Le

tn

ik 2

015

, š

te

vil

ka

5

KRSTNIKOV LIST

»On mora rasti, jaz pa se manjšati«

/Jn 3,30/

GlasiloDoma Janeza

Krstnika

2

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

»On mora rasti, jaz pa se manjšati«/Jn 3,30/

Vsebina

Glasilo Doma Janeza Krstnika

KRSTNIKOV LIST

3 Uvodnik

5 Moj pogled

20 Zlati časi

26 Pripovedi

29 Med nami

44 Naš Dom

58 Dobro je vedeti

60 Spomini

61 Prireditve v Domu v preteklem letu

66 Razvedrilo

67 Kazalo

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

3

izk

uš

nje

še

st

ih l

et

IZKUŠNJE ŠESTIH LET

Ko otrok praznuje šesti rojstni dan, se nam zdi še rosno mlad in

brez večjih izkušenj. Če pa mamica gleda na datum, ko ga je

rodila, se ji zdi, da je to že zelo, zelo daleč in da se je od tistega

srečnega in veselega dne zgodilo že marsikaj in da so albumi s

fotografi jami in drugi zapisi o otroku že zelo pestri in bogati.

Nekaj podobnega je z našim Domom Janeza Krstnika. Za tiste,

ki ga spremljamo že od vsega začetka, se nam zdijo leta nasta-

janja že kar majhna zgodovina. Ko berem knjigo o nastajanju

in zidavi Doma, imam občutek, da je bilo to še v prejšnjem

stoletju. Dogodki in trenutki našega vsakdanjega življenja so

tako dinamični, pestri, vrstijo se neobvladljivo hitro, tako da

se z marsikaterim dogodkom dogaja kakor z včerajšnjim časo-

pisom. Že isti dan zvečer ni več zanimiv.

Najbrž bo to potrdila tudi vsebina letošnjega Krstnikovega lista,

ki bo sicer pozorna predvsem na leto 2014, vendar bodo nekate-

uvodnik

4

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

ri dogodki življenja lanskega januarja in februarja (npr. pusto-

vanje) v Domu Janeza Krstnika že kar tako odmaknjeni, da se

moramo zares potruditi, da jih v spominu obnovimo. Še dobro,

da imamo nekatere pripomočke, ki nam pri tem pomagajo.

Naši stanovalci imajo prednostno vlogo v Domu. Vse, kar se

v hiši dogaja, je namenjeno njim, je za njihovo izobrazbo, za

njihovo duhovno rast in za njihovo razvedrilo. Moram reči, da

sem jih zelo vesel, pa naj se pomikajo proti obednici ali gredo iz

kapele, naj se sprehajajo po vrtu ali sprejemajo obiske, telovadijo

v fi zioterapiji ali praznujejo rojstne dneve.

Takoj za njimi – na drugem mestu – so naši zaposleni. Zelo so

mladostni, skrbni, odgovorni in srčni. Med njimi so sicer velike

razlike, vendar je to bolj objektivna ocena. Pravo in resnično

pozna predvsem Gospod, ki edini vse vidi in vse ve.

Na tretjem mestu so svojci naših stanovalcev in prosto-

voljci. Njihovo podarjanje časa, pozornosti, njihova pomoč

pri kvaliteti življenja stanovalcev, njihovi različni darovi ve-

likodušnosti ustvarjajo bogastvo, kjer drug drugega bogatimo

in drug drugemu pomagamo sprejemati življenje kot velik dar

tudi v starosti.

Veseli me, da Dom Janeza Krstnika diha medgeneracijsko.

Nismo v zadregi, ko nekdo ponudi roko in je pripravljen opra-

viti določeno dobro delo. V Domu ga je zelo veliko in ne bo

nikoli opravljeno. Vsak je vedno dobrodošel in vsak lahko najde

svojo dušo tudi če je še tako obremenjen in zaposlen, saj imamo

Gospodov dan zato, da moremo uvrstiti v osebni urnik tudi

obiskovanje bolnih, invalidnih in ostarelih. O tem nas bo Go-

spodar življenja povprašal ob naši osebni sodbi.

Domu Janeza Krstnika želim vse najboljše tudi ob vstopu v

sedmo leto delovanja.

msgr. Anton Kompare

župnik in direktor Doma

izk

uš

nje

še

st

ih l

et

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

5

moj pogled

OD SVETNIH DO NEBEŠKIH VRAT

Malokdaj rečemo, da smo v ta svet sto-pili skozi vrata. Kar veseli bi bili, če bi nam povedali drugače. V svet smo stopi-li skozi vrata ljubezni. Odprl nam jih je Bog, ki je Ljubezen; odprla sta nam jih starša, ker sta se ljubila; odprli so nam jih mnogi dobri ljudje, ker so nas ljubili. Kar je spodbudno je to, da si tako lepega vstopa nismo mogli želeti, kajti vse to je bil dar. Kako lep je občutek, da v ta svet nismo bili »vrženi«, nismo bili »pahnje-ni«. Ne, po ljubezni smo se znašli v njem in vse nam je bilo dano v roke in v srce.

A odslej – zapiši, pravi Pismo: išči, trkaj, prosi, delaj v potu svojega obraza, poj in vriskaj, se veseli z veselimi in žaluj z ža-lostnimi, moli in daruj. Odslej boš na-mreč ti odpiral vrata drugim, če se boš naučil ljubiti kakor Jezus. Ta pot ne bo kratka. Življenjska pot bo. Težko bo na-praviti kakšno stvar mimogrede. Celo takrat, ko se nam bo to posrečilo, bo še vedno pred nami trnjeva pot, strma, zelo strma in ozka. Naš pastir, ki je dobri pa-stir, nam želi odpreti poslednja vrata, a pravi: »Prizadevajte si stopiti skozi ozka vrata. »Kako značilno je to za pot sreče. Na široki poti se zgubimo, po ravni ne pridemo nikamor. Po strmi in truda pol-ni poti se približamo sreči, ker je ta, po trudu in naporu, pot k bližnjemu. Osre-čiti človeka je namen tega truda. Ko je bil človek izgnan skozi rajska vrata, je ohranil v sebi popoln okus, kaj je sreča, kaj so nebesa. Zato vse življenje hrepe-ni, da bi znova stopil skozi rajska vrata. In ko osreči svojega bližnjega, so ta vra-

ta tako zelo blizu, tako zelo odprta … A

naš čas še ni prišel. Ta čas je potrebno še

izmeriti, izmeriti tako, kakor ga je pre-

rok doživel po božjem razodetju:

»Tedaj me je (Bog) peljal ven skozi sever-

na vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vra-

tom, ki so gledala proti vzhodu. In glej:

voda je pritekala od desne strani. Mož je

šel z merilno vrvico v roki proti vzhodu.

Zmeril je tisoč komolcev in me peljal po

vodi; voda mi je segala do gležnjev. Spet

jih je nameril tisoč in me peljal po vodi;

voda mi je segala do kolen. Spet jih je

nameril tisoč in me peljal čez; voda mi

je segala do ledij. Spet jih je nameril ti-

soč: zdaj je bila reka, ki je nisem mogel

prebresti. Voda je namreč tako narasla,

da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni

bilo mogoče prebresti. Tedaj mi je rekel:

Ali si videl, sin človekov? Potem me je

peljal nazaj ob rečnem bregu. Ko sem se

vračal, glej, je bilo na bregu reke na obeh

straneh silno veliko drevja. Njegov sad

bo za jed in njegovo listje za zdravilo.«

Ta reka teče iz osrčja Božjega Sina, ki nas

v našem življenju vedno znova odžeja z

vodo, ki teče v večno življenje. Vse bolno

ozdravi, kar tli, ne pogasi, kar je nalo-

mljeno, ne zlomi, kar je klecnilo, dvigne.

Naročil nam je, da hrapavo pot zgladi-

mo, da griče znižamo in doline dvigne-

mo, da bo zanj pot gladka. In ko pride,

nam bo rekel: »Vstopite, pridite na gosti-

jo življenja! Jaz sem vrata.«

Tatjana Mervič, prostovoljka

Mo

j p

og

le

d

6

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

DUHOVNO ŽIVLJENJE DEMENTNEGA BOLNIKA

Zadnja leta blaženega

Ludvika Martina

Življenje Ludvika Martina, predvsem pa

zadnja leta težke bolezni pred smrtjo, je

polno upanja za vse, ki danes trpijo za

starostno demenco ali zaradi izkrivlje-

nega doživljanja realnosti ali psihotičnih

motenj. Kaže nam, da človek lahko tudi

v takem obdobju nadaljuje svojo duhov-

no pot in v njej tudi napreduje.

Ludvik Martin (rojen 22. avgusta 1823,

umrl 29. julija 1894) je bil poročen z Ze-

lijo, s katero sta imela več otrok. Svetu

najbolj poznana je Terezija Deteta Je-

zusa ali mala Terezika, najbolj prilju-

bljena svetnica 20. stoletja. Tudi njene

sestre niso ostale skrite, čeprav so vse

imele kontemplativen redovni poklic.

Toda mala Terezika je postala celo ena

redkih žena v cerkveni zgodovini z nazi-

vom cerkvena učiteljica, ker je pripomo-

gla k novemu pogledu na Božjo ljubezen

in sprožila duhovnost, ki ni več temelji-

la na strahu pred Božjo kaznijo, ozko-

srčnemu rigorizmu in večini ljudi nedo-

segljivemu naprezanju s svojimi močmi,

temveč je znala herojsko zaupati in verje-

ti Božji ljubezni in usmiljenju … Ludvik

Martin, njen oče, ji je dal vso potrebno

človeško podlago za to neverjetno zau-

panje Bogu Očetu, za otroško predanost

do konca, tudi v času teme in skušnjav

dvoma, za ljubezen do Kristusa za vsa-

ko ceno. Za celostno podobo bi seveda

morali predstaviti vso družino, ki je ne-

verjeten zgled skupne svetosti, vendar

sem tu želela usmeriti pozornost pred-

vsem na herojsko prenašanje ponižujo-

če starostne bolezni Ludvika, ob kateri

je ostajal globoko plemenit in dostojan-stven, tako, da so ga v psihiatrični bolni-šnici, v kateri je bil nekaj časa nameščen, nazivali »častitljivi starec« in »lepi očak«.

Okrog 65. leta je Ludvika začelo muči-ti izgubljanje spomina, raztresenost. Prej vedno dosledno urejen, se je začel poja-vljati zanemarjen. Nekega dne je odpo-toval v neznano in šele čez nekaj časa so ga našli v drugem mestu. Spet drugič je mislil, da ga napadajo in je vzel revol-ver, da bi ubranil svoje hčere pred na-mišljenimi sovražniki. Zato so ga dali v bolnico za psihiatrične bolnike. Gle-de na zaporedje simptomov in dogodkov se danes zdravniki strinjajo, da je Lud-vik trpel za cerebralno arteriosklerozo in uremijo, kar je povzročalo dementno stanje in občasne halucinacije z vmesni-mi obdobji bistrosti in normalne zavesti.

Izjemno je njegovo sprejemanje takšnega stanja. Soočanje s stvarnostjo mu je pov-zročalo hudo notranje trpljenje. Tako je nekoč vzkliknil: »Samo umreti si še že-lim!« Toda svojim hčeram je ob njiho-vi zaskrbljenosti dejal: »Zame se ni treba bati, Bog je moj prijatelj«. Ko je bil sprejet v psihiatrično bolnico, je dal vedeti, da bi bil raje kje drugje, toda dodal je: »Ker pa je taka Božja volja, bo tudi tukaj dobro, bom vsaj manj ošaben«. Zdravniku je re-kel: »Vedno sem bil navajen samo ukazo-vati, sedaj bom pa moral ubogati. Bo sicer težko, toda vem, zakaj mi je Bog naložil to preizkušnjo. V življenju nisem doživljal ponižanj. Zato jih moram sedaj«.

Tri leta je preživel v zavodu in se v tem času vsem priljubil. V prehodnih obdo-bjih bistrosti se je udeleževal svete maše

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

7

in obhajila. Sicer pa se je bil vedno bolj pripravljen ukloniti tistim, ki so skrbeli zanj – ne iz zlomljenosti volje, daleč od tega, ampak s predanostjo in zaupanjem v Božjo voljo, ki se nam kaže po vsakda-njih dogodkih. Težka preizkušnja je bil tudi trenutek, ko je moral 8. junija 1889 podpisati, da se odpoveduje upravljanju svojega imetja. »Moje hčere mi ne zau-pajo več, zapustile so me«, je zajokal.

Njegove hčere pa so s svoje strani he-

rojsko prenašale to preizkušnjo in tudi

marsikaj pretrpele. Očetova bolezen je

prinesla mnoga ponižanja tudi zanje.

Ljudje so začeli izgovarjati njegovo, do-

slej spoštovano, ime s posebnim tonom

ali prav potihoma … Nekateri so jih kri-

vili, da so same krive za očetovo preizku-

šnjo, ker da so ga tako prizadele s svojim

odhodom v samostan. Na to so se vse

štiri podobno odzvale. Pavlina je zapisa-

la: »V tem času nisem niti enkrat opra-

vila križevega pota, ne da bi se spomnila

besed iz Hoje za Kristusom, da nihče ne

more nositi v srcu Jezusovega trpljenja,

če ni sam trpel kaj podobnega«.

Mala Terezika je očetu pisala pismo, v

katerem mu opisuje svojo razlago, zakaj

Bog dopušča to preizkušnjo in jo razlo-

ži z veliko ljubeznijo, ki so jo hčere čuti-

le do očeta. Ob očetovi smrti je Marijo

najprej povsem človeško prevzela žalost,

kmalu pa jo je navdalo upanje in nadna-

ravno veselje, da je oče srečen v večnosti.

Ludvik je bil razglašen za blaženega 19.

oktobra 2008, skupaj z ženo Zelijo. Od-

več je govoriti, da se je s tem izkazalo, da

nas nobena bolezen ne izključi iz prija-

teljstva z Bogom, četudi je lahko razum

za hip zatemnjen, in da nikomur ni one-

mogočena pot do svetosti, če ji daje smer

pot srca, razum in ostale človekove spo-

sobnosti.

Helena Reberc

posvečena sestra Skupnosti Emanuel in koordinatorka prostovoljcev

Mo

j p

og

le

d

8

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Življenje in smrt v

krogu bivanja

Mlada sem ogorčeno spraševala, zakaj

Slovenci slavimo kulturni praznik na

dan Prešernove smrti. Zakaj ne slavi-

mo rojstev, se veselimo prihoda velikih

na svet? Slaviti dan smrti se mi je zdelo

morbidno in zaplankano in ah in oh …

Ne vem, kdaj sem dojela: ni pomembno

le, da se rodiš, najpomembnejše je, kaj iz

svojega življenja narediš! Smrt je sklepno

dejanje kroga bivanja, zato je najbolj pra-

vičen njen meter. Mi merimo iz dneva v

dan, iz leta v leto, smrt pa dokončno iz-

meri. Pokaže, kdo si (bil), kakšne sledi si

pustil za seboj, v kaj si verjel, koga nav-

dihnil, komu predal štafetno palico, ki

jo slehernik dobi ob svojem rojstvu. Je

na svetu zato, ker sem se rodila jaz, mal-

ce več dobrote, nekaj več ljubezni? Koli-

ko ljudi me je shranilo v svoj srčni spo-

min? Kdo želi hoditi po poti, ki sem jo

utirala jaz? Smrt bo imela odgovor. Po-

šten odgovor.

Ko so me minule dni novinarji spraševa-

li, kaj menim o evtanaziji, ali sem za ali

proti, sem odkrito povedala, da ne vem.

Sem proti. Ampak v določenih okolišči-

nah pri človeku, ki razpada in presunlji-

vo ihti od bolečin, prosi za smrt, nisem

več proti. Bolečine je treba olajšati, četu-

di je posledica smrt. Mar res? Ne upam

biti povsem prepričana, ne upam. Ker je

smrt največji misterij, tako velika skriv-

nost, da pred njo skromno upognem

glavo in priznam: Pojma nimam!

Kot sleherni odnos, je tudi odnos do

smrti procesne narave. Brez življenja

smrti ni, drži kot pribito. Ampak tudi

brez smrti ni življenja! Polnega, zaveda-

jočega se, radostnega in hvaležnega ži-

vljenja! Pogoj zanj je zavedanje svoje in

drugih minljivosti. Smo prav zato hva-

ležni, da smo (še) živi, da dihamo! Kar

ni samoumevno. Ko je umrl pesnik, ki

je izlival svetlobo na papir, kot vliva kdo

vodo v kad ali jo zliva na presušeno nji-

vo, ko je »blago odšel od nas« (je pisa-

lo v osmrtnici) Tomaž Šalamun, sem se

zavedala. Več »mojih«, tistih, ki so me

pomembno oblikovali, bili svetilniki, v

katero smer naj hodim in v kaj naj ra-

stem, je že onkraj, več jih je tam, kot jih

je z menoj še tukaj. Težko je nositi/ toli-

ko umrlih v vreči pred spanjem, se mi je

na Tomažev smrtni dan zapisala pesem.

Temna na prvi pogled, svetla za tistega,

ki razume: Teža je z leti večja,/ lahkotnost

vreče presenetljiva.

Kajti ko se zavedamo svoje smrtnosti za-

res, življenje ni več težko. Bivanje posta-

ne prosojno in lahkotno. Vemo, kaj je v

življenju pomembno in kaj ni, za kaj si

velja prizadevati, kaj so resnične vredno-

te in kaj površinski blišč. Prav smrt nas

uči: človekovo je zares samo tisto, za kar je hvaležen. To ostane.

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

9

»Prav malo stvari potrebuješ, da hodiš v

pravo smer, da ne zmrzneš, ugasneš, ob-

nemoreš in pozabiš svojega jezika«, poje

Alenka Rebula v knjigi Sto obrazov no-tranje moči. Tako malo jih je, da gre-

do v majhen nahrbtnik. »Vzemi na pot

svoj mali nahrbtnik, tvoja duša ne pre-

živi brez njega. V njem so na varnem vse

tvoje dragocenosti. Ne smejo se izgu-

biti, kajti nič jih ne more nadomestiti.

Nosi vedno s seboj svoj mali nahrbtnik

in glej, da ga nikoli ne prodaš.« In sklene

z velikimi črkami: »V NAJVEČJI NE-

VARNOSTI TE LAHKO REŠI LE TI-

STO, KAR JE V NJEM.«

Ta mali nahrbtnik nesemo s seboj tudi

v smrt. Ko zavesa bivanja zapira veke, z

notranjimi očmi jasno vidimo svoj na-

hrbtnik in vse, kar je v njem. Zdaj ima-

mo dovolj časa, da si ogledujemo vsako

stvar počasi in z ljubečo naklonjenostjo.

Nikamor se nam ne mudi. Lahko se po-

topimo v mali nahrbtnik in ne gremo

več ven. Ostajamo s tem, kar smo vanj

shranili; hvaležni za vse, kar je bilo vre-

dno globoke pozornosti. Ljubezni. Taki

smrti se reče dobra smrt.

Tako mislim danes. Mladenka, ki sem

želela biti manekenka in fi lmska igral-

ka – kar sem postala, saj se vse resnič-

ne želje rodijo že uresničene v nas, pra-

vi Alenka – sem gledala odre in bleščice

in slavne ljudi … Da obstaja smrt, kaj

šele, da bom umrla tudi sama, mi na

misel ni prišlo. A sem hitro pogrunta-

la, da sem gledala v iluzije, da so ma-

mile utvare in ne pristno življenje. Kot

intuitivna riba sem zaslutila, da če ho-

čem zares intenzivno, bogato živeti, ve-

lja misliti smrt. Koncept smrti, kakršen

prevladuje v sodobni zahodni družbi,

se ni zdel zanimiv za dušico občutljivo.

Sem se potopila, kolikor sem se kot mla-

do dekle zmoglo, v indijske religije in

spisala maturitetno nalogo z za čas pred

pol stoletja nenavadnim naslovom: Ra-

zvoj religije v Indiji. Potem sem zaplava-

la v fi lmske vode in smrt je šla z menoj.

Igrala sem glavno vlogo v fi lmu Breza,

v katerem sem lep čas ležala »mrtva« na

parah. Potem so me z žeblji zabili v kr-

sto in me vozili v njej ure dolgo od hiše

do pokopališča. Ne vem, o čem sem

premišljala, a morda je s tistim časom

v krsti povezan naslov moje prve semi-

narske naloge na fakulteti: Pojem smrti

v džainizmu, budizmu in hinduizmu …

Igrala sem v nadaljevanki Marija, v ka-

teri štiri ženske zbežimo iz koncentra-

cijskega taborišča. Uboga moja hči, ki

je videla mamo, kako jo sadistični nem-

ški vojak buta z glavo v zid, dokler je ne

ubije …

Človek, ki misli smrt, zagotovo živi dru-

gače kot oni, ki jo odriva proč in tlači

strah pred njo v nezavedno. Kar ne po-

meni, da mene ni strah! Ampak ko strah

vidiš, ko ga izraziš, ko se o njem pogo-

varjaš, takrat te strah ne stiska za golta-

nec s tako močjo kot one, ki ga nočejo

zaznati, kaj šele prepoznati.

Mo

j p

og

le

d

10

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Največ me je smrt naučila, ko sem

leta 1990 spremljala ljubega duhovne-

ga prijatelja z rakom na pljučih od di-

agnoze do zadnjega dne. O tem sem

spregovorila na TEDX lansko leto in

ne bom ponavljala, saj si je mogoče go-

vor ogledati na internetu. Se mi zdi,

da je govor ena sama hvalnica življe-

nju, od začetka do konca zaznamovan

s hvaležnostjo. Predvsem s hvaležno-

stjo za vse, kar me je naučila moja naj-

večja učiteljica smrt.

In potem so prišla leta spremljanja umi-

rajočih, najprej štiri leta na domu in tri

leta v Hiši hospica. Kot prostovoljka

hospica sem končno zares doktorirala,

haha … Doktorirala iz življenja in člo-

veškega bivanja.

Zato sem zmogla, kar si nisem bila niko-

li mislila, da bom. Si dopisovala o umi-

ranju in smrti. O veliki, dokončni smr-

ti, in mnogih manjših, ki jih doživljamo

skozi vse življenje. Darovi minevanja ima

naslov knjiga, ki bo aprila ugledala luč

sveta.

