crna Gora, Kosovo i Make do ni -ja.

Celta na ovaa programa e zgolemuvawe na tolerancija-ta, po~itta i razbiraweto me|u kulturite, nacionalnos-tite i poedincite, preku vrednostite na Crveniot Krst,zajaknuvawe na mre`ata i ohrabruvawe na podobrasorabotka me|u Nacionalnite Dru{tva vo regionovpreku gradewe na kapaciteti.

Ovaa godina, koga se proslavuva desetgodi{ninata odzapo~nuvaweto na tradicijata na odr`uvawe na ovieletni kampovi, vo soglasnost so potrebite na samiteNacionalni Dru{tva, se javi potreba istiot da pre-rasne vo programa. Proektot e transformiran od letenmla dinski kamp vo celogodi{na programa. Na ovoj na -~in se ovozmo`uva kontinuirano sledewe na rabotatana mladincite pred i po kampot, nivno postojano mo ti -vi rawe i ohrabruvawe za prezemawe aktivnosti zadob ro na zaednicite vo koi{to `iveat.

Ovaa godina, 1.189 mladinci odcela Makedonija, koi se priklu -~i ja na CKA-PHV ciklusot, iz ra -bo tija 77 male~ki proekti zadob ro na zaednicata vo koja{to`iveat. 45 od niv, se izdvoija sosvojata aktivnost i posvetenostvo izrabotkata na proektite ibea povikani da prisustvuvaat izemat u~estvo na finalnatarabotilnica za 2007 godina.

Tamu, osven pretstavnicite nanajdobrite proekti i najdobritementori - diseminatori, pris-ustvuvaa i najdobrite mladincii diseminatori od implementi-

na~no i istata be{e dostavena dosite OOCK.

Od vkupno 77 proekti od Ma ke do ni -ja i 10 od Srbija, 19 imale za celpomo{ na socijalno zagrozeni lica,32 proekti - pomo{ na hendikepi-rani lica, 6 od niv sozdale podobra`ivotna sredina, so 1 proekt sepomogna na stari lica, 10 od nivpru`ile pomo{ pri edukacija, 4proekti imaa za cel pomo{ na decabez roditeli, 10 od niv pomognalena bolni lica, dodeka 5 proektiostvarile dru`ba so najrazli~nikategorii na deca.

raweto na PHV vo R. Srbija. Istotaka bea prisutni i pretstavni-ci od MKCK Skopje, MKCK Bel -grad i MKCK Saraevo, kako ipret stavnik od Nacionalno dru{ -tvo na Albanija.

Ovaa finalna rabotilnica pret-stavuva{e kruna na se ona {to serabote{e vo tekot na celiot cik-lus, a so svojata dinamika i pozi-tivna atmosfera, voedno i ednoodli~no zaokru`uvawe na is ti -ot. Istata finalizira{e so kra-tok film i so pamfleta vo kojase objasneti site proekti poedi-

14

Vo poslednata nedela od 2006 god.,Klubot na mladi, pri Crveniot krstna grad Skopje, organizira{e sobir-na akcija - Mladi za mladi - vosupermarketot Vero vo ^air. Beasobrani 12 000 den. i nekolku paketiso proizvodi. Ideata be{e da im sepodarat Novogodi{ni paket~iwa nadecata od selata [i{evo i Matka.Poddr`ani i so donacijata na UNI-STIL - Kompani, mladite napravijaokolu 120 paket~iwa. So ostanatitepari, kako i so del od parite koimladite gi sobraa od Humani tar ni -ot turnir vo mal fudbal,bea kupenitelevizor, DVD i crtani filmovi idonirani vo Detskata klinika voKozle, vo presret na praznikotVasilica.

Humanitarnata zabava, organizi ra -na vo Papaja, na 30 Noemvri, be{ena meneta za Internatot za deca bezroditelska gri`a Goce Del~ev voQubanci. Mladite gi posetija oviede~iwa na 25 Januari i im gi po -delija podarocite: televizor, DVD,crtani filmovi, knigi i slo`uval-ki. Pokraj toa, Crveniot krst na gradSkopje obezbedi i 6 zimski jakni,sportski rekviziti i igra~ki ipaket~iwa so slatki raboti. Sitede~iwa bea presre}ni i zadovolni,a za mladite od Crven krst toabe{e najgolemata nagrada za dobrozavr{enata rabota.

Na 16 Januari mladite i decata odDomot 11 Oktomvri se dru`ea vo TCRamstor. Prethodno zaedni~ki iz -ra botenite ukrasni sve}i, gi iz lo -`i ja na Novogodi{niot pana|ur voSkopskiot saem, kade predizvikaagolem interes,a sredstvata odproda`bata bea nameneti za Domot.

15

Vo periodot od 09 - 11 Fevruari, serealizira{e treningot za pieredukatori, kako del od proektotQu bi vnimatelno, `ivej sigurno -zdrava i sigurna seksualnost kajmladite. Na treningot bea obu~enivkupno 26 edukatori, koi vo tekotna mesecite mart i april real-iziraa edukativni sesii vo Op -{tin skite organizacii na Crve -niot krst i Srednite u~ili{ta.

Vo ramki na Nedelata na borba pro-tiv srcevo-sadovi zaboluvawa (21 -28.02), vo sorabotka so Kardio hi rur -gi jata Filip Vtori, be{e izrabotenbook marker so mototo - Zdravjetona tvoeto srce e vo tvoite race - kojse dele{e na mladite {to u~estvu-vaa na rabotilnicata, na koja re no -mi rani doktori od Filip Vtori,zboruvaa za prevencijata od srcevosadovi zaboluvawa.

Po povod Nedelata na borba protivmaligni zaboluvawa, mladie naCrven krst na grad Skopje, vo so ra -bot ka so NVO @ivotna iskra, na 06Mart posetija 100 pacientki operi-rani na Klinikata za torako-vasku-larna hirurgija i im podarija poedna roza, kako znak na vnimanie ipoddr{ka vo borbata protiv karci-nomot na dojka.

Na 7 Mart, za 25 mladi motivatorina krvodaruvaweto, be{e organi zi -ra na prezentacij kako del od krvo-daritelskata kampawata - Va{itepet minuti, za nekogo zna~at cel`ivot- . Mladite dobija znaewa izada~a istite da gi prenesat i nadrugi mladi lu|e i da gi motiviraatda daruvaat krv na 14 Mart na cen-tralnata manifestacija vo HolidejIn. Na ovoj den mladite (od OOCKK.Voda, ^air i G. Baba) motiviraleokolu 70 mladi krvodariteli.

dna od najiskreniteformi na kreativnotomislewe bezdrugo seoblikuva vo jadroto odrazumot na mladiot ~ovek.

Ironi~no (iako ne tolku ~udno) taaistovremeno e ~esto i najira-cionalna. Ova ne e fakt {to trebaili mora da n iznenadi; toj, preds i nad s , e plod na edna bez-malku neizbe`na i ve~na vistina:mladiot ~ovek e sovr{en idealist.Kolku i e tu|a na Realnosta negov-ata filosofija! I kolku e te{kotaa da opstane koga sni{tatapo~nuvaat da se gr~at vo svojatapretsmrtna bolka!

Tokmu toa e migot vo koj po~nuvagolemata epopeja na Detoto {tosekoga{ di{e vo gradite na lu|eto.Toa, dodeka umorno se bori protivRealnosta {to nego mu izgledatolku nerealna, mora da izbereeden predel od svesta na mladiot~ovek i tamu da gi iskusi sitevino`ita na spokojot. Za{to voeden svet koj mora da se nosi naramenici vo tekot na celiot `ivot,sekoga{ e potrebna detskata nevi-nost i naivnost: tolku mnogu rabotiizgledaat poblisku i polesni kogas u{te mo`e da se sonuva so

otvoreni o~i.

Da bideme pojasni: ve}e smebruco{i - nitu zloto, nitu neprav-data ne ni se tu|i. Naprotiv, nietolku dobro gi poznavame: tie setuka koga se budime, koga ~ekorimeniz ulicite mislej}i na idninata,koga go nabquduvame svetot odprviot kat na na{ite raneti ideali.

