03/11/08 1

1 Fiziolo�ke spremembe v laktaciji

2 Koli ina mleziva in mleka�

3 Sestava mleziva in mleka

4 Vloga mleziva in mleka

5 Sesanje

6 Dol�ina laktacije

7 Izgube pujskov

LAKTACIJA

03/11/08 2

VIME OVARIJ

UTERUS

1 FIZIOLO�KE SPREMEMBE V LAKTACIJI

03/11/08 4

� Linija seskov pri 1.5 cm dolgem embriju

� Seski pri 5 cm dolgem embriju

� Ob rojstvu: kanal ki slabo razviti�

� 5. mesec: razvit sistem kanalov, ma� obno in �

vezivno tkivo, nedifirencirane celice

� razvoj vimena od embrija do pubertete

03/11/08 5

Razvoj lobulo-alveolarnega sistema pod vplivomhormonov brejosti (progesteron, prolaktin).

� Zadnji mesec: sistem razvit, napolnjen s sirupastim izlo kom, razvoj epitela, pritisk, mehkoba, toplota�

� 9 dni pred pras.: alveole majhne, pove ano izlo anje� �

� 2 dni pred pras.: alveole pove ane in polne, �tevilo, �masa, volumen

� 12-24 ur pred pras.: mleko � znak za prasitev

� razvoj vimena v brejosti

03/11/08 6

� razvoj vimena v zgodnji laktaciji

� Razvoj se nadaljuje do vrha laktacije odvisno � od frekvence sesanja in � stopnje izpraznjenosti.

� Pri mladicah poskrbimo za razvoj� dobro posesane, tudi dodani pujski� laktacija nad 28 dni

03/11/08 8

� SESKI

- normalni seski

- medseski

- analni seski

- slepi, invertirani, kratki seski

- po�kodovani seski

� MMA sindrom(mastitis � matritis � agalakcija)

� napake in bolezni vimena

03/11/08 9

� Hrana

� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

vi�ji osnovni nivo kot pri drugih speciesih

makrofagov malo

ve polimorfnih celic�

limfocite do 25% celic

(za� ita vimena, tudi pujskov)�

2 VLOGA MLEZIVA IN MLEKA

03/11/08 10

1 Zagotavlja hranilne snovi

2 Za� ita proti mikrobom�

4 Prepre uje vnetje prebavil�

5 Vsebuje prebavne encime

6 Vpliva na endokrini sistem

7 Vpliva na obna�anje

8 Stimulira delitev celic in diferenciacijo

� mleko kot hrana

03/11/08 12

Rast sesnih pujskov: 180-240 g/dan

+ 6% mase

� je mleko optimalna hrana za pujske?

03/11/08 13

� Takoj po rojstvu

za� ita v telesu in prebavilih�

� Po 24-36 urah

zaklju ena absorbcija makromolekul�

oskrba z aminokislinami za rast in vzdr�evanje

� beljakovine in amino kisline

03/11/08 14

� za� itna vloga kolostruma�

� Placenta � nepropustna za γ-globuline� Kolostrum svinje � homologna pasivna imuniteta� Nadomestilo - kolostrum druge vrste� Sestava kolostruma

koli ina imunoglobulinov hitro pada�

� Propustnost revesne sluznice�

v prvih urah propustnavsake 3 ure se propustnost razpolovi

03/11/08 15

� pasivna in aktivna za� ita�

03/11/08 16

250-300 g/h

6-12 l/dan

< 320 kg/svinjo v laktaciji

> 39 kg/pujska v laktaciji

Biosinteza kolostruma v zadnji etrtini brejosti.�

Mleko se pojavi 24ur pred prasitvijo.