»Stari«, antični grški modri fi lozofi bi re-

kli, da se resničnemu življenju ustrezno

pripravljam na smrt. Pa sem nanjo pri-

pravljena? Nisem, ne! A se mi zdi dovolj,

če se smrti zavedamo in jo sprejmemo v

krog bivanja tako kot življenje. Če poč-

nemo to s hvaležnostjo, ustvarjamo naj-

lepše darilo. Čudovit dar sebi in drugim.

»Ljubi svojega bližnjega kakor samega

sebe,« piše v knjigi vseh knjig.

Manca Košir, publicistka,

ambasadorka radostnega staranja

Objavljeno v reviji Viva, februar 2015

Moje doživljanje

smrti

»Prepričan sem, da je fi lozofi ja zmožna

poučevati pripravljenost na smrt; brez

nje je kakršna koli predstava o zadovolj-

stvu, kaj šele o sreči, povsem iluzorna,«

zapiše Simon Critchley v študiji Knjiga

mrtvih fi lozofov (koncem lanskega leta

je izšla v imenitnem slovenskem pre-

vodu in izdaji Janeza Pence). Nasnul je

anekdote in razmišljanja o umiranju in

smrti kakih 190 fi lozofov od antike do

današnjih dni predvsem zato, da poka-

že smisel in možnosti obstoja sreče. Ne

le, da se strinjam z njim in tako vrsto

fi lozofi je, od svoje prve seminarske na-

loge na fakulteti z naslovom Pojem smr-

ti v budizmu, džainizmu in hinduizmu

sledim, kako misliti življenje z zaveda-

njem smrti. Po večletnem spremljanju

umirajočih to starodavno modrost tudi

živim. Ker sem bila ob mnogih umira-

jočih, sem se o življenju veliko naučila.

Hvaležna sem za vsak nov vdih, vsako

jutro se zahvalim, da sem živa, in vsak

večer ponovno. Moja radost bivanja je

potemtakem pogojevana tudi z gleda-

njem smrti v oči.

Kako kot učenka smrti premišljujem o

evtanaziji močno trpečih? Tako, da se

potopim v spomin ob odhajanju kon-

kretnih ljudi. Kajti smrt je najbolj in-

dividualna izkušnja; o njej govoriti na

splošno in s pomočjo pravil in regulacij

je meni težko. Zato naj vam povem dve

zgodbi, ki sta me presunili.

Znanec s hudo boleznijo se je odločil, da

ne bo v breme svoji zaposleni družini in

je uredil v Dignitasu v Švici vso doku-

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

11

mentacijo za evtanazirani odhod. Bole-

zen mu je preprečila, da bi odpotoval. In

takrat se je začelo njegovo najpomemb-

nejše potovanje: pot globoko vase, k

svojim strahovom, bolečim spominom,

družinski zaznamovanosti … Smela sem

biti v njegovi bližini in gledati veličastje

sprejemanja samega sebe v resničnosti.

Odnosi v družini so se začeli spreminja-

ti. Besede opravičila so bile pravočasno

izrečene. Hvaležnost za vsako uro življe-

nja neizmerna. Nekaj dni pred smrtjo

mi je zagotovil: »Ta dva meseca sta bila

zame najpomembnejša v življenju. Ne

morem povedati, kako sem hvaležen, da

nisem šel v Švico in da me niso evtana-

zirali. Odšel bi nemiren in obremenil bi

ljube ljudi. Tako pa sem dosegel notra-

nji mir in moji dragi so spravljeni z me-

noj in mojo smrtjo.« Ker sem ga nežno

spodbujala k odpiranju srca in duše, sem

dobila največje možno darilo: njegov po-

slednji izdih.

Mo

j p

og

le

d

Druga zgodba. Spremljala sem osebo

s tako napredovano smrtno boleznijo,

da je tudi mene bolelo njeno jadikova-

nje, jok in hlipanje, ki je prihajalo iz

odprtih gnojnih ran in telesa, ki so ga

bile le še kosti in koža: «Rada bi umrla.

Ne morem več, ne morem. Boli, boli!

Pomagajte mi umreti, prosim.« Pro-

sila sem za zvišanje protibolečinske-

ga odmerka. Ji vlivala upanje, da je ne

bo več bolelo, ko bo dobila močnejšo

dozo. Priznam, priznam: molila sem,

da bi nehala trpeti, saj so bile bolečine

neznosne in je telo razpadalo pred mo-

jimi očmi. Ko sem jo obiskala zadnjič,

sem vedela, da je njen utrip srca štet v

urah. Tudi to pot sem dobila darilo,

ki me je tako ganilo, da imam cmok v

grlu, ko vam tole pripovedujem. Njeni

sorodniki so me poklicali, ko je ose-

ba umrla, in mi zagotovili: »Manca,

nikogar ne bomo poklicali, dokler ne

pridete.« In smo se skupaj poslovili od

12

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

nje, jo skupaj dali v krsto, skupaj zmo-

lili Oče naš, ko so jo odnesli v mrtva-

ško vozilo …

Kak površen bralec bo rekel, kaj nam

govori te reči o smrti. Res, zakaj govo-

rim? Zakaj sem na TEDX predavala o

Smrti kot moji največji učiteljici? Zakaj

sem z dopisovalkami in dopisovalci lani

napisala presunljivo knjigo o umiranju

in smrti z naslovom Darovi minevanja

(izšla bo aprila)? Zakaj hodim po knji-

žnicah in šolah in se pogovarjam o smr-

ti? Ker nas je smrti smrtni strah! Ker je

to temeljni strah, na katerem potem ra-

stejo vsi drugi. Ker človek ne more biti

svoboden v duši, če ne sprejme svojega

minevanja in če se noče zavedati, da bo

umrl. Ker je smrt velika bolečina, a tudi

božansko darilo: darilo tistemu, ki umi-

ra, in onim, ki so takrat ob njem. Odri-

vanje smrti v osamo bolnišnic med tuje

ljudi in jeklene aparate kaže na propad

civilizacije!

Kaj pomeni v tem kontekstu pravi-

ca do svobodne smrti? Predvsem strah

pred bolečinami in trpljenjem, še bolj pa

strah pred osamljenostjo in samoto brez

domačih ljudi. Prepričana sem, da ob

ustrezni paliativni oskrbi, nežnosti dra-

gih ljudi in sočutju tistih, ki so ob težko

bolnih, človek lahko dobro umre. In ta

možnost me zanima tudi za lastni ko-

nec. Vem pa, da pojma nimam, kako mi

bo šlo takrat, ko bom pred tem. Pojma

nimam! Zato me vehementne razprave o

evtanaziji begajo.

Tisti, ki najbolj odločno govorijo, da

so ZA oziroma PROTI evtanaziji, na-

mreč govorijo, kot da bi vedeli! O, ka-

kšen napuh! Smrt je največja skriv-

nost, smrt je brezgrajna skrivnost! Ni

pa skrivnost odlična paliativna blažil-

na oskrba, zato predlagam, da energijo

usmerimo v to smer in nehamo deliti

ljudi še po kriteriju ali so za evtanazi-

jo ali proti.

Manca Košir, publicistka,

ambasadorka radostnega staranja

Objavljeno v reviji Ona plus, januar 2015

Z Bogom začni

vsako delo, da bo

dober tek imelo

Na duhovnih vajah smo poslušali pri-

čevanje lastnika nekega podjetja, ki ga

je skrbela prihodnost podjetja, saj mu

je grozil fi nančni zlom. Šel je po nasvet

in na duhovni pogovor k župniku. Ta

mu je svetoval, naj sestavi litanije kr-

stnih zavetnikov vseh zaposlenih in naj

jih vsak dan pobožno moli z velikim

zaupanjem v njihovo pomoč, saj so sve-

tniki naši prijatelji v nebesih. Podjetje

se je kmalu izkopalo iz težav in posel je

spet stekel.

To pričevanje me je navdihnilo, da sem,

kljub našim na splošno dobrim med-

sebojnim odnosom, sestavila litani-

je krstnih zavetnikov vseh zaposlenih v

Domu Janeza Krstnika v upanju, da bi

jih molili zaposleni in stanovalci Doma

ter tako klicali Božji blagoslov na naše

delo, ki ga želimo opravljati z ljubeznijo

in s spoštovanjem do dostojanstva vsa-

kega človeka.

Mirjam Černe, višja medicinska sestra

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

13

Litanije krstnih zavetnikov vseh zaposlenih

v Domu Janeza Krstnika

Mo

j p

og

le

d

Gospod, usmili seKristus, usmili seGospod, usmili seKristus, sliši nasKristus, usliši nasBog Oče nebeški – usmili se nasBog Sin, Odrešenik sveta – usmili se

nasBog Sveti Duh – usmili se nasSveta Trojica, en sam Bog – usmili se

nasSveta Marija – prosi za nasSveti Janez Krstnik – prosi za nasSveti Anton Puščavnik – prosi za nasSveti Andrej Corsini – prosi za nasSveta Amalija – prosi za nasSveti Jošt – prosi za nasMarija, ki ti je angel oznanil

Gospodovo učlovečenje – prosi za nasSveti Jožef – prosi za nasSveta Suzana – prosi za nasSveta Barbara – prosi za nasSveti Friderik – prosi za nasSveti Bojan – prosi za nasMarija v nebesa vzeta – prosi za nasSveta Ana – prosi za nas

Marija, ki si darovala Jezusa v templju – prosi za nas

Sveta Nada – prosi za nasSveta Avrelija – prosi za nasSveta Irena – prosi za nasSveta Apolonija – prosi za nasSveti Aleksij – prosi za nasSveta Uršula – prosi za nasSveti Andrej – prosi za nasSveti Frančišek Ksaver – prosi za nasSveti Roman – prosi za nasSveti Matej – prosi za nasSveta Helena – prosi za nasSveta Ivana Šantalska – prosi za nasSveta Marta – prosi za nasAngeli varuhi vseh zaposlenih – prosite

za nasAngeli varuhi vseh stanovalcev –

prosite za nasJagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta –

prizanesi nam, o GospodJagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta –

usliši nas, o GospodJagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta –

usmili se nas.

Molimo: Oče naš, v svoji slabosti omagujemo, zato obnovi v nas ljubezen do tebe

in do bližnjega po zgledu naših krstnih zavetnikov v nebesih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

14

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

20. 6. 2014 sva Dom zapustili v pričako-

vanju, da se zopet vidimo naslednje leto.

Pričakovanja so se izpolnila. Končali sva

s poukom v šoli in se 5. 1. 2015 zopet

vrnili nazaj na praktično usposabljanje,

novim izkušnjam in dogodivščinam na-

proti.

Katja Hauptman in Emanuela Matić, dijakinji Srednje zdravstvene šole

Ljubljana

PROSTOVOLJSTVO

V DOMU

Moje ime je Jan. Že nekaj časa sem v

Domu Janeza Krstnika in pomagam

starejšim pri hranjenju, pri oblačenju in

slačenju, nudim asistenco pri hoji, vča-

sih pri presedanju z invalidskega vozička

na posteljo, vodim na sprehod po vrtu

itd. Največ pomagam delovni terapevtki

Anji, včasih tudi sestram ali pa strokov-

nemu vodji Doma – Bojanu, če je po-

trebno. Kadar imam prosti čas, se po-

govarjam s starejšimi ali pa igramo igro

Človek ne jezi, tombolo, kegljamo, ima-

mo vaje za spomin. Včasih imamo tudi

kreativne delavnice, delamo izdelke iz

gline, voščilnice in podobno.

Obiskoval sem Waldorfsko šolo v Lju-

bljani, sedaj obiskujem Center za izo-

braževanje odraslih Cene Štupar, smer

bolničar-negovalec. Ravno socialni

praktikum v tretjem letniku gimnazije

mi je pomagal odpreti oči, da bi delo s

starejšimi z veseljem opravljal tudi po-

klicno.

V Domu Janeza Krstnika sem uspel pri-

dobiti že veliko praktičnih izkušenj. Po-

PRAKTIČNO

USPOSABLJANJE

V DOMU JANEZA

KRSTNIKA

V Dom Janeza Krstnika sva prvič pri-

šli 5. 5. 2014. Ob prihodu naju je bilo

zelo strah. A ko sva spoznali stanovalce

in zaposlene, sva ugotovili, da je bil strah

popolnoma nepotreben. Prvi teden je bil

zelo naporen in utrujajoč, ker nisva ve-

deli, kako poteka delo v Domu. Sčaso-

ma pa je postalo vse lažje in lažje. Mine-

vali so dnevi, nekateri so bili naporni in

težki, drugi pa veseli in nasmejani, ven-

dar se je vsak dan končal z nasmehom.

Stanovalce in zaposlene sva sčasoma bo-

lje spoznali in jih močno vzljubili, prav

tako tudi oni naju. Čas, ki sva ga preži-

veli v Domu, je bil zabaven in nepoza-

ben. Zelo sva uživali v delu s stanovalci,

veliko smo se smejali in peli.

Ugotovili sva, da je Dom Janeza Krstni-

ka drugačen od ostalih domov za stare.

Ob prihodu občutiš neko posebno to-

plino, ljubezen, prijateljstvo in varnost.

Stanovalci se v njem dobro počutijo.

Imajo kvalitetno osebje, kot so negoval-

ci, ki vsak dan skrbijo za njihovo zdrav-

je, kuharice, ki skrbijo za kakovost obro-

kov, hišnik, ki popravi vsako zlomljeno

stvar, čistilke, ki poskrbijo, da se Dom

sveti in ostali, ki se trudijo za brezhib-

no delovanje Doma. Na čelu pa stoji di-

rektor, ki skrbi prav za vsakega, da se v

Domu počuti kar se da najbolje. Čas hi-

tro beži in s tem tudi najino »začasno«

delo v Domu. Od tam sva odšli z veliko

novimi izkušnjami, novim znanjem in

seveda z mnogimi lepimi spomini. Dne

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

15trebne so mi še izkušnje pri negi in oskr-

bi (npr. vzdrževanje osebne higiene in

urejenosti).

Imam občutek, da so mi stari ljudje tu-

kaj vedno hvaležni, kadar od mene prej-

mejo potrebno pomoč. To, da me spre-

jemajo in me spoštujejo se je najbolj

pokazalo, ko so me s tolikšno svojo pri-

sotnostjo počastili na praznovanju mo-

jega rojstnega dne. Prinesli so mi torto,

mi peli pesmi in seveda izrekali voščila.

Jan Kryžanowski, prostovoljec

POZDRAV SOSEDE

AMALIJE

Prijazen pozdrav stanovalcem Doma

Janeza Krstnika in zaposlenim poši-

lja vaša neposredna soseda. Marsikdo

v Domu niti ne ve, kdo smo stanoval-

ci v mansardi župnišča, od kod priha-

jamo, kaj delamo. Kakor vi, smo tudi

mi običajni starostniki, čakajoči na vr-

stni red odhoda v večnost. Res nas je

v župnišču manj, posedujemo sedem

sob, v njih prebivamo en zakonski par

ter šest žensk. Skupno nas je osem sta-

novalcev. Prehranjujemo se v skupni je-

dilnici, sicer pa kakor kdo želi. Imamo

tudi čajno kuhinjo. Res je, da smo svo-

bodnejši, saj nimamo recepcije za evi-

dentiranje naših prihodov in odhodov.

Smo brez nadzora. Imamo tudi svoje

dvigalo, hišni red in obveznost zakle-

panja vseh vrat. Med nami in vami ni

prav posebne povezave, saj se ne pozna-

mo z vsemi. Skoraj bi rekla, da manjka

organiziranega druženja. Zbrani smo z

vseh vetrov Slovenije, vsak s svojo težo

življenja, boleznijo in onemoglostjo. V

vašem Domu imate dobro organizira-

no medicinsko službo, prijazne sestre

in veliko skrb do dementnih oseb, pri

nas pa se zaenkrat še vedno oskrbuje-

mo sami.

Povpraševanje po bivalnih enotah v pov-

sem na novo urejenem podstrešju župni-

šča Trnovo je bilo zelo veliko. Kdor je

bil zdravstveno še toliko sposoben, se je

odločil za to varianto. Osebno sem ime-

la prošnjo za sprejem že prej v Domu

Janeza Krstnika za vsak slučaj. Ko sem

ovdovela, sem ostala v stanovanjski hiši

sama. Ker v Domu ni bilo prostora, sem

se hitro odločila in rezervirala sobo še

v zelo surovem stanju. V tem času sem

še enkrat dobro premislila, kajti odhod

iz domovanja po 60. Letih ni lahka za-

deva. Vsi notranji pomisleki in zunanji

dejavniki so bili enotni – pojdi, dokler

še nisi čisto na koncu. Kajti bilo je reče-

Mo

j p

og

le

d

16

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

no, da posebnih ugodnosti, kot jih ima

Dom tukaj ni – ni zdravnika, negoval-

nega osebja, čistilk. Najemodajalec nam

je obljubil, da bomo imeli v slučaju traj-

nejšega poslabšanja zdravja, ki bi vpli-

valo na našo nezmožnost samooskrbe,

prednost pri namestitvi v Dom Janeza

Krstnika.

Z bivanjem tukaj sem zelo zadovoljna.

Kot rečeno, odšla sem od doma rada,

premišljeno, v upanju, da mi bo lepše.

Nisem se zmotila. Če življenje jemlješ

tako, kot ti ga piše usoda, je veliko lažje,

samo smiliti se sam sebi ne smeš. Okrog

sebe imaš težje primere, če pogledaš po

svetu grozote otrok, smo mi že sedaj v

nebesih.

Naša okolica v Trnovem je čudovita.

Mir, možnosti lepih sprehodov, blizu je

center mesta, še otroci tu lepo pozdra-

vljajo. Tudi bližina cerkve veliko pome-

ni, saj tam odlagamo težka bremena.

Ob koncu ne smem pozabiti na naše

velmože, Prešerna, Plečnika, Finžgarja

in vseh ostalih, ki so tu živeli ali delo-

vali. Po njihovih stopinjah hodimo in

se vživljamo v njihov čas, ko so ustvar-

jali. Šele zdaj z razumom sprejemamo

vse, kar smo slišali in se naučili v šoli.

Najbolj smo seveda radi poslušali o ne-

uslišanih ljubeznih, kar je v današnjem

svetu skoraj nerazumljivo. Toda ljube-

zen je bila, je in bo do konca dni po-

trebna, saj bi bil svet brez nje pust in

prazen. Ubogi tisti, ki je nimajo ali je

ne znajo deliti. Ne vedo, kaj pomeni

notranje zadovoljstvo. Zato, imejmo se

radi in si pomagajmo.

Amalija Marinčič, stanovalka v

mansardi župnišča

tukaj mi je lepo

Večkrat sem si od daleč ogledovala Dom

Janeza Krstnika, pa nisem niti malo po-

mislila na to, da bom kdaj tukaj živela. A

po padcu na vrtu in hudem zlomu noge

sem morala prositi za sprejem v ta lepi

Dom. Na srečo so mojo prošnjo ugodno

rešili in bila sem sprejeta. Tukaj ni nikoli

dolgčas. Imamo razne aktivnosti: vaje za

spomin, izdelovanje slik, okraskov, raz-

gibavanje v fi zioterapiji in še marsikaj.

Vesela sem obiskov mojih otrok, vnukov

in pravnuka ter nekdanjih sosedov. Ve-

selim se pomladi, ko bom lahko šla na

lepo urejen vrt, uživala med zelenjem,

lepo urjenimi potkami in opazovala pre-

lepo trnovsko cerkev in njeno okolico. V

Domu sem zadovoljna še zlasti zato, ker

imamo tako dobre uslužbence, ki nam

lajšajo naše težave. Srečni smo, da na

stara leta živimo v tako lepem Domu.

Tončka Javoršek, stanovalka

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

17

PRIŠLA BO POMLAD

Veš otrok, najlepše pa se izražaš v pesmi. To

mi je dejal moj oče, ko sem bila stara štiri

ali pet let. Nihče te ne uči peti, ne mama,

ne sestra, ne bratje. Te bom pa jaz naučil.

In zapel mi je pesmico: Prišla bo pomlad,

učakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pe-

smi pel. Kot bi čutil, da se mu življenje iz-

teka, saj je umrl v mojem šestem letu staro-

sti. Zelo rada sem poslušala petje po Radio

Ljubljana. Pa tudi v cerkvi sem prisluhni-

la petju, še posebno me je presunilo petje

opernega pevca Jožeta Gostiča. Na neko

božično nedeljo je prišel k nam na Brdo v

cerkev. Zapel je pesem Leži tam božje de-

tece. Tako čudovitega in lepega petja še ni-

sem slišala. Izredno me je prevzelo njegovo

mogočno petje. Kaj me ne bi, saj je s svo-

jim mogočnim tenorjem pripravil stekleni

lestenec v cerkvi, da je zacingljal.

Nimam kakšnega izrednega glasu, ven-

dar sem se v času šolanja na gimnaziji pri-

družila pevskemu zboru v internatu, kjer

sem stanovala. Pa tudi v Opero sem ho-

dila, kadar sem dobila vstopnico, in sicer

na stojišče. Tudi med službovanjem sem

imela abonma v Drami in Operi. Na sta-

rost pa sem se pridružila pevskemu zboru

v Domu. Nimam sicer kakšnega izredne-

ga glasu, vendar rada pojem. Kdor rad

poje, ne misli slabo. Domski pevski zbor

je nastal po nastopu gospe Vide Celarec

in njenih prijateljev. Nastop je bil dne 19.

Januarja 2010. Zboru sem se naslednje

leto tudi sama pridružila. Zaradi bolezni

sem imela nekaj časa zelo prizadet glas, a

pri petju tega nisem občutila. Slovenska

pesem me je vedno pritegnila in prevzela,

zato se ji vedno znova pridružim.

Katarina Breznik, stanovalka

MOGOČE BOM JUTRI

Strmim v kup papirjev, ki jih moram

pospraviti. Delajo mi napoto na pisalni

mizi in vsakokraten pogled na tisti kup

mi raztrga še zadnja vlakna živca, ki gro-

zi, da bo vsak hip počil.

Kaj me stane prijeti prvi papir in zače-ti urejanje še naslednjih, po datumih ali abecedi, in nato vse skupaj vreči proč? Ampak – ta večni ampak – ta dokument boš še rabila, kaj vse se še najde med sta-rimi papirji: začeti prispevki, ki niso do-čakali objave, kaj šele dokončanja, nešte-ti dokumenti s sodišča – ne vem, ali so sodbe ali samo obvestila – to vse je zelo pomembno. Pisma in razglednice, ki jih pošiljajo prijatelji in znanci – oh, kako je tale lepa! Ne morem je kar zavreči, ko pa je Marjana s tako lepo mislijo izbra-la prav tak pogled na neko cerkev v Pa-rizu, pa spomin na Amsterdam – kdaj je to že bilo? –, pa taka lepa znamka, mo-ram počakati, da bo prišla tista gospa, ki jih zbira. Kar tukaj naj bo, bom potem, bom jutri, mogoče bom še danes.

