letno poroČilo 2010 - zrsz porocilo... · 12. 2010 po delovni dobi ..... 117 tabela 16: delovno...

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

LETNO POROČILO 2010

Ljubljana, julij 2011

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2010

2

Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle.

Izdal: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Rožna dolina, Cesta IX / 6

Tel.: (01) 47 90 900

Fax.: (01) 47 90 262

E-pošta: [email protected]

Internet naslov: http//www.ess.gov.si

Za izdajatelja: generalna direktorica Lučka Žižek

Pripravila: Služba za analitiko


3

VSEBINA

0. UVOD ................................................................................................................ 8

1. PRAVNE PODLAGE DELOVANJA ZAVODA IN NJEGOVA ORGANIZIRANOST .......................................................................................... 9

1.1. Pravne podlage, ki urejajo dejavnost in delo Zavoda ............................................................... 9

1.2. Organiziranost ........................................................................................................................... 9

1.3. Upravljanje Zavoda ................................................................................................................. 13

2. VIRI FINANCIRANJA ZAVODA TER OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTEV ...................................................... 14

3. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI ........ 19 3.1. Delovno aktivno prebivalstvo .................................................................................................. 19

3.2. Prosta delovna mesta in zaposlitve ........................................................................................ 23

Prosta delovna mesta ........................................................................................................ 23 3.2.1.

Poklicna struktura prijavljenih prostih delovnih mest ......................................................... 26 3.2.2.

3.2.3. Zaposlitve delavcev ........................................................................................................... 27 3.3. Zaposlovanje tujcev v Sloveniji ............................................................................................... 28

3.4. Registrirana brezposelnost ..................................................................................................... 31

Spolna struktura registriranih brezposelnih oseb .............................................................. 37 3.4.1.

Starostna struktura registriranih brezposelnih oseb .......................................................... 37 3.4.2.

Izobrazbena struktura registriranih brezposelnih oseb ..................................................... 38 3.4.3.

Struktura registriranih brezposelnih oseb po trajanju brezposelnosti ............................... 39 3.4.4.

Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile ............................................ 41 3.4.5.

Registrirana brezposelnost po OS Zavoda ....................................................................... 43 3.4.6.3.5. Anketna brezposelnost............................................................................................................ 44

Osnovni koncepti in opredelitve pojmov ............................................................................ 44 3.5.1.

Gibanje aktivnosti prebivalstva v letu 2010 ....................................................................... 45 3.5.2.

Primerjava med anketno in registrirano brezposelnostjo .................................................. 49 3.5.3.

4. DELO Z BREZPOSELNIMI IN SODELOVANJE Z DELODAJALCI ............... 50 4.1. Obravnava brezposelnih oseb ................................................................................................ 50

4.2. Posredovanje zaposlitev ......................................................................................................... 52

4.3. Sodelovanje z delodajalci in delodajalskimi združenji ............................................................ 53

4.4. Posredovanje začasnega in občasnega dela dijakom in študentom ...................................... 54

4.5. Sodelovanje z agencijami za posredovanje zaposlitev ........................................................... 54

4.6. Rehabilitacijsko svetovanje in zaposlitvena rehabilitacija invalidov ........................................ 55

4.7. Sodelovanje v omrežju javnih služb za zaposlovanje EURES ............................................... 58

4.8. Večkanalno poslovanje ........................................................................................................... 60

Obiskanost spletne strani Zavoda ..................................................................................... 61 4.8.1.

Uporaba eStoritev Zavoda ................................................................................................ 63 4.8.2.

5. IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA .................. 67 5.1. Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2010 v okviru 1. ukrepa: Svetovanje in pomoč pri iskanju

zaposlitve ................................................................................................................................ 69

5.2. Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2010 v okviru 2. ukrepa: Usposabljanje in izobraževanje . 71

5.3. Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2010 v okviru 3. ukrepa: Spodbujanje zaposlovanja in

samozaposlovanja .................................................................................................................. 72

5.4. Aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2010 v okviru 4. ukrepa: Programi za povečanje socialne

vključenosti ............................................................................................................................. 76


4

6. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI .................. 79 6.1. Denarno nadomestilo ................................................................................................................. 79

6.2. Denarna pomoč .......................................................................................................................... 82

6.3. Drugi transferi nezaposlenim – povračila potnih stroškov in poštnin brezposelnim .................. 83

6.4. Druge naloge s področja socialne varnosti ................................................................................ 83

7. POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE........................................... 84 7.1. Poklicna orientacija .................................................................................................................... 84

7.1.1. Poklicna orientacija brezposelnih oseb ............................................................................. 84

7.1.2. Poklicna orientacija šolske mladine................................................................................... 85 7.2. Štipendiranje .............................................................................................................................. 85

8. SLUŽBA ZA NADZOR .................................................................................... 86

9. MODERNIZACIJA ZAVODA IN PROJEKTI V LETU 2010 ............................. 88 9.1. Projekt: Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavcev

migrantov in njihovih družin ........................................................................................................ 88

9.2. Projekt: Kontaktni center ............................................................................................................ 89

9.3. Projekt: Elektronski dokumentni sistem ..................................................................................... 90

9.4. Projekt: Usposabljanje zaposlenih in vzpostavitev Izobraževalnega centra Zavoda ................. 91

9.5. Projekt: Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo ....................... 92

9.6. Projekt: Vseživljenjska karierna orientacija – brezposelni in neaktivni ...................................... 92

9.7. Projekt: Projektna pisarna .......................................................................................................... 93

9.8. Projekt: Razvoj in izvajanje novih oblik promoviranja deficitarnih in perspektivnih poklicev ..... 93

9.9. Projekt: Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve ............................................... 94

9.10. Projekti na področju storitev eZavoda ........................................................................................ 94

Projekt Enotni informacijski prostor za iskalce zaposlitve ................................................. 95 9.10.1.

Projekt Prenova spletne strani .......................................................................................... 96 9.10.2.

10. MEDNARODNO SODELOVANJE .................................................................. 97

11. SISTEM VODENJA KAKOVOSTI ISO 9001:2008.......................................... 98

12. POVZETEK ..................................................................................................... 99

13. TABELARNI PREGLED ................................................................................ 102


5

SEZNAM SLIK V BESEDILU Slika 1: Organizacijska shema Zavoda ................................................................................................. 10

Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih na Zavodu (na dan 31. 12. 2010) ....................................... 10

Slika 3: Območne službe Zavoda .......................................................................................................... 11

Slika 4: Organiziranost Centralne službe in vodstva Zavoda ................................................................ 12

Slika 5: Upravljanje Zavoda ................................................................................................................... 13

Slika 6: Delež prihodkov v letu 2010 po namenih ................................................................................. 14

Slika 7: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2009 in 2010 .................................................................. 18

Slika 8: Struktura aktivnega prebivalstva v letu 2010 ............................................................................ 20

Slika 9: Prijavljena prosta delovna mesta po področjih dejavnosti delodajalca v letu 2010 ................. 24

Slika 10: Struktura prostih delovnih mest in registriranih brezposelnih oseb po stopnjah izobrazbe v

letu 2010................................................................................................................................. 25

Slika 11: Prosta delovna mesta po glavnih poklicnih skupinah SKP v letu 2010 .................................. 27

Slika 12: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1988 do 2010 ..................................................... 31

Slika 13: Novoprijavljene brezposelne osebe v letih 2009 in 2010 po razlogih prijave ......................... 33

Slika 14: Stopnje rasti značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb (31.12.2010/31.12.2009) ...... 36

Slika 15: Registrirane brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti v letih 2009 in 2010 (na dan 31.

12.) ......................................................................................................................................... 40

Slika 16: Stopnje anketne brezposelnosti po spolu od leta 2006 do leta 2010 (2. četrtletje) ................ 46

Slika 17: Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji in drugih državah EU (maj 2010) ....................... 48

Slika 18: Registrirani brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti od leta 2001 do leta 2010 ................. 56

Slika 19: Gibanje števila brezposelnih invalidov v letih od 2001 do leta 2010 (na dan 31. 12.) ........... 57

Slika 20: Deleži pregledanih strani po posameznih rubrikah ................................................................ 62

Slika 21: Uporaba eStoritev za delodajalce v letu 2010 ........................................................................ 66

Slika 22: Gibanje števila upravičencev do DN oziroma DP in deleža upravičencev med brezposelnimi

osebami v letih 2007 - 2010 ................................................................................................... 79

Slika 23: Prejemniki denarnega nadomestila - povprečje leta 2010 ..................................................... 80

Slika 24: Število individualnih obravnav mladine in odraslih v obdobju od leta 2000 do leta 2010 ...... 84


6

SEZNAM TABEL V BESEDILU

Tabela I: Prihodki za programe v letih 2009 in 2010 ............................................................................. 15

Tabela II: Odhodki za programe v letih 2009 in 2010 ........................................................................... 16

Tabela III: Prihodki za delovanje Zavoda v letih 2009 in 2010 .............................................................. 17

Tabela IV: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2009 in 2010 ............................................................. 17

Tabela V: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji – letna povprečja od leta 2001 do 2010 ............... 19

Tabela VI: Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti v letu 2010 (na dan 31. 12. ter

povprečje leta) ........................................................................................................................ 21

Tabela VII: Delovno aktivno prebivalstvo po OS Zavoda, na dan 31. 12. 2010 .................................... 22

Tabela VIII: Podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenj po vrsti delovnih dovoljenj, na dan 31. 12.