3 KOLI INA MLEKA PRI PRA�I IH� �

03/11/08 17

� metode dolo anja�

� Tehtanje pujskov pred in po sesanju

� Tehtanje svinj pred in po sesanju

� Na osnovi rasti pujskov

� Z direktnim merjenjem koli ine�

03/11/08 18

� vpliv �ivali na koli ino mleka�

� Pasma (sestavine)

� Genotip

� Starost svinje

� Masa svinje

� Telesne ma� obe�

� Zdravje vimena

03/11/08 19

� okoli�ki vplivi na kolo ino mleka�

� Velikost gnezda

� Prehrana (beljakovine)

� Pogostost sesanja

� Stadij laktacije

� Temperatura

03/11/08 20

� stadij laktacije

03/11/08 21

� starost svinje

03/11/08 23

�laktacijske krivulje po zaporednih laktacijah

03/11/08 24

� velikost gnezda

03/11/08 26

� rojstna masa pujskov

03/11/08 27

� prehrana � nivo energije

03/11/08 28

sestava in koli ina�

� prehrana - beljakovine

03/11/08 30

� pomen mleziva in mleka

� Hrana� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

03/11/08 31

� Prve raziskave

von Gohren (1865)

� Poznavanje sestave

sestaviti nadomestek za mleko

�raziskave svinjskega mleziva in mleka

03/11/08 32

� spremembe v laktaciji

03/11/08 33

� beljakovine v laktaciji

03/11/08 34

�vplivi na sestavo mleziva in mleka

� Svinja� Genotip� Re�im prehrane� Kondicija svinje� Zdravstveno stanje

� Metoda odvzemanja vzorcev� Metode hranjenja� Metode kemi ne analize�

03/11/08 35

Sesanje lahko spro�i

svinja (pritisk v �lezah) ali

pujski (lakota).

5 SESANJE

03/11/08 36

�pogostnost sesanja � stadij laktacije

� 19 do 26 sesanj na dan

� enakomerno porazdeljena

� v za etku laktacije pogostej�a zlasti �

prve ure po rojstvu �

03/11/08 37

� pogostnost sesanja � polo�aj seska

03/11/08 38

Priprava: iskanje in masa�a pasivno

Sesanje: umiritev in pitje in

Zaklju ek:� iskanje �ostankov� aktivno izlo anje�

� trajanje sesanja

03/11/08 39

� sesni red

� Mo nej�i si priborijo bolj�e seske�

� Dodatne seske si pujski delijo� Bitka kon ana v 2-3 urah�

� Srednji seski � te�e dolo ljivi�

� Zamenjana pozicija svinje� Prestavljanje pujskov

03/11/08 40

� dol�ina seska

03/11/08 41

� razmerje med dol�ino in premerom

03/11/08 42

� polo�aj seskov

1 Fiziolo�ke spremembe v laktaciji

2 Koli ina mleziva in mleka�

3 Sestava mleziva in mleka

4 Vloga mleziva in mleka

5 Sesanje

6 Dol�ina laktacije

7 Izgube pujskov

LAKTACIJA

VIME OVARIJ

UTERUS

1 FIZIOLO�KE SPREMEMBE V LAKTACIJI

� Linija seskov pri 1.5 cm dolgem embriju

� Seski pri 5 cm dolgem embriju

� Ob rojstvu: kanal ki slabo razviti�

� 5. mesec: razvit sistem kanalov, ma� obno in �

vezivno tkivo, nedifirencirane celice

� razvoj vimena od embrija do pubertete

Razvoj lobulo-alveolarnega sistema pod vplivomhormonov brejosti (progesteron, prolaktin).

� Zadnji mesec: sistem razvit, napolnjen s sirupastim izlo kom, razvoj epitela, pritisk, mehkoba, toplota�

� 9 dni pred pras.: alveole majhne, pove ano izlo anje� �

� 2 dni pred pras.: alveole pove ane in polne, �tevilo, �masa, volumen

� 12-24 ur pred pras.: mleko � znak za prasitev

� razvoj vimena v brejosti

� razvoj vimena v zgodnji laktaciji

� Razvoj se nadaljuje do vrha laktacije odvisno � od frekvence sesanja in � stopnje izpraznjenosti.

