lokalni program za kulturo: od rituala do arzenala
DESCRIPTION
Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala. Decentralizacija kot trend. Uveljavljanje načela subsidiarnosti Odmikanje od humanističnega koncepta visoke umetnosti Premik od demokratizacije kulture do kulturne demokracije Iskanje dodatnih sredstev za kulturo na lokalni ravni - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
![Page 1: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/1.jpg)
Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala
![Page 2: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/2.jpg)
Decentralizacija kot trend
• Uveljavljanje načela subsidiarnosti• Odmikanje od humanističnega koncepta visoke
umetnosti • Premik od demokratizacije kulture do kulturne
demokracije• Iskanje dodatnih sredstev za kulturo na lokalni ravni
• Decentralizacija ali šok terapija v postsocialističnih državah?
![Page 3: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/3.jpg)
Nevarnosti • Samoupravna lokalna skupnost z integralnim proračunom in
lastnimi prioritetami. • Šibka normativizacija in standarizacija kulture – kultura ni
zakonska obveznost občin razen splošnoizobraževalnih knjižnic in ljubiteljske kulture.
• Odsotnost regij in s tem zaledja za pokrajinske institucije. • Občine so v veliki večini v Sloveniji ekonomsko nesamostojne
entitete, torej brez prave ekonomske moči, da bi bile lahko imele suvereno kulturno politiko in vizijo.
• Upravna marginalizacija področja kulture oziroma deprofesinalizacija, ki se kaže v šibkejši kulturni administraciji kot je bila v času samoupravljanja in občinskih kulturnih skupnosti.
![Page 4: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/4.jpg)
Slovenski rezultat• Skoraj 40 javnih zavodov, ki so jih ustanovile občine,
financira država.• Anomalija v razkoraku med upravljanjem in financiranjem
je glavni razlog za prepuščanje teh institucij samim sebi.• Nejasne odgovornosti rezultirajo v dezorientirani občinski
in državni kulturni politiki.• Šibka, podhranjena občinska kulturna administracija
onemogoča strateški razmislek o kulturi na ravni občine.• Nobenih povezav med občinskimi in nacionalno kulturno
politiko oziroma nepovezanost občinskih kulturnih programov, kjer sploh obstajajo, z NPK.
![Page 5: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/5.jpg)
Finančna slika• Mednarodne primerjave deleža javnih izdatkov v BDP
(omejena uporabna vrednost zaradi metodoloških problemov, a vendarle…).
• Vsota za kulturo na prebivalca v Sloveniji pokaže bolj realno sliko.
• Primerjalno z drugimi državami je Slovenija ob boku s Finsko.• Razmerje med državnimi in lokalnimi javnimi sredstvi za
kulturo kaže tudi v Sloveniji za spreminjanje razmerja v prid slednji.
• Gibanje proračunov in kulturnih deležev v njih.
![Page 6: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/6.jpg)
Kje znotraj EU smo v Sloveniji z javnimi izdatki za kulturo?
![Page 7: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/7.jpg)
1. Pri interpretaciji zgornjih grafičnih vsebin je potrebni biti izjemno previden, se države razlikujejo po definiciji, kaj je kultura, zato je težko trditi, da so primerjave verodostojne in zanesljive. Glavni cilj je dobiti splošen občutek stanja in položaja Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami in tega izrabiti za oblikovanje pričakovanja o prihodnjem razvoju kulture in kulturne politike.
2. Slovenija relativno glede na BDP namenja visok delež finančnih sredstev za kulturo in umetnost. Več kot 0,80% delež je precej nad tistim, ki ga dosegajo države po katerih se sicer želimo zgledovati npr. Finska in Švedska. Razlog za takšno stanje gre bržkone iskati v tem, da je proračun Slovenije v primerjavi s njimi kar nekajkrat manjši, medtem ko je struktura in cena kulture vsaj v določeni meri podobna.
3. Bolj realna je primerjava izdatkov za kulturo per capita, kjer se Slovenija kosa z npr. Finsko in je tudi blizu Švici, bistveno pa zaostaja za Švedsko in Dansko.