2010 ....................................................................................................................................... 29

Tabela IX: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 2001 do 2010 .................................................. 32

Tabela X: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv v zaposlitve ......................................................... 34

Tabela XI: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave ............................... 35

Tabela XII: Značilne skupine registriranih brezposelnih od leta 2001 do 2010 ..................................... 36

Tabela XIII: Registrirana brezposelnost v letih 2009 in 2010 po stopnjah izobrazbe ........................... 38

Tabela XIV: Značilne skupine dolgotrajno brezposelnih (1 leto ali več) v Sloveniji, na dan 31. 12. ..... 41

Tabela XV: Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, v obdobju od 2001 do 2010 41

Tabela XVI: Registrirane brezposelne osebe po OS Zavoda v letu 2010 ............................................. 43

Tabela XVII: Mere aktivnosti prebivalstva po spolu in starosti v letu 2010 (2. četrtletje) ...................... 47

Tabela XVIII: Število prijavljenih prostih delovnih mest, napotenih brezposelnih oseb in brezposelnih

oseb, vključenih v zaposlitev v letu 2010 ............................................................................... 53

Tabela XIX: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti v letih 2009 in 2010 (na dan 31. 12.) .............. 55

Tabela XX: Obseg aktivnosti v zvezi z rehabilitacijskim svetovanjem za leto 2010 .............................. 56

Tabela XXI: Aktivnosti Zavoda pri izvajanju ZZRZI ............................................................................... 56

Tabela XXII: Razmerje med številom brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov v letih od 2001 do

2010 (na dan 31. 12.) ............................................................................................................. 57

Tabela XXIII: Izvajanje EURES aktivnosti v letu 2010 .......................................................................... 58

Tabela XXIV: Podatki o obiskanosti spletnih strani Zavoda v obdobju od 14. junija do 31. decembra

2010 ....................................................................................................................................... 62

Tabela XXV: Vključitve v ukrepe APZ v letu 2010................................................................................. 68

Tabela XXVI: Število novo sklenjenih pogodb z osebo v letu 2010 ...................................................... 78

Tabela XXVII: Prejemniki denarnega nadomestila od 2006 do 2010.................................................... 80

Tabela XXVIII: Strukturne značilnosti prejemnikov DN, na dan 31. 12. ................................................ 82

Tabela XXIX: Število nadzorov nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb in drugih pogojev v

letu 2010................................................................................................................................. 86


7

SEZNAM TABEL V TABELARNEM PREGLEDU Tabela 1: Prebivalstvo, zaposlenost in brezposelnost v Sloveniji v letih od 1967 do 2010 ................ 104

Tabela 2: Skupno prebivalstvo, delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost v Sloveniji v letu 2010

po OS Zavoda ...................................................................................................................... 105

Tabela 3: Delovno aktivne ženske in ženska brezposelnost v letu 2010 po OS Zavoda ................... 105

Tabela 4: Delovno aktivne ženske v Sloveniji v letih 2009 in 2010 ..................................................... 106

Tabela 5: Število novoprijavljenih, vključenih v zaposlitve, odjavljenih iz evidence in stanje

brezposelnosti, na dan 31. 12. 2010 po OS Zavoda ........................................................... 106

Tabela 6: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv v zaposlitve po kategorijah v letih 2009 in 2010 107

Tabela 7: Poklici ali poklicne skupine po SKP, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih

mest v letu 2010 ................................................................................................................... 108

Tabela 8: Število prijavljenih prostih delovnih mest po dejavnostih v letu 2010 ................................. 110

Tabela 9: Število zaposlitev na prostih delovnih mestih po dejavnostih v letu 2010........................... 111

Tabela 10: Izdana delovna dovoljenja za zaposlitev tujcev v letu 2010 .............................................. 112

Tabela 11: Delež žensk med novoprijavljenimi brezposelnimi osebami, vključenimi v zaposlitve,

odjavljenimi in v povprečni brezposelnosti v letih 1973 – 2010 ........................................... 113

Tabela 12: Starostna struktura registriranih brezposelnih oseb, na dan 31. 12. 2010 po stopnjah

izobrazbe in spolu ................................................................................................................ 114

Tabela 13: Pregled registriranih brezposelnih oseb s strokovno izobrazbo na dan 31. 12. 2010 po

skupinah in stopnji izobrazbe ............................................................................................... 115

Tabela 14: Pregled registriranih brezposelnih oseb, na dan 31. 12. 2010 po trajanju brezposelnosti 117

Tabela 15: Pregled registriranih brezposelnih oseb, na dan 31. 12. 2010 po delovni dobi ................ 117

Tabela 16: Delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost v Sloveniji v letu 2010, delež žensk ter delež

starih do 26 let v brezposelnosti po UD in OS Zavoda ........................................................ 118

Tabela 17: Pregled novoprijavljenih v letu 2010 ter skupno število registriranih brezposelnih oseb,

žensk in starih do 26 let, na dan 31. 12. 2010 po UD in OS Zavoda ................................... 120

Tabela 18: Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji po občinah, na dan 31. 12. 2010 ....... 122

Tabela 19: Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v Sloveniji v letu 2010 ....................................... 127

Tabela 20: Vključeni v programe javnih del v letu 2010 po OS Zavoda.............................................. 127

Tabela 21: Struktura udeležencev javnih del v letih od 2001 do 2010 ................................................ 128

Tabela 22: Financiranje trga dela, zaposlovanja in poklicnega izobraževanja v letu 2010 po OS

Zavoda ................................................................................................................................. 129


8

0. UVOD

Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) je osrednja javna ustanova na trgu dela, ki z

uresničevanjem svojega poslanstva in nalog pomembno prispeva k povečanju zaposlenosti in

zaposljivosti prebivalstva Slovenije. Zavod je ključni organ za izvrševanje politike Vlade RS v zvezi s

posledicami, ki jih na slovenskem trgu dela pušča svetovna recesija, zato se zaveda svoje vloge pri

reševanju problemov brezposelnosti.

Pod vplivom svetovne finančno gospodarske krize so se ob koncu leta 2008 gospodarske razmere

tudi v Sloveniji pričele naglo poslabševati. V skladu s tem so se močno povečale naloge Zavoda. V

letu 2010 se gospodarske razmere, s tem pa tudi zaposlitvene možnosti v Sloveniji, še niso bistveno

izboljšale, kar je vplivalo na povečan obseg števila brezposelnih oseb, predvsem zaradi izteka

zaposlitev za določen čas, trajno presežnih delavcev in stečajnikov.

Na Zavodu svoje dejavnosti vsebinsko in organizacijsko prilagajamo zahtevam vse bolj dinamičnega

trga dela. Z ustrezno reorganizacijo dela in z osnovanjem mobilnih ekip želimo čim bolj olajšati stisko

brezposelnih oseb in jim zagotoviti socialno varnost v najkrajšem možnem času.

Temeljna dejavnost zavoda je posredovanje zaposlitev in dela. Glavni cilj Zavoda kot javne službe za

zaposlovanje je čim bolj učinkovito in uspešno pomagati ljudem pri iskanju zaposlitve ter jih preko

različnih aktivnosti na poti do zaposlitve opremiti s pravimi orodji za uspešen nastop na trgu. Na drugi

strani delodajalcem pomaga, da najdejo prave kandidate za prosta delovna mesta. Ker vseh potreb

delodajalcev ni mogoče pokriti zaradi neusklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela, Zavod

izvaja tudi druge aktivnosti, katerih glavni cilj je povečati zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb.

Prek ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so primerni tako za brezposelne osebe kot za

delodajalce, z različnimi finančnimi spodbudami pospešujemo novo zaposlovanje.

V letu 2010 je Zavod nadaljevali z razvijanjem in posodabljanjem več storitev, s katerimi se je še bolj

približal najširšemu krogu uporabnikov. Med pomembnejšimi projekti na tem področju je potrebno

omeniti Kontaktni center, s katerim želi Zavod še povečati dostopnost in kakovost storitev, ki jih

zagotavlja uporabnikom svojih storitev. V okviru modernizacije so se odvijali tudi drugi pomembni

projekti, kot je vzpostavitev enotnega informacijskega prostora za iskalce zaposlitve, kjer je Zavod

brezposelnim osebam omogočil elektronsko prijavo ter vložitev elektronske zahteve za denarno

nadomestilo. Osnovan je bil Izobraževalni center Zavoda, s pomočjo katerega Zavod krepi

kompetentnost zaposlenih na Zavodu, prav tako pa k dvigu kakovosti storitev prispeva 45 novo

zaposlenih svetovalcev zaposlitve. Zavod je vzpostavil tudi t. i. »info« točko za tujce, prek katere nudi

nujne informacije o zaposlovanju, bivanju in urejanju statusa tujcev.

Poleg 20 zaposlitvenih sejmov je Zavod izvedel tudi 34 posvetov z delodajalci po Sloveniji, na katerih

so bile predstavljene aktualne teme, zanimive za delodajalce.


9

1. PRAVNE PODLAGE DELOVANJA ZAVODA IN NJEGOVA ORGANIZIRANOST

1.1. Pravne podlage, ki urejajo dejavnost in delo Zavoda

Dejavnost Zavoda je v letu 2010 opredeljeval Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer

brezposelnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 107/06 – UPB1; v nadaljevanju: Zakon).

Naloge in pooblastila Zavoda za opravljanje dejavnosti na področju zaposlovanja, programov

zaposlovanja, izvajanja poklicne orientacije, zavarovanja za primer brezposelnosti, zaposlovanja in

dela tujcev urejajo številni zakoni, pravilniki in drugi predpisi.

Poleg zakonov in predpisov, ki se neposredno nanašajo na področje zaposlovanja, pa Zavod opravlja

naloge na osnovi zakonov in predpisov, ki sicer urejajo druga sorodna področja družbenih dejavnosti.

To so zlasti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov, šolska zakonodaja (poklicno usmerjanje in svetovanje ter izobraževanje),

predpisi o delovnih razmerjih (presežni delavci, pripravništvo, pogodbe o delu, inšpekcije itd.),

socialnem varstvu (nadomestila porodnic, cenzusni izračuni, katastrski dohodki, valorizacije itd.).

Poleg tega se upošteva tudi zakonodaja EU.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je nadomestil Zakon o urejanju trga

dela (ZUTD – Uradni list Republike Slovenije, št. 80/2010), ki je bil sprejet 12. 10. 2010 ter se je začel

uporabljati 1. 1. 2011. ZUTD ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje

storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje

sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in

postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, urejajo način

financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja

zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku.

Naloge Zavoda se opredeljujejo s Poslovnim načrtom Zavoda, ki ga sprejema Svet Zavoda, medtem

ko je temeljna listina Statut Zavoda.

1.2. Organiziranost

Zavod je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno za območje

Republike Slovenije. Ustanovljen je na podlagi 61. člena Zakona. V letu 2010 je imel Zavod sedež v

Ljubljani, Rožna dolina, cesta IX/6.

Zavod deluje organizacijsko oziroma funkcionalno na treh ravneh, in sicer na sedežu Zavoda, kjer sta

Vodstvo in Centralna služba, ter v območnih službah in uradih za delo po vsej Sloveniji.


10

Slika 1: Organizacijska shema Zavoda

Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih na Zavodu (na dan 31. 12. 2010)

Uradi za delo

Uradi za delo (v nadaljevanju UD) z neposredno povezavo zagotavljajo strankam njihove pravice s

področja posredovanja zaposlitve in dela, zaposlitvenega svetovanja, uveljavljanja pravic iz

zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov zaposlovanja ter poklicnega svetovanja

mladini in odraslim.