I, da bideme u{te poprecizni - niene mislime deka tie }e is~eznat.Tie sekoga{ }e bidat tuka, kolku ida se trudime da gi odbegneme,nadmineme ili uni{time. No ona{to nikoj ne mo`e da ni go zabrani- nitu sega, nitu koga }e vpivamepredavawa so na{iot polu-nov, reo-formen studentski razum, nitu pakkoga }e minat desetina godini ikoga svetot }e go gledame so o~i navisoko-obrazovani li~nosti, mag-istri i doktori na nauka - zna~iona {to nikoj ne smee da se osmelida ni go odzeme, toa e Nade`ta,edinstvenata Nade` deka, i pokrajs , nie mo`eme ne{to da smenime.

Tuka e balansot, tuka e onoj har-moni~en mig na naslada {to srcetogo bara so divja~ki ritam. Tuka emomentot koga mladiot ~ovek, sodete zani{ano vo lulkata nanegovite gradi i genij {to treperivo negoviot ~erep, navistina stanu-va ~ovek. Tuka sme nekade i nie: narabot na idealizmot, na pat konracionalizmot, vo blizina na real-nosta, daleku od sni{tata, vo pre-gratka na Idninata {to ne o~ekuvaso ra{ireni race.

Kako da se prodol`i? Toa e vistin-

PRAVILNIOT

IZBOR

E

18

Vo tekot na mesecite Mart-April,vo or g anizacija na CK na R .Make do -ni ja i so ne sebi~na podd r{ ka namobilniot ope ra tor Kosmo fon, sesprovede golemata kam pawa/ kara-van za promovirawe i una pre du -va we na krvodaruvaweto. Bea op -fateni 7 grada od Republikava. Voak tivnostite {to ja sledea kam-pawata se ispe~ati i distri bui -ra{e promotiven materijal (pam-fleti i bilbordi), se izraboti TVspot so To{e Pro es ki- za{ ti tnotoime na Kosmofon, koj se emi tuva kon-tinuirano na pove}e TV stanici.

Akcijata zapo~na na 1 Martvo Te tovo so realizirani 30 krvniedinici. Sleduva{e Kavadarcikade na 06 Mart bea sprovedeni dvekrvodaritelni akcii - vo salatana Sobranieto na op {tinaKavadarci se realiziraa 24 edi -nici krv i vo Srednoto stru~noelek troma{insko u~ili{te KiroSpan xov - Brko,kade se realiziraa58 edinici krv. 40 krvodariteli zaprvpat da ru vaa krv.

Na 15 Mart, akcijata voSkopje se poka`a pove}e oduspe{na.

Na 17 Mart, vo Bitola, se za -

po~ na so golem hepening. Bea realiz -i ra ni 205 krvni edinici. Od vkup-niot broj da riteli, 40 lica bea pom-ladi od 30 go di ni, a 38 krvo-dariteli za prvpat daruvaa krv.

Ekipata od Odelot zatransfuziologija, pri Op{tata bol-nica Oh rid, na 24 Mart vo tekot naceliot den be {e intenzivno

anga`irana. Za 7 ~asa, kol ku trae{eakcijata, krv daruvaa 82 li ca od koi65 bea na vozrast od 18-30 godini, a 43od niv na ovoj den prvpat ja da ruvaadragocenata te~nost, so {to os nov -

Pod mototo - Daruvaj krv - Bidi hu -man-, na 15-ti Mart,denot na krvoda -ritelite na R.M., vo ramkite na go le -ma ta kampawa / karavan za promo -vi rawe i unapreduvawe na krvoda -ri telstvoto, Crveniot Krst na R.Ma ke donija i na grad Skopje,orga-niziraa golema krvodaritelna ak -cija vo hotelot Holidej In.

Na akcijata prisustvuvaa golem brojvidni li~nosti od politi~kiot idiplomatskiot svet, od biznis za -ed nicata, mediumi, akteri, spor tis -ti, estrada i nevladini organiza -cii. Akcijata se poka`a pove}e oduspe{na, so realizirani 205 edi -ni ci krv, a se vklu~ija i 18 lica odjav niot `ivot vo gradot, Minis ter -ot za zdravstvo g-dinot Imer Sel -ma ni, 3 ambasadori, 42 sred no {kol -ci i 115 redovni krvodariteli.

Ogromno zadovolstvo pretstavu-va{e i poddr{kata na Pret se -datelot na Republika Make do ni ja, g-dinot Branko Crvenkovski, koj votaa prilika i samiot daruva{e krv.

Poseben akcent se stavi i na mla-dite krvodariteli, koi vo sebe no -sat golem potencijal. Pove}ekrat-nite krvodariteli i ponatamu naj -mno gubrojni, davaat dobar primerza privlekuvawe na novi, potenci-jalni dariteli. Celta e sepak da sesvrti vnimanieto na po{iroktajavnost i da se razbijat barieritekon patot na sorabotkata i ne se bi~ -na ta poddr{ka. Humanosta i daru-vaweto ne zavisat od polot ili voz -ras ta,i ne e va`no na koja nacional-nost ili veroispovest pripa|ate, nakoja politi~ka partija, nitu pak nakoja funkcija ste vo op{testvoto.

Edinstveno, ne~ii `ivoti zavisatod na{ata humanost.

Tokmu vo ime na humanosta,be{epro moviran i video spot za unapre-duvawe na krvodaritelstvoto soza{ titnoto lice na kampawata -To{e Proeski. Ovoj video spot, kakoi site pe~ateni materijali, ve}e seemituvaat na TV stanicite vo na {a -ta Republika.

KRVODARITELNA KAMPAWA / KARAVAN - SKOPJE

GOLEMA KRVODARITELNA KAMPAWAnata cel na kampawata vo Ohrid be -{e ispolneta.

Pokraj krvodaritelnataakcija, na Gradskiot plo{tad voOhrid, brojnite volonteri-aktivisti na Crven krst Ohrid, sepogri`ija za realizacija na mnoguzabavni sodr`ini.

Na 28 Mart kampawata pro -dol ̀ i vo Vinica, kade bea real-izirani 137 edinici krv.

Krvodaritelnata akcija na04 Ap ril vo Kumanovo, go zaokru`iovoj ka ra van so sobrani 85 krvniedinici. Pet na eset mladi lica, koiza prvpat daruvaa krv, se u{te edendopolnitelen pottik i motiv zaponatamo{ni humani inicijativi.Lokalnata samouprava, op {tes -tveniot sektor, biznis zaednicata imediumskite li~nosti, dadoaogromna poddr{ka vo sitegradovi.Kapawata do bi golemamediumska poddr{ka od strana nanacionalnata TV i lokalnite TVku}i, kako i od pe~atenite mediumi. Sobranite 826 edinici krv, u{teedna{ ja potvrdija potrebata i poz-itivniot efe kt na vakvite orga-nizirani nastani.

KAKO TE^E POSTAPKATAPRI DARUVAWE

Se vr{i proverka na osnovnite pokaza-teli :

L Proverka na koli~inata na `elezo-to vo krvta: so brza metoda od kapka krvdobiena so lesen ubod vo jagodicata natretiot prst od rakata i pu{tena vorastvor od bakar sulfat. L Razgovor so lekarot: anamneza naprethodni zaboluvawa i sega{nazdravstvena sostojba na daritelot. L Lekarski pregled: vklu~uva prover-ka na krvniot pritisok.

Koga lekarot e siguren deka mo`ete dadaruvate krv, se potpolnuva karton zadaritel koj e evidenten za site slednikrvodaruvawa i sodr`i li~ni podato-ci,krvna grupa i Rh faktor, data na pre-gled so visina na krven pritisok kako iocena deka zdravstvenata sostojba edobra,{to se potvrduva so potpis nalekarot.

[ T O S L E D U V A P O N A T A M U

L Po pregledot se potpolnuvaatneophodnite podatoci na kesite zadaruvawe krv i vo dnevnik.

L Daritelot udobno se smestuva naspecijalen krevet.

L Zdravstven tehni~ar-laborant jaodbira venata vo lakatnata jama i vni-matelno vleguva so iglata vo venata.

L Iglata e povrzana so plasti~na kesavo koja se pribira krvta.

L Samiot ~in na daruvawe krv trae 8do 12 minuti.

DALI POSTOI RIZIK OD INFEKCIJA PRI DARUVAWE KRV

Pri krvodaruvawe ne postoi mo`nostza inficirawe na daritelot i zagrozu-vawe na negovoto zdravje. Sevkupniotpribor za zemawe krv - igli, pinceti,plasti~ni creva, plasti~ni kesi zazemawe krv i ostanat materijal koj sekoristi pri daruvaweto e sterilen i zaednokratna upotreba. So daruvawe krvne se predizvikuvaat nikavi telesnipromeni ili posledici po organizmot.