Joj kako mi bežijo misli, vsaka v svojo smer, kot Metina dvojčka, ki sta potem, ko sta se osvobodila jeklenega materine-ga prijema, razbežala in je punčka padla v klet, kjer je pred odprtim oknom čakal velik kup premoga, da ga bodo pospra-vili, fantek pa na drugo stran, da je padel po bregu v dolino.

Najbrž je prišlo v mojo glavo nekaj črne-ga, kosmatega in rogatega in mi plaši in razganja misli. Ah, ko bi se ta žival vsaj zaletela v ogabni kup papirja, ki vedno težje čaka, da ga bom pospravila.

Oh, saj bom, mogoče še danes, mogoče

jutri ali pa že danes čez pol ure.

Mo

j p

og

le

d

18

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Malo se moram ozreti okoli sebe po sotr-

pinih. Zdaj bo kmalu kosilo. Juha: kur-

ja očesa na levi, še hujša nasproti mene;

glavna jed: sredi krompirja opis neke ču-

dne slabosti in čiščenje ognojene rane;

kos mesa spomne na krče v nožnih mi-

šicah, aja, saj so reberca – ja, to so sti-

skajoče bolečine v prsih, pa kolcanje in

zaletavanje sline v grlu. No, gospa, pa je

minilo, ali je zdaj kaj bolje?

Tudi o tem bo treba več napisati. Mo-

goče danes, morda jutri ali pa pojutri-

šnjem, morda čez nekaj mesecev.

Neža Weibl Mušič, stanovalka

MAMA LUŠA V DOMU

JANEZA KRSTNIKA

Zaradi zelo zapletenih meddružinskih

odnosov in prostega mesta v Domu, je

bila mama Luša zadnjega aprila 2014 v

sramežljivem sončnem dopoldnevu pri-

jazno sprejeta v njen drugi dom, Dom

Janeza Krstnika, zgrajenega ob trnovski

cerkvi v Ljubljani. Odločitev za druži-

no ni bila lahka, pa vendar so prvomaj-

ski prazniki prišli zelo prav: vsi gremo na

počitnice, mama, ti greš pa v hotel. To »

hotelsko« bivanje traja že dober mesec in

ob izdatni pomoči vseh družinskih čla-

nov in prebivalcev novega Doma, so ma-

mina občutja sledeča: Ja, kako je tu lepo,

snažno urejeno, tako svetla soba, in ta vrt

z zeleno travo in mogočno lipo, pa ti po-

sebno lepi lonci za rože, pa kako škoda je,

da je tako malo obiskovalcev tega lepega

vrta, in »cvergeljčki« – otroci, ki tekajo po

travi in večerno zvonjenje, ki me spomi-

nja na mamino pesem Zdrava Marija …

Moram reči, da je res prav vse zelo, zelo

lepo! Za sostanovalko, gospo Bredo, ima

besede sočutja: uboga reva, kako je bolna,

vse ji morajo pomagati, pa tako mlada je

še! Mene pa tukaj različni ljudje prijazno

pozdravljajo in pravijo: gospa Koširjeva,

dobro se držite za vaših sto let. A sem res

že tako stara? Tukaj rada hodim po ho-

dniku gor in dol, sama ali z Jožetom, ker

je rekel, da se moram gibati. In tudi jem

sama, s svojimi zobmi. Ko mi rečejo: go-

spa Košir, dajte protezo iz ust, se smejim,

ker imam še svoje zobe, ha, ha, ha … Za-

dnjič so mi urejali ušesa in naredili lu-

knjo v enega, sedaj ničesar več ne slišim.

Metoda, no poglej /mama ima smisel za

dramo, veliko fantazijo in humor/. Pogle-

dam v desno uho in se čudim, ker v njem

in v okolici ni sledov česarkoli …Prav v

tistem hipu pokuka iz dvigala sestra Moj-

ca, ki ima tudi šegavo žilico v sebi, in mi

natančno razloži potek čiščenja maminih

ušes. Hitro se skloni k enemu, pokuka

vanj in pravi: ne vidim skozi, tukaj ni lu-

knje. Pa mama zagodrnja: no, potem pa

nič … in se umiri.

Drobnih, predvsem šegavih zgodb se je

že kar nekaj nabralo, pomembno pa je,

da čuti, da jo imamo radi in da se počasi

vrašča v novi dom. Zato kroživa z mo-

žem okoli nje zjutraj in zvečer, v dopol-

dnevih in v popoldnevih. Pa ne sama,

tudi Manca s svojo družino je prisotna

in mami nikakor ni dolgčas. Pravi, da

živi tukaj »malo bolj po taborniško« in

da veliko stvari zanjo ni več pomemb-

nih. Če se kakšnega imena kraja ali ose-

be ne spomni več, zamahne z roko re-

koč: ah, saj ni več važno, kar pustimo

to!

Domotožje se prikrade vedno redkeje va-

njo, le v večernih urah, ko se pogovarja-

va »za dušo«. Takrat sprašuje po starem

Mo

j p

og

le

d

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

19

domu: a ti veš, a je kaj novega tam, a je

Manca doma, a je moja postelja še tam,

prinesi mi mamino ruto, ki je v omari na

drugi polici v kuhinji … Nekega veče-

ra, ko že vsa spokojna leži v postelji, pra-

vi: kar tako, v spalni srajci me naloži v

avto in me odpelji domov, bova preseneti-

li Manco. Ali pa: kar tukaj k meni se ule-

zi, se bova držali za roke in skupaj zaspali.

Zvečer dopusti drobne nežnosti, da jo ob-

jamem, pobožam po glavi in ji pritisnem

poljub na čelo. Včasih od ugodja kar za-

prede in pravi: še malo, prosim. Takrat jo

doživljam kot otroka, ki spokojno zdrkne

v posteljo in v trenutku zaspi. Ta najin čas

je tako dragocen, da mi ga lahko vzame

lahko samo še okrevajoči prijatelj.

Vesela je, da se njena postelja nahaja ob

velikem oknu, ki sega do tal in da lahko

kuka skozi, ko prihajajo in odhajajo obi-

skovalci. Sledi radovedne profesorice so

še vedno prisotne v njej … Zaradi naglu-

šnosti ima težave tudi s sklepanjem no-

vih prijateljstev. Soseda Breda z besedami

drobi na drobceno in visoko frekvenčno,

mama Luša pa v basovskih legah, glasno

in počasi redko kdaj kaj zagodrnja. Tudi

gospod Boris, sosed v jedilnici, nima z njo

kaj dosti sreče. Prijazno jo pogleduje in

tiho pozdravlja vsakič, ko sedeta za mizo,

mama pa vseh teh njegovih vzgibov sko-

raj ne opazi. Škoda, pa toliko zanimivega

bi si lahko povedala. Je pa postal njen ve-

liki rešitelj predvčerajšnjim zjutraj, ko se

je mami pri zajtrku vrtelo v glavi. Gotovo

je slabost sporočala tako glasno, da jo je

slišal in odšel zanjo poiskat pomoč. Kma-

lu je pristopil mlad negovalec in mamo

varno odpeljal v sobo. In sedaj z dopa-

dljivostjo govori o sosedu iz jedilnice in

celo povprašuje po njegovi družini. Po-

sebno ljubko srečanje sva imeli z gospo-

dično Gordano v sprejemnici. Ker je tudi

sama na vozičku in kratkih las, jo mama

ob prvem srečanju pogleda in se začudi:

kdo pa je ta fantek? Zašepetam ji na uho:

to je deklica, ne fantek. In že sledi ma-

min pozdrav: dober dan, punčka! Od te-

daj dalje je stkana nevidna nitka naklo-

njenosti, ki botruje radostnim snidenjem

z obojestranskim pozdravom: dober dan,

punčka, dober dan, fantek! Čudi se, da je

osebje Doma tako prijazno. Pozna že go-

spoda, ki ji je prinesel vino za dobrodošli-

co, pa dekleta, ki negujejo gospo Bredo,

pa snažilke, pa ta glavno medicinko, pa

gospoda župnika, ki jo je očaral s svojo

eleganco …Občutek za lepo ima vseskozi

prisoten in kako se razveseli svojih vnu-

kinj in pravnukov, ki so lepi, mladi in pa-

metni, oblečeni v svetle barve in ki ji pri-

povedujejo o svojem življenju. Kar pije te

zgodbe in zgodbice, ki ji jih podarja tudi

Manca. Kot da mamina posoda z napi-

som Zgodbe še ni do roba napolnjena.

Pri mami je še močno prisoten močan ob-

čutek dejavnosti. Zato sem ji spodnje peri-

lo in druge drobnarije, ki jih je Manca ob

maminem odhodu v Dom skrbno odbra-

la, zložila v tri škatle. Te domujejo v mali

omarici pri mizi ob oknu. Vsakodnev-

no jih pregleduje in se čudi, koliko vsega

da ima. Uboga mamica, ki živi v svojem

času, tako daleč stran od sedanje potro-

šniške mrzlice! Nikakor pa še ni osvojila

velike omare v sobi novega Doma. Vsakič,

ko pogleda vanjo, pravi: Joj, koliko oblačil

je notri, a je to res vse moje?

S prijaznimi pozdravi in z željo po na-

daljnjem dobrem sobivanju v imenu šir-

še, hvaležne Koširjeve družine,

Metoda Postolski Košir, snaha mame Luše

Mo

j p

og

le

d

20

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

zlati časi

… KO SVA S ŠTEFANOM

PRIŠLA NA RAVNO, JE

ZBORČEK PeL …

Globoko v grapi, še pred Rójami pod

Miklavžem pri Visókem, sva se ob sla-

pu malo oddahnila, saj sva »raziskova-

la« ostanke kar treh starodavnih mlinov.

Vanje so na oprtnikih iz več zaselkov

nosili pšenično, ječmenovo, ajdovo zr-

nje …, posamič ali v družbi, malo so go-

vorili, saj je bilo treba »sapo šparati«.

Bistrina žive vode je naju prevzela. Kaj je

to bukovje naokoli že videlo, čému pri-

ča? Molčim, Štefan pa naprej: Poslušaj

vendar kukavico. Veš, ob njenem petju

mi spomini prihajajo tam od majnika,

od majnika …

Že navsezgodaj smo vsi: mama, stara

mama in nas pet otrok pokonci: kaj se

vendar dogaja. Po cesti nad progo dol-

ge vrste vóz. Zakaj je vse tako žalostno?

Po močniku brez mleka starejši v šolo,

mama pa na tramvaj v Šentvid po piščke

v valilnico, nanje je že čakala kokljica,

naše domačije hranilka.

Proti poldnevu smo spet doma, mama z ve-

liko škatlo z odprtinami – v njej petnajst

puhastih piščkov – toda jokajoča: mama

méjí, žalost, kri, žalost. Še stara mama v

jok. Kaj se dogaja, se sprašujeva starejša dva.

Kokljica je v naše veliko veselje spreje-

la petnajsterico, čez poletje smo že imeli

jarčke in nagajivega bojevitega turškega

petelinčka…

Zadnje predavanje in majhna proslava

osemdesetletnice našega profesorja Josi-

pa. Se spomniš, kako je bil srečen, da uči

nas, mladino? In potem – ostra zareza,

ko je povedal, da mu je nestrokovno ži-

vljenje zagrenil dogodek iz rane mlado-

sti, ko je preklel nedolžno žival. Se spo-

mniš, da smo bili vsi pretreseni. Sam

sem pomislil naj se tega spove … pa sem

se spomnil tudi svoje rane – mladosti in

na Stritarjevo Učilno zidano …

Molčim.

Najina pot se zravna. A glej, na razpo-

tju obnovljena kapelica, Marija Kralji-

ca. Kar po ravnem naprej, na obzorju je

Ljubljana okrašena z belim vencem Ka-

mniških, pred nama pod Sveto Marje-

to Osnovna šola. Prihajava bliže in bli-

že: glej, ali ni tam kolegica Ljudmila z

zborčkom bisernih glasov:

Škrjanček pôje, žvrgolí,

se lep’ga dneva veselí,

škrjanček pôje v béli dan,

se sliš' čez lóg in plan…

Ivan Pucelj, stanovalec

IZ MLADIH LET

Mala Metka je hodila v varstvo k svoji

teti. Najraje je poslušala zgodbe iz Svete-

ga pisma. Ko je teta brala o Abrahamu in

očakih, ki so živeli stodvajset ali več let, se

Metka zamisli, potem pa vpraša: Koliko

si pa ti stara? No, koliko misliš, da sem, jo

vpraša teta. Metka odgovori: Mislim, da

osemdeset let. Kaj, toliko misliš, da sem

zl

at

i č

as

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

21

stara? Metka odgovori:Vem, da nisi toliko

stara, ampak toliko izgledaš.

Metka je zelo rada hodila s starši na de-

želo na obisk k sorodnikom. Najraje je

šla v hlev in si ogledovala živali. Posebno

so ji ugajali majhni pujski. Nekaj časa

jih je opazovala, kako sesajo pri svoji

mami, nato pa vzkliknila: Joj, ta svinja

je takšna kot moja mama!

Metka je rada hodila na obisk k teti, ki

je živela v Semiču. Vse je bilo lepo in

prav, le spanje po kosilu ji ni šlo v račun.

Kljub protestu jo je teta dala spat in od-

šla. Na nočni omari je bil kozarec vode

in zapestna ura. Seveda Metka ni odla-

šala in je dala uro v kozarec. Ko je prišla

teta, ji je z veseljem povedala, da se uri-

ca »topa« (kopa). Lahko si predstavljamo

tetino »zadovoljstvo«, saj je bila ura pov-

sem uničena.

Marjeta Drobnič, stanovalka

Srečavanja

Kot otrok sem živela na podeželju. Moja

pot do šole je bila dolga, pol ure v eno

smer. Ob vijugasti cesti so bile hiše. In

vsaka je imela stanovalce. Otroci smo

jih klicali stric ali teta. Ob lepem vreme-

nu so posedali pred hiškami na klopcah

in opazovali mimoidoče. Redno smo se

pozdravljali. Tako so nas učili doma in v

šoli. Mnogokrat so nas spraševali, kako

je bilo v šoli, kaj je novega. Včasih so

sami natrosili prigodo iz svojega življe-

nja. Včasih je bilo treba prenesti novico,

ali sporočiti kaj drugega. Bolj betežni so

prosili, da jim kaj prinesemo iz trgovi-

ne, ali pa, da se kdo od staršev oglasi pri

njih. Spominjam se, da nikoli nisem po-

zabila izpolniti, kar sem obljubila. Še da-

nes vem, kako je dišala klet polna jabolk

sosede Cilke. Kadar je kdo zbolel ali bil

odpeljan v bolnico, smo otroci to novi-

co poročali dalje. Izjemoma smo za na-

grado dobili bombon. En sam bombon.

Kakšno veselje je to bilo!

Leta so tekla in naša srečanja so bila vse

bolj redka, saj sem šolo nadaljevala v

drugem kraju. Na to obdobje imam lepe

spomine. Vsa ta srečavanja so me mnogo

naučila o staranju in starejših. Saj so bili

starejši ljudje del našega vsakdana. Pred

časom sem se odločila in spet prehodila

pot do šole. Vse je bilo drugače. Mnogo

je praznih hiš, sadnega drevja ni več to-

liko. Še cesta je drugačna, kot je bila ta-

krat. Vmes pa je preteklo veliko časa.

Po končanem študiju sem se že v prvi

službi srečala s starejšimi. In tako se je

potem nadaljevalo na moji poklicni poti

vse do danes. Tukaj v Domu pa se sre-

čanja ponavljajo iz ure v uro. Iz dneva v

teden, temu sledijo meseci ter leta. Tako

teče naše življenje in če se znamo sreča-

vati, ima to neprecenljivo vrednost. Vsi,

ki jih dnevno srečujem v Domu, me na

svoj način učijo življenja. Tudi moji dra-

gi sodelavci.

Ivana Černigoj, Kresnička

PEDAGOŠKI SPOMINI

Po maturi na učiteljišču sem želela štu-

dirati na pedagoški akademiji, pa mi je

razrednik rekel: »Kar pojdi v službo, boš

več pridobila«. Res mi je praksa prav pri-

šla pri nadaljnjem študiju. V sorodstvu je

bilo veliko pedagogov, zato sem imela čut

za ta poklic. Na učiteljišču pri hospitaci-

zl

at

i č

as

i

22

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

jah mi je rekel eden od razrednikov: »Vi

boste žrtev svojega poklica«. In res, osle-

pela sem. Ker je poznal zgodbo mojega

očeta in njegovo politično usmerjenost, ni

hotel, da bi opravila maturo in šla študi-

rat. Po izpitu sem se vrnila na prvo službe-

no mesto v Blagovici, kjer me je čakal de-

kret za predavateljico na novoustanovljeni

nižji gimnaziji v Moravčah. Tam sem po-

učevala matematiko od prve gimnazije na

željo profesorja, zato mi je bila matemati-

ka blizu, bila je moje veselje, saj sem znala

navdušiti zanjo tudi učence. Ravnatelj pa

me je želel obdržati na šoli in je namerno

zadrževal mojo prošnjo. Ob prvem obi-

sku inšpektorja v šoli, je v zbornici vpričo

ravnatelja in celega zbora rekel: »Sem ve-

sel, da vas še vidim tukaj, ker si ne znam

predstavljati šole brez vas, saj držite tri vo-

gale in še četrtega podpirate«. Inšpektor-

ja, okrajni in republiški, oba sta napisala,

da moj uspeh ni v tem, da učenci obvla-

dujejo matematiko, ampak da jim je naj-

ljubši predmet. A sem jih postavila pred

dejstvo, vpisala redni študij, dala odpo-

ved, inšpektor pa mi je priskrbel štipendi-

jo v višini plače. Vpisala sem pedagogiko,

kot glavni predmet, in psihologijo. Govo-

rili so, da življenje zajemam z veliko žlico.

Veliko različnih predmetov mi je bilo pri

srcu, najbolj pa pedagogika in psihologi-

ja, zato da bi učencem lahko več nudila in

jim bila obramba pred napačnimi ukrepi

kolegov. Počutila sem se kot zdravnik, ki

pozna odgovor in ve, kaj bi pomagalo, a

ne more napisati recepta. Zato sem vztra-

jala pri psihologiji, da bi na bodoči šoli

zmogla sama rešiti čim več težav.

Po tretjem letniku študija psihologije sem

razširila svoj študij tako, da sta oba pred-

meta – pedagogika in psihologija – posta-

la glavna. Zaradi tega sem imela v četrtem

letniku sedeminštirideset ur tedensko za

razliko od ostalih, ki so imeli sedem do

enajst ur. To so bile večinoma vaje. V času

študija sem poučevala učenca šestega ra-

zreda, katerega so psihologi ocenili, da ne

bo dosegel več kot zadostni uspeh. Sama

sem ga pripravila do prav dobre ocene za

srednjo šolo. Tako sem si prislužila sta-

novanje. Na začetku je bilo dogovorjeno,

da poučujem samo matematiko, a ker je

bilo potrebno, sem ga učila vse predmete

razen angleščine. Za svoj študij sem ime-

la čas šele po deveti uri zvečer. Ravnatelj

je sprejel mojo odpoved pod pogojem, da

ostanem učiteljica matematike, dokler ne

dobijo nadomestila. Prve dni v tednu sem

poslušala glavne predmete na fakulteti,

od srede naprej pa sem poučevala mate-

matiko v Moravčah.

Takoj, ko sem absolvirala, sem se zapo-

slila v Osnovni šoli Trnovo kot učitelji-

ca matematike. Manjkala mi je diploma,

zato sem pripravljala študijo o razme-

rah učencev in o možnostih za študij,

ki sem jo v šoli tudi predstavila. Z nav-

dušenjem so jo sprejeli in obljubili obja-

vo. Objaviti pa jo je želela tudi asistent-

ka na fakulteti, ker sem ji to povedala.

V šoli pa je niso objavili, ko so izvedeli,

da je bila sprejeta kot diplomska nalo-

ga. Dveletno delo na tej šoli je pokaza-

lo najtežje razmere v Sloveniji, hujše kot

v Slovenskih Goricah, do tedaj znanih

kot najslabše področje. Na področju Tr-

novega se je izkazalo, da so starši preo-

bremenjeni, otroci pa večinoma prepu-

ščeni sami sebi ali celo slabim vplivom

in zgledom. Pa tudi v profesorskem zbo-

ru, med profesorji, je bil pomanjkljiv čut

za pravo vzgojo. Primer: dva učenca, ki

ju profesor ni želel pri svoji uri, sta ho-

dila rabutat sosedovo češnjo. V nekem

zl

at

i č

as

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

23

deževnem dnevu, ko nista mogla na če-

šnjo, sta na hodniku stikala po garde-

robnih omaricah in iz žepa sošolke iz-

maknila štirinajst dinarjev. Zaradi kraje

so predlagali, da bi fantoma dali na hr-

bet napis »tatič« ali da bi po zvočnikih

oznanili njuno krajo. Bile so veliko huj-

še kršitve, vendar zaradi profesorjevega

negativnega odnosa do učencev, le-ta ni

želel, da bi popravila oceno. Jaz sem bila

v tistih dneh na kongresu, zato nisem

mogla ukrepati, naročila pa sem ravna-

teljici, naj počakajo na mojo vrnitev. Vse

svoje občutke sem izročila Jezusu in vse

se je uredilo: mame so prinesle ukraden

denar, fanta sta obljubila, da se kaj take-

ga ne bo več ponovilo.

Med delom sem končala študij in na-

redila še glavni izpit iz psihologije, ki je

veljal za pol diplome. Po diplomi iz pe-

dagogike sem začela s poučevanjem mo-

ralne vzgoje na vseh oddelkih, z organi-

zacijo predavanj za celotno šolo, za starše

in s predavanji na Ljudski Univerzi Vič

Rudnik.

V šoli sem delala s prizadetimi in vedenjsko

motenimi učenci iz razbitih in nepopolnih

družin. Bilo jih je kar šestiinosemdestet

procentov. Spoznala sem težo življenja in

imela tako težke primere, da niti zapisati

se nisem upala vsega. Na svojih ramenih

sem nosila bremena otrok in staršev, tako

da sem se iz službe včasih opotekala. Neka

mati mi je rekla, da je sina puščala v po-

stelji brez hrane in oskrbe, ker je morala na

trgu delati kot branjevka.