IV. in manj1,1 %

V. 25,3 %

VI.20,7 %

VII. In VIII.52,9 %


11

Območne službe

Območne službe (v nadaljevanju OS) Zavoda opravljajo strokovne in operativne naloge s področja

dejavnosti Zavoda na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti

ter svetujejo in nudijo strokovno in operativno pomoč UD v okviru OS ter sodelujejo z delodajalci,

izvajalci dejavnosti Zavoda in regionalnimi oziroma lokalnimi subjekti na trgu dela.

Slika 3: Območne službe Zavoda

Centralna služba

Centralna služba (v nadaljevanju CS) zagotavlja enotno metodologijo za strokovno in operativno

izvedbo postopkov s področja dejavnosti Zavoda ter vsem organizacijskim področjem v okviru Zavoda

nudi informacijsko, analitsko, pravno, kadrovsko, finančno, računovodsko in razvojno-organizacijsko

podporo.


12

Slika 4: Organiziranost Centralne službe in vodstva Zavoda

Vodstvo Zavoda

Vodstvo Zavoda zagotavlja organiziranje, vodenje in strokovni pristop pri izvajanju Zakona ter drugih

zakonov in predpisov, katerih določila tudi zadevajo dejavnost Zavoda.

Funkcijo v. d. generalne direktorice je v letu 2010 opravljala Lučka ŽIŽEK (do 2. 4. 2010 je bila

generalna direktorica Marija Poglajen), namestnica v. d. generalne direktorice je bila Mavricija BATIČ.

Pomočniki v. d. generalne direktorice v letu 2010 (na dan 31. 12. 2010) so bili:

Zoran PEČNIK

Andreja SEVER

Metka Greta BARBO ŠKERBINC

mag. Alenka MIKLAVČIČ VIDMAR

Direktorji OS v letu 2010 so bili:

Karmen LESKOŠEK – OS Celje, Mira KOČEVAR FURLAN – OS Koper (od 1. 6. 2010 Jožica RUTAR

BROZINA), Dragica RIBNIKAR – OS Kranj, Janita ERŽEN – OS Ljubljana (od 2. 4. 2010 Barbara

VRTAČNIK), Valentina PLEMENITAŠ – OS Maribor (od 2. 4. 2010 mag. Vlasta STOJAK), mag.

Cvetka SREŠ – OS Murska Sobota, Erna KUFERSIN REHBERGER – OS Nova Gorica (od 2. 4. 2010

Lučila HVALA), Franc SMERDU – OS Novo mesto, mag. Vlasta STOJAK – OS Ptuj (od 2. 4. 2010

mag. Tomaž ŽIROVNIK), Anton KOREN – OS Sevnica (od 1. 5. 2010 Irena PIRC), Lijana RISTIČ

VIDIC – OS Trbovlje in Robert RAJŠTER – OS Velenje.


13

1.3. Upravljanje Zavoda

Organa upravljanja Zavoda sta po Statutu Svet Zavoda in generalni direktor.

Svet Zavoda ima trinajst članov, v letu 2010 so ga sestavljali:

predstavniki delodajalcev, reprezentativnih za območje države: Vili BRANDT, Samo HRIBAR

MILIČ, Tatjana ČERIN,

predstavniki sindikatov, reprezentativnih za območje države: Tatjana LABERNIK, Goran

LUKIČ in Vladimir TKALEC,

predstavniki Vlade Republike Slovenije: Anja KOPAČ MRAK, Damjana KOŠIR, Domen

BIZJAK, Tomaž ROZMAN, Ana Roza HRIBAR in Stanislav VENCELJ,

predstavnik Sveta delavcev Zavoda: Andrej SMOLE.

Svet Zavoda je v letu 2010 vodila Tatjana Čerin.

Na Zavodu sta v letu 2010 delovala tudi Svet delavcev, ki ga je vodil Dejan BRAČKO, in Sindikat

Zavoda, ki ga je vodil Aleš MATJAŽ.

Slika 5: Upravljanje Zavoda


14

2. VIRI FINANCIRANJA ZAVODA TER OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTEV

Financiranje dejavnosti, ki jo izvaja Zavod, je v letu 2010 opredeljeval 60. člen Zakona. Viri

financiranja za denarna nadomestila, denarno pomoč in druge transfere brezposelnim se zagotavljajo

delno iz naslova prispevkov delojemalcev in delodajalcev od izplačanih plač, delno pa iz drugih virov

državnega proračuna.

Višina prispevne stopnje za zaposlovanje je v primerjavi s preteklimi leti ostala nespremenjena.

Realizirana sredstva, zbrana na podlagi prispevne stopnje, so v letu 2010 znašala 28.388.414 EUR

(vir: poročilo Uprave za javna plačila) oz. 12,28 % sredstev, potrebnih za zagotovitev pravic iz

zavarovanja za čas brezposelnosti.

Slika 6: Delež prihodkov v letu 2010 po namenih

Sredstva za financiranje ukrepov, aktivnosti in podaktivnosti, ki jih v okviru aktivne politike

zaposlovanja izvaja Zavod, so opredeljena na podlagi pogodbenih razmerij z Ministrstvom za delo,

družino in socialne zadeve in Ministrstvom za šolstvo in šport.

Za varstvo brezposelnih oseb in izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja ter štipendij so bila

iz sredstev državnega proračuna za leto 2010 in evropskih sredstev realizirana sredstva v višini

392.054.285 EUR (evidentiranje v skladu z računovodskim načelom denarnega toka). Realizacija

porabljenih sredstev, ki so bila evidentirana prav tako skladno z omenjenim načelom, pa je znašala

391.923.774 EUR.

Transferi brezposelnim

54,8 %

Štipendije3,8 %

Aktivna politika zaposlovanja

33,9 %

Sredstva za delovanje Zavoda7,5 %


15

Tabela I: Prihodki za programe v letih 2009 in 2010

Vrsta prihodkov Leto 2009 Leto 2010 Indeks

v EUR v EUR 2010/2009

Prenos presežkov iz preteklega leta 6.938 4.590 66,2

Proračun tekočega leta 332.412.046 390.098.523 117,4

Prihodki skupaj: 332.418.984 390.103.113 117,4

Tudi sredstva za financiranje strokovnih nalog in delovanja Zavoda so bila za leto 2010 opredeljena na

podlagi pogodbenih razmerij z MDDSZ. Za delovanje Zavoda so bila realizirana sredstva v višini

31.981.126 EUR, kar je pokrilo sredstva za tekoče delovanje Zavoda (31.231.765 EUR) in investicije

(869.128 EUR). Izveden je bil brezplačni prenos nepremičnine na Ptuju v vrednosti 482.614 EUR, kar

povečuje vrednost sredstev, danih v upravljanje s strani Republike Slovenije. Poleg tega smo realizirali

tudi neproračunske prihodke v višini 4.566.858 EUR. V slednjih so vključeni prihodki, realizirani na

osnovi projektov, prihodki, realizirani na osnovi različnih zakonskih osnov (izdajanje delovnih dovoljenj,

Jamstveni in preživninski sklad), prihodki, doseženi s prodajo blaga in storitev na trgu idr v višini

3.649.048,52 EUR in sredstva za investicije v višini 435.195,89 EUR. Skupen prihodek je tako znašal