Nekoi dariteli sepak podobro se~uvstvuvaat po krvodaruvaweto i za -toa daruvaat krv nekolku pati godi{no.

[TO SE KONTROLIRA VO KRVTA

Daruvanata krv se proveruva na :L Hepatit B i C, L HIVL Sifilis

KOI KRVNI PRODUKTISE IZDAVAAT ZA LEKUVAWE

Samo proverenata krv mo`e dase podgotvuva za izdavawe na pacien-tite i vo zavisnost od toa {to e neop -hod no za lekuvawe, krvta mo`e da seizdade kako:

L eritrociten koncentratL leukociten koncentratL trombociten koncentratL plazma produkti

FORMI NA KRVODARITELSTVO

Dobrovolno krvodaruvaweAvtologno krvodaruvawe

VIZIJA ZA IDNINA

Na{ata vizija e da sozdademe lideri-pro-fesori, lideri-studenti, lideri-spor -tisti, pea~i, glumci, lideri- humani s ti voprivatniot sektor, lideri vo verskitezaednici, mediumski lideri...

Edukacijata e dolgoro~na investicija,taa ne sozdava ~uda i ne nudi formulaza uspeh. Stanuva zbor za upornost idosledna rabota na edna problematikakoja dobro se poznava, a uspehot odipostepeno no sigurno so postojano zgole-muvawe na brojot na krvodaritelite.

Na{ite dolgoro~ni strate{ki planovise da navlezeme vo site pori na na{etoop{testvo, da ja izdigneme svesta nagra|aninot, da go ubedime da im sepridru`i na krvodaritelite, koi svo-jata humana misija ja do`ivuvaat kakosvoja `ivotna opredelba.

Da se bide krvodaritel e predizvik.

Da se `ivee so pomislata deka tvojatakapka krv spasuva `ivot e najvisokiot~in na humanosta.

20

egionot Mariovo, koj se nao|a voju`niot del na Republika Make -do nija, predstavuva eden od naj-golemite potencijali vo odnos na

prirodnoto nasledstvo, koncentrira-no vo ovoj prostor.

Narodot, go ima podeleno nastaro i mlado Mariovo. Me|utoa, dol gigodini e ra{irena podelbata na bi -tolsko, prilepsko i tikve{ko Ma ri -ovo.

Zagradeno so visoki plan in i -ski masivi i oddale~eno od pozna -~ajni te gradski centri vo Makedonija,toa ima nepovolna soobra}ajna po lo ̀ -ba, pri {to vo minatoto bilo sinonimna bespa}e. Ne slu~ajno, za toa bes -pa}e narodot ispeal i pesna :

Po pat odam za pat pra{am, koj patodi Mariovo ...

km. Se ~ini deka asfaltniot pat naj -mno gu pridonesuva za odr`uvawe na`ivotot vo ova selo.

Asfaltnata lenta za vr {u vavo seloto Rape{, od Bitola oda le ~e -no 45 km. Ovde se ~uvstvuva `i vot.

Od Rape{ na{eto patuvawedo op{tinskiot centar Staravina gopro dol`uvame po crn pat-makadam,dolg 19 km.

Popatno zastanuvame kajmes toto nare~eno Brodot.

Se spu{tame po ovoj pat naRape{ki most na rekata Crna.

Ovaa reka ima vkupna dol -`i na od 27km i na krajot se vleva voVardar, kaj anti~kiot grad Stobi.

Crna Reka si go nosi te{ ki -ot tovar od najraznovidni zagaduva -wa. Tuka pod Rape{ki most, zaga de -nos ta na Crna Reka e najmalku od tre -ta kategorija, a porano Crna ras po -laga{e so golem riben fond, koj se gaizumira.

Nerazvienata soobra}ajnamre ̀ a, e edna od pri~inite za eko -nom skata stagnacija na Mariovo. Neslu ~ajno deneska mnogu mariovskisela pla~at za svojata nekoga{namla dost, koja zna~e{e `ivotna ener -gi ja.

So namaluvaweto na brojotna doma}instvata, slabee i nivnatarabotna sposobnost, se sozdavaat sta -ri i same~ki doma}instva, koi se nes-posobni za stopanisuvawe.

Pra{liviot pat, oivi~en sozelenilo, ne odnese vo s. Zo vi}.

Izvesno vreme se zadr ̀ u va -me vo seloto Zo vi}, za da se zapozna -e me so ona mal ku `ivot {to ostanalo

vo nego, so negovitema lu broj -

ni `i -te li, no i so pri -rod nite znamenitosti {togo op kru`uvaat. Naiduvame na pri -li~ no so~uvani ku}i so originalnamariovska arhitektura. Celoto selole ̀ i na granitna osnova. Gumnata sena gra nitni karpi, a ku}ite namestona te meli tuka se podignati na karpi.Seto toa mu dava poseben beleg i uba -vi na na pejsa`ot.

Se upatuvame kon dolinatana Grade{ka Reka . Celiot ambient epret staven preku granitnite karpi

modelirani na eden specifi~en na -~in {to pravat edinstveni formi. Avpe ~atokot koj ostanuva vo se}ava -we to glasi: Ova e ne{to nepovtorli-vo!

Odedna{ se slu{a silen{um na voda. Navleguvame vo kawon-skata dolina na Grade{ka Reka, prednekolku godini za{ ti te na kako kate-gorija-spomenik na pri rodata. Za neakarakte ris ti~ni se bezbrojnite spe -

ci fi~ni formi, sozdavaniso vekovi kako

p r o -

d u k tna re~nata eroz-ija, {to go pra vi ambientotedinstven. A tuka, izvi{en kako"elen ski skok" nadvisnuva poznatiotmost.

Vo neposredna blizina na ovaavpe~atliva gradba, go zabele`avmefresko`ivopisot, za koj nema to~nipodatoci koga e napraven.

A, pod mostot e smestenastarata vodenica, so~uvana no, nejzi-nite kamewa prestanale da go melatlebnoto `ito.

Se odvojuvame od ovaa ubav-ina, a doma}inite ni velat: "Negri`ete se ima u{te mnogu da se vi -di".

Slednata stanica e op -{tin skiot centar Staravina .

Vo odnos na `itelite, op -{ti nata broi okolu 400 lu|e i na po -vr {ina od 333 kvadratni kilometrie najmala vo Republika Makedonija.Za nea najva`no e da se ka`e dekaima odvaj 15-tina `iteli, ~ii {to go -dini na starost se prose~no okolu 65.

Za Staravina, kako i zaokol nite sela vo 1996 godina pu{tene vo upotreba vodovod so {to vo zna -~i telna merka im se ubla`eni delod makite i problemite, na `i te li -te.

Poraznata gletka slikovi-to ja nadopolnuvaat i nemite i grdisimboli na edno minato vreme - neko-ga{nite zadru`ni domovi, u~ili{nizgradi, selski kooperacii, koi sosvojata zapu{tenost, pa vo zna~itel-na merka i urnisanost i nadrealenizgled silno ja nagrizuvaat i vnesu-

Z ase koj posetitel, oso beno

za onie koi {to doa|aat za prv pat,sred bata so Mariovo e sil no vpe~a t li -va, nepovtorliva i po mnogu ne{taunikatna. Ovoj vpe~atok se nametnuvau{te so za~ekoruvaweto na Mariovskotlo, so najneposrednoto soo~uvaewe so`ivite sliki na ispustenite sela,morni~avite gletki na propadnatite iodamna na pu{ te ni selski ku}i, od koidel se re~isi sosema raspadnati, a deli na tamu opstojuvaat pred neumolivatauriva~ka ataka na zabot na vremeto.

Mariovskata ta`na pri kaz nabe{e dovolno inspirativna pro vo ka -ci ja da go posetime ovoj kraj, za da giafirmirame posebnite eko lo{ ki ka -rak teristiki, no istovremeno da gi po -so ~ime i zagrozenite de lovi na ovojregion.

Spored zakonot za adminis-trativno - teritorijalna podelba naRM od 1996 godina, Mariovskata kot li -na e podelena na op{tinite Vi to li {tei Staravina. (Denes na pod ra~ jeto naop{tina Staravina opstojuvaat 10 se la:Grade{nica, Stara vina, Budi mer ci, Zo -vi}, Gruni{te, Iveni, Brnik, Ra pe{, Ma -ko vo i Orle).