Moje zadnje delo je bilo psihološko mer-

jenje zrelosti otrok za vstop v šolo, katerih

je bilo tisto leto v petih oddelkih stoštiri-

inštirideset. Za to delo so odmerili samo

šest dni po zaključku pouka. Kolegica, ki

je imela pol manj otrok, je imela na vo-

ljo šest tednov. Namesto ene sem imela

po tri skupine dnevno in še zvečer, poleg

tega pa še individualne teste. Sonce mi je

svetilo na mizo, žarki so se odbijali in ni-

sem zmogla dela zaradi oči. Delo sem no-

sila domov in ga opravila v desetih dneh,

tako da je avtor testov dejal, da še sam ne

bi zmogel bolje. Sama pa sem se po odda-

ji testov zbudila slepa. Pred oddajo me je

sodelavec nadrl, da me je morala eno ju-

tro učiteljica deset minut čakati, ker sem

zamudila. V dveh dneh sem doživela po-

polno temo. To je trajalo tri tedne, dokler

se mi s terapijo ni stanje nekoliko izbolj-

šalo. Pol leta sem bila v bolnici, vrnilo se

mi je štirideset procentov vida. Zdravnik

mi je svetoval, naj se upokojim.

In naj vam povem še dve zanimivi pri-godi:

Ravnateljica mi je nekoč v zbornico pri-

nesla dijaško izkaznico – spričevalo neke-

ga dijaka. Prosila me je, da sprejmem še

enega učenca na oddelek. Ko sem pogle-

dala njegove polletne ocene, so bile sko-

raj vse negativne. Ocena iz vedenja pa je

bila sploh najnižja, ukor pred izključitvi-

jo. Ko sem to videla, sem na glas rekla:

Joj, kaj sem dobila! … Pa sem se v tistem

trenutku spomnila in nisem nadaljevala,

da bi ga izdala, kakšen primer je. Hotela

sem mu dati novo priložnost. Izkaznico

sem skrila in nisem nikomur nič poveda-

la, niti kolegom, niti učencem. Enkrat pa

je le prišel v šolo brez naloge in sem mu

samo prišepnila: Sedaj imaš priložnost za

nov začetek. Pogledal me je in razumel,

da nisem nikomur nič povedala. Nakar

pa pride k meni eleganten gospod, ki ga

nisem poznala, in mi reče: Kaj ste naredi-

li z mojim sinom? Kaj pa je narobe, sem

ga vprašala. V tistem trenutku so ga ob-

zl

at

i č

as

i

24

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

lile solze, tako še nikoli nisem videla mo-

škega jokati, razen svojega očeta. Rekel je:

Oprostite, tako sem ganjen … Doslej ni

zalegla nobena beseda, ne lepa ne huda,

nihče ga ni mogel pripraviti, da bi se učil.

Sedaj pa prihaja domov, se zaklene v sobo

in se uči. Uspel je zato, ker sem ga sprejela

kot da je najboljši učenec.

Konec šolskega leta je šest učencev iz trno-

vske šole pobegnilo na morje z ukradeni-

mi nahrbtniki, s šotorom in s hrano za en

teden. Ker sem izvedela tik preden so se

odpeljali z vlakom, sem klicala policijo, naj

jih prestreže na prvi postaji v Postojni. Ko

so se moji kolegi že razšli, sem v zbornico

prejela telefonski klic s policije: Našli smo

ptičke brez gnezda in jih imamo na vlaku.

Do večera jih bomo pripeljali domov. Pre-

pustila sem jih njim in staršem. Niso jim

namreč hoteli pokazati slabih ocen, zato

so šli na morje, svoje šolske torbe pa so

pred tem odnesli pod trnovski most.

pripoved Silvestre Peterlin, stanovalke

zapisali Špela Korelc, prostovoljka in Joži Bukovšek, asistentka na

varovanem oddeleku

TUDI TI SE NAM

PRIDRUŽI

Vsako sredo imamo v drugem nadstro-

pju kreativno delavnico. Sostanovalke,

katere to delo zanima, vestno delajo pod

skrbnim nadzorom naše Anje in Jana.

Delajo vse mogoče izdelke. Šivajo, riše-

jo, lepijo … Vse to je treba ustrezno po-

barvati, posebno lepo se dajo pobarvati

kakšni metuljčki in nato še lakirati, da

lepše izgledajo.

Gospa Drobnič in jaz pa zelo radi riše-

va, posebno na platno. Se je treba kar

potruditi. Skrbno je treba umešati prave

barve, da dobiš barvo, ki jo želiš. V vse

to se tako poglobim, da skoraj pozabim

na moje hude bolečine, čeprav me zvečer

dodatno obiščejo. Vesela sem, če mi uspe

narisati, to kar sem želela. Jaz sem že v

šoli zelo rada risala. Imeli smo starega

učitelja. Veliko smo risali s svinčnikom.

Peljal nas je ven, na travnik. Poglejte ti-

sto cerkev, to boste narisali. Stegni roko,

drži svinčnik in kar vidiš v špici svinč-

nika, to nariši in tako nadaljuj. Dekleta

smo se kar dobro potrudila, fantje pač

zl

at

i č

as

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

25

po svoje. To so lepi spomini izpred mno-

go, mnogo let!

Marija Zrimšek, stanovalka

IZKAZ O ŠOLSKEM

NAPREDKU

V letih 1938/39 in dalje sem obiskova-

la osnovno šolo. Trajala je osem ali štiri

leta, če se je učenec odločil, da bo nada-

ljeval šolo v nižji gimnaziji, ki je trajala

tri leta z malo maturo. Imenovala se je

Državna mešana ljudska šola.

V prvem razredu smo bili ocenjeni v

predmetih: slovenski jezik, računstvo,

lepopis, verouk, telovadba in vedenje. Za

prvo polletje in konec leta so bile oce-

ne vpisane v Izkaz o šolskem napredku.

Vpisani so bili tudi drugi osebni podat-

ki, kot državljanstvo (jugoslovansko),

banovina Dravska, materin jezik, vero-

izpoved itd.

V razredu smo sedeli na eni strani dekli-

ce, na drugi strani dečki. Mize so ime-

le luknjo za črnilnik. Učili smo se pisa-

ti najprej tiskane velike črke, nato male.

Pri računstvu pa številke, potem sešte-

vanje in odštevanje. Za računstvo smo

uporabljali knjigo Računica, za sloven-

ščino pa Čitanko. Tudi zvezki so bili

različni: za slovenščino s črtami, za ra-

čunstvo s kvadratki.

Ko nas je učiteljica spraševala, je s palico

pokazala na tablo, kaj želi da prečitamo

ali izračunamo. Odgovarjali smo iz klo-

pi ali pred tablo. Tisti, ki je delal nemir

v razredu, je moral eno uro v kot, obr-

njen proti zidu. Dobili smo jih tudi s pa-

lico po roki. Za računstvo smo pozneje

že rabili računalo – leseno, s kroglicami

v dveh barvah. Za pisanje s črnilom je bil

peresnik v dveh barvah, sestavljen iz pe-

resa in lesenega držala. Uporabljali smo

pivnik, saj so bile tudi packe. Ko je uči-

teljica popravljala naloge, je uporabljala

svinčnik, ki je bil na eni strani moder, na

drugi rdeč. Napake je popravljala z rdečo

barvo, kasneje tudi z rdečo tinto. Nič se

ni dalo zradirati. Verouk smo imeli dva-

krat na teden: v ponedeljek in četrtek.

Učil nas je gospod župnik, ki je bil zelo

strog. Redno smo hodili k maši ob ne-

deljah in praznikih, v mesecu maju tudi

k šmarnicam. Odmor je bil v šoli samo

enkrat. Telovadili smo v razredu ali zu-

naj. Ni bilo športnih dni, ni bilo malice,

razen če si od doma prinesel košček kru-

ha. Nekateri učenci smo imeli puščice iz

blaga na »drukarje«, prav tako tudi tor-

be. Pozimi smo pomagali nositi v razred

drva in nalagali v peč, ko je bilo potreb-

no. Kasneje so se učni predmeti dopol-

njevali. Učili smo se narodno zgodovi-

no, zemljepis, poznavanje prirode, ročna

dela, risanje, praktično gospodarsko zna-

nje itd. V nižji gimnaziji je bil že razredni

pouk in več sprememb predmetov, profe-

sorjev, nakar je sledila mala matura.

Julija Vasle, stanovalka

zl

at

i č

as

i

26

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

PRIPOVEDI

VRLINE STAROSTI

»Kako lepo pristaja sivi glavi razsodnost,

starim, da znajo svetovati. Kako lepo

pristaja starcem modrost in nasvet. Ve-

nec starcev je bogata izkušnja, njihov

ponos pa strah Gospodov.«

Starozavezni prerok Sirah nam lepo opi-

še kreposti starosti. Vrline starosti so na-

mreč potrebne, da starost uspe. Če se v

starosti osvobodimo svojega ega, vidimo

stvari takšne kakršne dejansko so, zna-

mo jasno presojati in dobro svetovati.

Zaradi številnih življenjskih izkušenj vi-

dimo globlje in dlje.

Prerok Izaija našteje odločilne kreposti:

modrost, razmislek in nasvet. Vse so da-

rovi Svetega Duha (prim. Iz 11, 2), ki je

potreben, da postanemo resnično modri,

preudarni in da dobimo vpogled v globo-

ke povezave sveta in človeškega življenja.

Te kreposti so blagoslov za vso družbo.

Mirnost

Mirnost pomeni, da pustimo stvari ta-

kšne, kakršne so. Ljudi mirno opazuje-

mo, brez želje, da bi jih morali spremi-

njati. Mirnost je povezana s strpnostjo.

Če v starosti mirno gledamo na svoje ži-

vljenje, če se mu ne prepuščamo z obu-

pom, temveč polni zaupanja, tudi dru-

gim pustimo, da so takšni, kakršni so.

Dovolimo jim, da so krhki in nepopol-

ni, jih ne ocenjujemo in ne obsojamo.

Skratka, mirno sprejemamo drugačnost.

Mirnost potrebuje čas. Tu ni hitenja.

Čas nam je podarjen, zato se osvobodi-

mo pritiska, da je vse treba opraviti kar

najhitreje.

Potrpljenje

Če smo mirni, smo tudi potrpežljivi. S

seboj in z drugimi. Če smo zdržali ži-

vljenje z vsemi tegobami v potrpežljivo-

sti, smo postali trdni in v nas se nase-

li upanje v to, kar nas čaka. Sveti Pavel

v Pismu Rimljanom pravi: »…Saj vemo,

da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje

preizkušenost, preizkušenost upanje.«

Potrpljenje je krepost sobivanja. Za to,

da lahko v miru živimo drug z drugim,

je potrebno potrpljenje. Na starost se

moramo posloviti od gotovosti in trdno-

sti ter se naučiti, kako prenašati same-

ga sebe in druge. Herman Hesse opisu-

je krepost potrpljenja takole: »… toliko

večja postaja naša sposobnost, da opa-

zujemo življenje narave in drugih ljudi,

mu prisluhnemo, mu pustimo, da brez

kritike in z vedno novim čudenjem drsi

mimo nas, včasih s sočutjem in tihim

obžalovanjem, včasih s smehom, z rado-

stjo, s humorjem…« To pomeni, da pre-

nehamo soditi in prepovedovati.

Krotkost

Krotkost je krona starih ljudi, je bla-

gost do ljudi in stvari v okolju. Na sta-

rost zberemo v svojih spominih vse svoje

življenje in ga izročimo Bogu, da se vse

tisto, kar ga sestavlja, med seboj ne bi

več bojevalo, ampak bi z Bogom posta-

lo eno. Če smo krotki s seboj, smo krot-

ki tudi z drugimi. Ne bomo jih obsoja-

li. Potem, ko vse svoje življenje izročimo

pr

ipo

ve

di

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

27

Bogu, postanemo krotki, izžarevamo

milino in spokojnost. V naši bližini tudi

drugi spoznavajo svoje notranje boga-

stvo. Za Mojzesa pravi Evagrij Pontski,

da je bil najbolj krotak izmed vseh lju-

di. Krotki ne sodijo in ne obsojajo. Jezus

nam govori: »… in učite se od mene, ker

sem krotak in v srcu ponižen…«

Svoboda

Ker smo stari, nam ni treba več ravnati

po pričakovanjih drugih. Smemo pove-

dati svoje mnenje, ne da bi se dokazova-

li ali opravičevali. Smemo povedati, kaj

mislimo in čutimo. Ta neodvisnost vodi

k večji svobodi. Seveda je treba paziti, da

ne bi zapadli v trmoglavost. Svoboda je

namreč v tem, da si dovolimo biti takšni

kakršni smo. Resnično svobodni starci

smejo in morajo opozarjati na napačne

usmeritve. Takšna svoboda je lahko bla-

goslov za vso družbo.

Hvaležnost

Znova se moramo naučiti biti hvaležni

za to, kar smo prejeli in spoznati, da hva-

ležnost daje občutek sreče. »Hvaležnost

ogreje srce in ga odpre za dobra čustva«,

pravi F. Riemann. Hvaležen človek se

zaveda, da mu je vsak dan podarjen.

Vidi to, kar je v življenju dragoceno in

je za to hvaležen. Je osnovni pogoj za

skupnost, za sozvočje src. V hvaležnem

spominu nam ostane vse, kar je lepo in

dobro, kot notranji zaklad. Niti boleči-

na niti osamljenost nam tega ne more-

ta vzeti. Kajti, če se spominjamo s hva-

ležnostjo, moremo živeti svojo samoto

in vedno najdemo kaj, za kar smo lahko

hvaležni, tudi takrat, ko nam ne gre do-

bro ali nas pestijo bolezni.

Ljubezen

F. Riemann: »Če obstaja po eni strani

velika nevarnost, da v starosti postane-

mo sebični, da mislimo samo še nase, pa

po drugi strani obstaja možnost za novo

sposobnost za ljubezen, pogojena s tem,

da sami sebi nismo več tako pomembni,

da se nam ni več treba jemati tako resno

…« Ko o sebi ne mislimo več, da smo

zelo pomembni, preprosto samo še lju-

bimo. Iz nas se pretaka ljubezen na vse

in vsakogar. Obrazi so stari in zgubani,

pa vendar izžarevajo ljubezen, ki ni hli-

njena ali prisiljena. Če smo v življenju

ljubili in se naučili ljubiti lastno življe-

nje, smo sami postali ljubezen. Prav za

nas veljajo Pavlove besede: »Ljubezen vse

prenaša, vse veruje, vse upa, vse presta-

ne.« (1Kor 13,7)

Po knjigi Anselma Grüna

Visoka umetnost staranja,

povzela Nevenka Rijavec, stanovalka

LESENA SKLEDA

Ded se je zelo postaral. Noge ga niso več

nosile, oči ne več videle, ušesa ne slišala.

Tudi zob ni imel več. Kadar je jedel, mu

je teklo iz ust. Zato ga sin in snaha nista

več klicala k mizi. Kositi je moral sam za

pečjo. Nekoč so mu prinesli v skodelici

kosilo. Hotel je dvigniti skodelico k sebi,

pa mu je padla iz rok in se razbila. Snaha

ga je začela zmerjati. Oponašala mu je,

da dela samo škodo in da bo odslej jedel

iz lesene sklede.

Nekoč pa sta sedela mož in žena doma

in gledala sinčka, ki se je igral na tleh z

deščicami. Oče ga je vprašal: Kaj delaš,

pr

ipo

ve

di

28

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Miško? Leseno skledo delam, očka, da

bom dajal tebi in mami jesti iz nje, ko

bosta stara.

Mož in žena sta se spogledala in v oči so

jima stopile solze. Sram ju je bilo, ker sta

žalila starčka. Odtlej sta ga spet posaja-

la za mizo in mu stregla. (Grimm 1993,

str. 394)

izbrala Ivana Černigoj, Kresnička

Spominčice

iz spominske knjige leta 1948

pr

ipo

ve

di

V nadlogah življenja,v času trpljenja,zaupaj v Boga,ker le on tolažbo da.*Krasna so mlada leta,ki cvetijo ti sedaj,a ko minejo ta leta,jih želela boš nazaj.*

Bodi vesela, dokler si mlada,narod svoj ljubi, uči se rada.

*Najlepša roža vrh planin

je mili jezik materin.*V srcu nosi ideal,

da si hči slovenska,čista kot kristal.*Vera naj bode ti luč,materin jezik pa ključ

do prave omike.*

Pridna bodi, rada moli,žal ne bode ti nikoli.*Bodi dekle ali žena,bodi pridna in poštena,pa prevzeti se nikar.

pripravila Nevenka Rijavec,

stanovalka

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

29

FANIka BARAGA

Skozi življenje sem šla brez maščevanja, čeprav so me ves čas zelo preganjali. Osta-la sem »tista nasmejana«, kot so me pogo-sto klicali.

med namidolgoživost, še zlasti, če je znal kleno kljubovati vsem tegobam življenja in ob tem ohraniti še zadovoljivo mero zdravja. Znanstveniki že dolgo trdijo, da je dolgoživost v veliki meri genet-sko pogojena. Na področju moleku-larne genetike je bil pred leti odkrit niz tako imenovanih zaščitnih ge-nov, ki lahko prispevajo k dolgemu in zdravemu življenju. Gospa Fani, so morda tudi drugi iz vašega rodu do-živeli visoko starost, kar bi govorilo v prid tem znanstvenim dognanjem?

Ja, lahko rečem, da so vsi iz moje družine

nekako uspeli doseči visoko starost. Ro-

dila sem se kot najmlajši otrok v družini

z enajstimi otroki. Imela sem štiri brate

in šest sester. Zadnja moja sestra, ko je

umrla, je bila stara 97 let. Oče je umrl

pri starosti 82 let za posledicami kapi.

Tudi trije sorojenci so umrli od kapi, dva

sta umrla od raka na črevesju. Sama ni-

koli nisem imela resnejših zdravstvenih

težav, razen išiasa in revme. Tudi danes,

mislim, nimam nič resnejšega.

Kakšne spomine imate, gospa Fani, na svojo mladost?

Moram reči, da sem imela lepo mladost.

Bilo je sožitje v družini. Bilo je čudovito.

Tudi z vsemi ljudmi se je dalo lepo razu-

meti. Zagrenjeni so ljudje postali kasne-

je, ko so naju s sestro ob polnoči prišli

iskat komunisti, da bi naju ubili. Še da-

nes ne vem iz kakšnega razloga. Na Igu,

kjer smo živeli, sem obiskovala osnovno

šolo. Po končani osnovni šoli sem osta-

la doma na kmetiji in opravljala kmečka

ter gospodinjska dela. Imela sem željo,

me

d n

am

iIntervju z upokojeno župnijsko gospodi-

njo in stanovalko Doma Janeza Krstni-

ka. Z njo se je 14. marca letos pogovar-

jal doktor Bojan Kern, strokovni vodja

Doma, kadrovik in socialni delavec.

Običajno človek po tem, ko je vsto-

pil v tretje desetletje svojega obsto-

ja, ne razglaša več rad drugim svoja

leta. Glede njih postane bolj diskre-

ten. Samo v otroštvu si želimo, da bi

bili starejši. Pri vaših letih, letos bo-

ste namreč dopolnili 95 let, človek

zagotovo postane ponosen na svojo

30

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

da bi študirala, vendar nisem imela mo-

žnosti za študij. Nekaj bi rada bila. Še

danes me veseli čisto vse, zato tudi tedaj

nisem natančno vedela, za kaj bi se odlo-

čila. Jaz zelo rada delam karkoli (smeh).

Vendar ste bili še zelo mladi, ko ste se znašli v krutem in uničujočem vrtin-cu 2. svetovne vojne. Vaša prisotnost v fotografsko-dokumentarni razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije septembra leta 2013, v kateri ste na-stopili zadnji pričevalci internacije v italijanskih fašističnih taboriščih, to zelo evidentno potrjuje.

Ko so Ljubljano z okolico zasedli Italija-

ni, sem bila stara tam nekje 19 ali 20 let.

Kot sem že povedala, so naju s sestro ne-

kega dne komunisti odpeljali v njihovo

skrivališče v Iški Vintgar. Bili sva dolo-

čeni za likvidacijo. Drugi dan so tja prišli

fantje iz Iške vasi in so najine ugrabitelje

spraševali, le kaj sta ti dve takega zagre-

šili, da tako z njima delate. Oni so pri-

spevali k temu, da sva ostali živi in da so

naju potem izpustili. Vendar se po uka-

zu nisva smeli vrniti nazaj domov, ker so

se bali, da bi kaj izdali Italijanom, loka-

cijo naprimer, kamor so naju odpeljali in

bi tako našli njihovo skrivališče. Italijani

naj bi namreč že prejeli informacijo, da

sva bili odpeljani. Tako so naju s sestro

prisilili, da sva bežali na Notranjsko v

Kozarišče pri Starem trgu. Tam sem po-

znala fanta, ki je kasneje za zelo kratek

čas postal moj mož. Njega sem spoznala

pri nas doma na Igu, kjer je bil orožnik.

No, tam v Kozarišče so prišli Italijani is-

kat vaške može, sedem so jih takrat ubili,

ostale so izpustili. Dan prej so bili v vasi,

kjer je nekdo izdajal. Po mojega moža so

prišli zjutraj, njegovo ime so imeli napisa-

no na »enem škrniceljnu«. In tedaj so vse

moške pobrali. Možu je bilo očitano, da

dela za partizane. On je delal s partizani

za Slovence, ne za tisto, kar so oni misli-

li. Njegov brat, ki ga sploh nisem pozna-

la, je tedaj že bil v partizanih. Le štirinajst

dni pred mojim možem je padel v par-

tizanih. Moj mož, je bil veste, domoljub

in ni vedel, kaj v ozadju v resnici pome-

ni komunistična ideologija. Neposredno

pred smrtjo sem bila lahko še z njim. Snel

je tale poročni prstan in mi ga dal, ker

je točno vedel, kaj ga čaka. Potem so mi

morilci prišli povedat, da je mrtev in sem

morala iti k mizarju naročiti trugo. Sama

sem ga, vsega še krvavega, dajala v krsto.