36.714.755 EUR.


16

Tabela II: Odhodki za programe v letih 2009 in 2010

Proračun. postavka

Vrsta odhodkov

Leto 2009 Leto 2010 Indeks

v EUR Delež v

% v EUR

Delež v %

2010/2009

10 - TRG DELA IN DELOVNI POGOJI (1001+1002+1003) 311.274.083 93,3 374.221.661 95,1 120,2

1001 - Urejanje sistema zap. in brezposelnosti: 47.274 0,0 47.816 0,0 101,1

4173 KONCESIJE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA

47.274 0,0 47.816 0,0 101,1

1002 - Varstvo brezposelnih: 192.418.230 57,7 231.090.028 58,7 120,1

1826 TRANSFERJI BREZPOSELNIM SKUPAJ: 191.905.870 57,5 231.090.028 58,7 120,4

DENARNA NADOMESTILA 191.628.636 57,5 230.845.184 58,7 120,5

DENARNA POMOČ 80.676 0,0 15.525 0,0 19,2

DRUGI TRANSFERJI BREZPOSELNIM 196.558 0,1 229.319 0,1 116,7

9546 POSEBNI DODATEK ZA SOCIALNO OGROŽENE

512.360 0,2 0 0,0 0,0

1003 - Aktivna politika zaposlovanja : 118.808.579 35,6 143.083.817 36,4 120,4

7023 PRIPRAVA BREZPOSLENIH NA ZAPOSLITEV

3.577.725 1,1 4.428.425 1,1 123,8

4282 USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA ZAPOSLITEV

19.500.877 5,8 10.992.647 2,8 56,4

3551 SPODBUDE ZA ZAPOSLITEV BREZPOSELNIH OSEB

19.888.716 6,0 40.039.731 10,2 201,3

3558 LASTNA UDELEŽBA - UKREP 2.1. ESS 0 0,0 0 0,0 0,0

3559 ESS - SREDSTVA EU ZA UKREP 2.1. 0 0,0 0 0,0 0,0

7025 POSPEŠEVANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDNIH OSEB

19.800 0,0 0 0,0 0,0

3584 LASTNA UDELEŽBA - UKREP 2.2. ESS 0 0,0 0 0,0 0,0

3587 ESS - SREDSTVA EU ZA UKREP 2.2. 0 0,0 0 0,0 0,0

3595 SPODBUDE DELODAJALCEM ZA ODPIRANJE NOVIH DM

5.885.383 1,8 6.057.323 1,5 102,9

9455 DELNO SUBVENCIONIRANJE POLNEGA DELOVNEGA ČASA

25.456.995 7,6 7.965.930 2,0 31,3

9532 DELNO POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE 6.749.996 2,0 20.741.123 5,3 307,3

3647 LASTNA UDELEŽBA - UKREP 2.4. ESS 561.375 0,2 0 0,0 0,0

3648 ESS - SREDSTVA EU ZA UKREP 2.4. 1.684.125 0,5 0 0,0 0,0

9235 ESS OP - RAZVOJ ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI

13.937.511 4,2 15.109.424 3,8 108,4

9247 SU - ESS OP - RAZVOJ ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI

2.459.561 0,7 2.666.369 0,7 108,4

6849 ESS - OP - SREDSTVA EU ZA UKREP 3.2.4., 3.2.3. IN 4.1.3.

14.654.094 4,4 27.613.798 7,0 188,4

6998 SLOV.UDEL.- SREDSTVA EU ZA UKREP 3.2.4., 3.2.3. IN 4.1.3.

2.586.016 0,8 4.873.023 1,2 188,4

6935 ESS OP - ENAKE MOŽNOSTI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

1.485.294 0,4 2.112.051 0,5 142,2

9405 SU - ESS OP - ENAKE MOŽNOSTI IN SOC. VKLJUČENOST

262.111 0,1 372.715 0,1 142,2

6885 ESS OP - REFORMA INSTITUCIJ ESS 84.150 0,0 94.570 0,0 112,4

9408 SU - ESS OP - REFORMA INSTITUCIJ ESS 14.850 0,0 16.689 0,0 112,4

19 - IZOBRAŽEVANJE ( 1906 ) 21.111.878 6,3 15.876.863 4,0 75,2

1906 - Pomoči šolajočim: 21.111.878 6,3 15.876.863 4,0 75,2

7054 REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE 21.111.878 6,3 15.876.863 4,0 75,2

Projekti - moderenizacija Zavoda 39.900 2.151.544 0,5 5392,3

9236 ESS - OP (2077-2013) - PROJEKTI: KC in SVETOVAL. ZAP.

33.915 0,0 1.828.812 0,5 5392,3

9248 SU - ESS - OP (2007-2013) - PROJEKTI: KC in SVETOVAL. ZAP.

5.985 0,0 322.732 0,1 5392,3

Sredstva Direktorata za socialno varnost in Direktorata za invalide

1.054.820 0,3 1.120.694 0,3 106,2

3577 ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA INVALIDOV

770.340 0,2 1.051.911 0,3 136,6

3562 TRANSFERI ZA SOCIALNO OGROŽENE (DSP) - DIREKTORAT ZA SOC. VARNOST

284.480 0,1 68.783 0,0 24,2

SKUPNA PORABLJENA SREDSTVA ZA PROGRAME 333.480.681 100,0 393.370.762 100,0 118,0


17

Tabela III: Prihodki za delovanje Zavoda v letih 2009 in 2010

Vrsta prihodkov Leto 2009 Leto 2010 Indeks

v EUR % v EUR % 2010/2009

Sredstva proračuna tekočega leta 30.768.115 94,0 31.231.765 89,4 101,5

Drugi prihodki 1.956.983 6,0 3.696.052 10,6 188,9

Prihodki - Skupaj 32.725.098 100,0 34.927.817 100,0 106,7

Poraba sredstev za financiranje strokovnih nalog in delovanja Zavoda iz vseh virov financiranja je

znašala 34.761.046 in skupaj s sredstvi za investicije pa 36.547.984 EUR. Največji delež porabljenih

sredstev predstavljajo stroški dela zaposlenih, ki so znašali 27.118.409 EUR, materialni stroški

(vključno z davkom od pridobitne dejavnosti) pa so bili realizirani v višini 7.642.637 EUR.

Tabela IV: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2009 in 2010

Vrste odhodkov leto 2009 leto 2010 Indeks

v EUR % v EUR % 2010/2009

Stroški dela 25.094.043 77,3 27.118.409 78,0 108,1

Materialni in nematerialni stroški 7.351.347 22,7 7.634.561 22,0 103,9

Davek od plač 0 0,0 0 0,0 0,0

Davek od pridobitne dejavnosti 8.978 0,0 8.076 0,0 90,0

Odhodki - Skupaj 32.454.368 100,0 34.761.046 100,0 107,1

Iz navedenega izhaja, da so za leto 2010 prihodki presegali odhodke, t.j. realiziran je bil pozitiven

poslovni izid v višini 166.771 EUR.


18

Slika 7: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2009 in 2010

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

Stroški dela Materialni in nematerialnistroški

Davek od prid. dejavnosti

v E

UR

2009

2010


19

3. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI

3.1. Delovno aktivno prebivalstvo

Dejavnost Zavoda je pogojena z razmerami v gospodarstvu. Gospodarska kriza, ki se je začela v letu

2008, je bistveno vplivala na razmere v slovenskem gospodarstvu in posledično tudi na trgu dela.

Slovenija je v letu 2009 beležila visok padec BDP, glede na leto 2008 se je realno zmanjšal za 8,1 %.

V letu 2010 se je obseg gospodarske aktivnosti povečal za 1,2 %, na rast BDP je vplivalo predvsem

povečano tuje povpraševanje. K rasti so prispevale izvozno usmerjene panoge, gospodarska aktivnost

pa se je najbolj skrčila v gradbeništvu.

Dogajanja v gospodarstvu so se odrazila na trgu dela. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 835.039 delovno

aktivnih oseb, 2,7 % manj kot v letu 2009. Število delovno aktivnih je naraščalo od leta 2004 naprej,

odpuščanja in stečaji pa so v letu 2009 povzročili večji padec delovne aktivnosti, ki se je nadaljeval

tudi v letu 2010. V tem letu je bilo več kot 23 tisoč oseb manj delovno aktivnih, vendar se njihovo

število proti koncu leta ni tako hitro zmanjševalo kot v letu pred tem. Konec novembra 2010 je bilo v

primerjavi z decembrom 2009 dobrih 11 tisoč manj delovno aktivnih, se je pa njihovo število močno

zmanjšalo v zadnjem mesecu leta 2010, ko se je zmanjšalo za 14.431 oseb, kar je največje

medmesečno zmanjšanje v celotnem času od začetka gospodarske krize konec leta 2008.

Tabela V: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji – letna povprečja od leta 2001 do 2010

Struktura

v % Indeks

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2001 2010 2010/

2001

2010/

2009

Delovno aktivni 806.349 808.677 801.383 807.490 813.100 824.839 853.999 879.257 858.171 835.039 100,0 100,0 103,6 97,3

Zaposlene osebe 722.125 721.396 722.141 724.387 731.596 741.586 766.050 789.863 767.373 747.194 89,6 89,5 103,5 97,4

- pri pravnih osebah 653.752 654.599 655.977 658.745 666.174 675.060 696.116 717.563 699.436 685.733 81,1 82,1 104,9 98,0

- pri fizičnih osebah 68.373 66.797 66.164 65.642 65.422 66.526 69.933 72.299 67.937 61.461 8,5 7,4 89,9 90,5

Samozaposlene osebe 84.224 87.281 79.242 83.104 81.503 83.252 87.949 89.394 90.798 87.845 10,4 10,5 104,3 96,7

- samost. podj. posamezniki 44.656 44.201 43.308 43.029 43.501 44.766 46.415 48.401 51.452 52.987 5,5 6,3 118,7 103,0

- osebe, ki opravljajo pokl. dej.

5.972 6.211 6.424 6.560 6.645 6.752 6.888 7.040 7.056 6.837 0,7 0,8 114,5 96,9

- Kmetje 33.596 36.868 29.509 33.515 31.356 31.733 34.646 33.952 32.290 28.021 4,2 3,4 83,4 86,8

Vir: SURS


20

Med 835.039 delovno aktivnimi osebami v letu 2010 je bilo 747.194 zaposlenih ter 87.845

samozaposlenih oseb. Večina zaposlenih oseb (685.733) je bila zaposlenih pri pravnih osebah, pri

fizičnih osebah pa je delalo 61.461 oseb. Med samozaposlenimi je bilo največ samostojnih podjetnikov

posameznikov (52.987), po številčnosti jim sledijo kmetje (28.021) ter osebe, ki opravljajo poklicno

dejavnost (6.837). V primerjavi z letom 2009 se je najbolj zmanjšalo število kmetov (-13,2 %) ter

zaposlenih pri fizičnih osebah (-9,5 %), povečalo se je edino število samostojnih podjetnikov

posameznikov (+3,0 %).

Slika 8: Struktura aktivnega prebivalstva v letu 2010

Vir: SURS

Število delovno aktivnih se je v letu 2010 najbolj zmanjšalo v gradbeništvu. Konec tega leta je bilo v tej

dejavnosti delovno aktivnih 72.090 oseb, več kot 11 tisoč manj kot ob koncu leta 2009, kar predstavlja

kar 13,4 % padec, največ med vsemi dejavnostmi.

V predelovalnih dejavnostih, ki so po številu delovno aktivnih precej večje od gradbeništva (184.096),

se je v letu 2010 njihovo število zmanjšalo za nekaj več kot 6,5 tisoč oseb oz. 3,4 %. Med večjimi

panogami se je zaposlenost zmanjšala v proizvodnji tekstilij, konec leta 2010 je bilo v tej dejavnosti

zaposlenih za 23,4 % manj oseb kot leto prej. Za več kot 10 % se je zmanjšala delovna aktivnost še v

proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (-12,2 %) ter v proizvodnji drugih vozil in

plovil (-20,0 %). V šestih panogah se je zaposlenost povečala, najbolj v proizvodnji usnja, usnjenih in

sorodnih izdelkov (+6,5 %). V panogah, kjer je bilo konec leta 2010 zaposlenih več kot 10 tisoč oseb,

se je zaposlenost zmanjšala v proizvodnji živil (12.955 oseb konec 2010, -2,5 %), v proizvodnji

kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (28.967 oseb, -2,2 %), v proizvodnji električnih naprav

(18.260 oseb, -1,3 %), ter v proizvodnji drugih strojev in naprav (13.175 oseb, -6,9 %); število delovno

aktivnih je naraslo samo v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (13.132 oseb, +1,7 %) ter v

proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (12.761 oseb, +1,6 %).