Za sre}a vo site Mariovskise la se u{te `ivotot ne e celosnozgas nat. Edno od tie sela e i na{ataprva popatna stanica, selo Makovo.Ova selo od Bitola e oddale~eno 30

R

21

vaat golema ma~nina vo du{ata naposetitelot. Okolnite goli ridi{tau{te pove}e go zacvrstuvaat neprijat-noto ~uvstvo kaj namernikot. Sepak, se~ini, deka nezaobikoliv tegoben ot pe -~a tok na dene{niot posetitel ostavati{inata {to caruva vo najgolemiotdel od selskite naselbi vo ovoj kraj.

Beleg na tragi~nata ponovaistorija na Staravina e i impozantna-ta zgrada na osnovnoto u~ili{teizgradena 1957 godina, koe vo godinitena svojot najbuen `ivot "zadomovuva -{e" , odnosno vo nego od prvo do os mooddelenie u~ea 560 u~enici. Toj brojpos tepeno po~nuva da se namaluva idefinitivno vo 1978 godina, na zgra-data od osmoletkata i se stava klu~.

Ta`na slika i tragi~na sud-bina za eden po mnogu ne{ta speci-fi~en Makedonski predel, vo koj dopred ne{to pove}e od triipol de -cenii se odviva{e eden buen i raznov-iden `ivot, ispolnet so site voo bi ~a -e ni ne{ta {to go krasat `ivopisnotoi tegobnoto selsko sekojdnevie.

Prodol`uvame kon Grade{kaReka vo neposredna blizina na selotoGrade{nica. Od tuka po~nuva kawon-skata dolina na rekata, polna soformi izvajani vo granitnite karpi.Vsu{nost ova e granica na za{tite-niot prostor. Od tuka pa do vlivot naCrna Reka, kawonskata dolina e za{ -

ti tena kako prirodna retkost. Napu{taj}i go vi so -ko ramninskiot del

na Ma ri o vo

s eupa tuvame konplaninskiot, paralel-no so Grade{ka Reka. Naiduvamena sitni formi na karstnata erozijasoz dadena vo bigori, koi prestavuvaatza vr{na faza vo sedimentacijata natoga{noto Mariovsko Ezero.

Kako produkt na tercierniotvul kanizam {to go zafatil po go le mi -ot del od Mariovskiot region, predne kolku milioni godini, nastanal mi -ne ralen perlit, koj ima {iroka prime-na vo industrijata.

Se spu{tame kon dolinatana Suva Reka. Izvira od padinite naKajmak~alan i karakteristi~no za nea

e {to ima kratok i po -vre men tek.

Vo nebesnoto sinilo se po -ja vija i ptici grablivki - eden parsi vi orli. Porano gi imalo pove}e,no migracijata go storila svoeto. Se -ga za niv nema dovolno hrana, veroja -t no toa e i pri~inata {to tie se sepo retki.

Se nabli`uvame kon na {e tokrajno odredi{te lokalitetot La ki.

Obi~en planinski predel,e prvata misla {to pominuva, za po -toa molskavi~na vozbuda i voshitod gletkata, {to so sekoj za~ekoren~e kor se razotkriva.

Nasekade bujno zelenilo. Bla`eno se polnat ze ni ci -

te. Zdivot na u{te poprijatna

sve ̀ ina e slednoto {to branovitone obzema.

Gradite se {irat i se pol -nat so ~ist vozduh posakuvaj}i da giis~istime damkite na na{ite be lidrobovi nastanati od urbaniot -gradski smog.

Site setila ja primaat ovaanepovtorliva ubavina. ^uv s tvu vaj}ise kako del od nekoja bajka po -sakuvame voshitot da trae podolgo.

Pla{ej}i se da ne se "raz -bu dime", nekolku migovi ne govorimeni{to.

Pred nas, prekrasnata {i -ro ka livada so opojni mirisi i sozvuci koi ni posakuvaat dobredojde.

Okolu livadata prekrasna{uma, do kade ni dostignuva pogle-dot se e vo nijansite na zelenataboja. Od listopadnata dendrofloranajzastapena e bukata, dabot e zas ta -pen preku blagunot i cerot. Od iglo -lis nite pretstavnici se nao|a crn i -ot bor, a od levata strana na BelaRe ka, mesnosta Reder e edno od naj -bo gatite nao|ali{ta na najkvalitet-niot bel borov nasad.

Mesnosta Laki, pokraj Bela Re -ka, edna od najubavite re~ni vo do to cina podra~jeto, e lokalitet so ka -rakteristiki koi nudat mo`nost zaiskoristuvawe kako leten eko lo{ kicentar - centar za edukacija na mladi.Ovde ima odli~ni uslovi za kampu-vawe, ima prekrasni {um ski zaedni-

ci, ~ista reka, izvori itn. Vak vi prostoriima mnogu vo Mariovo i so mnogustepenozna~ewe za nas, kako golema riznica naprirodno nasledstvo, na prirodnifenomeni koja ponatamu so adekvatnavalorizacija mo`e da najde mesto na tur-isti~kata ponuda na na {a ta zemja, kakopredlog za razvoj na sega najbaraniotekolo{ki turizam.

Na ova podra~je voop{to nemaindustriski objekti, se ona {to go soz-dala prirodata taka e ostanato. Ovde evozdu{na bawa za sekoj posetitel, svoev-idna "[vajcarija vo malo", so potencijalkoj za `al, se u{te ne e iskoristen.

Idninata na bitolskiot del naMariovo treba da se gleda ne samo vodoka`anite prirodni prednosti zarazvoj na sto~arstvoto i proizvodstvotona mleko, tuku i vo mo`nostite i us lo vi -te za planta`no odgleduvawe na nekoividovi lekoviti rastenija, razvoj naovo{ tarstvoto i lozarstvoto, podigawena mi ni farmi, razvoj na p~e lar stvoto ipe~urkarstvoto.

Vo Mariovskiot med, nadalekupoznatoto mariovsko

jagne, mesoto i

mle~nite pro -iz vodi, mariovskotosi rewe nema nikakva traga odolov ni otrovi od avtopatite i kiselitedo` dovi od fabrikite, nitu konce-tracii na pesticidi koi na svetot mu japravat golemata glavobolka.

Svetot sonuva za raj kakov {toe Mariovo, {to }e dava zdrava i ~istahrana, a nie toj raj go imame i kone~no }etreba da po~neme da go koristime.

Tawa ATANASOVSKA PETROVSKAPretsedatel na

Ekolo{ki Pres Centar

22

Makedonija, kako del od Evropskata ini-cijativa za soboruvawe na Ginisoviot rekord

preku humaniot ~in na krvodaruvawe, se soo~i sopredizvikot za organizirawe na golema krvodaritelska

akcija. Vo 17 gradovi vo na{ata dr`ava, vklu~uvaj}i go i Skopje,vo isto vreme (11-12.05.2007 god. ) se odvivaa krvodaritelskiakcii, po~nuvaj}i od 14:00 ~asot vo petok do 14:00 ~asot sledniotden (sabota). Inicijativata proizleze od Evropskata multina-cionalna kompanija Kali Vita Internacional,a celta be{e da sesobori Ginisoviot rekord na Indija postaven vo 2002 god, kade votekot na 24 ~asa bile sobrani 18 000 edinici krv.

Spored nasokite, koi prethodno bea utvrdeni vo sorabot-ka so CK na R. Makedonija,vo Skopje akcijata be{e organiziranana Plo{tadot Makedonija, vo prethodno postaveni namenski{atori. Vo dva od niv se punktira{e krv, a ostanatite dva sekoristea za pregledi i obrok.Se zapo~na so muzi~ki kola` sode~iwata od festivalot [areni noti, Biba Dodeva i drugi. Nabinata, postavena od strana na Bagi komunikacii, postojano semenuvaa lica koi pu{taa muzika i grupi sredno{kolci koi gizabavuvaa minuva~ite i krvodaritelite. Vo tekot na predviden-ite 24 ~asa vremetraewe na akcijata, ekipite na RZT rabotea od14:00-21:00 ~. na 11 Maj i od 08:00-14:00 ~. na 12 Maj. Ekipi od Crvenkrst na grad Skopje i OOCK bea de`urni vo tekot na no}nite~asovi. Vo predvidenite ~asovi za krvodaruvawe na teritorija-ta na na{iot grad bea sobrani 200 edinici krv. Za sekoj krvo-daritel Kali Vita Internacional ima{e podgotveno podarok.Stru~en sorabotnik od CK na R. Makedonija be{e vo postojan kon-takt so ostanatite gradovi vo koi ima{e krvodaritelski akcii.Krajot na akcijata be{e zaokru`en so zvucite na decata odPoto~iwa, Silvi bend i Andrijana Janevska. Objavuvaweto nakone~nite rezultati od akcijata od Skopje i Makedonija be{epozdraveno so burni aplauzi od site prisutni i minuva~ite.Soobranite 1597 edinici krv na teritorija na RM vo odnos napostavenite kako uslov- 800, bea dovolen dokaz deka humanosta ipredizvikot da se stori ne{to humano, se del od site na{igra|ani.