Bilo je leta 1942. Petnajstega avgusta so

ga ubili, šestnajstega avgusta smo ga po-

kopali. Že bratranec, ki je bil pri domo-

brancih mu je zagrozil, naj le počaka, kaj

se mu bo zgodilo. Tako, da mislim, da je

bila »žlahta« kriva, da so ga ubili. Še istega

leta sredi septembra so potem mene de-

portirali v italijansko fašistično taborišče

pri Palmanovi. Skupaj sem bila tam z mo-

ževo sestro in mamo. Sestro je njen fant iz

taborišča ven vzel, ker je bil tedaj pri do-

mobrancih. Mene in mamo pa je pustil

noter. Tam sem bila od 8. decembra do

velike noči leta 1943. Bili smo takorekoč

brez hrane. Stradali smo. Bilo je zelo ve-

liko nalezljivih bolezni, pa uši itd. Sploh

ni bilo nobene zdravniške oskrbe. Neka

Italijanka je mene in mojo hčer, po tem

ko sem jo rodila v taborišču, hodila stal-

no gledati in je samo govorila, kako sva

midve lepi. Jaz od njenih obiskov in ta-

kšnih hval nisem nič imela. Porod hčere

je bil normalen, brez zapletov. Ko je bila

hči stara tri mesece, je zaradi razmer v ta-

borišču umrla. Bila je podhranjena, izpo-

stavljena vsem mogočim okužbam, bole-

me

d n

am

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

31

znim. Dva meseca je bila stara, ko sem jo

prinesla iz taborišča domov na Ig, en me-

sec smo jo nosili po naročju vse noči.

Ste imeli po vrnitvi iz taborišča do-mov kaj več miru, ali so se hudi časi za vas nadaljevali, ni bilo zatišja?

Slabe stvari so se vrstile naprej. Čeprav so

komunisti z menoj in mojo sestro že prej

grdo ravnali, so me hoteli tudi kasneje še

izkoriščati. Bili so tako predrzni, da so

me prosili naj pridem na njihov sestanek.

Z mamo sva se pogovarjali ali bi šla tja ali

ne. Očetu nisva nič povedali. Mami sem

dejala, da grem. Pri mlinu me je čakal ti-

sti, ki je bil najhujši morilec. Rekla sem

mu naj pove, kaj bi zdaj od mene rad.

Dejal je, da naj zasledujem kaplana in jim

povem, kaj bo delal. Tedaj je v meni ek-

splodiralo. Rekla sem samo adijo in od-

šla. Imela sem hud odpor do hudobije, do

vsega grdega. Ko sem prišla domov sem

rekla mami, da ne bom niti minute več

doma, ker mi je postalo jasno, da me ne

bodo pustili več pri miru. Hoteli so me

imeti za ovaduhinjo. Zavrnila sem, ker je

bilo to proti moji vesti. Tudi mama je te-

daj menila, da bi zame bilo prenevarno,

da ostanem doma. Da ne bi bila ponov-

no spodtika tem istim ljudem, ki so me že

prej ovajali. Drugi brati in sestre so bili v

tistem času že poročeni.

Ko sem pribežala v Ljubljano, me je go-

spod Kljun, starejši duhovnik, s katerim

je stik ustvarila moja mama, spodbudil,

da sem se šla učiti strojepisje. Našel mi

je tudi službo. Tudi on je imel željo, da

bi jaz nekaj postala, da bi se nekaj izuči-

la. Dobro je vedel, kako sem bila prega-

njana. Tudi on je bil zelo preganjan med

vojno. Zagrebški nadškof mu je dodelil

veliko faro v Varaždinu, odkoder je mo-

ral med vojno pobegniti nazaj v Sloveni-

jo v Litijo. Od tam je moral ponovno be-

žati pred Nemci. Po tem, ko je zbežal iz

župnišča skozi zadnja vrata v gozd, so ga

dobri ljudje pretihotapili kar v vreči za

premog v Ljubljano. V Ljubljani je ostal

pri frančiškanih do konca vojne. Potem

je dobil novo faro na Golem. Tam so ga

ponovno preganjali Italijani in komuni-

sti, mu požgali župnišče itd. Midva sva

bila potem skupaj od leta 1945 naprej.

Najprej v fari v Kropi, tam sva bila 10

let. Iz Krope sva odšla z gospodom na

Dolenjsko v Velike Poljane. To je bila

majhna fara. Tam sva ostala štiri leta. A

nisem normalno spala vsa tista leta. Ne

vem, ali mi zrak ni ustrezal. Oba sva se

želela vrniti na Gorenjsko, samo na Go-

renjsko. Jaz, veste, sem zaljubljena v Go-

renjsko. Zaradi narave, Brezij, Bleda,

vsega. Pa je bil tedanji škof tako dober,

da je ustregel želji. Pri duhovniku Klju-

nu sem službovala kot gospodinja vseh

30 let. Pri nikomur drugem. Ko se je se-

lil iz ene fare v drugo, sem vedno odha-

jala skupaj z njim.

Veste, v času, ko sem pribežala v Lju-

bljano, nas je tam bilo več. Tudi organist

in drugi dobri ljudje, ki so bežali pred

komunisti. Že od šolskih klopi sem na

koru pela in je bil organist vesel, da smo

lahko kasneje tudi skupaj peli.V bogo-

slovje smo hodili k maši. Tam smo ime-

li mir.

Kako ste kot gospodinja duhovnika tedaj občutili odnos povojne komuni-stične oblasti do duhovščine?

Nama z župnikom niso komunisti po

vojni dali nobenih kart za živila. Do-

bri, prijazni ljudje, tam jih je bilo dovolj,

so nama prinašali živež. Župan nama

me

d n

am

i

32

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

ni dovolil, da bi vzela vsaj eno jabolko z

župnijskega vrta. Nam, ki smo bili cer-

kveni ljudje, nam ni bilo potrebno jesti.

Še po vojni smo bili zaznamovani. Ne

vem povedati, koliko časa je trajalo to s

kartami za hrano. Leta 1945, 1946, ko

sva bila v Kropi je bilo župnišče v raz-

sulu, nujno potrebno prenove, zato sva

leto dni stanovala v neki hiši. Kasneje so

nama bili v župnišču z župnikom odvze-

ti prostori, kamor so namestili dva to-

varniška delavca. Midva sva se morala

umakniti v zgornje nadstropje. Iz moje

sobe so naredili kuhinjo. Posestva so pu-

stili 10 hektarov od prvotnih 40 hekta-

rov. Čeprav je, po drugi strani, gospod

tudi sam poudarjal, pa kaj nam je nam

duhovnikom potrebno toliko zemlje.

Ampak, to so ljudje od nekdaj poklanja-

li, da so se maše brale za njih.

Komunisti niso vedeli, kaj vse bi nare-

dili, da bi duhovnika spravili iz fare. Po-

tem so pritiskali name. Vedeli so za moje

trpljenje med vojno in so mislili, če bodo

mene pregnali, potem bo tudi gospod

odšel. In so me obvestili, da moram na

prisilno delo. Da moram iti na Poklju-

ko v gozd kot gozdna delavka. Soseda,

ki je bila iz Kamne gorice, ki je tudi go-

spodinjila svojemu stricu, je tudi dobila

nalog, da mora iti tja. A njej je bilo pri-

zanešeno trpljenje med vojno. V tistem

času sem imela močan išias. Hodila sem

z berglami. Grozne bolečine, to vam ne

morem povedati. Okrajni zdravnik mi je

bil zelo naklonjen in mi je rekel, kadar

me boš, Fanika, rabila, vedno lahko pri-

deš na Jesenice. In so mi pomagali. Dru-

gi, ki sicer ni bil iz Krope, a je bil tam

poročen, iz Primorske doma, je rekel, da

se delam, da sem tako bolna. Rada sem

imela lepo, čisto, urejeno stanovanje. Na

kolenih sem brisala tla zato, da je bilo či-

sto. In so mi rekli, moraš iti. A sem re-

kla, da ne grem. Pridite in me ubijte, če

si boste kakšno leto podaljšali življenje,

in če sem jaz še premalo trpela. Ne grem

nikamor, sem rekla. In je zaleglo. Potem

mi nihče ni nič več rekel. Soseda Tončka

pa je šla tja delat.

V čem ste, gospa Fani, zaznali lepo

stran dela župnijske gospodinje?

Lepoto tega službovanja pri duhovni-

ku Kljunu več desetletij vidim v lepem,

mirnem življenju. Da imaš lepo, mirno,

krščansko življenje, brez vseh preprek,

prepirov. Počutila sem se zelo svobodno,

koristno. Zelo so me duhovniki imeli

radi. Mnogi duhovniki, ki so prihajali,

so me spraševali: Zakaj, Fanika, se pa ti

nisi potem še enkrat poročila? Kakšno

lepo družino bi lahko imela. Rekla sem,

vi samo takšnega pripeljite, da bo lepa

družina. Pripeljite mi ga. Res sem imela

lepo življenje, razumevanje. Moram pa

odkrito priznati, da sem precej trpela,

ker ni bil gospod Kljun za nobeno fi zič-

no delo in je bilo vse izključno na mojih

ramenih. Vendar sem vse z veseljem de-

lala. On pa je svojo aktovko vzel in šel.

A sem mu morala prej vse urediti, da je

nekje prenočil, če se ni vrnil v župnišče.

Skrbela sem tudi za cerkev, za zvonenje,

peko hostij…

Ali ste kdaj v življenju razmišljali o

tem, kje in kako boste živeli na starost?

Nikoli nisem razmišljala, kaj bo na sta-

rost. Molila sem, da bi moj gospod tako

dolgo živel, da bi se lahko upokojila. Da

se ne bi bilo potrebno seliti. No, potem,

ko je gospod umrl, sem že bila eno leto v

pokoju. Upokojitev je bila sicer formal-

me

d n

am

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

33

no samo na papirju, ker sem tisto leto še

opravljala dela. Po njegovi smrti sem od-

šla živet v Kranj v Vrečkovo ulico. Tam

sem imela podnajemniško stanovanje.

Tam sem stanovala nadaljnjih 40 let.

Eno leto sem čakala, da so zgradili sta-

novanja.

Pri mojih 50. letih, po smrti gospoda,

je prišel ključar in mi rekel, zdaj morate

od tu odditi, pojdite v dom. Rekla sem,

Marjan, ti mi samo ključe prinesi od sta-

novanja, pa grem takoj. In poglejte, go-

spod Bojan, kaj se je kmalu zgodilo s

tem človekom. Bil je mlajši od mene, pa

je kmalu zatem moral odditi v dom. Se

mu je nesreča zgodila, pa mu nisem tega

zaradi njegovih besed privoščila. Pomi-

slila pa sem, kaj je on tedaj meni rekel.

Jaz sem bila tedaj še za vse sposobna.

Hodila sem delat.

Do zadnjega nisem nikoli razmišlja-

la o domu za stare. Zadnje čase pa sem

razmišljala, da vsega ne bom zmogla

več sama. Pred tremi leti, ko sem zju-

traj vstala, me je močno zgrabilo v levo

nogo. Nisem mogla narediti niti koraka.

Eno uro sem se prebijala z velikimi bo-

lečinami do kopalnice. Potem sem kli-

cala patronažno sestro, ki mi je bila zelo

naklonjena. Prej je k meni hodila samo

na obisk, po tistem pa je redno prihajala

po službeni poti. Takrat sva z gopodom

Gregorjem Celestino, duhovnikom, ki

službuje v Zavodu sv. Stanislava v Šent-

vidu, začela razmišljati, kam naj bi šla,

ko ne bom zmogla več. Šel je k nekim

nunam in prosil, če bi me vzele. Potem

sem se pozdravila in bilo je z iskanjem

konec. Ksneje je prišlo do srčnega in-

farkta in sem pristala v jeseniški bolnici.

Tam so začeli iskati zame namestitev po

me

d n

am

i

odpustu. Do mene je prišla socialna de-

lavka in rekla: Gospa, vi ste nesposobna,

da bi bila lahko še neprej sama doma.

Tedaj sem se počutila res slabo. Bila

sem čisto na tleh, a sem bila takoj pri-

pravljena iti v dom. Brez besed, ne da bi

kaj premišljala, ali grem ali ne grem. Le

grem! Sem tako vesela, da ste pripravlje-

ni, je rekla socialna delavka. Rekla sem,

saj sama tako ne morem biti. Se poču-

tim nemočno. Vam bomo poiskali dom,

je dejala. In jaz sem vprašala: Le kam?

To me je zelo skrbelo. V vsak dom, sem

rekla, pa ne grem. In potem sem prosila

gospo socialno delavko, naj stopi v stik

z gospodom Gregorjem. On mi je iskal

mesto, da bi me lahko pogosto obisko-

val. Rekla sem: Gregor, veš kaj, v Lju-

bljano, v Trnovo bi rada šla. Ker je že

ena od mojih nečakinj pred tremi ali šti-

rimi leti z vami govorila in mi prinesla

prošnjo za sprejem, da bi jo podpisala.

A nisem vedela, kakšni so pogoji za pla-

čevanje. To je meni šele socialna delavka

tu povedala, v bolnici. Rekla mi je: Go-

spa, vas naj to nič ne skrbi. Vi greste lah-

ko v najdražji dom. Rekla sem, kako je

to mogoče. Potem sem Gregorja prosila,

naj gre gospoda v Trnovo prosit za spre-

jem. Ker sem vedela, kakšen dom je to,

sa so mi drugi povedali (smeh). Ko sem

prišla sem, sem takoj dobila lepo podo-

bo. Ker je dobro vse! Ker ste tako dobri,

tako naklonjeni. Veste, meni ni nihče

nikoli v življenju nič skuhal, pospravil,

nič naredil, tukaj pa je za vse poskrblje-

no. Vem, da je tako tudi v drugih domo-

vih, vem pa tudi, da niso tako prijazni

kot tukaj. Moram reči, da se zelo dobro

počutim. Odlično. Malo me je sicer skr-

belo, s kakšno sostanovalko bom mora-

la živeti, ker sem bila celo življenje sama

34

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

v sobi. Veste, ni tako enostavno, ampak

sem se prilagodila. Danes vidim, da je

takšno dobro sožitje mogoče. Midve z

gospo Tončko sva zelo lepo začeli gradi-

ti najin odnos. Človek mora biti najprej

sposoben sam sebe sprejeti in postati ta-

kšen, da je zgled drugim. Ne le na dru-

gega s prstom kazati, kakšen je in kaj mu

ne ustreza. Midve se zelo lepo razumeva.

Nič ne pogrešam. Zdaj se z ničemer več

ne obremenjujem. Na Kranj se skoraj ne

spomnim. Ne vem, zakaj so ljudje tako

nezadovoljni, da se ob tla mečejo. Ti se

spremeni, ne da to le od drugega zahte-

vaš. Ljudje naj s svojo glavo mislijo, naj

na dobro mislijo, dobro delajo. Skozi ži-

vljenje sem šla brez maščevanja. Jaz sem

bila vedno dobre volje. Meni so vedno

rekli »ta nasmejana«. Mi je pa hudo, ko

je nekdo žalljiv.

Tu v Domu rada štikam, opravljam roč-

na dela, berem, molim, rada se udele-

žujem vseh dogajanj. Za vse vas molim

vsak dan, ker ste dobri z nami.

Na mestu je torej, da se vam, gospa Fani, v imenu zaposlenih v Domu is-kreno zahvalim za vašo molitev za nas, za vašo pozitivno naravnanost, s katero nas razveseljujete ter za osebno izpoved, ki ste jo bili pripravljeni po-deliti z nami.

BORUT ZRIMŠEK

Vzgojna nemoč pedagogov je problem, ki izvira iz njih samih. Stoodstotno! Ta pro-blem, da niso že na začetku znali vzposta-viti korektnega, odprtega, spoštljivega od-nosa z dijaki, je prisoten brez razlike tako pri moških kot pri ženskih pedagogih.

me

d n

am

i

Intervju z upokojenim diplomiranim

inženirjem elektrotehnike. Z njim se je

24. marca letos pogovarjal doktor Bojan

Kern, strokovni vodja Doma, kadrovik

in socialni delavec.

Gospod Borut, v naši družbi ste, od-kar smo leta 2009 odprli socialno var-stveni zavod. Ker ni dvoma, da zna-te biti zelo zanimiv sogovornik, sem vztrajal, da bi opravila predstavitve-ni pogovor za to rubriko domskega glasila, čeprav ste se dvakrat prošnji spretno izmaknili. Vztrajanje v tre-tje je očitno res obrodilo sadove, zato lepa hvala za vaš pristanek.

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

35

elektrifi kacije železniških prog. Potreb-

no je bilo zamenjati strojevodje s parne

vleke na elektro-vleko in smo zato usta-

novili železniško strojevodsko šolo. V

glavnem smo na tej šoli učili sami inže-

nirji. To je bila enoletna šola za elektro

strojevodje, za elektro vleko, ki so jo lah-

ko obiskovali tisti, ki so imeli končano

triletno elektro šolo. Tako, da so potem

imeli pravzaprav končano štiriletno šolo

(3+1). Da sem lahko poučeval v popol-

danskem času na šoli, ki jo je imela žele-

znica, sem bil redno zaposlen na Srednji

elektrotehnični šoli – na Vegovi.

Le kako ste se ob celodnevni delovni

obremenitvi lahko posvečali še družini?

Bolj malo. Žena je bila zaposlena pri Slo-

venijalesu kot referentka za zunanjo trgo-

vino, polno obremenjena z delom s stran-

kami, tako iz Jugoslavije kot tujine. Največ

so trgovali z Nemčijo in Švedsko. Tja je

tudi nekajkrat službeno potovala. Tako,

da sva bila pravzaprav bolj malo skupaj.

Je to pomenilo, da je bila vaša hči za-

radi precejšnje zaposlenosti staršev

dokaj sama?

Ne, zanjo pa sva skrbela. Morda malo

več jaz, ker sem bil v prosveti. Res pa je,

da sem se mnogo bolj kot hčerki kasneje

posvečal svojim vnukom.

To, da se dedki in babice pogoste-

je bolj angažirajo pri vnukih kot pri

svojih otrokih, je že splošno sprejeta

ugotovitev. Je prej pravilo kot izjema.

Tako je. Moji hčerki je bilo všeč tako,

kot je bilo. Ves čas smo se v družini do-

bro razumeli. Moja hčerka se je zelo rada

učila. Obiskovala je Gimnazijo Bežigrad

in tam tudi maturirala. Dandanes bi bila

me

d n

am

i

Po poklicu ste diplomirani inže-nir elektrotehnike, pri tem pa nosite predvsem pečat dolgoletnega pedago-škega delavca na vašem področju. Po-vejte mi, prosim, kaj več o tem.

Moja prva zaposlitev je bila v gradbenem podjetju Telgrad, v podjetju za telefon-ske gradnje. Pri Telgradu sem bil grad-beni vodja, in sicer predvsem za vleče-nje kablov. Na koncu sem se specializiral za zračne kable. Pod mojim vodstvom smo takrat vlekli kable tam, kjer je bilo vetrovno, na nevarnejših odsekih, npr. Bled – Gorje, Bled – železniška postaja, Dutovlje – Komen na Primorskem, pa tukaj po ljubljanski okolici. Potem sem gradil tudi vse naprave za novo policij-sko postajo v Radovoljici, kjer sem imel težave zato, ker so mi dali za delavce za-pornike iz radovljiških zaporov. Ti niso kaj radi delali, tako da sem jim moral iz svojega žepa kupovati cigarete, da so sploh delali. Potem sem gradil vse tele-fonske naprave v zaporih na Dobu, na-peljevali smo telefone tudi za patre, ki stanujejo v domu za Baziliko Marije Po-magaj na Brezjah. Takrat mi je gospod župnik rekel: Samo nekaj vas prosim, naši gospodje molijo brevir, vaši delavci pri delu pa kar naprej preklinjajo. Dejal je, da jim bo dal za nagrado brezplačno pijačo in jedačo, samo da ne bodo več preklinjali. Moji delavci, bilo jih je kar veliko, so prihajali večinoma iz drugih jugoslovanskih republik in so res precej preklinjali. Ko sem jim povedal za pro-šnjo in ponudbo župnika, so to vzeli na znanje in niso več preklinjali. To so bili takšni zanimivi dogodki.

Delovno kariero sem nadaljeval pri Slo-venskih železnicah, kjer sem ostal na-daljnjih 12 let. Tam je tedaj prišlo do

36

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

zlati maturant. Po koncu četrte gimna-zije je bila odlična in s tem oproščenao-pravljanja mature. Nikoli ni potrebova-la nobene spodbude staršev. Bila je zelo disciplinirana in zelo navezana na naju z ženo. S fantom Jocom, s katerim je da-nes poročena, sem ju jaz seznanil. Ona je za vse vprašala mene.

Pomeni, da je zelo zaupala očetovi presoji?

Tako je. Popolnoma mi je zaupala. Ime-la sva močno vez.

Na kakšen način ste čutili zaupanje vaših dijakov do vas?

V pedagoškem poklicu sem bil pravza-prav 30 let. Ali pa še več. Mene je to vese-lilo, a sem moral narediti tudi profesorski izpit. Če sem hotel delati z mladino, je bil pogoj, da moramo inženirji, čeprav ima-mo visoko izobrazbo, dobiti tudi ustre-zno pedagoško izobrazbo. In zato sem moral na Filozofsko fakulteto na semi-nar iz psihologije, pedagogike in didak-tike. Iz vseh teh predmetov sem delal iz-pite. Šele potem se dobil naziv profesorja. Pred tem sem bil samo predavatelj. Na eni strani sem elektro stroko prakticiral, na drugi strani sem lahko prenašal teore-tična znanja na dijake. Lahko rečem, da so me imeli dijaki med vsemi profesor-ji najrajši. Tako po pedagoški strani, ker sem bil jasen in glasen, nisem jim bral iz učbenikov, kot so to počeli drugi, pa tudi po človeški strani. Do vseh sem bil zelo korekten, dober in v vseh letih nisem dal niti enega popravnega izpita.

Si ga po vašem prepričanju ni nihče zaslužil?

Kakšen dijak si ga je, ampak sem rekel, če je takšen, da hodi k pouku, že samo,

da sedi v razredu in posluša, mora nekaj

od tega odnesti.

Če je postalo splošno znano, da pro-fesor Zrimšek ne daje popravnih izpi-tov, ali dijaki niso tega izkoriščali?

Ne, ne. Mene so moji dijaki upoštevali.