![Page 8: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/8.jpg)
Year Public cult. expenditure per capita
% of the GDP per capita
Share of cultural expenditure in total public expenditure
2001 88 0.84% 2.91%2002 96 0.82% 2.88%2003 102 0.81% 2.80%2004 113 0.83% 2.85%2005 121 0.85% 2.84%2006 135 0.87% 2.92%2007 143 0.84% 3.05%2008 166 0.90% 3.20%2009 182 1.06% 3.23%2010 179 1.02% 3.16%
Indicator 3: The share of cultural expenditure of the total public expenditure in 2010 was 3.16(%).Table: Public cultural expenditure indicators in period 2001-2010 (source: Ministry of Culture 2011)
![Page 9: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/9.jpg)
COUNTRY 2009€ per capita
Austria 274Bulgaria 29Croatia 77Czech Republic 97Denmark 294Estonia 193Finland 177Georgia 11.6Germany 112Hungary 56Italy 134Latvia 61Malta 55Moldova 7.6The Netherlands 331Norway 389Poland 48Portugal 76Romania 50Serbia 24Spain 153Sweden 239Switzerland 207Ukraine 12.6
![Page 10: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/10.jpg)
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
State 69% 68% 67% 59% 61% 65% 64% 64% 64% 64% 60% 61% 57.5% 59% 56.5%
Municipalities 31% 32% 33% 41% 39% 35% 36% 36% 36% 36% 40% 39% 42.5% 41% 43.5%
Table 13: Share of public cultural expenditure, by level of government, 1996-2010
![Page 11: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/11.jpg)
Cyprus, Czech Rep., Estonia, Finland, France, Hungary, Ireland, Italy, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Portugal, Slovenia, Sweden.
2004 = 100%. Modra –centralna raven
Rdeča-lokalna ravenEurostat COFOG data accessed via http://datamarket.com.
![Page 12: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/12.jpg)
Gibanja državnih in občinskih skupnih in kulturnih proračunov 2001-2010 (2001=100%)
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010100.00%
120.00%
140.00%
160.00%
180.00%
200.00%
220.00%
240.00%
260.00%
280.00%
300.00%
drž prordrž pror kulturaobč prorobč pror kultura
![Page 13: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/13.jpg)
Rast proračunov za kulturo in skupnih proračunov v Ljubljani in Mariboru 2004-2013 glede na 2004 (2004=100%)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 201375.00%
125.00%
175.00%
225.00%
275.00%
325.00%
375.00%
LJ kulturaLJ skupnoMB kultura z EPKMB skupno
![Page 14: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/14.jpg)
Rast proračunov za kulturo z in brez postavke EPK (samo sredstva občine) in skupnega proračuna v MO Maribor
2004-2013 glede na 2004 (2004=100%)
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 201390.00%
140.00%
190.00%
240.00%
290.00%
340.00%
390.00%
MB kulturaMB kultura z EPKMB skupno
![Page 15: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/15.jpg)
Deleži za kulturo v skupnih odhodkih (investicije upoštevane) za MO Ljubljana in Maribor 2004-2013
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130.00%
2.00%
4.00%
6.00%
8.00%
10.00%
12.00%
14.00%
LjubljanaMaribor brez EPKMaribor z EPK
![Page 16: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/16.jpg)
Sistemska slika
• Lokalni program za kulturo je zakonska obveznost (že sedaj!).
• Smiselna uporaba ZUJIK-a, torej s pravico občine, da sama določi svojo pravno podlago.
• Ali ima občina svojo ureditev? In kaj pomeni, če je nima?
![Page 17: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/17.jpg)
MOM
• Doslej le en Mestni program za kulturo 2007-2011.• Brez analitskih gradiv.• Nastal na podlagi predloga programa Maribor -
Evropska kulturna prestolnica za leto 2012, KID KIBLA, Maribor, 5.2.2007.
• MPK se ni spremenil, ko se je spremenil program EPK Maribor 2012 oziroma njegov koncept.
• Nobenih letnih poročil in nobenih dopolnitev oziroma sprememb (kar zakonodaja izrecno dopušča).
![Page 18: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/18.jpg)
Nacionalna zgodba• 1600 strani nacionalnih programov in njihovih letnih poročil. • Na stotine ciljev (dosedanjih treh vključno osnutkom zadnjega),
vsakič več kot 50.• Neizvedljivi kazalci, kar večkrat letna poročila celo priznajo.• Prepad med makro cilji in mikro ukrepi ter nato kazalci.• Nikakršne zveze med NPK in letnimi proračuni, niti pri
načrtovanju niti pri poročanju.• Nikakršne evalvacije javnih razpisov z vidika uresničevanja
razpisnih ciljev in njihove povezanosti z NPK. • Nikakršno poročanje ali evalvacija pri podeljevanju pravic (do
plačila prispevkov iz socialnega zavarovanja ali republiške priznavalnine).