Zaposleni pri pravnih osebah

72,8 %

Zaposleni pri fizičnih osebah

6,5 %

Samozaposlene osebe9,3 %

Registrirane brezposelne osebe

10,7 %


21

Tabela VI: Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti v letu 2010 (na dan 31. 12. ter

povprečje leta)

Področje dejavnosti

Število delovno aktivnih

31. 12. 2010

Indeks 31. 12. 2010

31. 12. 2009

Razlika v št. delovno aktivnih na dan

31.12. (+/-)

Število delovno aktivnih

2010

Indeks 2010

2009

Razlika v št. delovno

aktivnih v povprečnem številu (+/-)

A Kmetijstvo in lov,gozdarstvo, ribištvo

33.134 87,8 -4.586 33.448 88,3 -4.436

B Rudarstvo 2.925 95,6 -134 3.011 90,7 -308

C Predelovalne dejavnosti 184.096 96,6 -6.541 188.569 94,4 -11.253

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

7.817 97,7 -180 7.966 100,7 54

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

9.045 100,1 8 9.180 101,5 138

F Gradbeništvo 72.090 86,6 -11.168 78.548 90,5 -8.231

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

109.417 96,4 -4.049 111.762 97,5 -2.842

H Promet in skladiščenje 46.918 96,1 -1.905 47.923 96,2 -1.874

I Gostinstvo 32.461 96,0 -1.345 33.228 97,6 -806

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

22.571 100,5 110 22.554 100,3 59

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

24.150 100,0 -5 24.295 99,2 -207

L Poslovanje z nepremičninami 4.247 98,4 -70 4.331 99,2 -34

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

46.952 103,0 1.349 46.830 104,5 2.037

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

26.120 100,7 169 26.405 103,3 840

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

51.465 99,8 -93 52.015 101,0 502

P Izobraževanje 64.319 102,7 1.716 63.545 103,0 1.833

Q Zdravstvo in socialno varstvo 53.339 102,3 1.199 53.202 102,1 1.081

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

14.042 99,1 -131 14.218 100,9 126

S Druge dejavnosti 13.354 99,8 -24 13.462 101,4 185

T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo

513 100,0 0 550 101,2 7

U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles

- - - - - -

Delovno aktivno prebivalstvo 818.975 97,0 -25.680 835.039 97,3 -23.132

Vir: SURS

Večja dejavnost po številu delovno aktivnih je še dejavnost trgovine ter vzdrževanja in popravil

motornih vozil, kjer je bilo konec leta 2010 zaposlenih 109.417 oseb, nekaj več kot 4 tisoč oz. 3,6 %

manj kot konec leta 2009. V storitvenih dejavnostih število delovno aktivnih še vedno upada v

dejavnosti prometa in skladiščenja (-3,9 %) in gostinstva (-4,0 %), zmanjšalo pa se je tudi v dejavnosti

javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (-0,2 %). Na drugi strani je precej poraslo


22

število zaposlenih v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+3,0 %), izobraževanju (+2,7 %)

ter dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (+2,3 %).

Tabela VII: Delovno aktivno prebivalstvo po OS Zavoda, na dan 31. 12. 2010

Območna

služba

Delovno aktivno prebivalstvo na dan 31. 12. 2010 31.12. 2010 31.12.2009

Zaposlene osebe

pri pravnih in fizičnih osebah

Samozaposlene osebe

Skupaj delovno aktivno

prebivalstvo

Zaposlene osebe

pri pravnih in fizičnih osebah

Samozaposlene osebe

Skupaj delovno aktivno

prebivalstvo

Celje 66.464 9.734 76.198 97,4 95,8 97,2

Koper 51.053 6.478 57.531 97,4 97,1 97,3

Kranj 61.813 7.388 69.201 97,6 97,3 97,5

Ljubljana 265.412 22.067 287.479 97,6 97,6 97,6

Maribor 82.642 9.723 92.365 97,9 95,8 97,6

Murska Sobota 31.640 6.979 38.619 99,5 93,8 98,5

Nova Gorica 33.548 4.967 38.515 96,6 97,9 96,8

Novo mesto 38.649 4.963 43.612 96,3 94,8 96,1

Ptuj 22.330 4.615 26.945 98,6 90,1 97,0

Sevnica 19.224 3.802 23.026 95,6 94,1 95,3

Trbovlje 14.323 2.171 16.494 96,8 92,7 96,2

Velenje 43.424 5.566 48.990 91,0 96,5 91,6

Slovenija 730.522 88.453 818.975 97,1 95,9 97,0

Vir: SURS

Decembra 2010 je bilo v Sloveniji 3,0 % manj delovno aktivnih kot leto prej. Najbolj se je zmanjšalo v

OS Velenje, delovno aktivnih je bilo za 8,4 % manj, precej pa so k padcu prispevali stečaji podjetij iz

skupine Vegrad in Prevent. Za 4,7 % se je zmanjšalo število delovno aktivnih v OS Sevnica,

nadpovprečno glede na državni nivo pa se je zmanjšalo še v OS Novo mesto (-3,9 %), OS Trbovlje (-

3,8 %) ter v OS Nova Gorica (-3,2 %). Število zaposlenih se je zmanjšalo v vseh OS, najmanj pa v OS

Murska Sobota, in sicer za 1,5 %.


23

3.2. Prosta delovna mesta in zaposlitve

Prosta delovna mesta 3.2.1.

Ekonomsko finančna kriza, ki je prizadela svetovno, pa tudi naše gospodarstvo, je med drugim

vplivala na število prostih delovnih mest. Trend naraščanja povpraševanja delodajalcev po delavcih, ki

je bil prisoten od leta 2004, se je že v jesenskih mesecih leta 2008 ustavil in obrnil v negativno smer. V

letu 2010 so se razmere pričele izboljševati, saj je bilo glede na predhodno leto prijavljenih 8,2 % več

prostih delovnih mest, vendar pa jih je bilo v primerjavi s številom v letu 2007, ko je bilo prijavljenih

največ prostih delovnih mest, še vedno za 28,1 % manj.

V letu 2010 so delodajalci prijavili 174.613 prostih delovnih mest, kar je za 8,2 % več kot v letu 2009.

Še naprej se je povečeval delež prostih delovnih mest za začasne zaposlitve. Prosta delovna mesta

za zaposlitve za določen čas so predstavljala 80,7 % od vseh. Delež se je v primerjavi s predhodnim

letom povečal za 2,6 odstotne točke.

V letu 2010 so 19,7 % vseh prostih delovnih mest (34.425) prijavili delodajalci iz predelovalnih

dejavnosti, med temi so jih dobro četrtino (26,1 %) prijavili delodajalci iz dejavnosti proizvodnje

kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, kar je 32,8 % več kot v letu 2009. Sledita dejavnost

proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas z 2.683 in dejavnost proizvodnje živil z 2.597 prostimi

delovnimi mesti. Tudi ti dve dejavnosti sta zabeležili porast povpraševanja po delavcih glede na leto

2009. Med dejavnostmi, ki spadajo med predelovalne, beležimo upad povpraševanja glede na leto

poprej le pri proizvodnji pijač, proizvodnji oblačil, proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja ter

proizvodnji koksa in naftnih derivatov.

Na drugem mestu po številu razpisanih prostih delovnih mest je gradbeništvo, kjer so delodajalci iskali

23.858 delavcev, kar je za 5,3 % manj kot v letu 2009. Na tretjem mestu je dejavnost trgovine,

vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer smo zabeležili 22.979 prostih delovnih mest, kar je za 0,9

% manj kot v letu poprej. Sledijo ji druge raznovrstne poslovne dejavnosti z 18.378 razpisanimi

prostimi delovnimi mesti. Največje povečanje povpraševanja smo leta 2010 zabeležili v predelovalnih

dejavnostih, kjer se je število prostih delovnih mest glede na leto poprej zvišalo za 31,3 %. Manj

prostih delovnih mest kot leta 2009 je bilo še vedno v sedmih dejavnostih, največji upad je bil

zabeležen v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu, ribištvu (-11,9 %).


24

Slika 9: Prijavljena prosta delovna mesta po področjih dejavnosti delodajalca v letu 2010

Pri prijavi prostega delovnega mesta delodajalci navedejo izobrazbo kot enega izmed kriterijev za

izbor delavcev, ustreznih za zasedbo prostega delovnega mesta. Glede na zahtevano izobrazbo so

delodajalci v letu 2010 prijavili 28,4 % prostih mest za delavce s I. in II. stopnjo izobrazbe, 34,7 %

prostih delovnih mest za III. in IV., 19,1 % prostih mest za V., 3,2 % prostih mest za VI. ter 14,4 %

prostih mest za VII. stopnjo izobrazbe ali več. 324 prostih delovnih mest (0,2 %) pa so delodajalci

namenili osebam, ki so končale bolonjski študij. Glede na leto poprej se je povečal delež prostih

delovnih mest, ki so namenjena delavcem s poklicno izobrazbo (III.-IV. stopnja) in s končanim

bolonjskim študijem, zmanjšal pa se je delež prostih mest za delavce brez strokovne izobrazbe (I.-II.

stopnja) in s V. stopnjo izobrazbe. Kljub temu, da se je število registriranih brezposelnih oseb povečalo

in imajo torej delodajalci na voljo več kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta, še vedno

ostaja očitno neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Povpraševanje delodajalcev je

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0

A

B

C

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

Q

R

S

T

U

%

Podro

čja

deja

vnosti

Področja dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; B Rudarstvo; C Predelovalne dejavnosti; D Oskrba z električno energijo, plinom in paro; E Oskrba za vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja; F Gradbeništvo; G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil; HPromet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; O Dejavnosti javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti; P Izobraževanje; Q Zdravstvo in socialno varstvo; R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; S Druge dejavnosti; T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo; U Dejavnost eksteitorialnih organizacij in teles.


25

ponudbo brezposelnih oseb presegalo na III.-IV. in na VII. stopnji izobrazbe. Na posameznih stopnjah

je bilo največ prostih delovnih mest za:

I.-II. stopnja izobrazbe: delavec brez poklica, pomožni delavec, gradbeni delavec, zidar za

zidanje in ometavanje, obdelovalec kovin, kuharski pomočnik, voznik cestnih motornih vozil,

kovinarski delavec, pleskar, snažilka, varnostnik, pomožni gostinski delavec, obdelovalec lesa,

natakarski pomočnik;

III.- IV. stopnja izobrazbe: prodajalec, natakar, ključavničar, zidar, kuhar, voznik, varilec, tesar,

mizar, avtomehanik, voznik avtomehanik, oblikovalec kovin, frizer, elektrikar energetik, šivilja,

strojni mehanik, bolničar-negovalec, elektromonter, elektrikar, mesar, slikopleskar, strugar,

elektrikar elektronik, strojnik, železokrivec, elektroinštalater, monter vodovodnih naprav;

V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik, strojni tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, gimnazijski

maturant, zdravstveni tehnik, elektrotehnik, gradbeni tehnik, tehnik zdravstvene nege,

elektrotehnik elektronik, ekonomsko komercialni tehnik, gostinski tehnik, komercialist, lesarski

tehnik, trgovinski poslovodja, kemijski tehnik, komercialni tehnik, računalniški tehnik

VI. stopnja izobrazbe: inženir strojništva, ekonomist za analize in planiranje, ekonomist za

komercialno dejavnost, ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo;

VII. stopnja izobrazbe: univerzitetni diplomirani ekonomist, diplomirani ekonomist (VS),

univerzitetni diplomirani pravnik, profesor razrednega pouka, doktor medicine, diplomirani

vzgojitelj predšolskih otrok (VS), diplomirana medicinska sestra (VS), univerzitetni diplomirani

inženir strojništva, profesor angleščine, profesor defektologije, univerzitetni diplomirani inženir

elektrotehnike, univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike, diplomirani inženir

strojništva (VS), profesor slovenščine, profesor športne vzgoje, univerzitetni diplomirani

socialni delavec, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva.