Se spomnim naprimer primera, ko so šli

po tretjem letniku za nekaj dni na mor-

je v Poreč. Dva razreda. Poleg sta šli dve

moji kolegici. Ena je dijake poučevala

matematiko, druga družbeno vzgojo. Po

večernem izhodu dijakov, je zjutraj po-

klical direktor hotela direktorja naše šole

in povedal, da takšnih razgrajačev pri

njih še ni bilo. Vpitje, povzročanje škode

itd. Rekel je, da jih bo naslednji dan po-

slal domov, ker je stanje neobvladljivo,

ali pa naj nekdo iz šole pride v Poreč. Di-

rektor šole je prišel v zbornico, stopil do

mene in rekel: Borut, veš kaj delajo dija-

ki? Jutri jih bodo poslali domov. Usedi

se v avto, in naredi red. Ni poslal neko-

ga s trdo roko, ampak nekoga, ki zna z

mehkimi prijemi vzpostaviti trdno avto-

riteto. Seveda je bilo vse razsuto. Pri ve-

čerji sem rekel: Preden greste v disko, se

zberemo. Povedal sem, kakšen je bil tele-

fonski klic. Tudi profesorici sta bili nav-

zoči. Dejal sem, da ne prepovedujem ni-

česar, prosim pa za dostojno obnašanje,

kot je dijakom primerno, sicer bomo šli

zjutraj vsi na vlak in domov. In povem ti,

Bojan, da so me razumeli, nobenih pro-

blemov ni bilo več. Pa še nekaj: prvič v

življenju sem šel v disko z njimi. Za di-

jake sem bil moralna avtoriteta. Direk-

tor mi je potem rekel: Borut, tega ne bi

nihče drug zmogel. Vsak bi samo »zaro-

potal«.

Kakšen bi bil nasvet vas, gospod Bo-rut, kot dolgoletnega uspešnega pe-

me

d n

am

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

37

dagoga, pedagogom današnje mlade generacije, ki pogosto opozarjajo na nevzdržne razmere v šolskih razre-dih? V kakšen pedagoški pristop ste vi pri odraščajoči mladini najbolj pre-pričani?

Tako bom povedal. Imeti moraš spošto-

vanje in predvsem korekten odnos do

učencev. Ne smeš jih poniževati, jim go-

voriti, da nič ne znajo. Potrebno jim je

dajati spodbudo.

Da z njimi partnersko sodeluješ, se ne postavljaš pred njih kot vseved?

Tako je. V vsem življenju nisem imel niti

ene slabe izkušnje, da bi bila potrebna

kakšna posebna obravnava. Druge pro-

fesorice so pogosto hodile k direktor-

ju jokat, da dijakov ne morejo ukrotiti

(smeh). To je bilo, moram reči, smešno.

Ta vzgojna nemoč pedagogov je pro-

blem, ki izvira iz njih samih. Stoodsto-

tno! Ta problem, da niso že na začetku

znali vzpostaviti korektnega, odprtega,

spoštljivega odnosa z dijaki, je prisoten

brez razlike tako pri moških kot pri žen-

skih pedagogih.

V prostem času ste se, gospod Borut, kot izhaja iz vaše socialne anamne-ze, ukvarjali predvsem z alpinizmom, gorskim pohodništvom in smuča-njem. Torej, kljub obilici inženirske-ga, pedagoškega dela in družinskim obveznostim, ste znali učinkovito upravljati s časom, da ga je ostalo tudi za prostočasne aktivnosti.

To sem pa moral. Poudaril bi, da sem ve-

liko raje hodil v hribe, predvsem pozimi

na smučanje kot pa na morje. Na morje

sem šel samo toliko, kolikor sem imel na

voljo službeno prikolico, ki smo jo pre-

stavljali iz kraja v kraj za deset dni. Ženi

in hčeri je bilo to premalo, meni pa čez

glavo. Na morju nisem imel kaj početi.

Plaval sem, ampak nisem bil prav nav-

dušen. Sem jutranji človek. Ko smo se

šli z družbo zvečer ven zabavat, plesat in

takšne stvari, so drugi zaradi ponočeva-

nja spali do poldneva ali čez. Ob šestih

zjutraj je bil užitek, da sem lahko vstal

in šel na jutranji tek za eno uro po bo-

rovih gozdovih, se nadihal svežega zra-

ka in potem odšel na plažo. Sončenje,

ležanje na plaži mi ni odgovarjalo. Ker

nas je bilo več, smo šli v bife na kakšno

pivo. Nekaj let, se spomnim, da so tam

rasle gobe in smo jih nabirali. Se še do-

bro spomnim primera, ko so bili sosedi

v kampu Gorenjci, in so se njihovi otroci

pritoževali, ker so jih starši celo na mor-

ju, na počitnicah zanemarjali. Neki fan-

tek je rekel: Moji starši so norci, so go-

barji. Ves dan so nabirali gobe, potem pa

so jih sušili. Ker so bivali v leseni baraki,

so se gobe ponoči nazaj navlažile.

Klasično vprašanje za hribolazce –

katere vrhove ste preplezali?

Naše vse. Tudi že prej s kolegi. Tudi smu-

čal sem zelo visoko. Na Kredarico sem

šel s smučmi in turno smučal navzdol v

Kot. Poleti smo najraje hodili skozi Vra-

ta do Aljaževega doma. Največ smo ho-

dili na Kredarico, in zaradi družbe, sem

največkrat moral hoditi čez Prag. Redno

sem hodil v hribe, vsak teden. Prehodil

sem vse Kamniško-Savinjske Alpe. Pozi-

mi je bila, dokler sem bil mlad, najbolj

aktualna Kranjska Gora. Potem, ko je

vozila gondola, smo šli na Vogel. Vendar

so bila takrat smučišča in proge povsem

drugačne kot danes. Takrat ni bilo tep-

talnih strojev, snežnih topov.

me

d n

am

i

38

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Nehal sem smučati, ko sem bil star 72

let v Bad Kleinkirchheimu. Hodil sem

tudi na Kronplatz. Učil sem smučati tudi

ženo. Trideset let smo hodili na smučanje

v Avstrijo, pa tudi v Nemčijo. Vendar je

žena imela raje tek na smučeh. Ko sedaj

premišljujem, se je že takrat kazalo, da ni

zdrava. Tudi pri plavanju se je to videlo,

ko smo šli po smučanju v bazen. Na kon-

cu tudi tega ni več zmogla. Hodila je lah-

ko le še na sprehode. In kuhala.

Ob omembi kuhanja naj bralcem poveva, da ste neposredno poveza-ni z zelo znano ljubljansko Gostilno pri Čadu. Gostilno z bogato tradici-jo upravljata vaš zet in hči. Za »epp« bralcem povejte, po kakšni kulinariki slovi to gostišče.

Gostilna je znana po srbski hrani. Jaz

grem tja nekajkrat na leto, a tako malo

pojem. Tudi tukaj, v Domu, naročim

otroško porcijo. To, kar dajo tukaj na

krožnike, Borut ne more pojesti.

Pogrešate, gospod Borut, v našem Domu več moške družbe? V Domu Ja-neza Krstnika je namreč med 65 sta-novalci le enajst moških, od tega jih je sedem nastanjenih na negovalnem oddelku.

Dovolj jih je. Kajti jaz hodim v kavar-

no. Še en moški z Doma hodi v ka-

varno. Veliko več družbe sem imel, ko

sem hodil v KUD. Tam je bila res pisa-

na družba. To je bila mala Metelkova.

Ampak »pojejo mamila« (smeh). To ta-

koj spoznaš.

Pri vas se je zamenjalo že kar nekaj sostanovalcev. Kako se človek na to privadi – različni karakterji oz. zna-čaji ljudi itd. ?

Ja, veste kako je, imam vedno malo stra-

hu. Najbolj krasen sostanovalec je bil ti-

sti prvi, gospod Žitnik. Z njim sva se

najbolj pogovorila. Drugi je bil tudi do-

ber, Ivan Kraševec. Tudi z njim se je dalo

lepo pogovoriti. Sostanovalec Rudi pa je

bil na nekem svojem »nivoju«. Ni nama

šlo. Joškotu pa sem čisto odkrito rekel:

Prosi, da greš domov, pa boš doma ta-

kšen, kot si bil. Boš ponovno padel, kdo

te bo pa potem vzel? Pri njegovi slepoti,

ko niti televizije ne vidi, vidi vse v megli.

Sluh, sam priznava, da vedno slabše sliši.

Dobro, pa pustiva to. Ko gledam stano-

valke, so nekatere prijazne, druge pa ne

tako. Naj povem še, da je osebje Doma v

redu. Me dobro sprejema.

Gospod Borut, zaključil sem s svoji-mi vprašanji. Vidite, nič ni bolelo. Ves čas pripovedovanja ste imeli radosten izraz na obrazu. Lepa hvala za prije-ten pogovor.

POGOVORI Z

MARJETO LIPNIK

Gospa Marjeta je prišla v naš Dom pred

dvema letoma. Bila je skoraj slepa, vid ji

je začel slabeti pred desetimi leti. Zelo

težko se je vključila v domsko življenje.

Nikamor si ni upala sama, ne v prosto-

rih Doma, ne na vrt – nikamor. Poseben

strah je imela pred dvigalom. Povsod

je rabila pomoč. Zato sva bili pogosto

skupaj, bodisi na vrtu, terasi ali zunaj

Doma.

Rada sem jo poslušala, ko je pripovedova-

la o dogodkih s potovanj s kolesom, pote-

panja po gorah, smučanja itd. Nekoč sem

jo vprašala, če dovoli, da o njej napišem

me

d n

am

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

39

članek. Rekla je: Seveda, bom še kaj po-

vedala, saj imam še vedno možgane v gla-

vi. Zasmejali sva se. Njene pripovedi so

zanimive. Ogledala si je olimpijske igre v

Rimu leta 1960, kar za tiste čase ni bilo

običajno. Ko Vršič še ni bil asfaltiran, se

je večkrat odpeljala z vlakom do Kranjske

Gore, od tam pa s kolesom preko Vršiča

do Nove Gorice ali Vipave. Ogledala si je

lepote Soške doline (izvir Soče, Mlinari-

ce, Kraljeve freske v cerkvi Svete Marije,

Soška korita, slap Boka). Najbolj navdu-

šena je bila nad reko Nadižo, ki jo je ime-

novala najlepšo reko za kopanje. Vedno se

zasmeje, ko ji to omenim.

Ko sta bila sinova dovolj stara, so se od-

pravili na Triglav, Komno in v druge slo-

venske gore. Včlanila se je v Planinsko

društvo Ljubljana Matica. Našla je odlič-

no družbo planink in planincev. Vodil

jih je že pokojni Luka Kočar. Marjeta se

ga spominja kot sposobnega organizator-

ja izletov in dobrega človeka. Z njim so

obiskali veliko vrhov na avstrijskem Ko-

roškem. Prehodila je evropsko peš pot

po Avstriji (od nemško-avstrijske meje

do Slovenije) in po Sloveniji do morja,

planinske poti po otoku Visu in Kapel-

sko planinsko pot. Večkrat se je udeležila

zimskega pohoda na Arihovo peč v Av-

striji, Haloško planinsko pot itd.

Ker je prišlo do postopne izgube vida, je

prenehala planinariti in smučati, ostaja-

la je doma. Ne moremo si predstavlja-

ti, kaj za nekoga, ki je bil vedno v gi-

banju in družbi, pomeni izguba vida. V

dobro voljo jo še vedno spravijo spomini

na minule čase.

Julija Vasle, stanovalka

me

d n

am

i

40

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

HVALA TI, MAMA!

Naša draga mati prednica je včeraj do-

polnila sto let. Dočakala je sto, kar je

redek pojav. Od meseca maja živi v le-

pem, svetlem Domu Janeza Krstnika v

Trnovem, z velikim travnikom in zeleno

okolico, da se lahko vsak dan sprehaja in

nabira kondicijo za naslednje življenjske

podvige.

Je zdrava, rahlo dementna, kar se za

sto let priliči, ne jemlje nobenih zdra-

vil. Na fotografi ji je z vnukinjama Lade-

jo in Tino in tremi pravnuki, ki so moji

vnuki. Slavili smo v družinskem krogu,

skromno, a za mamo srečno in prijetno,

sostanovalci so bili pa tudi veseli dobre

mamine torte. Otroci, vnuki in pravnu-

ki smo uživali, ko smo jo gledali tako

živahno in smejočo. Ta žareč dan ure-

sničeno mantro s plakata na vratih do-

mačega stranišča: »Srečna in zadovoljna

mati je najlepše darilo otroku«.

Kako to, da je mama tako trdoživa in

dolgoživa? Ker je bila polovico življenja

lačna! Prva svetovna vojna – lakota. Čas

med obema vojnama – lakota. Druga

svetovna vojna med preganjanimi parti-

zani v kočevskih gozdovih – lakota. Ni-

koli se ni prena jedala, kuhala je to, kar

je kuhala njena tudi dolgoživa mati: po-

zimi repo in kislo zelje, vedno krompir,

pa fi žol in ogromno solate. Preprosta lo-

kalna formula! In veliko se je gibala. Od

mladih nog članica telovadnega društva,

vsa leta se je vozila v službo s kolesom,

sem in tja in še naokoli je zneslo kakšno

uro vsak dan. V gimnazijah je prehodila

nič koliko stopnišč, doma naredila ne-

kaj kilometrov s pospravljanjem vsak te-

den. Vrsto let smo imeli tudi velik vrt in

mama je bila njegova kraljica. Delovna,

zdrava in zadovoljna.

Mama me je opremila z vsem, kar je naj-

pomembnejše za življenje. Poštenost je v

naši hiši živela z nami, o njej nam niso

pridigali, ampak sta bila oče in mama

vzor poštenih ljudi. Sodelovanje je bilo

naravno stanje. Saj kako pa bi petčlan-

ska družina, ki je čuvala še staro mamo

in se je hitro razmnožila, da nas je bilo v

stanovanju tudi do devet prebivalcev, si-

cer preživela? Skromnosti me je naučila

mati. Ni mi kupovala oblekic, ki sem si

jih želela, saj sem morala za bratoma po-

nositi njune prerasle reči. Zato sem za-

čela že v prvi gimnaziji delati in sem si

sama znala zaslužiti denar za uresničeva-

nje želja. Ni zalivala mojega »egeca«, ki

je hotel narasti, zato sem se naučila upi-

ranja, vztrajnosti in zaupanja, da bom

sama dosegla, kar hočem. In sem res.

Brez take mame bi bila morda razvaje-

na, nesamostojna, preplašena pred zah-

tevami življenja. Kako pomembna dota

je smisel za upor in kakšno darilo je po-

končna hrbtenica!

me

d n

am

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

41

Najbolj pa sem mami hvaležna, ker je

skrbela za moji dve hčeri, da sem lahko

diplomirala, magistrirala, doktorirala,

potovala in se iskala. V kuhinji je spre-

jemala moje raznolike partnerje, z njimi

igrala remi in jih postregla z ogromno

skledo solate. Ni moralizirala, ampak

je sprejemala razburljivo življenje hčer-

ke, ki nikoli ni teklo po ustaljenih tirni-

cah. Ko smo osamosvajali Slovenijo, je z

menoj neustrašno lepila plakate za osvo-

boditev JBTZ na vrata vojaškega bloka.

Ker je bil plakat čez noč strgan, sva na-

slednji dan nalepili novega … Ko je zve-

dela, da nas urednike Nove revije pre-

ganjajo, me je inštruirala o trojkah in

zavezi molka, kakršno so gojili pri OF,

saj zato pa je Ljubljana postala zmagovi-

to mesto!

Mama ne ve, s čim vsem me je obdari-

la. In to je največja dragocenost! Tisto,

kar mi je kdaj pa kdaj »naprej vrgla«, na-

mreč ni nikoli imelo bistvenega vpliva

na mojo osebnostno rast. To, kako me

je podpirala ob pravem času s skrbjo za

moja otroka, kako se ni zgražala nad

mojim načinom življenja, ampak me je

sprejemala pač takšno, kot sem bila, to

je neprecenljivo.

Na stara leta, ko je umrl brat in za njim

še oče, ko sta se odselili hčerki, je vanjo

lezla samota. In z njo reči, ki so bile tež-

ke zame, deset let njeno edino skrbni-

co. Ko je odhajala v Dom, sva sedeli za

mizo, kjer sem se ji še enkrat zahvalila

za vse, kar je naredila zame in za moja

otroka, in ji rekla, da se mi zdi, da sem ji

v teh desetih letih vrnila njen dar. Rekla

je: »Zdaj sva si bot«.

Maminih sto let, ki smo jih slavili vče-

raj, je bilo VELIČASTNIH! Etično po-

končna osebnost, stroga, a pravična pro-

fesorica matematike in fi zike, mama, ki

nas je otroke pustila pri miru, da smo

rasli po svoje … Bi mi lahko dalo življe-

nje boljšo popotnico za hojo navkreber?

HVALA TI, MAMA. HVALA!

Manca Košir, hči stanovalke

sto let mame Luše

Kot skrivnosten kalejdoskop, sestavljen

iz drobnih barvnih okruškov stekla, vi-

dim življenje moževe mame Luše, Paule,

Pauluše.

Ob večerih v Domu Janeza Krstnika po-

tujeva skozi njen stoletni čas in se pred-

vsem vračava v preteklost, kajti mama

Luša pravi, da o sedanjiku ni kaj dosti

za povedati.

Že prvi pogled na staro fotografi jo treh

malčkov, ki visi na steni maminega no-

vega doma, zazna med dečkoma drobno

deklico, ki navihano pogleduje v foto-

grafski objektiv. Oči so na široko odpr-

te, v rahlem čudenju, tako kot danes, ko

se pogovarjava. Sem vesela, da je vse do

danes ohranila v sebi radovednost in na-

gajivost, ki šepetata o iskrivosti njenega

duha.

Včasih pogleda fotografi jo in pravi: sta-

rejša brata Tine in Tone sta mi rada na-

gajala. Pa sem se branila. Če je bilo hudo,

sem stekla v kot in tam tako močno br-

cala z nogami, da sem ju le pregnala!

Pa tako radi smo z očetom v poletnih

večerih plavali v Savinji. Nato smo dol-

go sedeli na kamnih in se pogovarjali o

mnogočem, saj je naš oče imel v sebi to-

me

d n

am

i

42

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

liko različnega znanja. In telovadili smo,

po cele dneve smo telovadili, ker se je na-

hajal telovadni dom povsem blizu naše

hiše! Oče Martin je bil že rahlo v letih, z

majhnim trebuščkom je bil vedno v prvi

vrsti zato, da je z njim razveseljeval ob-

činstvo. Imel je veliko dobrih prijateljev

in tako rad se je smejal!

Kalejdoskop prve mladosti mame Luše

je veselih barv in čas zaljubljenosti v iz-

branca svojega srca, Boža, tudi.

V drugi svetovni vojni pa njegovi del-

ci potemnijo, nemirna leta prinesejo v

mamin svet marsikaj bolečega. Leto de-

vetnajstopetinštirideset prinese ljudem

svobodo, mami Luši pa še prvo štruč-

ko, prvorojenca Jožeka. Kmalu se mu

pridružita še Tine in Manca, tako, da

kar nekaj let Luša skrbno gospodinji in

pridno obeša bele zastave otrok, pleni-

ce. Ob poznih večerih pridejo na vrsto

še matematične uganke, skrite v šolskih

zvezkih njenih dijakov. Z možem sta do

svojih otrok strpna, ljubeča in prizane-

sljiva, potomcem dovolita veliko svo-

bodo raziskovanj in hobijev. Tako ima-

ta fanta v svoji sobi voluharja, veverico,

kačo, ribe, žabe, netopirja, Manca pa z

deklicami pred hišo neutrudno vrti hu-

lahop obroč, skače ristanc in osvaja oze-

mlja z belo kredo po asfaltu. Petčlanska

družinska ekspedicija v poletjih obvezno

odpotuje na ljubi otok Rab, koder je šti-

riindvajset ur povezana s škržati, soncem

in morjem. V tej polnosti družinskega

bogastva mamini kamenčki kalejdosko-

pa tako bleščijo!

Bleščava so tudi leta, ko v domu babi-

ce Luše in deda Boža odraščata vnukinji

Ladeja in Tina. Žuborenje besed, prepe-

vanja, poplesavanja, ogledovanja knjig,

igra in dolgi sprehodi dedka in babico

lepa leta ohranjata v dobri kondiciji.

Kasneje kalejdoskop močno potemni,

saj iz tega sveta zaradi nesreče in bo-

lezni nenadoma odideta drugorojenec

Martin in njena prva ljubezen, mož

Božo. S hčerko se povežeta v desetletno

dvojino, v kateri vlogo gospodinje in

skrbnice počasi prevzame Manca. Po-

gosto jo Luša pohvali: tako dobre juhe,

kot jo naredi Manca, pa do danes še ni-

sem jedla!

Noči, ki nosijo s seboj tudi Lušin nemir,

vrtoglavico in nenadne padce, so lanske-

ga maja botrovale nič kaj lahki odločitvi

otrok,da je za mamo Lušo, zaradi njene

varnosti, najbolj primeren trnovski Dom

Janeza Krstnika v Ljubljani. Dober pri-

jatelj je namreč Manci predhodno zau-

pal, da je za starostnike tam zelo dobro

poskrbljeno.

Od tedaj je minilo že skoraj leto dni. Lu-

šini kamenčki kalejdoskopa včasih zaža-

rijo in včasih potemnijo, saj se kar tež-

ko vživlja v nov domski svet. Pravi, da

je tod preveč ljudi in da mora kar naprej

nekaj delati. Ni kaj, tudi ona se v tem

času že kdaj pa kdaj v mislih seli v sa-

mosvoj Lušin svet, še pogosteje pa, od-

kar je pozimi v sobi padla po tleh in si

zlomila roko.

Prejšnji teden je vsem domačim obisko-

valcem pripovedovala: štirje so me danes

kar ugrabili in polili z vodo. Sem klicala:

dovolj, dovolj, pa me niso in niso slišali!

In pravi detektivski roman bi lahko na-

pisala o njenem slušnem aparatu. Tako

domiselno ga je ob večerih pospravlja-

la na različna mesta, neko nekoč je celo

pristal v prevleki za blazino!

me

d n

am

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

43

Lanski september je prinesel nam vsem

v družini tako težko pričakovani stoti

rojstni dan mame Luše. Vsak po svoje in

vsi skupaj smo jo tisti dan želeli razvese-

liti. Čestitke, objemi in drobna darilca

so pristajala v njenem naročju. Vsega je

bila vesela, le domskega praznovanja se

ni udeležila, ker je bila že od domačih

ljudi preutrujena.