• Popolen spregled področja kolektivnega uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev ali proizvajalcev fonogramov in videogramov.
![Page 19: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/19.jpg)
Nedokončana tranzicija v kulturi oziroma zamrznjeno stanje
• Vse bistvene spremembe so prišle od zunaj (sistem plač v javnem sektorju, davčna zakonodaja, lokalna samouprava…)
• Kultura prizidkov brez premisleka (npr. ljubljanska opera) ali kot izsiljene investicije (npr. Tehnični studio Viba film)
• Privatizacija delovnih mest oziroma javnega interesa, • Osiromašenje programskih sredstev,• Izključenost neodvisne kulture iz sistema (generacijski
aparthajd…).• …….
![Page 20: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/20.jpg)
Tak kot je, je NPK zgolj RITUAL.
• Nacionalni program za kulturo in smiselno tudi lokalni programi za kulturo so kompromitirani dokumenti, brezzobi tigri kot nadomestilo za zdrav kulturnopolitičen premislek in preizpraševanje.
• Ali se kultura ustavi, ko ga ni?
• Ga Maribor zares potrebuje?
![Page 21: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/21.jpg)
Nov MPK pogojno priložnost za Maribor
• Da, če se je sposoben samostojno odločiti, kakšno vrsto dokumenta potrebuje za svoje kulturno načrtovanje.
• Da, ker je lahko operativen, če si to MOM zares želi.
• Da, ker ima Maribor kulturno tradicijo in kulturne vire-kadrovske, infrastrukturne in tudi, čeprav omejeno v kriznih časih materialne - ki so za kaj takega potrebni.
![Page 22: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/22.jpg)
Arzenal
• Lastna ureditev.
• Nujen dogovor z državo.
• Redefinicija vključevanja stroke.
• Informirana mestna kulturna politika.
• Nova kulturna družbena pogodba.
![Page 23: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/23.jpg)
MKP• Srednjeročni dokument razvojnega načrtovanja, lahko vezan tudi na
evropsko finančno perspektivo.• Upošteva, da se kulturna področja razvijajo evolucijsko in jih tako tudi
obravnava.• Vendar pa je hkrati „točkast“ dokument - njegov sestavni del so
operativni programi, vezani na postavljene prioritete, torej točke na katerih bo v naslednjih letih prišlo do premikov.
• Letni proračuni za kulturo so izvedbeni načrti MKP oziroma njegovih operativnih programov, poročila o izvajanju letnih proračunov pa hkrati poročila o izvajanju MPK.
• Obvezni del poročanja je poročanje o letnem uresničevanju vseh izvedbenih inštrumentov (javnih razpisov, upravljalskih pravic…).
• Mednarodna evalvacija MKP in vzpostavitev primerjalne presoje z izbranim mestom (i).
![Page 24: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/24.jpg)
Dogovor z državo
• Vloga države pri izvajanju mestne kulturne politike.
• Razdelava oblik sodelovanja.
• Razmerje med NPK in MKP.
![Page 25: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/25.jpg)
Redifinicija vključevanja stroke
Razločevanje med uveljavljanjem interesov v procesih oblikovanja politike in vključevanjem strokovnjakov zaradi višje kakovosti odločitev: • Zastopanje in predstavljanje interesov – razvoj
strukturiranega dialoga s pomembnimi izvajalci in njihovimi organizacijami.
• Profesionalizacija odločanja:– Prek vključevanja zunanjih strokovnjakov (kot
posameznikov in ne kot predstavnikov!!)– Prek kadrovske politike v občinski upravi.
![Page 26: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/26.jpg)
Informirana kulturna politika• Informatizacija občinskih baz podatkov oziroma njihova
izgradnja.
• Okrepljena kulturna analitika.
• Uvedba primerjalne presoje (s primerljivim tujim(i) mestom(i)).
• Profesionalizacija kulturne administracije.
• Spremljanje in evalvacija.
![Page 27: Lokalni program za kulturo: Od rituala do arzenala](https://reader035.vdocuments.site/reader035/viewer/2022062501/568165a5550346895dd8889b/html5/thumbnails/27.jpg)
Nova kulturna družbena pogodba.
• Neodvisna kultura kot subjekt mestne kulturne politike.
• Kvota v občinskem proračunu za neodvisne kulturne izvajalce.
• Od javnih zavodov kot struktur do javnih zavodov kot infrastrukture.