� Pri mladicah poskrbimo za razvoj� dobro posesane, tudi dodani pujski� laktacija nad 28 dni

� SESKI

- normalni seski

- medseski

- analni seski

- slepi, invertirani, kratki seski

- po�kodovani seski

� MMA sindrom(mastitis � matritis � agalakcija)

� napake in bolezni vimena

� Hrana

� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

vi�ji osnovni nivo kot pri drugih speciesih

makrofagov malo

ve polimorfnih celic�

limfocite do 25% celic

(za� ita vimena, tudi pujskov)�

2 VLOGA MLEZIVA IN MLEKA

1 Zagotavlja hranilne snovi

2 Za� ita proti mikrobom�

4 Prepre uje vnetje prebavil�

5 Vsebuje prebavne encime

6 Vpliva na endokrini sistem

7 Vpliva na obna�anje

8 Stimulira delitev celic in diferenciacijo

� mleko kot hrana

Rast sesnih pujskov: 180-240 g/dan

+ 6% mase

� je mleko optimalna hrana za pujske?

� Takoj po rojstvu

za� ita v telesu in prebavilih�

� Po 24-36 urah

zaklju ena absorbcija makromolekul�

oskrba z aminokislinami za rast in vzdr�evanje

� beljakovine in amino kisline

� za� itna vloga kolostruma�

� Placenta � nepropustna za γ-globuline� Kolostrum svinje � homologna pasivna imuniteta� Nadomestilo - kolostrum druge vrste� Sestava kolostruma

koli ina imunoglobulinov hitro pada�

� Propustnost revesne sluznice�

v prvih urah propustna

vsake 3 ure se propustnost razpolovi

� pasivna in aktivna za� ita�

250-300 g/h

6-12 l/dan

< 320 kg/svinjo v laktaciji

> 39 kg/pujska v laktaciji

Biosinteza kolostruma v zadnji etrtini brejosti.�

Mleko se pojavi 24ur pred prasitvijo.

3 KOLI INA MLEKA PRI PRA�I IH� �

� metode dolo anja�

� Tehtanje pujskov pred in po sesanju

� Tehtanje svinj pred in po sesanju

� Na osnovi rasti pujskov

� Z direktnim merjenjem koli ine�

� vpliv �ivali na koli ino mleka�

� Pasma (sestavine)

� Genotip

� Starost svinje

� Masa svinje

� Telesne ma� obe�

� Zdravje vimena

� okoli�ki vplivi na kolo ino mleka�

� Velikost gnezda

� Prehrana (beljakovine)

� Pogostost sesanja

� Stadij laktacije

� Temperatura

� stadij laktacije

� starost svinje

�laktacijske krivulje po zaporednih laktacijah

� velikost gnezda

� rojstna masa pujskov

� prehrana � nivo energije

sestava in koli ina�

� prehrana - beljakovine

� pomen mleziva in mleka

� Hrana� Za� itne snovi�

beljakovine (absorbirane in prebavni trakt)

� Celice v mleku

� Prve raziskave

von Gohren (1865)

� Poznavanje sestave

sestaviti nadomestek za mleko

�raziskave svinjskega mleziva in mleka

� spremembe v laktaciji

� beljakovine v laktaciji

�vplivi na sestavo mleziva in mleka

� Svinja� Genotip� Re�im prehrane� Kondicija svinje� Zdravstveno stanje

� Metoda odvzemanja vzorcev� Metode hranjenja� Metode kemi ne analize�

Sesanje lahko spro�i

svinja (pritisk v �lezah) ali

pujski (lakota).

5 SESANJE

�pogostnost sesanja � stadij laktacije

� 19 do 26 sesanj na dan

� enakomerno porazdeljena

� v za etku laktacije pogostej�a zlasti �

prve ure po rojstvu �

� pogostnost sesanja � polo�aj seska

Priprava: iskanje in masa�a pasivno

Sesanje: umiritev in pitje in

Zaklju ek:� iskanje �ostankov� aktivno izlo anje�

� trajanje sesanja

� sesni red

� Mo nej�i si priborijo bolj�e seske�

� Dodatne seske si pujski delijo� Bitka kon ana v 2-3 urah�

� Srednji seski � te�e dolo ljivi�

� Zamenjana pozicija svinje� Prestavljanje pujskov

� dol�ina seska

� razmerje med dol�ino in premerom

� polo�aj seskov