Mi je rekla: pojdi na proslavo in me do-

bro zastopaj. Lahko ljudem tudi kaj za-

poješ, če hočeš. Ups, tole pa ni kar tako,

ali bom imela dovolj poguma za prepeva-

nje, se vprašam in pomislim: naj se zgo-

di. Pridružim se zbranim prebivalcem

Doma v prostorih glavne jedilnice. Mize

so svečano okrašene, na obrazih priso-

tnih pozorne oči in v zraku pričakova-

nje. Pomislim: kako lepo, da v Domu

skupaj praznujejo rojstne dneve, kot ena

velika družina so! V zbranosti misli po-

gledam delovno terapevtko, gospoda žu-

pnika Antona Kompareta in še nekoga,

očitno gostujočega pevca, ki si ogledu-

je notne zapise. Toplim besedam prvih

dveh sledijo domača, lično izdelana da-

rila in čestitke vsem domskim, ki so v

septembru praznovali. Obdarovanju sle-

di dolg pevski recital gospoda Kotnika,

za njim pa se na servirnem vozičku pri-

smeji velikanska čokoladna torta, okra-

šena z rdečimi rožami in napisom: vse

najboljše mami Pavli za stoti rojstni dan!

Kako mi je žal, da ni mamice poleg, da

bi se sama zahvalila prisotnim za to veli-

ko pozornost! Mama pa medtem spokoj-

no spi v svoji postelji, še sanja se ji ne, kaj

velikega se dogaja nadstropje pod njo!

Imam to čast, da lahko prva zarežem v

torto, ki slastno diši. Na krožnikih po-

časi zaokroži do vseh prisotnih, jaz pa na

Anjino povabilo zberem pogum in zapo-

jem balado o Svetem Janezu.

Z velikim kosom torte pohitim k mami

Luši, ki se je ravno zbudila rekoč: na-

tančno mi vse povej, kako je bilo! Ne-

kaj dni zatem je mama prisotna pri sve-

ti maši v kapeli Doma, kjer jo prisrčno

pozdravijo z besedami, pesmijo in pre-

čudovitim šopkom rož.

Ni kaj, mama Luša še sedaj ne more iz

kože radovedne profesorice, še danes ji

moram ob večerih natančno poročati o

vsem, kar se mi je dogajalo čez dan. No,

ja, tisto nelepo po navadi izpustim, lepo

pa povem mami zato, da lahko mehko

zdrsne v nove sanje.

In seveda ji govorim predvsem o lepem

tudi zaradi žarenja kamenčkov najinega

skupnega kalejdoskopa.

Metoda Postolski Košir, snaha stoletne mame Luše

me

d n

am

i

44

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

NAGOVOR OB

PRAZNOVANJU

PETE OBLETNICE

OTVORITVE DOMA

Šele sedaj, po petih letih, postaja vse

bolj razumljiva in dragocena knjiga na-

šega župnika, gospoda Toneta Kompa-

reta, »Dom Janeza Krstnika: Preizkus

vere«, ki je izšla ob odprtju Doma aprila

2009. Mislim predvsem na njen podna-

slov, namreč, »Knjiga, ki potrjuje, da je

Bog navzoč in dejaven«. Dokazov v njej

in izven nje, da je res tako, ne manjka, še

manj pa osebnih pričevanj, ki pritrjujejo

dejstvu, da Dramaturg našega življenja

neverjetno natančno spleta, zapleta niti

našega bivanja in nehanja.

Midva, žena Nevenka in jaz, sva se že pri

svojih 68. letih, to je leta 2005, ko je bila

ideja o gradnji Doma še »in statu nascen-

di«, še ne prav prepričana vpisala na se-

znam interesentov in zgodnjih podpor-

nikov, misleč, da take zadeve pri nas itak

trajajo in trajajo, tako da bova takrat, ko

bo to aktualno, že »v bolj primernih le-

tih«. A kaj, ko človek obrača, Bog pa obr-

ne! Oziroma, komaj sva se nekajkrat obr-

nila, se je bilo treba odločiti, kajti – tako

ugodne in tudi perspektivne možnosti ni

kazalo zavrniti. Tako sva v ponedeljek,

1. junija otvoritvenega leta 2009 posta-

la oskrbovanca tega lepega in gostoljub-

no prijetnega Doma, potem ko sva – kar

velja še danes – brez obžalovanja zapustila

nekdanje navidez udobnejše in po mnenju

naš dommnogih »v smislu čakanja konca bolj pri-

merno« privatno bivanje v središču mesta.

Svoji osebni »podstrehi«, da tako rečem,

sva sicer imela pospravljeni, vendar sva

šele kot stanovalca Doma Janeza Krstnika

lahko začela dopolnjevati prezrte oziroma

»prešpricane« življenjske lekcije. Danes in

tukaj, ko merimo »stran in dalj« petletne-

ga razdobja, ki je kar švisnilo mimo, bi

omenil samo par vtisov, ki so naju notra-

nje zaznamovali in obogatili.

na

š d

om

Najprej so tu zaposleni, ki skupaj s pro-

stovoljkami in prostovoljci vsestransko

skrbijo za nas in naš telesni in duhov-

ni blagor: prijazni in večinoma k temu

še nasmejani, da ne omenim dejstva, da

se njih predanost še stopnjuje, ko gre za

oskrbovanke in oskrbovance v pritličju in

prvem nadstropju. Glede tega smo v tej

blagoslovljeni hiši vsekakor v dobrih ro-

kah! Zato bi se rad v imenu vseh stano-

valcev vsem skupaj in vsakemu posebej

najlepše zahvalil za njihovo minulo delo,

za njih dejanja in prihodnja prizadevanja.

Ob prvi obletnici otvoritve Doma, leta

2010, je Nevenka v svojem pozdrav-

nem nagovoru naš skupni dom primer-

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

45

jala z ladjo, s potniki z običajnimi in po-

sebnimi potrebami, izurjeno posadko in

izkušenim krmarjem. Seveda pa gre pri

nas za prav posebno ladjo, ki sicer pozna

kratke postanke, da se potniki »zamenja-

jo« in drug drugemu pripravijo prostor,

ki ga zato nikoli ne zmanjka. Zanimivo:

z vkrcavanjem smo začeli aprila pred pe-

timi leti, a se še vedno vkrcavamo in se

bomo tudi v prihodnje … Pravzaprav ho-

čem reči nekaj drugega: čeprav je nama,

Nevenki in meni, Bog milostno naklonil

vztrajanje v »dvojini«, ki vsaj večinoma in

še zlasti v domovih starejših olajšuje biva-

nje, pa je to tudi dokaz premika mišlje-

nja, da odhod v dom naj ne bi bil »ultima

ratio«, pač nujni izhod v sili, v »čakalnico

smrti« (kot da ima slednja samo tu »or-

dinacijske ure«), saj je prav nasprotno res!

Potrebna je – bom rekel, kar nekakšna –

»transsubstanciacija«, to je po SSKJ »spre-

menjenje bistva« mišljenja, pa se ob vseh

težavah in boleznih ter življenjski prtljagi,

ki smo jo prinesli s seboj v Dom, naen-

krat moremo znajti – nikakor ne pretira-

vam! – v Božjem preddverju. Vkrcani se-

veda »na ladji upanja, katere končni cilj je

Večnost …« Čudovito, mar ne?

Naj sklenem z znano mislijo naše prilju-

bljene pesnice Neže Maurer, ki svoj Sre-

brni poljub začne takole:

Kogar je poljubila večnostz ustnicami smrti,postane tako voljan:vsaka obleka mu je prav,vsaka hiša mu je dom, …

Kar je seveda možno tudi nadaljevati, na

primer:

vsakdo je moj brat, vsakdo je moja sestra,

ali,

vse, kar dobim na krožnik, je dobro,

in tako dalje in tako naprej.

Zato in v tem smislu vsem sedanjim in

bodočim vrlim potnikom želim zdrav-

ja in obilo optimizma! Bodimo hvaležni!

Pozdravljeni!

Andrej Rijavec, stanovalec

na

š d

om

46

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

SOCIALNI

PRAKTIKUM V DOMU

JANEZA KRSTNIKA

Mnenja zaposlenih in odzivi dijakov Škofi jske klasične gimnazije in Walf-dorske gimnazije v Ljubljani

Socialni praktikum je tridnevni pro-

gram v okviru obveznih vsebin 2. letni-

ka Škofi jske klasične gimnazije. Dija-

ki si izberejo eno izmed 14-ih ustanov,

ki jo bodo obiskali. Ena izmed njih je

tudi Dom Janeza Krstnika. Poleg starej-

ših lahko dijaki obiščejo tudi brezdom-

ce, osebe z motnjo v duševnem razvo-

ju, invalidne osebe, osebe v političnem

azilu ter vrstnike iz socialno ogroženih

okolij. Pred obiskom imajo v šoli delav-

nice, kjer spoznajo samo ustanovo, zna-

čilnosti oseb, s katerimi se bodo sreča-

li ter naravo dela v prihodnjih dneh. V

ustanovah se karseda aktivno vključijo v

proces, prisostvujejo pri vsakdanjih de-

javnostih in opravilih ter se z uporabniki

in stanovalci družijo.

Cilj socialnega praktikuma je spoznavanje

socialne okolice, razvoj socialnega čuta ter

pridobivanje izkušenj pri komunikaciji z

osebami s posebnimi potrebami.

Dijaki so nad novimi doživetji in izku-

šnjami, ki jih v tem času pridobijo, zelo

navdušeni in s pridobljenimi veščinami,

novimi spoznanji zelo zadovoljni. Prido-

bijo pa si tudi nekaj novih poznanstev in

sklenejo nove prijateljske vezi. Dragoce-

ne so tudi njihove nove izkušnje spozna-

vanja tovrstnih poklicev.

Socialni praktikum je izredna obogati-

tev programa Škofi jske klasične gimna-

zije. Zavedamo se, da so tovrstne vsebine

izredno pomembne za dijakov celostni

razvoj. Z Domom Janeza Krstnika pri

tem sodelujemo že od samega začetka.

To sodelovanje nam zelo veliko pomeni,

saj nam njihovo osebje skrbno pripravi

program, s katerim uspe dijake maksi-

malno vključiti v njihov vsakdanji pro-

ces in jim s tem omogočiti pridobiva-

nje zares bogatih izkušenj. Osebno sem

imela pred leti možnost prisostvovati

skupnemu sprehodu starostnikov in di-

jakov v ljubljanski botanični vrt. Dogo-

dek je zbudil veliko mero prijetnih ob-

čutkov mimoidočih, udeležencem, enim

in drugim pa prinesel žareče nasmehe na

obrazih. Res zanimivo je bilo videti ne-

katere dijake, ki so se pokazali v povsem

na

š d

om

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

47

drugačni luči, saj so lahko izrazili tudi

talente, ki jih v šoli niso imeli priložno-

sti izkazati.

Marjeta Prašnikar, pomočnica

ravnatelja ŠKG

Učenci se pogosto pritožujejo nad pre-

velikim poudarkom na teoretičnih vse-

binah. Pri socialnem praktikumu jim

damo priložnost, da svoje teoretično

znanje oplemenitijo z življenjem v vsej

svoji širini. Ven iz šolskih klopi do ljudi!

Najpomembnejša izkušnja za dijake je

spoznanje, da njihove težave v šoli niso

skoraj nič v primerjavi s problemi neka-

terih ljudi, s katerimi se srečujejo med

socialnim praktikumom. Kljub proble-

mom pa se ne pritožujejo nad svojo uso-

do ter hočejo izkoristiti polnost življenja.

Takšne izkušnje pridejo našim dijakom

še kako prav.

Peter Prašnikar, vodja socialnega praktikuma

Poslanstvo katoliške šole je spodbujati

celosten razvoj človeka. Poskrbeli naj bi

za glavo, srce in roke. Pretežni del časa

posvečamo glavi, pri socialnem prakti-

kumu pa bolj pride do izraza oblikova-

nje srca in dejavnost rok. Prav gotovo so

ti dnevi za rast mladega človeka bolj po-

membni ko marsikatera ura rednih šol-

skih predmetov.

dr. Roman Globokar, direktor Zavoda

sv. Stanislava

Pogosto slišimo, da je šolanje današnjih

otrok in mladostnikov premalo poveza-

no z življenjem. Da mnogo tega, kar se

v šoli učijo, hitro pozabijo, da se učijo

predvsem za ocene. Prepričana sem, da

to nikakor ni bil cilj načrtovalcev učnih

programov, vendar pa pogosto težnja po

čim večjem znanju preglasi tiste dejav-

nosti, ki bi mladim omogočale spozna-

ti življenje še z drugih plati ter pomaga-

le pri razvijanju in oblikovanju njihove

osebnosti.

Odraščanje in zorenje pomenita tudi

vraščanje v družbo, v skupnost, v kate-

ri sobivajo ljudje različnih starosti, raz-

ličnih značilnosti in različnih potreb.

Menim, da bi bilo idealno, če bi domo-

vi starejših bili blizu vrtcev in šol in da

bi bilo sobivanje in sodelovanje različ-

nih generacij nekaj povsem samoumev-

nega. Toliko se lahko drug od drugega

naučimo in toliko lahko drug drugemu

damo. Ker pa je to seveda redko uresni-

čljivo, poskušamo učencem približati

starejšo generacijo in obdobje starosti z

različnimi krajšimi obiski domov, našim

srednješolcem pa v času štirinajstdnev-

nega socialnega praktikuma.

Že v prvem letu delovanja Waldorfske

šole Ljubljana smo na martinovo, ki je za

nas praznik svetilk, s prižganimi lampi-

joni pozno popoldne, ko se je že znočilo,

odšli v Dom starejših občanov Bežigrad,

kjer smo zapeli nekaj pesmi in oskrbo-

vancem podarili lampijone. Za otroke

na

š d

om

48

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

pa občutek, da so bili sprejeti in koristni

ter da so nekomu polepšali dan. Takih

občutkov so danes mladi, žal, preredko

deležni. Tudi po vrnitvi v šolo so razmi-

šljali, kaj bi lahko še naredili in tako je

pol leta kasneje njihov celotni razred v

adventnem času za oskrbovance Doma

Janeza Krstnika priredil krajši koncert.

Lansko leto ste junija gostili Katjo,

Tima in Marka. Ko sem jih med opra-

vljanjem praktikuma obiskala, sem vide-

la, kako so se povezali in tudi kako so se

vaši oskrbovanci navezali na njih. Vesela

sem bila njihovega občutka odgovorno-

sti, ki so ga kazali do svojega dela. Do

izraza so prišle nekatere kvalitete njiho-

ve osebnosti, ki jih je v šoli včasih težje

opaziti. Tudi oni so se v šolo vrnili obo-

gateni z novimi doživetji in izkušnjami,

predvsem pa z občutkom, da lahko pri-

spevajo in zmorejo dajati. Hkrati pa so

se zavedali, da so prav oni tisti, ki so do-

bili največ.

Branka Strmole Ukmar, vodja vpisa na Waldorfski šoli v Ljubljani

prvega in drugega razreda je bilo to zelo

močno doživetje in porodilo se jim je ve-

liko misli, o katerih smo se pogovarjali.

S to tradicijo še vedno nadaljujemo, obi-

ske pa smo razširili tudi na pediatrično

bolnišnico, Hišo hospic in druge podob-

ne ustanove.

Obiski v domovih starejših pa niso ve-

zani samo na martinovo. Veseli smo, da

vaš Miklavž potrebuje glasbeno pomoč

naših otrok. Učenci ta obisk z vznemir-

jenjem pričakujejo in z veseljem vadijo

izbrane skladbe. Seveda jih je na obisk

potrebno tudi drugače pripraviti, se z

njimi pogovarjati o njihovih babicah in

dedkih, njihovih starejših sosedih. Kako

jim lahko pomagajo, kaj se od njih nau-

čijo? Kaj pomeni biti star in kaj pomeni

biti mlad?

Ko smo leta 1999 začeli izvajati program

waldorfske gimnazije smo v tretji letnik

kot del obveznih izbirnih vsebin vključili

dvotedenski socialni praktikum. Meni-

mo, da so mladi v tej starosti dovolj zre-

li, da zmorejo prepoznati potrebe dru-

gih ljudi in jim ponuditi pomoč. Da se

zmorejo srečati z različnimi življenjskimi

potmi in dati svoj prispevek. Hkrati pa

je to tudi obdobje, ko se intenzivno od-

ločajo, kaj bodo v življenju počeli in iz-

birajo svoj poklic. Tako vsako leto dijaki

tretjega letnika dva tedna preživijo v raz-

ličnih socialnih inštitucijah. Od vrtcev,

Sončka, Zavoda za gluhe in naglušne,

Zavoda za slepo in slabovidno mladino,

Doma Malči Beličeve, materinskih do-

mov do domov za starejše občane.

In pred tremi leti in pol so naši dijaki

prvič prišli tudi v Dom Janeza Krstnika.

To so bili Maja, Taja in Jan. Nazaj v šolo

so prinesli veliko lepih vtisov, predvsem

na

š d

om

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

49

Dandanes je življenje premnogih ljudi

polno obveznosti, natrpanih urnikov, hi-

tenja in stresa. Prav zato je bil dvodnevni

socialni praktikum, ki sem se ga udele-

žil v Domu Janeza Krstnika v Trnovem,

prav posebna priložnost, da sem pridobil

izkustvo popolnoma nasprotnega načina

življenja. Življenje med ostarelimi poteka

počasi, mirno in sproščeno, človek, ki de-

luje med njimi, pa mora biti prilagodljiv,

iznajdljiv in predvsem potrpežljiv. Slednja

lastnost je po mojem mnenju biser med

vsemi karakteristikami človeške osebno-

sti in zelo sem vesel, da sem se lahko na

socialnem praktikumu na tem področju

zelo okrepil. V teh dneh pa sem tudi raz-

mišljal, kako neverjetno dober je občutek

koristnosti. Ta me je vselej preplavil ta-

krat, ko sem lahko z delom in trudom, ki

sem ga vložil v nalogo, ki mi je bila dana,

razveselil te občutljive in skorajda že krh-

ke ljudi, ki imajo že toliko let življenja za

seboj. Iz ure v uro sem med stanovalci

Doma Janeza Krstnika bolj in bolj spo-

znaval, kako zelo pomembno je sprejeti

izzive, na katere človek naleti v svojem ži-

vljenju, in se z njimi soočiti. Pomagal sem

pri prehrani stanovalcev na varovanem

oddelku in se ukvarjal z gospo z močno

demenco, kar pa ni bilo enostavno. Na

koncu smo dijaki organizirali še zaključ-

no prireditev in praznovanje rojstnih dni

vseh slavljencev mesecev februarja, marca

in aprila, ter jim tako popestrili petkovo

popoldne. Po vsem tem sem bil ponosen

na to, da sem zmogel prevzeti vsa dana

bremena in odgovornosti ter premaga-

ti vse strahove, saj sem posledično lahko

užival v sproščenem ozračju, polnem sre-

če, ki je izžarevala iz stanovalcev, od ka-

terih je nekatere življenje in pa teža let,

ki jo iz dneva v dan trudoma, a vztraj-

no prenašajo, hudo izčrpala. Dva dneva, polna čudovitih izkušenj, sta bila zame dneva velike pomembnosti. Imel sem se možnost krepiti na področju vrednot, ki so dandanes nekaj precej redkega in dra-gocenega. V okviru socialnega praktiku-ma sem spoznal veliko čudovitih ljudi in verjamem, da je bilo vse, kar sem doži-vel z njimi, nekaj kar je okrepilo mojo sa-mopodobo in mojo samozavest, ter nekaj, kar bo pri meni vselej imelo posebno ve-ljavo in neizmerno vrednost.

Peter Černe, dijak ŠKG

Socialni praktikum, kot obvezna vsebina 2. letnika Škofi jske klasične gimnazije, je bil zame zelo zanimiva, prijetna in hkra-ti poučna življenjska izkušnja. Sam sem se v Domu Janeza Krstnika dva dni spo-znaval z delom s starejšimi in jim pope-stril nekaj trenutkov. Na prvi pogled mo-goče neprijetna naloga je bila vse prej kot to. Začutil sem veselje in hvaležnost oskr-bovancev, saj, kot pravi osebje, velikokrat nimajo možnosti komunikacije in druže-nja z mladimi, kar pa jim po mojem mne-nju daje pomemben občutek sprejetosti. Naše delo je bilo nekakšno »obvezno pro-stovoljstvo«, zagotovo pa bodo starejši ve-seli tudi vsakega »pravega prostovoljca«, ki si bo vzel delček svojega življenja in ga nesebično in dobrodelno podelil z njimi.

Krištof Fortuna, dijak ŠKG

Pri socialnem praktikumu v Domu Ja-neza Krstnika sem spoznal, da so tudi starejši ljudje zelo odzivne osebe, ki so za vice, igro in pogovor. So zelo razgledane osebe. Ob prostovoljstvu veliko, veliko pridobiš tudi sam.

Andrej Mehle, dijak ŠKG

na

š d

om

50

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Ti dnevi so bili zame nova in nadvse

dragocena izkušnja. Spoznala sem nove

ljudi in delo v domovih za starejše. Pre-

pričana sem, da mi bo tokratna izkušnja

tudi izhodišče pri izbiri študija v priho-

dnosti. Spoznala sem, kaj pomeni re-

snična hvaležnost, sodelovanje, pomoč,

in kako dragocene so izkušnje in čas.

Vse to lahko spoznaš pri tamkajšnjih

stanovalcih, ki ti dajo res dobro lekcijo

za življenje.

Socialni praktikum se mi zdi super stvar

in predvsem pomembna izkušnja, ki

vsakogar izpopolni.

Teja Primožič, dijakinja ŠKG

Všeč mi je bilo, ker starostnikov ne zapi-

rajo v sobe, kjer bi trpeli osamljenost in

zapuščenost, ampak se jim v vsej možni

meri posvetijo in jim skušajo polepšati

bivanje. Mislila sem, da je v domu osta-

relih veliko ljudi brez volje do življenja, a

sem ugotovila, da so zelo veseli in odprti

ljudje, ki radi uživajo življenje. Prav tako

sem si napačno predstavljala življenje v

domu, saj sem si predstavljala, da lju-

dje ležijo na posteljah in se dolgočasijo,

pravzaprav pa jim je omogočeno gibanje

zunaj in poskrbljeno, da lahko svoje ži-

vljenje nadaljujejo čim bolj podobno kot

v preteklosti. Lahko si kuhajo kavo, pe-

čejo piškote….

Nika Pirnat, dijakinja ŠKG

Tretji letnik Waldorfske gimnazije mi je

še posebej ostal v lepem spominu. Ime-

la sem priložnost biti tri tedne na soci-

alnem praktikumu v Domu Janeza Kr-

stnika. Ta izkušnja je bila zame zares

čudovita in polna novih spoznanj. Bila

sem v okolju strarejših ljudi. To je čar.