Slika 10: Struktura prostih delovnih mest in registriranih brezposelnih oseb po stopnjah

izobrazbe v letu 2010

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.+ B.Š.

%

Prijavljena prosta delovna mesta (kumulativa) Brezposelne osebe (povprečje)


26

Poklicna struktura prijavljenih prostih delovnih mest 3.2.2.

Pri prijavi potrebe po delavcu delodajalec opiše dela in naloge prostega delovnega mesta, na katerem

želi delavca zaposliti, le-te nato s pomočjo Standardne klasifikacije poklicev razvrščamo v posamezne

poklice. V letu 2010 so delodajalci prijavili največ prostih delovnih mest za poklice iz skupine »Poklici

za neindustrijski način dela« (20,2 %) ter »Poklici za preprosta dela«, in sicer 17,9 % vseh prostih

delovnih mest. »Poklici za storitve in prodajalci« je bila tretja najbolj iskana poklicna skupina, za katero

je bilo prijavljenih 15,3 % prostih delovnih mest. Po ostalih glavnih poklicnih skupinah je bilo

prijavljenih nekaj manj prostih delovnih mest; po skupini »Strokovnjaki« 14,4 %, po skupini »Tehnik i in

drugi strokovni sodelavci« 13,3 % vseh prijavljenih prostih delovnih mest, po skupini »Upravljalci

strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci« 10,8 % prostih delovnih mest, po skupini

»Uradniki« 5,8 % prostih delovnih mest, po skupini »Zakonodajalci, visoki vladni uradniki, menedžerji«

2,0 % prostih delovnih mest ter po skupini »Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci« 0,4 % vseh prostih

delovnih mest.

V letu 2010 se je glede na leto 2009 povpraševanje zmanjšalo po treh glavnih poklicnih skupinah

Standardne klasifikacije poklicev, v ostalih pa se je že povečalo. V tem obdobju se je število

prijavljenih prostih delovnih mest po poklicih iz poklicne skupine »Zakonodajalci, visoki vladni uradniki,

menedžerji« zmanjšalo za 5,3 %. Najpogosteje iskana poklica v tej skupini sta bila direktor družbe

(903 prosta delovna mesta) in menedžer enote za prodajo v družbi (358). Povpraševanje po poklicih iz

skupine »Strokovnjaki« se je povečalo za 7,6 %. Tako kot že vrsto let so med poklici iz te poklicne

skupine, po katerih je prijavljenih največ prostih delovnih mest, poklici predmetni učitelj (2.102 prosti

delovni mesti), visokošolski sodelavec (1.337), vzgojitelj predšolskih otrok (937), učitelj razrednega

pouka (903) in računovodja (901). Povečalo se je tudi povpraševanje po poklicih iz skupine »Tehniki in

drugi strokovni delavci«, in sicer za 10,1 %. Komercialist za prodajo (3.408 prostih delovnih mest),

pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok (1.969), medicinska sestra (1.642) in poslovni sekretar (1.166)

so med najbolj iskanimi poklici iz te glavne poklicne skupine.

Vse do leta 2008 se je delež povpraševanje po poklicih iz skupine »Uradniki« glede na celotno

povpraševanje po delavcih povečeval, leta 2009 pa se je delež te skupine zmanjšal za 1,3 odstotne

točke. V letu 2010 se je v tej poklicni skupini število prostih delovnih mest glede na leto poprej

povečalo, in sicer za 2,8 %. Med drugim so delodajalci najbolj povpraševali po administratorjih (3.082

prostih delovnih mest) in po skladiščnikih (1.474). Upad povpraševanja za 2,9 % je opazen pri glavni

poklicni skupini »Poklici za storitve in prodajalci«, čeprav je prodajalec tudi v letu 2010 ostal še naprej

tisti poklic, za katerega je bilo razpisanih največ, kar 9.249 prostih delovnih mest, kar gre med drugim

pripisati dejstvu, da je bilo kar 88,2 % prostih delovnih mest za prodajalce razpisanih za določen čas.

Po številčnosti povpraševanja v tej poklicni skupini sledijo natakar (5.527), kuhar (2.871) in varnostnik

(2.376). Povpraševanje po poklicih iz poklicne skupine »Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci« je

tradicionalno nizko, v letu 2010 se je zmanjšalo za 16,5 %. 16,2 % več prostih delovnih mest pa je bilo

po poklicih iz glavne poklicne skupine »Poklici za neindustrijski način dela«. Delodajalci so najbolj

povpraševali po varilcih (3.407 prostih delovnih mest), ključavničarjih (3.034) zidarjih (2.845), monterjih

kovinskih konstrukcij (2.078), elektromonterjih (1.425), tesarjih (1.415) ter elektroinštalaterjih (1.010).

Med glavnimi poklicnimi skupinami je v letu 2010 glede na 2009 povpraševanje poraslo tudi pri skupini

»Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci«, in sicer za 27,1 %. Med poklici v

tej skupini je bilo največje povpraševanje po poklicu voznik tovornjaka (6.390 prostih delovnih mest).

»Poklici za preprosta dela« so skupina, v kateri se je povpraševanje povečalo za 4,4 %. V tej poklicni


27

skupini so delodajalci najbolj povpraševali po čistilcih prostorov (5.591 prostih delovnih mest), delavcih

za preprosta dela pri visokih gradnjah (4.270) kuhinjskih pomočnikih (2.204), delavcih za druga

preprosta dela (2.104), delavcih za preprosta dela v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (1.435) ter

po delavcih za preprosta dela pri nizkih gradnjah (1.375).

Slika 11: Prosta delovna mesta po glavnih poklicnih skupinah SKP v letu 2010

3.2.3. Zaposlitve delavcev

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje o prijavah v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno

zavarovanje, ki so bile izvedene na podlagi predhodno prijavljenih prostih delovnih mest, se je v letu

2010 zaposlilo 104.134 oseb. V primerjavi z letom 2009 se je zaposlilo 6,5 % oseb manj.

V letu 2010 se je zaposlilo 46.436 žensk, kar je 44,6 % vseh novozaposlenih oseb. Zaposlovanje za

določen čas je bilo prevladujoče že v preteklih letih, v letu 2010 pa se je delež zaposlitev za določen

čas glede na vse zaposlitve še povečal, saj se je za omejeno časovno obdobje zaposlilo 83.944 oseb,

kar je 80,6 % vseh zaposlitev, realiziranih v tem letu. Največje zmanjšanje števila zaposlitev je bilo v

letu 2010 na področju gradbeništva, za 45,3 %. Gradbeništvo se je zato z 10.371 zaposlitvami s

prvega mesta premaknilo na tretje. Največ (21,3 % ali 22.159) zaposlitev je bilo v predelovalnih

dejavnostih, sledi trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil s 14,8 % ali 15.439 realiziranimi

zaposlitvami. V predelovalnih dejavnostih se je število zaposlitev povečalo za 22,9 %, v trgovini pa je

bilo zmanjšanje števila novih zaposlitev v letu 2010 glede na leto 2009 za 6,9 %.

V letu 2010 je imelo od vseh oseb, ki so se zaposlile, 24,7 % oseb I. ali II. stopnjo izobrazbe, 25,8 %

III. ali IV., 28,8 % V., 3,6 % VI. ter 16,7 % oseb VII. stopnjo izobrazbe, 0,4 % vseh zaposlenih oseb pa

je bilo takšnih, ki so končali bolonjski študij.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Šte

vilo

pro

stih

delo

vnih

mest

Glavne skupine

Prosta delovnamesta za dol.čas

Prosta delovnamesta za ned.čas

Glavne skupine: 0 Vojaški poklici; 1 Zakonodajalci, visoki vladni uradniki, menedžerji; 2 Strokovnjaki; 3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci; 4 Uradniki; 5 Poklici za storitve, prodajalci; 6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci; 7 Poklici za neindustrijski način dela; 8 Upravljalci strojev in naprav, ind. izdelovalci in sestavljalci; 9 Poklici za preprosta dela


28

3.3. Zaposlovanje tujcev v Sloveniji

Zaposlitev ali delo tujca v Sloveniji je možno le, če tujec predhodno pridobi delovno dovoljenje.

Delovna dovoljenja na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev – ZZDT-UPB 2 in podzakonskih

aktov, izdaja Zavod. Tujec mora, da lahko v Sloveniji legalno prebiva, pridobiti dovoljenje za

prebivanje, ki mu omogoča vstop in bivanje v državi. Dovoljenja za prebivanje na podlagi Zakona o

tujcih in podzakonskih aktov izdajajo upravne enote, v katerih bodo tujci imeli svoje prebivališče.

Delovno dovoljenje ni potrebno le v primeru, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba. To velja

za zaposlovanje delavcev iz držav članic EU in držav članic EGP ter Švice. Delavci teh držav so pri

zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci. Pravico do prostega dostopa

na trg dela (brez potrebnega delovnega dovoljenja) imajo tudi družinski člani državljanov držav članic

EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki so državljani tretjih držav. To pomeni, da se ti tujci lahko v RS

zaposlijo ali samozaposlijo brez delovnega dovoljenja. Svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za

prebivanje za družinskega člana zaradi združitve družine.

Omejevanje števila tujcev na trgu dela

S spremembo ZZDT v letu 2001 je bil uveden kvotni sistem, s katerim država na podlagi stanja na trgu

delovne sile regulira obseg tujcev na slovenskem trgu dela. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev

namreč v prvem odstavku 5. člena določa, da Vlada RS v skladu z migracijsko politiko in ob

upoštevanju stanja in razmer na trgu dela letno določi kvoto delovnih dovoljenj, s katero se omeji

število tujcev na trgu dela.

Kvota ne sme presegati 5 % aktivnega prebivalstva, v kvoto pa se ne vštevajo osebna delovna

dovoljenja, delovna dovoljenja za zastopnike in delovna dovoljenja za dodatno izobraževanje tujcev v

RS. Prav tako se v kvoto ne vštevajo dovoljenja, izdana na podlagi sporazuma z drugimi državami. V

Uredbi, ki je bila sprejeta 28. januarja 2010, je Vlada določila kvoto za leto 2010 v skupni višini 12.000

delovnih dovoljenj, od tega največ za zaposlitev tujcev (8.800).