Nacionalnata TV, kako i lokalnite TV ku}i i pi{anitemediumi,so svoite TV ekipi i novinari, postojano izvestuvaa zatekot na akcijata.

23

Vo ramkite na prodlabo~uvaweto nadosega{nata sorabotka so Organizaciite na CK odzemjite vo regionot, vo periodot od 22-25.03.2007,Crveniot Krst na grad Skopje be{e doma}in na12-~lena delegacija od R. Slovenija, vo pogolem delsekretari na gradski organizacii, ili pak stru~nisorabotnici. Na gostite im be{e prezentirana rabotatai organizacionata postavenost na organizacijata ipretstaven proektot - Promocija na humani vrednosti, ago posetija i Nacionalnoto dru{tvo.

Sredbata prodol`i vo Struga, kade, vo ramkitena rabotniot del, bea pretstaveni stavovite i mislewe-to na javnosta za CK na R. Makedonija i procenkata zarabotata na OOCK niz R. Makedonija. Temite bea interes-ni i iniciraa mnogu pra{awa, sugestii za sli~niaktivnosti, razmena na iskustva, a i klubot na mladi neizostana so prezentacija na dosega{nite proektniaktivnosti.

Popladnevnite ~asovi bea predvideni zaprezentacija na OOCK od Slovenija. Se zapoznavme sonivnite najzna~ajni aktivnosti, kako i planovite za voidnina. Ovaa sredba ponudi i interesni predlozi zavzaimna idna sorabotka.

Sledniot den be{e rezerviran za Prvatapomo{, postavenosta, natprevarite, kako i prezentacijana edinicata za odgovor pri katastrofi. Na na{e gole-

Germanskiot Crven krst na Baden Virtemberg, obezbedi

donacija za Crveniot krst naR.Makedonija, a Crveniot

krst na grad Skopje dobi 120paketi, so detski ranci, koipotoa gi distribuira{e vo 4

op{tinski organizacii voruralni sredini.

mo zadovolstvo, ~lenovite na timot i nivniteaktivnosti, predizvikaa poseben interes kaj gostite,koi so golem pozitivizam gledaa na potrebata na ednavakva edinica.

Kako dobri domakini, sekako iskoristivme nagostite da im go pretstavime gradot Ohrid, kade votek be{e krvodaritelska akcija, kako del od golematakampawa/karavan za unapreduvawe na krvodaritel-stvoto. Nastanot be{e odli~na mo`nost za pobliskozapoznavawe so eden od segmentite na rabotata na CKi eden od na~inite za organizirawe aktivnost zapo{iroka masa lu|e.

Delegacijata od Slovenija prisustvuva{e i nadel od aktivnostite (pretstavuvaweto na u~esnicitei TV {ou) vo ramkite na redovnata CKA-PHV rabotil-nica.

CRVENIOT KRST NA GRAD SKOPJE, ZAEDNO SO SVOITE TIMOCRVENIOT KRST NA GRAD SKOPJE, ZAEDNO SO SVOITE TIMO --VI, POSTOJANO E VO AKCIJA ZA OBEZBEDUVAWE DONACII,VI, POSTOJANO E VO AKCIJA ZA OBEZBEDUVAWE DONACII,

NAMENETI ZA RAZLI^NI CELNI GRUPI I NIVNITE POTREBINAMENETI ZA RAZLI^NI CELNI GRUPI I NIVNITE POTREBI

Bea poseteni {titenicite vo Demir Kapija i

pri toa donirani razli~niproizvodi.

Vo sorabotka so T-MOBILE, vo s. Krupi{te - [tipsko,mu be{e odnesenahumanitarna pomo{ nadete, bolno od cerebral-na paraliza.

Sorabotkata so humanitarnata organizacija ISKRA,sekoga{ e na visoko nivo, pa taka, Crveniot krst na

grad Skopje, po povod Nedelata za borba protivrakot,so donacija ja iska`a svojata humanost.

Vo sklop na Proektot “Pomo{ vo zdravstvo ilogisti~ka asistencija na begalcite vo Makedonija,

na Klinikata za zarazni bolesti ifebrilni sostojbi, na 21 fevruari

2007 god., Crveniot krst na gradSkopje i Visokiot Komeserijat zaBegalci pri ON, doniraa anti-retroviralni (ARV) lekarst-

va. Ovie lekovi bea dobienikako donacija od UNFPA, za

podobruvawe naReproduktivnoto zdravje kaj

begalcite, kako posebnoranliva kategorija.

Prestavnici na Timot zalogistika od EOK go posetijastacionarot vo Negorci -Gevgelija i odnesoa humanitar-na pomo{, a bea poseteni iste~ajnite rabotnici, sta-cionirani vo parkot, sprotiSobranieto na R.M., i pritoaim bea dodeleni prehrambeni

proizvodi.

P A R A L E L INOVA KOMUNIKACIJA

PRETSTAVNICITE OD OOCK OD REPUBLIKASLOVENIJA VO GRADSKATA ORGANIZACIJA

24

Pod mototo - Vnimavaj!Uli cata ima svoi pravila, Cr -ve niot krst na grad Skopje,od22.04- 29.04.2007, za prv pat be -{e del od nacionalnata kampa -wa Bezbednost vo soobra}ajot.Celta be{e edukacija za soo-bra}ajna kultura so akcent napodigawe na nivoto na bezbed-nosta na u~esnicite vo soo-bra}ajot.

Pritoa se promoviraaaktivnostite na Crveniot krstvo pravec na zajaknuvawe nasorabotkata so drugite insti-tucii nadle`ni za ovaa prob-lematika. (Ministerstvo zavnat re{ni raboti i slu`bataza brza pomo{). Organi zi rav me razli~ni aktivnosti. Na plo{ -ta dot Pela, vo centarot na gra -dot, se izvede simulativnave` ba, so demonstrirawe nadavawe prva pomo{.

Prezen ta ci jata izrabo -te na od strana na Po licijata,be{e nameneta za mla dite odklubot za soobra }aj ni nezgodiOsnovnite u~ili{ta slu{aa zabezbednosta vo soobra}ajot iosnovnite nasoki za pr vata po -mo{ vo sorabotka so OO CK nagrad Skopje. Bea izra bo teniref lektira~ki bexevi za bez -bed nost vo soobra}ajot i miniedukativni pamfleti za kul-turata vo soobra}ajot, za{ ti tana sopstveniot `ivot i na~inina koi sekoj mo`e da pomogne voslu~aj na nesre}a.

Site ovie aktivnostipri donesoa za dobli`uvawe isli kovito pretstavuvawe nala necot koj treba da se po ~i tu -va vo slu~aj na nesre}a, is to -vre meno potenciraj}i ja edu ka -ci jata kako eden od najdobritena~ini kako da se odbegne.

BEZBEDNOST VO SOOBRA]AJOT 22.04 - 29.04.2007

Crveniot krst na gradSkopje vo ramkite na svoiteprogramski aktivnosti za pod-gotvenost i dejstvuvawe prikatastrofi, redovno organi zi -ra Trening seminari na timo-vite od Edinicata za odgovorpri katastrofi na Crveniotkrst na Republika Makedonija.

Vo tekot na v~e ra{ ni -ot den zavr{i trodnevniot se -mi nar na Timot za spasuvawena planina vo zimski uslovi naPopova [apka. ^lenovite nati mot ve`baa padovi po zas -ne` ena padina, skijawe, spasu-vawe od urbani ski-pisti (akisanka), spasuvawe od `i~aninapravi, lavinologija i spasu-vawe na lu|e zafateni od lav-ina, izvlekuvawe na izgubenplaninar, orientacija, karto -

grafija, spasuvawe niz ku lo -ar, teoretski predavawa iprak ti~ni ve`bi po prva po -mo{ i sl.