Poleg omejitev števila tujcev na slovenskem trgu dela, ki jih vlada sprejema v okviru kvotnega sistema,

pa je Vlada v letu 2010 uporabila še dodatno omejitev na podlagi določit ZZDT, in sicer da poleg kvote

določi tudi omejitve in prepovedi novega zaposlovanja in dela tujcev na področjih dejavnosti, podjetjih,

poklicih in iz določenih regionalnih področij.

Z uredbo, ki je stopila v veljavo 20. februarja 2010, je Vlada izdala:

prepoved izdaje novih dovoljenj za delo za sezonsko delo; neizkoriščeni del kvote za

sezonska dela MDDSZ lahko razporedi za katerikoli drugi namen, določen v 3. členu Uredbe o

določitve kvote delovnih dovoljenj za leto 2010:

prepoved izdaje dovoljenj za zastopnike, tujce s prebivališčem na območju R Kosovo, ki

nimajo dovoljenja za prebivanje v RS, razen za zastopanje srednjih in velikih gospodarskih

družb;

prepoved izdaje dovoljenj za delo za zastopnike podružnic gospodarskih družb in samostojnih

podjetnikov s sedežem v RS, za tujce s prebivališčem na območju R Kosovo, ki nimajo

dovoljenja za prebivanje v RS, razen zastopnikom podružnic srednjih in velikih gospodarskih

družb;


29

prepoved izdaje dovoljenj za zaposlitev za zaposlovanje brez kontrole trga dela večinskim

lastnikom gospodarskih družb, tujcem s prebivališčem na območju R Kosovo, ki nimajo

dovoljenja za prebivanje v RS, razen večinskim lastnikom srednjih in velikih gospodarskih

družb;

prepoved izdaje dovoljenj za delo za zastopnike podružnic gospodarskih družb s sedežem v

tretjih državah, tujcem s prebivališčem na območju R Kosovo, ki nimajo dovoljenja za

prebivanje v RS;

prepoved izdaje novih dovoljenj za zaposlitev delodajalcem, ki na podlagi že izdanih delovnih

dovoljenj za zaposlitev v roku štirih mesecev od izdaje dovoljenja za zaposlitev tujca niso

prijavili v socialno zavarovanje; prepoved velja do prijave v socialno zavarovanje vseh tujcev,

ki jim je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev pred več kot štirimi meseci;

prepoved izdaje dovoljenj za zaposlitev delodajalcem za poklice iz zabavnega in artističnega

programa v nočnih lokalih, za tujce, ki za vstop v RS potrebujejo vizum, razen za tujce, ki so

državljani držav, ki imajo z EU sklenjen sporazum o vizumskih olajšavah; dovoljeno izvajanje

zabavnih in artističnih programov v nočnih lokalih je omejeno le na eno lokacijo, ki je v lasti ali

najemu delodajalca, in jo delodajalec navede pri vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev;

izvajanje programa na drugih lokacijah se šteje kot delo na črno.

Uredba je veljala do 30. aprila 2010, vendar je Vlada 22. aprila podaljšala njeno veljavnost do konca

leta 2010.

Tabela VIII: Podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenj po vrsti delovnih dovoljenj, na dan

31. 12. 2010

Leto Osebna delovna dovoljenja Dovoljenja za zaposlitev Dovoljenja za delo Skupaj

Skupaj Samoza-

poslitev Za

nedoločen čas

Skupaj Nova DZZ

Brez kontrole

trga dela

Skupaj Napoteni delavci

Poslovodni delavci

Sezonska dela v

gradbeništvu

Sezonska dela v

kmetijstvu

Vsa

2004 22.712 824 16.881 12.233 2.258 329 4.085 1.081 1.472 1.420 24 39.030

2005 25.782 1.451 18.980 12.360 2.915 570 4.825 1.193 2.011 1.533 28 42.967

2006 29.871 1.353 24.774 14.501 4.732 1.846 6.362 1.060 2.262 2.921 21 50.734

2007 31.754 1.370 28.338 24.490 5.889 8.648 9.821 179 3.167 5.120 38 66.065

2008 37.196 1.223 30.665 44.329 19.546 8.680 9.171 99 4.119 4.013 38 90.696

2009 44.463 1.082 32.609 28.160 4.940 4.825 5.764 57 4.818 434 20 78.387

2010 56.627 944 35.397 12.343 2.002 798 4.943 103 4.426 37 - 73.913

Pomanjkanje ustreznih domačih delavcev je v času gospodarske konjunkture vplivalo na rast števila

izdanih delovnih dovoljenj. V letu 2005 je Zavod izdal 34.608 delovnih dovoljenj, v letu 2008 pa že

85.302. Gospodarska kriza, ki se je na začetku najbolj odrazila v predelovalnih dejavnostih, še vedno

pa traja v gradbeništvu, kjer se tudi zaposluje največ tujih delavcev, je močno vplivala na zaposlovanje

tujcev že v letu 2009, v letu 2010 pa se je trend zniževanja izdanih dovoljenj nadaljeval. V tem letu je

Zavod izdal 40.688 delovnih dovoljenj, kar je za 30,7 % manj kot v letu 2009. Z zamikom se je počasi

zmanjševalo tudi število veljavnih delovnih dovoljenj, konec leta 2010 jih je bilo veljavnih 73.913.

Glede na konec leta 2009 se je njihovo število zmanjšalo za več kot 4 tisoč oziroma za 5,7 %. Samo

število se bistveno ni zmanjšalo, močno pa se je spremenila struktura veljavnih delovnih dovoljenj.


30

V letu 2010 se je povečal edino obseg veljavnih osebnih delovnih dovoljenj. Izdanih jih je bilo 14.709,

kar je za 75,1 % več kot v letu 2009. Omenjen porast je razumljiv, v času gospodarske krize tujci, ki

izpolnjujejo pogoje, pogosteje zaprosijo za osebno delovno dovoljenje, saj imajo ob izgubi zaposlitve

večje pravice na slovenskem trgu dela. Tujci, ki pridobijo osebno delovno dovoljenje, so glede

zaposlovanja in dela izenačeni z domačimi delavci in se lahko v primeru brezposelnosti prijavijo v

evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu. Pogosto za osebno delovno dovoljenje zaprosijo tudi tujci, ki

že dalj časa živijo v Sloveniji in so na podlagi tega pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, ki jim

zagotavlja tudi pravico za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas. Tako je bilo v

letu 2010 izdanih 9.882 osebnih delovnih dovoljenj za osebe z najmanj poklicno izobrazbo in z

dveletnim neprekinjenim delovnim dovoljenjem (+103,8 % glede na leto 2009), 2.892 dovoljenj zaradi

stalnega prebivanja, 822 dovoljenj tujcem, ki so ožji družinski člani slovenskih državljanov ter 360

dovoljenj za samozaposlitev. Konec leta 2010 je bilo veljavnih 56.627 osebnih delovnih dovoljenj, 27,4

% več kot ob koncu leta 2009. Največ osebnih delovnih dovoljenj so imeli državljani držav s področja

bivše SFRJ (53.678), med njimi največ državljani Bosne in Hercegovine (32.122).

Število tujcev, ki delajo na podlagi dovoljenja za zaposlitev, se je v letu 2010 že tretje leto zapored

zmanjšalo. Večino oseb s temi dovoljenji predstavljajo delavci, ki so že dalj časa na delu v Sloveniji in

praktično le podaljšujejo svojo zaposlitev, v zadnjih letih pa so nekateri verjetno že izpolnili pogoje za

stalno prebivanje in pridobili osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. V letu 2010 je bilo izdanih

18.636 dovoljenj za zaposlitev, kar je 52,9 % manj kot v letu 2009. Najbolj se je zmanjšalo število

podaljšanj za eno leto, v letu 2010 jih je bilo 12.949, leto prej pa skoraj 21 tisoč. Konec leta 2010 je

bilo veljavnih 12.343 dovoljenj za zaposlitev, 56,2 % manj kot ob koncu leta 2009. Največ dovoljenj za

zaposlitev so imeli državljani držav s področja bivše SFRJ (11.215), med njimi največ državljani Bosne

in Hercegovine (5.301).

Tudi obseg dovoljenj za delo se je v letu 2010 zmanjševal. Izdanih je bilo 4.859 teh dovoljenj, 36,0 %

manj kot v letu 2009. Največ dovoljenj za delo je bilo izdano za poslovodne delavce (2.607), katerih

število se je glede na leto 2009 zmanjšalo za 14,7 %. Močno se je zmanjšalo število dovoljenj za

sezonska dela, katerih je bilo manj kar za 82,8 %; v letu 2010 jih je bilo izdanih le 508. Konec tega leta

je bilo veljavnih 4.943 dovoljenj za delo, 14,2 % manj kot ob koncu leta 2009. Največ dovoljenj za delo

so imeli državljani držav s področja bivše SFRJ (4.395), med njimi največ državljani Kosova (1.523).

Kvalifikacijska struktura zaposlenih tujcev se izboljšuje, a še vedno ostaja nizka, saj so prevladovali

delavci s I. do IV. stopnje izobrazbe, medtem ko je bilo delavcev s VI. stopnjo in več manj kot 5 %.

Glavni razlog za neugodno strukturo je zaposlovanje tujcev na delovnih mestih, kjer domači iskalci

niso pripravljeni delati zaradi delovnih pogojev in nižjega plačila, njihova stopnja izobrazbe pa je

pogosto višja od zahtevane. Najpogostejši nazivi izobrazbe tujcev z veljavnimi delovnimi dovoljenji ob

koncu leta 2010 so bili (več kot tisoč veljavnih DD): osnovnošolska izobrazba, zidar, pomožni delavec,

zidar za zidanje in ometavanje, gradbeni delavec, ključavničar, tesar, avtomehanik, voznik, strojni

tehnik, varilec ter voznik motornih vozil – večinoma gre za izobrazbene nazive, katerih na slovenskem

trgu dela izrazito primanjkuje.

Glede na državljanstvo so prevladovali delavci iz držav s področja bivše SFRJ, skupaj so predstavljali

93,7 % vseh tujih delavcev, ki delajo na podlagi delovnega dovoljenja. Največ teh delavcev prihaja iz

Bosne in Hercegovine (38.200), Srbije, Črne Gore in Kosova (16.099) ter Hrvaške (8.457). Iz drugih

držav prihaja bistveno manj delavcev, največ iz Ukrajine (1.132), več kot sto pa je imelo še

državljanstvo Kitajske (699), Ruske federacije (519), Moldavije (215), Tajske (178), Združenih držav

Amerike (146) ter Dominikanske republike (141).