Na krajot od Trening-seminarot be{e organiziranaspasitelna akcija - naglednave`ba.

Pokraj ~lenovite naTimot za spasuvawe aktivnou~estvo zede i medicinskiottim vo ~ija organizacija serealiziraa aktivnostite poprva pomo{.

Timot za logistikadade podr{ka kako vo pod-gotvitelniot period na Tre -ning - seminarot, taka i zavreme na negovoto odr`uvawe.

25

Vode~kiot proizvoditel na pe -kar ski proizvodi vo VelikaBritanija, Allied Bakeries, pret -stavi leb, zbogaten so so i niproteini, so napomena dekatakviot leb go namaluva holes-terolot i pozitivno vlijae nasostojbata na srceto. Zamis le -te si pojadok so leb i mleko,koi go namaluvaat holeste ro -lot vo krvta. Ideal no!

Pekarskata industrija prets -ta vuva vtora najgolema indus-triska granka vo prehrambe-niot sektor. Be{e potrebnodol go vreme za da taa, pomalkukonzervativna granka vo ish -ra nata, po~ne na tradicional-nite proizvodi da im dodava"funkcionalni" dodatoci.

Ovoj nov proizvod sodr`i po -seb na smesa na dodatoci odsoja, patentirana pod imetoAba cor i proizvedena vo Nor -ve{ ka od Nutri Pharma. Se sos-toi od soini hidroliziraniproteini, vlakna i fosfoli-pidi, a spored istra`uvawatago namaluva pove}e od dva pa -ti nivoto na holesterol, vosporedba so ~istite soini pro-teini. Takvite proizvodi ima -at poseben nutritiven znak, kojgo istaknuva dejstvoto na soi-nite dodatoci. Lebot, koj vli-jae na namaluvaweto na holes-terolot, e eden od trite noviproizvodi. Vo Avstralija, od

ovie vidovi na pekarski pro iz -vo di, se koristi leb koj so dr -`i r'`eno bra{no za podobrovarewe na hranata, Soy-lin zapodobro zdravje na `enata ileb so ja~men i med, za pozdra-vo srce.

Takviot funkcionalen priodkon odredena populacija, ve}ee razvien vo SAD, Germanija iJa ponija. Amerikancite pro iz -ve doa "ma{ki leb", koj sodr`isoini izoflavonoidi i Omega3 i 6 masni kiselini, so ~ievzaimno dejstvo, se podobruvazdravjeto na ma`ite. Probi ot -i~k iot inulin isto taka se do -da va vo lebot, osobeno vo Ger -ma nija i Avstralija, dodeka Ja -pon cite imaat dodatoci, koideluvaat na podobruvawe nako`ata. Vo Germanija e popu-laren i lebot so L-karnitin, zapodobro iskoristuvawe naenergijata kaj lu|eto, koi pos-tojano se vo dvi`ewe i kajsportistite.

Funkcionalniot leb e dobarpa tokaz za pekarite, da gi spo-jat istra`uvawata na poletona ishranata i zdravjeto, so do -ne suvawe na novi propisi napoleto na pekarskite proizvo-di. Ovaa t.n. hrana so specijal-na zdravstvena namena, pret-stavuva pozitiven ~ekor vopostavuvawe na normite zamodel na hrana na idninata.

F U N K C I O N A L E N L E B

GO POTTIKNUVA METABOLIZMOTF U N K C I O N A L E N L E B

GO POTTIKNUVA METABOLIZMOT

VO AVSTRALIJA ZABRANETI SLATKI VO

U^ILI[TATANa ~okoladite i ostanatite

slat ki }e im se priddru`at i sla do -le dite i gaziranite pijalaci, koi senao|aat na zabranetiot spisok vo kan-tinite na dr`avnite u~ili{ta, soop -{ti avstraliskata Vlada.

Avstralijcite posle Ameri -kan cite se vtora najdebela nacija vosve tot i zatoa itno treba da se re{ipro blemot so debelinata.

Spored najavite, novite in -stru kcii postepeno }e se voveduvaatvo tekot na narednite tri godini.Zasega se upatuva povik do lu|etoobrocite koi gi jadat doma da bidatpozdravi.

PAPAJATA E OVO{JE KOE SODR`I MNOGUVODA, JAGLENI HIDRATI I DESET PATI POVE}EVITAMIN C OD PORTOKALOT.

BOGATA E I SO PROTEOLITI~KIOT ENZIM PA -PA IN, KOJ GI RAZLO`UVA PROTEINITE I GONAMALUVA NIVOTO NA KREATININOT. SPOREDEKSPERTITE, PAPAJATA JA PODOBRUVA CIRKU-LACIJATA NA KRVTA I E ODLI~EN ANTIOKSI-DANS.

TOA OVO{JE SE ODGLEDUVA VO DIVITE PRE-DELI NA JU`NA AMERIKA I AFRIKA. POS TO -JAT NEKOLKU VIDOVI, A NAJRASPROSTRANETA E"ZLATNATA PAPAJA" ~IJ PLOD IMA TE`INA OD350 DO 600 GRAMA. PAPAJATA E IDEALNOOVO{ JE ZA LU|ETO KOI IZBEGNUVAAT DA JADATSLATKI ZA DA NE SE ZDEBELAT.

PAPAJA ZA PODOBRA CIRKULACIJATA NA

KRVTA

D-r. John McDougall veli: Jas gi narekuvam "dieti zarazboluvawe", bidej}i predizvikuvat ketoza - sostojba do kojadoa|a koga sme mnogu bolni. Hranata koja ja prepora~uvaat, meso,slanina, jajca i sirewa,e hrana za koja Koronarnoto zdru`enie iZdru`enieto za rak, se izjasnija deka gi predizvikuva naj te{ ki -te bolesti. Postoi samo eden na~in celosno da ja zadovolimesopstvenata `elba za vkusna hrana i da ostaneme vo dobraforma i zdravi za cel `ivot - vegetarijanskata ishrana soovo{je i zelen~uci, siroma{na so masti i malku fizi~ka ak -tiv nost.

Zdravata hrana vklu~uva leb od crno ili integralnobra{no, bra{no od zob, grav, gra{ak, soja, kikiriki, pe~urki,brokuli i dr. Premnogu belkovini, osobeno onie od `ivotinskopoteklo, mo`at da predizvikaat izla~uvawe na kalciumotpreku mokra~ata i da go zgolemat rizikot za dobivawe osteo-poroza, kako i da gi o{tetat bubrezite.

"Nema pri~ina da piete kravjo mleko, vo bilo koj peri-od od va{iot `ivot. Toa e predvideno za teliwata, a ne zalu|eto, i site bi trebalo da prestaneme u{te denes da go pieme"- izjavi. d-r. Frank A. Oski, direktor na pedijatriskoto oddeleniepri univerzitetot John Hopkins.

Nitu eden vid ne pie mleko posle detstvoto, i nitu edenvid, prirodno ne bi piel mleko od nekoj drug vid. Samo lu|eto gopravat toa. Potpolno e neprirodno deteto da pie mleko odkrava, isto kao {to e neprirodno na primer ku~eto da pie mlekood `irafa. Decata nemaat nikakvi prehrambeni potrebi zakonzumirawe kravjo mleko i ke porasnat potpolno zdravi i beznego. Kravjoto mleko i negovite prerabotki, sodr`at razni gov-edski proteini, koi predizvikuvaat ~esti alergii; nepoznati,hidrokarbonatni pesticidi i drugi hemiski sostojki, kako izdravstveno opasni masnotii. Toa predizvikuva nastinki, u{niinfekcii, bronhitis, astma.

Najcenetiot amerikanski pedijatar, d-r. Benxamin Spock,za decata prepora~uva veganska ishrana. "Neverojatno e kolkupomalku se razboluvaat decata, koi se porasnati so rastitelnahrana, namesto na meso. Tie imaat pomalku problemi so te ̀ i na -ta, visokiot pritisok, dijabetesot i nekoi vidovi nakarcinomi. Jas ve}e ne prepora~uvam mle~niproizvodi".

Mnogu od decata se alergi~ni namle~nite proteini i drugite sostojki vomlekoto. Simptomite, koi se javuvaat pritoa,~esto se pripi{uvaat na nastinki ili gr ~e -vi, a ~esto uka`uvat na netolerancija na lak-toza.