31

Čeprav se pričakovanja o velikem prilivu delavcev iz EU na delo v Sloveniji niso uresničila, pa se je v

letu 2010 v Sloveniji po podatkih ZZZS zaposlilo 4.312 državljanov držav članic EU. Med njimi je bilo

največ državljanov iz novih članic (Bolgarija, Slovaška, Romunija), ki so večinoma opravljali podobna

dela kot tujci iz tretjih držav (gradbeništvo, mednarodni transport, kovinska industrija). Iz starih članic

so se v Sloveniji večinoma zaposlovali strokovnjaki in vodstveni delavci v mešanih družbah. Največ

delavcev je prišlo iz Bolgarije (2.016), Slovaške (609), Romunije (484), Madžarske (345), Italije (215)

ter Poljske (182).

3.4. Registrirana brezposelnost

V letu 2010 so bile na Zavodu v povprečju prijavljene 100.504 brezposelne osebe, ob koncu leta pa je

bilo registrirano brezposelnih 110.021 oseb. Povprečno število brezposelnih je bilo glede na leto 2009

višje za 16,4 %, primerjava stanj konec leta pa pokaže 13,8 % porast. Stopnja registrirane

brezposelnosti, izračunana kot delež brezposelnih oseb med vsemi aktivnimi prebivalci Slovenije, je bil

v letu 2010 10,7 %, kar je 1,6 odstotne točke več kot v letu 2009.

Slika 12: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1988 do 2010

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

Letno povprečje Stanje ob koncu leta


32

Svetovna gospodarska kriza je povzročila močan padec gospodarske aktivnosti, ta pa se je odrazil v

porastu brezposelnosti v letih 2009 ter 2010. Kljub pozitivni gospodarski rasti v letu 2010, je

brezposelnost porasla tudi v tem letu, sicer v manjšem obsegu kot leto prej. Gospodarske razmere v

predelovalnih dejavnostih so se v letu 2010 že izboljšale, kar se je odrazilo na manjšem številu

brezposelnih oseb, ki so izgubile delo v teh dejavnostih, močno pa se je povečalo število brezposelnih

oseb, ki so bile pred tem zaposlene v gradbeništvu.

Tabela IX: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 2001 do 2010

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Število registriranih brezposelnih

oseb (na dan 31. 12.)

104.316 99.607 95.993 90.728 92.575 78.303 68.411 66.239 96.672 110.021

Rast (verižni indeks) 99,7 95,5 96,4 94,5 102,0 84,6 87,4 96,8 145,9 113,8

Povprečno število registriranih

brezposelnih oseb

101.857 102.635 97.674 92.826 91.889 85.836 71.336 63.216 86.354 100.504

Rast (verižni indeks) 95,5 100,8 95,2 95,0 99,0 93,4 83,1 88,6 136,6 116,4

Povprečna stopnja registrirane

brezposelnosti (v %)*

11,2 11,2 11,0 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7

*Vir podatkov o stopnji registrirane brezposelnosti je SURS

Skupni priliv v brezposelnost je v letu 2010 znašal 109.174 oseb, kar je 4,6 % manj kot v letu 2009.

Največ brezposelnih je kot razlog prijave navedlo iztek zaposlitve za določen čas (40.841). Število

novoprijavljenih s tem razlogom se je zmanjšalo za več kot 4 tisoč oseb, zmanjšal se je tudi delež te

skupine med vsemi novoprijavljenimi. Umiril se je tudi priliv brezposelnih oseb, ki so izgubile delo

zaradi stečajev oziroma kot trajno presežni delavci; v letu 2010 jih je bilo 27.018. V tem letu se je

prijavilo še 16.787 iskalcev prve zaposlitve ter 24.528 oseb iz drugih razlogov. Glede na leto 2009 se

je najbolj zmanjšal priliv brezposelnih trajnih presežkov in stečajnikov (-14,6 %), zmanjšal se je tudi

priliv brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas (-9,5 %), iskalcev prve zaposlitve (-1,2 %),

medtem ko se je priliv iz drugih razlogov povečal (+18,3 %).


33

Slika 13: Novoprijavljene brezposelne osebe v letih 2009 in 2010 po razlogih prijave

Skupni odliv iz brezposelnosti v letu 2010 je znašal 95.825 oseb, kar je 14,0 % več kot v letu 2009.

Večina, 57.004 osebe oz. 59,5 %, se je zaposlila, 32.130 oseb je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne

pomenijo zaposlitve (upokojitve, šolanje, oseba se sama odjavi, oseba ni na razpolago za zaposlitev,

odklonitev zaposlitve itd.), 6.691 pa je bilo prenesenih v druge evidence, od teh 1.753 oseb v evidenco

oseb, prijavljenih na Zavodu na osnovi drugih zakonov. Glede na leto 2009 se je odliv iz razlogov, ki

ne pomenijo zaposlitve, povečal za 13,4 %, v druge evidence je bilo prenesenih 6,8 % manj oseb,

zlasti pa je razveseljiv (nadpovprečen) porast števila brezposelnih, ki so se zaposlili; v letu 2010 jih je

bilo 17,4 % več kot v letu poprej.

V letu 2010 je bilo iz evidence brezposelnih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, odjavljenih 32.130

oseb. Največjo kategorijo so predstavljale osebe, ki so prešle v neaktivnost (15.075 oseb oz. 46,9 %).

To so osebe, ki so se vključile v redno šolanje (1.539) oz. v šolanje po 53.b členu Zakona (2.969), ki

so se upokojile (7.302) ali se odjavile iz drugih razlogov, kot so porodniška odsotnost, zaporna kazen

nad 6 mesecev, nezaposljivost ipd. Drugo največjo kategorijo so predstavljale osebe, ki niso bile na

razpolago za zaposlitev (10.064 oseb oz. 31,3 %). Po lastni volji se je odjavilo 3.106 oseb, njihov

delež je bil 9,7 %. Zaradi odklonitve zaposlitve, neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, zavrnitve vključitve

v ukrepe APZ oz. prekinitve le-te ter dela na črno je Zavod v evidenci prenehal voditi 1.705 oseb.

Manjši del se je odjavil zaradi preselitve v tujino (210), preostalih 1.970 pa se je odjavilo zaradi drugih

razlogov. Glede na leto 2009 je najbolj poraslo število brezposelnih, ki jih je Zavod odjavil zaradi

neizpolnjevanja obveznosti (+16,5 %), precej pa je poraslo tudi število odjavljenih oseb, ki niso bile na

razpolago za zaposlitev (+15,2 %) ter tistih, ki so prešle v neaktivnost (+14,4 %); pri slednjih zlasti na

račun upokojevanja (+26,4 %).

0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000

Išče prvo zaposlitev

Brezposelni zaradi stečaja in trajno presežni delavci

Iztek zaposlitve za določen čas

Sporazumno prenehanje delovnega razmerja

Ostali razlogi

2010 2009


34

Tabela X: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv v zaposlitve

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

PRILIV I - XII 87.673 87.380 94.249 95.565 94.404 90.217 73.544 70.786 114.496 109.174

- iskalci prve zaposlitve 21.888 21.429 25.439 25.988 21.661 18.597 14.744 12.517 16.994 16.787

- brezposelni zaradi stečaja

in trajno presežni delavci 8.754 10.887 14.443 13.659 14.948 13.886 10.354 10.737 31.620 27.018

- brezposelni (iztek zap. za

dol. čas) 32.088 32.669 32.213 33.063 34.534 33.353 28.253 29.444 45.146 40.841

- ostali razlogi 24.943 22.395 22.154 22.855 23.261 24.381 20.193 18.088 20.736 24.528

ODLIV I-XII 87.940 92.089 97.863 100.830 92.557 104.489 83.436 72.958 84.063 95.825

VKLJUČENI V ZAPOSLITVE 52.664 52.178 50.520 54.257 53.857 57.423 49.117 41.671 48.553 57.004

- prva zaposlitev 10.872 10.768 10.283 12.003 11.054 11.203 9.598 7.462 6.016 7.521

- brezposelnih zaradi

stečaja in trajno presežnih

delavcev

5.270 5.465 6.472 7.913 8.053 8.652 6.333 5.286 10.840 13.556

- ostale zaposlitve 36.522 35.945 33.765 34.341 34.750 37.568 33.186 28.923 31.697 35.927

ODLIV IZ RAZLOGOV, KI NE

POMENIJO ZAPOSLITVE 35.276 34.209 39.620 44.305 35.243 42.183 31.746 27.140 28.329 32.130

PREHOD V DRUGE

EVIDENCE - - - - 3.457 4.883 2.573 4.147 7.181 6.691

- v evidenco po drugih

zakonih - 5.702 7.723 2.268 1.651 1.192 759 799 2.677 1.753

V letu 2010 je bilo v druge evidence prenesenih 6.691 brezposelnih oseb, od teh v evidenco po drugih

zakonih 1.753. Oktobra 2004 je bilo na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona objavljen Pravilnik o

vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja, ki je podrobneje uredil tudi

evidence oseb, prijavljenih na Zavodu na podlagi drugih zakonov. Pravilnik določa kriterije za prehod

oseb iz evidence brezposelnih oseb v evidenco oseb, prijavljenih na Zavodu na podlagi drugih

zakonov. Te kriterije izdela Zavod v sodelovanju s pristojno institucijo, na katero se posamezni zakon

nanaša. Na podlagi tega pravilnika je bil skupaj z Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje

(v nadaljevanju ZPIZ) pripravljen organizacijski predpis za delovne invalide, prejemnike denarnega

nadomestila iz ZPIZ-a. v presojo so vključene osebe, ki so na Zavodu neprekinjeno prijavljene več kot

dve leti, se v tem času zaradi svoje zaposlitvene oviranosti niso uspele zaposliti, zanje v tem obdobju

ni bilo na voljo prostih delovnih mest in se tudi po vključitvi v ukrepe APZ niso uspele zaposliti. Tudi s

CSD je bil pripravljen organizacijski predpis za začasno nezaposljive osebe, ki imajo pravice po

Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). V presojo so vključene osebe, ki so starejše od 60

let, so brezdomci, k

letno poroČilo 2010 - zrsz porocilo... · 12. 2010 po delovni dobi ..... 117 tabela 16: delovno...

Documents