Decata mo`at da go dobijat celiotkalcium {to im treba od zelen~ukot, kako {toe brokulata, keqot, gra{akot, gravot, suvitesmokvi, p~enkarniot leb, tofu, mlekoto od soja isokot od portokal - bez rizik od razvivawe naopasni zdravstveni problemi, koi bi mo`ele daostavat do`ivotni posledici.

Nekoi lu|e ne ja prifa}aat prepora -ka ta da gi reduciraat ili isfrlatproizvodite od `ivotinsko poteklood ishranata, mo`ebi zatoa {to senadevaat deka nekoj }e izmisli "vol -{eb no ap~e", koe }e gi otstrani sitenivni bolesti. Zdraviot razum nizboruva deka preventivata e najdo-briot lek. Se pove}e lu|e iznao|atprek rasni na~ini da gi razbudatsvoite setila za vkus, bez da ja predi-zvikuvat sudbinata.

Vegetarijancite i veganite, vo prosek,`iveat {est do deset godini podolgood onie {to jadat meso. Spored dok-tor T. Colin Campbell, stru~wak za is -hra na na univerzitetot Cornell, i ra ko -vod itel na najgolemoto epidemiolo{ -ko istra`uvawe vo istorijata, naj-gomiot broj od site vidovi na rak, kar -diovaskularni zaboluvawa i dru giformi na degenerativni bo les ti, mo -`e da se spre~i so ednostavno konzu-mirawe na rastitelna hrana. Sr ce vi -te bolesti, karcinomot, srceviot imo zo~en udar, {e}ernata bo lest, os -te oporozata, debelinata, se povrzaniso konzumirawe na meso i mle~ni pro -izvodi.

Piliwata, sviwite, kravite i ribite,vo svoite tela i masti, akumuliraatotrovni hemikalii, zaradi {to, meso-to i mle~nite proizvodi se odgovorniza site nasobrani otrovni- dioksini,pesticidi, herbicidi, hormoni iantibiotici - koi lu|eto gi konzumi-raat.

Rizikot od srcevi bolesti,kaj lu|eto{to jadat meso, e 50 procenti pogolem,otkolku kaj vegetarijancite.

P Ja uni{tuva trevata i plevelot okolupatekite i trotoarite.

P Brka mravki. Isprskajte ocet okolu vratite,}o{iwata i ostanatite mesta kade tie se pojav-

ile.

P Gi osve`uva buketite cve}iwa. Nasekoj litar voda, vo saksijata

dodadete 2 la`i~ki ocet i 1la`i~ka {e}er.

P Odli~en za polirawe nahromirani delovi od kola.

Potrebno e malku da pritisnete.

P Gi brka ma~kite. Isprskajteocet okolu site mesta koi

sakate da gi za{titite odma~ki.

P Ja namaluva bolkata i~e{aweto, vo slu~aj da

bidete bocnati od p~ela.

P Gi olesnuvaizgorenicite od sonce.

P Mu dava prijatna mirizbana odvodot vo kujna. Potrebno

e samo edna{ vo nedelatacevkata da ja napolnite so ocet

i da ne go ispu{tate barem 30minuti.

P Ja uni{tuva mirizbata od kro-mid, samo nama~kajte gi va{ite prsti pred i po

se~kawe/lupewe.

P Gi otstranuva damkite od ovo{je na va{iterace. Samo e potrebno malku triewe.

P Vo kombinacija so detergent, ja otstranuvamirizbata i masnotiite od ~iniite.

P Go ras~istuva odvodot. Za ova potrebna e ednaraka soda i pola ~a{a ocet, po {to odvodot go

dopolnuvate so topla voda.

P ^isti i ja uni{tuva mirizbata na teglite.Izmijte gi teglite od majonez, slatko i senf samo

so ocet.

P Otstranuva damki od tavi itenxeriwa. Na polovina

litar voda dodadete 3la`i~ki ocet i ostavete go

da vrie se dodeka damkite neis~eznat.

P Ja ~isti mikro-pe~kata. Naista na~in kako i tenxeriwata,

samo tuka na 2 dl voda se dodava 50 ml ocet.

P Ja uni{tuva r|ata na{rafovi i ostanati metali.

Samo treba podolgo vreme dabidat vo ocet.

P Gi odzatnuva otvorite zaparea na peglite. Stavete

podednakva koli~ina na vodai ocet vo peglata. Ispravete ja

i ostavete ja vo taa polo`baokolu 5 minuti. Potoa isklu~ete

ja od struja i po~ekajte da seoladi. Otka~enite par~iwa bi

trebalo da izleat koga }e jaisturite vodata.

P Gi za~uvuva boite. Pred perewe potopete giali{tata vo ~ist ocet.

P Gi osvetluva fabri~kite boi. Dodadete 100ml ocet pred plaknewe na ali{tata.

P Go omeknuva koe bilo meso {to go podgotvu-vate. Potrebno e samo edna no} da mine vo ocet.

2 0 N A ^ I N IKAKO DA ISKORISTITEOCET NADVOR OD SALA-

MALI SOVETI ZA VA[IOT DOM

30

Dolgogodi{niot son na Ni ko -las Negroponte, pretsedatelot na ne -pro fitnata organizacija OLPC (OneLaptop Per Child) Laptop za sekoedete, poznat nau~nik i eden od osno-va~ite na legendarnite MIT - labora-torii (Ma ss achu setts Institute odTech no lo gy), apo~nuva da se ostvaru-va.Se raboti za proekt, ~ija osnovnaidea be{e da se proizvede laptop, pocena od samo 100 amerikanski dolari.Na prv pogled nevozmo`na misija,zatoa {to cenata na najeftinite lap-topi na pazarot, skoro desetpati epogo lema. Me|utoa, po nekolkugodi{niistra`u va wa, so potpolno nov priod idosta radikalen dizajn, stru~waciteod MIT, uspeaja da napravat proizvod,koj gi ispolnuva site postaveni us lo -vi. Najgolemata za{ teda e na pra ve naso specijalniot LCD, koj vsu{ nost emnogu eftin za pro iz vod stvo (samo 35USD) i raboti vo dva re`ima -prika`uva slika vo boja ili monohro-matska, so visoka rezolucija i silenkontrast, {to ja pravi ~itliva priintenzivna dnevna svetlina. Srcetona smeta~ot e AMD-oviot Geode proce-

sor so raboten takt od 500MHz vo kom-binacija so 128 MB memorija. Za damo`e cenata da se namali {to pove}e,namesto hard disk, za ~u va we na poda-tocite iskoristeni se 500 megabajtifle{ memorija, a sme ta ~i te se opre-meni i so bez`i~na mre ̀ a, za da mo -`at korisnicite me |u seb no da sevmre ̀ u vaat. Bidej}i, mnogu od oblas -ti te, kade {to ovie prenosni sme ta~ibi trebalo da se distri bu i ra at, ne seobez bedeni so pos tojana elektri~naener gija, laptopot e op re men so dobra-ta stara indukciska ra~ ka. Koga }e seisprazni bateri ja ta, sa mo nekol ku za -vr tuvawa na ra~kata, ke da dat do vol -no energija za prodol ̀ u va we na rabo-tata. Ovie smeta~i go koristat bes -plat niot softver na ot vo reniot kod irabotat na Opera tiv ni ot sistem Li nu -ks.

Iako, spored specifikacii -te, toj e ne kol ku pati poslab od kla -si~ nite laptopi, so nego mo`e da seraboti skoro se,so is klu ~ok na manip-ulacii i podgotovki na go lemi datote-ki, no, raka na srce, toa i ne e namena-

ta na noviot prenosen smeta~. Ona naj -va` no to e {to }e im bide dos ta penna milioni najsiroma{ni deca od tre-tiot svet, koi najposle }e dobijat novpro zo rec kon svetot.

Celata idea na ovoj proekt,po~iva na masovnosta,se o~ekuva vla-dite na zemjite kako Indija, Brazil,Ke nija, Etiopija, Tajland i Kina, da po -ra ~aat milioni od ovie smeta~i, koipot oa bi se delele na decata i bi imovozmo`ile polesno i poednostavnosteknuvawe na osnovno obrazovanie.

Najgolemiot predizvik zase ga pretstavuva kako da se proizve-dat 100 milioni smeta~i, kolku {toiznesuva optimisti~kata prognoza.Za pro iz vo ditel e odbran tajvanskiotQua n ta Com pu ter, inaku eden odnajgole mi te svetski pro izveduva~ina laptopi.

Za razlika od donaciite odstari kompjuteri ili bilo kakvi u~i -li{ ni kompjuterski u~ilnici, vred-nosta na OLPC- proektot e vo toa {to

31

ovie sme ta ~i decata }e si gi nosatdoma, }e se gri ̀ at za niv i }e imaat~uvstvo deka poseduvaat ne{to vred-no,{to zna~i deka mno gu }e vnimavaatna nego i }e go odr ̀ u va at.

Laptopot od 100 dolari, popra vi lo se proizveduva vo zelenaboja, a ne go vata te`ina iznesuva edenki lo gram. Decata mo`at da go nosatza ra~ka ili na ramo. Ne stanuva zborza najmaliot laptop na svetot, tuku zama {ina koja dava naj mno gu, so ogled nasvo ite dimenzii i odnosot me|u mo` -nostite i cenata. Vo nego se vgra de niniza na novi razvieni tehnologii, koivo standardnata industrija, }e vle -zat vo slednite pet do deset godini.

Libijskata vlada go napravido go vorot so amerikanskata neprof-itna or ga nizacija za kupuvawe naeftinite pre nosni smeta~i za sitesvoi u~ili{ni de ca, ~ij broj iznesuvaokolu 1,2 milioni. Proektot bi treba-lo da se zavr{i do juni 2008-ma godi-na, so {to Libija }e stane pr va zemjavo svetot, vo koja site u~ili{ni de ca}e imaat pristap do internet. So do -go vorot vreden 250 milioni ameri -kan ski do lari, pokraj laptopite, }e

osiguri server za sekoe u~ili{te icelata potrebna in frastruktura,vklu ~u vaj }i i tehni~ki sovetnici.

Se zapo~na so zemjite voraz voj, bi dej}i tamu otporot koninfor ma ti~ ka ta industrija e mnogupomal, ot kolku vo razvienite zemji.Os nov nata zalo`ba e da se smenina~inot na koj u~at decata de nes,kako i na~inot na rabotata na u~i -li{ tata vo svetot.

Vo programata se vklu~ijaNi ge ri ja, Brazil, Argentina i Tajlandi se ko ja od ovie zemji potvrdi deka }epo ra ~a milion laptopi, sekako bazi-rani na Ope ra tiv niot sistem Linuks.

Glavnata cel e sekoe dete vonerazvienite zemji da dobie svoj kom-pjuter, sekako besplatno, a seo~ekuva, do 2010 godina, cenata naovie laptopi da padne na 50 dolari.

OLPC o~ekuva, deka zaklu -~ no so 2007-ma, }e bidat pora~ani 10milioni vakvi smeta~i.

33

Analizata na pazarot na trud poka`uvadeka pokraj soodvetnoto zavr{eno obrazo-vanie, eden od osnovnite uslovi za vrabotu-vawe pretstavuva rabotnoto iskustvo i stek-natite ve{tini. Od druga strana, mladite pozavr{uvaweto na obrazovniot proces, sesoo~uvaat so nemo`nosta za steknuvawe nasoodvetnoto iskustvo za koe {to dolgotrajnose obrazuvale. Zaradi ovie pri~ini, se namet-nuva potrebata od prevzemawe aktivni merkiza vrabotuvawe, koi }e vlijaat tokmu nanamaluvawe na postoe~kata razlika me|upobaruva~kata i ponudata na pazarot na tru-dot.

Del od strategijata za prevzemawe naaktivni merki za vrabotuvawe e proektot EMY2 "Posreduvawe pri vrabotuvawe na mladinevraboteni", poddr`an od Vladata naR.Makedonija, Vladata na KralstvotoNorve{ka, a kako implementator se javuvaproektnata kancelarija na UNDP. Proektot serealizira na nacionalno nivo vo 20 op{tinikoi se vo postojana me|usebna sorabotka. VoSkopje se vklu~eni ~etiri op{tini koi japoddr`aa osnovnata idejna cel na proektotEMY 2 , op{tinite \or~e Petrov, Aerodrom,Karpo{ i Gazibaba. Vo osnova, proektot pred-viduva trimese~na volonterska praksa za 30mladi nevraboteni od sekoja op{tina, so celsteknuvawe na rabotno iskustvo, li~no i pro-fesionalno nadograduvawe, vo nasoka nagenerirawe na novi rabotni mesta.Prvi~noto izveduvawe na proektot EMY 2 voop{tinite Aerodrom i \or~e Petrov ovoz-mo`i steknuvawe na golemo iskustvo kaj del od

ML

AD

IT

E

I

VR

AB

OT

U-

mladite nevraboteni `iteli, koi soo~uvaj}ise so dosega{nite te{kotii, srde~no ja poz-dravija vakvata inicijativa. Gra do na ~al ni -cite se zalagaat za ponatamo{na imle-mentacija na odredbite na EMY 2 proektot, socel da se pomogne vo namaluvawe na stapkatana nevrabotenost.

Proektot opfa}a dve osnovni celnigrupi: pravni subjekti na teritorijata na op -{ti ni te i mladi, visoko i sredno obrazovninevraboteni kadri do 35 godini. Tekot naprvata faza na proektot opfa}a{e dostavu-vawe na aplikacii od dvete celni grupi, po{to sleduva{e procesot na posreduvawe ispojuvawe me|u niv vo odnos na ponudenitepodatoci. Vo tek e realiziraweto na volon-terskata praksa. Po zavr{uvaweto na tretiotvolonterski mesec sleduvaat pregovori sofirmite za ponatamo{noto vrabotuvawe. Voramkite na proektot se realiziraat rabotil-nici i kompjuterski obuki za volonterite,kako bi se zgolemile nivnite {ansi za vrabo-tuvawe.

Zemaj}i gi vo predvid dosega ost-varenite kontakti so volonterite i firmitekade {to se anga`irani, se o~ekuva najmalku50% od niv da bidat vraboteni pozavr{uvaweto na volonterskata praksa.

Op{tinski proektni koordinatori zaEMY 2 proektot:

Katerina Veqanovska - Op{tina Aerodrom;Sanela [krijeq - Op{tina \or~e Petrov.

Na 12 januari 2007-ma god. Vladata na R epublika Makedonija objavi povik za besplatna obuka za koristewe nakompjuteri za site zainteresirani gra|ani na R.M. Interesot be{e golem i na povikot se javija 22.229 gra|ani. Pod moto-to "Makedonija - zemja na informati~ari", obukite }e gi organizira Eduka tiv ni ot kompjuterski centar "AlgoritamCentar" od Skopje, ~ij direktor e g-|ata Marina Bo`inova. Do se ga{ nite aktivnosti na ovoj Centar, me|u drugoto gosledea duhot na humanosta, pa taka, so golem uspeh bea organizirani humanitarni izlo`bi na detska kompjuterskagrafika. Od drugite aktivnosti, bi izdvoile u{te dve pozna~ajni:

Sovremeni kreativni metodi za u~ewe i osovremenuvawe na nastavata, poddr`ano od Ministerstvoto zaobrazovanie i nauka i Svetska banka, kako i Elektronsko ocenuvawe i testirawe, poddr`ano od e-Makedonija.

Koga stanuva zbor za osnovnite i napredni ve{tini vo informati~kata tehnologija, anketiranite gra|ani, sosvojot poka`an interes,me|u drugoto se izjasnija deka edinstveniot op{testven napredok go gledaat vo obrazovani-eto.

Kursevite po~nuvat na 11. 06. 2007-ma godina. Ona {to e interesna novina e {to, vo naredniot period, Vladata}e obezbedi i besplaten internet za site gra|ani na R. M. Treba samo da se ima `elba za koristewe na informati~kitemo`nosti, vo zalo`bite da se dostigne visokoto nivo na IT kulturata.

35

NOVA DIMENZIJA - Op{testveno human magazinInfo glasilo na Crveniot krst na Grad Skopje

Za Vesnikot: Suzana Tuneva PaunovskaSekretar na Crven krst nagrad Skopje

Urednik: Eli JosifovskaZam.urednik: Aleksandra Valkanovska

Redakcija: Aleksandra RistovskiTodorka JanevskaMarina Matevskad-r Irena Andonovi}

Teh. ureduvawe: V.Haxi Pulevski

godina 2007Tira` 700 primeroci

Crven krst na Grad Skopjeul. 11 Oktomvri br. 42atel. + faks 02 3139-578

email: skopje@redcross.org.mkinfock@redcross.org.mk

www. redcross.org.mk/skopje