Vsakodnevno sem za njih skrbela. Ne-

katerim pomagala pri hranjenju, drugim

delala družbo pri sprehodih, tretjim pri-

sluhnila, ko so govorili o svoji preteklo-

sti. Vsak od njih nosi v sebi svojo bogato

življensko zgodbo, polno izkušenj. Ve-

liko so me naučili. Opazila sem, da je

v obdobju, ko se bliža smrt, najbolj po-

membna ljubezen in zaupanje. Zavedati

sem se začela, da je življenje največji ču-

dež, največje darilo in naša dolžnost je,

da to darilo odvijemo vsak dan znova in

da se zablešči in da ga delimo z drugimi

tako, da bo svetlo in ne temno. Mislim,

da je potrebno, da vsak mladostnik en-

krat izkusi takšno stvar, saj pri tem dobi

nov pogled na svet in življenje še bolj bo-

gato zaživi.

Taja Košir Popovič, bivša dijakinja Waldorfske gimnazije

na

š d

om

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

51

na

š d

om

ORATORIJ TUDI

ZA STAREJŠE

Že vrsto let trnovski animatorji v začet-

ku poletja na župnijskem vrtu organizi-

ramo enotedenski oratorij. Pred šestimi

leti pa se nam je tam pridružila še velika

zgradba, ki jo je bilo nemogoče spregle-

dati, saj je z njo prišlo večje število sta-

rejših oseb.

In s tem še veliko število zadreg. Kako

bomo zdaj izpeljali oratorij, ko se bodo

po vrtu sprehajali upokojenci, kaj, če jih

bosta motila glasba in vpitje, nenehen

živžav (saj vemo kako živahni so otro-

ci, sploh če jih je šestdeset skupaj), ali se

jih bodo otroci bali, ali se bomo mora-

li umakniti v učilnice in tako dalje …

Če bi rekla, da takih pomislekov nismo

imeli in če bi rekla, da nam je bilo prvo

leto enostavno začeti, bi se zlagala. Spo-

znavali smo nov teren, še sami bolj pre-

vidni pri izpeljevanju programa in se

spraševali, kako se bo vse skupaj izteklo.

Izteklo se je odlično. Terasa Doma nam

je postala zatočišče, imeli smo veliko

družbe in gledalcev, drug drugega ni-

smo ovirali, a se s stanovalci vseeno ni-

smo nič zbližali. Zato smo se odloči-

li stopiti še korak dlje. Tudi to nam je

uspelo. Starejši so sprejeli nas in otroci

so sprejeli starejše. Skupaj smo delali li-

monado in pripravljali hrano, igrali igre,

pripravili smo nastop in ga predstavili,

odpeljali koga na sprehod …

Naš poletni otroški oratorij se je prese-

lil še v Dom, kjer skupaj predstavljamo

skupnost in drug drugega učimo lepot

življenja. Otroci velikodušno delijo svojo

iskrenost in nasmehe, medtem ko mo-

drosti starejših nikoli ni preveč. Dom

za starejše za nas ni postal ovira, ampak

vrata v številne nove izkušnje.

Maša Barle, animatorka

JESENSKI IZLET NA

PRIMORSKO

Bil je lep jesenski dan. Stanovalci Doma

smo šli na izlet na Sveto Goro k sveto-

gorski Kraljici.

Prvi postanek smo imeli v dvorcu Ze-

mono. Ker ni bil dan odprtih vrat, smo

si ogledali le poročno sobo in okolico. V

poročni sobi smo se udeležili »poroke«:

gospod župnik je imenoval nevesto, go-

spo Ano Žigon, in ženina, gospoda Iva-

na Puclja. Vsi smo bili dobre volje in se

nasmejali. Na poti po Vipavski dolini

smo molili in peli. Za kosilo smo se usta-

vili v Ložah pri Vipavi na kmetiji Rehar.

52

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Naslednja postaja je bila Sveta Gora. Pot

na Goro je strma, pogled pa čudovit na

vse strani neba. V baziliki smo bili pri

maši. Rektor svetišča, pater Pepi, nam je

razložil zgodovino svetišča. Dejal je, da

se je pastirici Uršuli Ferligoj pred 475.

leti prikazala Marija in naročila, da na

tej gori postavijo znamenje in jo prosijo

milosti. Cerkev je bila večkrat poškodo-

vana, še posebej med prvo svetovno voj-

no. Toda ljudje so ponovno zmogli na

tako težko dostopnem, a čudovitem kra-

ju postaviti mogočno baziliko. Zanimiv

je napis na pročelju bazilike »Jaz pa sto-

jim na Gori kakor poprej«.

Za praznik Marijinega vnebovzetja pri-

de mnogo romarjev. Pridejo peš ali z av-

tobusi. Po poti v procesiji molijo. Tudi

med letom pride na to božjo pot veliko

ljudi.

Kot nosilca miru sta ob stoti obletnici

prve svetovne vojne prišla na Sveto Goro

predsednika Slovenije in Italije. Ob tej

priliki je bila pred baziliko postavljena

»klop miru« s spominskim obeležjem

MIR.

na

š d

om

Po končanem ogledu in molitvi smo se

odpeljali v dolino k Rikotovi kmetiji.

Ogledali smo si klet in poizkušali vina

– med drugim vino »jagodni izbor« in

mošt prešan tistega dne. Gospodar nas

je povabil na trgatev v vinograd s črnim

grozdjem. Vsak si je odtrgal grozd in ga

z užitkom pojedel. Veseli in dobre volje

smo se odpeljali proti domu.

Julija Vasle, stanovalka

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

53

OBISK NA BIO-

DINAMIČNI KMETIJI

V mesecu juniju smo se odpravili na iz-

let h gospe Meti Vrhunc. Prijazno nas je

sprejela in povabila v hišo. Ogledali smo

si del prostorov. V predsobi je polkro-

žen zidan obok, na katerem se prepletajo

simboli štirih evangelistov: Marka (kri-

lati lev), Janeza (orel), Luka (krilati bik)

in Mateja (angel). Na sredini je upodo-

bljen Kristus. Opazila sem veliko drob-

nih starih predmetov, ki so kljub starosti

dobro ohranjeni in dajo čar domačnosti.

Posedli smo za mizo, obloženo z dobro-

tami domače peke in sadjem. Na mizi

je bil tudi domač čaj iz mete in kava.

Gospa nam je na kratko razložila bio-

dinamično pridelavo zelenjave in žita-

ric. Omenila je, da je bil začetnik take-

ga načina pridelave Rudolf Steiner. Tudi

Marija Th un se je s tem ukvarjala. Ugo-

tavljala je, kaj vse vpliva na zdravo pride-

lavo hrane in rastlinsko rast. Na osnovi

dolgoletnih raziskav je bil izdan setveni

priročnik pri Založbi Ajda.

Nato smo si ogledali zelenjavni vrt, kjer

vse bujno raste, škodljivcev pa skoraj ni.

Rastline so zdrave, uspevajo brez kemi-

je. Kakšen prijeten pogled na vrt, vsega

je v izobilju! Poleg zelenjave rastejo tudi

nekatere začimbe. Poizkusili smo več vrst

graha, nazobali smo se kosmulj. Okrasno

cvetje in čajnice vseh vrst rastejo okrog

hiše. Gospa je vseskozi odgovarjala na

naša vprašanja in tudi svetovala. Ob nje-

nem obsežnem znanju smo spoznali, da

je zemlja živa, da rabi potrebno oskrbo in

kako je pomembna zdrava prehrana za

človeka. Ljudje smo dolžni zapustiti svo-

jim potomcem nezastrupljeno in rodovi-

tno zemljo. Z vsem, kar raste na njenem

vrtu in okrog hiše, nam je pokazala, kaj

pomeni živeti v harmoniji z naravo. Je

odlična predavateljica in živ leksikon zna-

nja. Prijetno jo je bilo poslušati.

Julija Vasle, stanovalka

POHODI KRESNIČK V

PRETEKLEM LETU

Še eno leto je za nami in ponovno se ogla-

šam, da podam letno poročilo pohodne

druščine Kresničke. Sedaj lahko ponosno

povem, da smo postali že zelo dobri po-

hodniki in da se število gora, prehojenih

z našimi nogami, vedno hitreje veča. Lani

nam noben vrh ni bil ovira, skupaj smo

jih prehodili kar nekaj, to pa nam je dalo

zagon, da jih bomo letos prehodili še več.

Pohodniško sezono smo začeli januar-

ja s Setnico nad Polhovim Gradcem. Ta

na

š d

om

54

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

je lansko poletje zasulo z obilico dežja

in da je sonce pokukalo izza oblakov le

redko. A nas to ni ustavilo! Najprej smo

na Vrzdencu v Horjulu obiskali gospo

Meto Vrhunc, predsednico društva bio-

loško-dinamične metode pridelave hra-

ne in okolja AJDA, kjer smo preizkusili

njeno vrhunsko hrano. Naslednjič smo

se odpravili na Veliko Planino, saj se je

vzpon smo skupaj s sveto mašo v tamkaj-

šnji cerkvici darovali za našega pokojnega

sodelavca Vojkota. Vreme je bilo bolj tu-

robno, a to ni niti malo vplivalo na vzduš-

je, ki se nas je držalo še vse izlete naprej.

Naš naslednji pohod smo izvedli spo-

mladi na Osolnik in ujeli prve majske

sončne žarke. Izlet je potekal po načrtih,

dokler se gospod župnik Tone ni odlo-

čil, da mu je dovolj hribovskih čevljev in

si je nataknil kar sobne copate. Seveda,

kdo bi pa nosil težke hribovske čevlje?

S tem se majski izleti še niso končali, saj

smo kmalu prijetno izkušnjo ponovili

še na Notranjskem in sicer na Lanskem

vrhu. Tokrat smo na pot vzeli še strokov-

nega vodiča, gospoda Koširja, ki je res pra-

vi izvedenec v svojem delu. Celo popol-

dne nam je razkazoval lepote Notranjske,

za konec pa nas je popeljal še v dve kraški

jami – Hrastačo in Lipertovo jamo.

Najbolj produktivno za Kresničke je bilo

poletje. Verjetno še niste pozabili, da nas

naš župnik Tone odločil, da bo tam pra-

znoval svoj rojstni dan. Verjetno ni po-

trebno posebej omeniti vzdušja, hrane,

svete maše, pa še veliko prepevanja.

Ko se je končno prikazal še en redek

sončen dan, smo se odpravili k Domu

na Kofcah, smer Košuta. Na poti tja so

se okrog vrhov ovili megla in oblaki, a

to nam je na koncu le koristilo, saj bi

sicer »pregoreli« od vročine. Ravno na-

sprotno pa se nam je zgodilo na našem

zadnjem poletnem izletu: dan je bil pre-

na

š d

om

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

55

ADVENTNI UTRINEK

Neka zgodba pravi: Štiri sveče so počasi

izgorevale. V prostoru je bila tišina, zato

smo lahko slišali njihov pogovor. Prva je

rekla: »Jaz sem MIR. Ampak ljudje me

ne znajo obdržati, zato se mi zdi, da mi

drugega ne preostane, kot da ugasnem«.

Počasi, počasi je sveča ugasnila. Druga

pravi: »Jaz sem VERA. Žal ne služim ni-

komur. Ljudje nočejo vedeti zame, zato

nima smisla da gorim«. Komaj je to iz-

govorila, jo je lahna sapa ugasnila. Žalo-

stna pravi tretja: »Jaz sem LJUBEZEN.

Nimam moči, da bi gorela. Ljudje me

ne upoštevajo, ker se ne zavedajo moje-

ga pomena… Svoje drage bolj sovraži-

jo, kot jih ljubijo …« In sveča je ugasni-

la. Nepričakovano vstopi v sobo otrok

in vidi ugasnjene sveče. Prestrašen zara-

di teme pravi: »Morale bi goreti! Strah

me je!« Ko to izreče, plane v jok. Tedaj

spregovori četrta sveča: »Ne obupuj, ne

joči! Dokler bom jaz gorela, lahko še

vedno prižgemo ostale sveče! Jaz sem

UPANJE!« Z žarečimi objokanimi očmi

otrok prime svečo upanja in prižge uga-

sle sveče. Da bi upanje v naših srcih nik-

dar ne ugasnilo!

Adventni čas  je čas veselega pričakova-

nja, upanja. Advent pomeni »prihod«.

V adventnem času zažarijo štiri majhne

lučke, z vsakim tednom se prižge nova.

V tem času ljudje dihamo z nekim no-

tranjim pričakovanjem. Včasih nam tr-

govinski zunanji blišč vzbudi neko ve-

selje, a pravo veselje se prične v človeku

samem in se skozi mir in ljubezen pri-

bliža sočloveku. Sreča se skriva v besedi

srečanje … Srečanje z našimi bližnjimi,

z ljudmi.

lep, izlet tudi, vzdušje pa še lepše. Začeli

smo s Turjaškim gradom, pokopališčem

ter grobnico Auerspergov, nato nadalje-

vali po strmi, dokaj nevarni in spolzki

soteski Bajdinških slapov, si ogledali že

propadli mlin in kmetijo in se za konec

odpravili na sosednji hrib do cerkvice

svetega Ahaca. Na vrhu smo si dali du-

ška, se sončili, lenarili, se smejali in jedli.

Naša sezona se je zaključila konec oktobra

s Svetim Lovrencem nad Polhovim Grad-

cem. Tako kot vsi izleti, je bil tudi ta kra-

sen. Dal nam je veliko zagona za naprej in

najpomembneje – zbližal nas je. V dne-

vih, ki kar bežijo mimo nas, ki jih pre-

življamo v naglici, kot da nas neprestano

preganjajo še nedokončana opravila, bi se

morali večkrat ustaviti, zazreti naokrog,

vdihniti, se nasmehniti in potem nadalje-

vati z delom. Prav zaradi tega sem hvale-

žna za vsak naš izlet, ki nas spomni, da

nismo le sodelavci, ampak tudi prijatelji,

združeni v občudovanju lepot narave.

Romana Barle, Kresnička

na

š d

om

56

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

Pred prvo adventno nedeljo smo se sre-

čali z dijaki Doma Janeza Boska, ko

smo skupaj pripravljali velik adven-

tni venec za kapelo in drugo božično

okrasje. Na soboto pa so smo se tako

kot vsako leto pridružili Trnovski žu-

pniji pri pletenju adventih venčkov.

Družine so pletle venčke na domskem

vrtu, stanovalci Doma pa so se zbrali

na varovanem oddelku in skupaj s pro-

stovoljci krasili venčke. Vzdušje je bilo

prav prijetno in veselo. Mladi so prine-

sli mladostno vedrino in med seboj pri-

jetno klepetali. Stanovalci so vsak po

svojih močeh spretno krasili zelenje.

Nismo niti pomislili, da smo zadnjič

skupaj s stanovalcem Ivanom v tistem

času. Ostal nam bo v spominu kot vesel

mož, ponosen na svoj venček, ki ga je

izdelal skupaj z mladimi. Že pred tem

je gospod Ivan z gospo Tončko in pro-

stovoljkama pripravil velik adventni ve-

nec za kapelo. Tako je ostal z nami še

posebej povezan.

Celotno dogajanje nas je utrdilo v upa-

nja, ki ga prinaša adventni čas. V adven-

tnem času se pripravljamo na praznova-

nje božične skrivnosti in hkrati tudi na

pričakovanje našega končnega srečanja

z Njim.

Vsekakor moramo ovrednotiti vsako-

dnevno pozornost in ljubezen do bli-

žnjih tu in sedaj.

Anja Lavtar, delovna terapevtka

svetI Miklavž

PRI NAS

Letošnje leto so bili naši stanovalci kar-

seda pridni, kajti sveti Miklavž nam ni

odrekel svojega obiska. Dan njegove-

ga obiska je bil dan, ko je bil obdarjen

vsakdo. Tudi tokrat ni prišel sam, s seboj

je imel po enega predstavnika iz obeh

strank. Ampak oba, angel in parkelj, sta

bila Miklavžu v pomoč. Celo parkelj se

je, ko je po pomoti po tleh zvrnil suho

sadje, za dejanje spontano opravičil in

hitel pobirat raztreščeno. Kaj takšnega!

Očitno se tudi v podzemlju navajajo na

nove manire obnašanja …

na

š d

om

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

57

Za začetek smo se zbrali v kapeli

Doma. Že skoraj tradicionalno smo

se srečali z učenci Waldorfske šole, ki

so nam pripravili pester glasbeni pro-

gram. Tako otroke kot glasbo zelo radi

sprejmemo. V takšnem vzdušju smo

pričakali svetnika in njegovo posadko.

Koš je imel dodobra obložen, zato ga

je postavil kar na kolesje in se tako laž-

je pomikal med obdarovanci. Prišel je

k vsakemu stanovalcu, mu podal roko,

izročil darilo, ter izrekel »ta pravo be-

sedo«. Bolj onemoglim, ki so ga priča-

kali v posteljah, pa je podaril še križek

na čelo in tako pustil pečat blagoslova

direktno iz nebes. Prav tak blagoslov

je prejela tudi gospa, ki je bila z nami

le dva dni, nato pa se je poslovila. Ver-

jetno je bil prav Miklavžev blagoslov

zanjo edini, ki ga je še lahko prejela v

našem Domu.

Budne Miklavževe oči niso spregledale

niti stanovalcev nad župniščem, zato se

je oglasil še pri njih, nato pa jo je mahnil

dalje po svetu obdarovat vse dobre ljudi.

Joži Bukovšek, asistentka na varovanem oddelku

na

š d

om

58

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

dobro je vedeti

SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE

ČLOVEKOVE OSEBNOSTI IN

DOSTOJANSTVA V ZDRAVSTVENI NEGI

Praksa zdravstvene nege je neposredno

izvajanje dobrega za drugega človeka.

Tudi povezovanje medicinske sestre in

pacienta, ki se odvija v medsebojnem

odnosu, mora biti etično, da je za člove-

ka zadovoljivo. Za zagotavljanje »dobre-

ga« v praksi zdravstvene nege bi morali

etiko vključiti v vse postopke zdravstve-

ne nege s presojo, kaj je v posameznem

primeru dobro, pravilno ali koristno za

bolnika (Šmitek, 2003).

Zdravstvena nega je dejavnost, ki jo za-

znamuje medsebojni odnos med me-

dicinsko sestro in pacientom. Je pro-

fesionalna disciplina, ki temelji na

humanističnih vrednotah. V praksi so

predvsem duševne in družbene vrednote

zapostavljene, obenem tudi temeljne člo-

vekove pravice, kot so spoštovanje oseb-

nosti in dostojanstva.

Za zagotavljanje zdravstvene nege na vi-

soki strokovni ravni ne zadostujejo samo

teoretična znanja in številne izkušnje,

ampak je potrebno nenehno razmišlja-

nje o lastnem delu in ravnanju ter obli-

kovanje moralnih vrednot, kar omogoča

razvoj določene praktične modrosti in

zrelosti. Delo v zdravstveni negi zahteva

določene osebnostne lastnosti, ki se ka-

žejo s ponotranjenjem načel in vrednot

poklica in tako močno vplivajo na mi-

šljenje, osebnost in življenjski slog posa-

meznika.

Spoštovanje osebnega dostojanstva je

človekova pravica, ki je vzajemna. Dol-

žni smo spoštovati dostojanstvo vsake-

ga posameznika v družbi, obenem pa

spoštovanje lastnega dostojanstva lahko

upravičeno pričakujemo od drugih. Lju-

dje smo pri zagotavljanju pravic enaki in

enakovredni. Osnovne pravice, za ka-

tere menimo, da nam pripadajo, mora-

mo priznavati tudi drugim, kar pomeni

tudi spoštovanje njihovega dostojanstva

– njihove notranje vrednosti kot člove-

ških bitij in ne le priznavanje vrednosti

sebe. Izhajati moramo iz dejstva, da je

človek edinstven, kar moramo upošte-

vati pri spoštovanju in doživljanju dosto-

janstva (Šmitek, 2003).

Občutek lastnega dostojanstva je po-

vezan z občutkom lastne sposobnosti,

moči, vrednosti in pomembnosti. Po-

vezan je z duhovnimi vrednotami in

odnosom do sebe. Za vzdrževanje do-

stojanstva je pomembno potrjevanje sa-

mega sebe. Človek lahko občutek svo-

jega dostojanstva izgubi v okoliščinah,

kjer njegove sposobnosti ne pridejo več

do izraza (bolezen, invalidnost, izguba

funkcije organa), v okoliščinah, kjer je

neprijetno prizadeta njegova samopodo-

do

br

o j

e v

ed

et

i

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

59

do

br

o j

e v

ed

et

i

ba (poniževanje, zaničevanje, obtoževa-

nje, nesprejemanje, nasilje) ali v okoli-

ščinah izključenosti iz družbenih skupin

(nesprejemanje, zavračanje, stigmatiza-

cija) (Šmitek, 2003).

Nespoštovanje dostojanstva človeka je

povezano z negativnimi čustvi – ža-

lostjo, užaljenostjo, malodušjem, jezo,

strahom, osamljenostjo v medsebojnih

odnosih.

Za medicinsko sestro je spoštovanje pa-

cientovega dostojanstva moralni impera-

tiv, ki ga vsebuje tudi Kodeks etike me-

dicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Slovenije (1994) in se glasi: »Medicinska

sestra spoštuje dostojanstvo in zasebnost

varovanca v vseh stanjih zdravja, bolezni

in ob umiranju«. Poudarjen je pomen

individualnosti pacienta, zasebnosti in

okoliščin, ki so povezane z umiranjem.

Izpostavljeno je tudi pričakovano ravna-

nje medicinskih sester v medsebojnem

odnosu s pacientom in svojci, ki ima po-

zitiven vpliv na ohranjanje njihovega do-

stojanstva.

V raziskavi Jane Šmitek (2003) je ugo-

tovljeno, da je za ohranitev človekovega

dostojanstva v ospredju spoštovanje te-

lesne zasebnosti, zagotavljanje zasebno-

sti pri pogovoru, spoštovanje bolnikovih

potreb in želja, upoštevanje bolnikove

individualnosti, varovanje podatkov, in-

formiranje pacientov, uporaba nazivov,

spoštovanje avtonomije in spoštovanje

bolnika kot subjekta. Enako je ugoto-

vljeno, da v medsebojnem odnosu me-

dicinska sestra in pacient ohranjata ob-

čutek dostojanstva in spoštljiv odnos.

Lastnosti, ki so potrebne v medosebnem

odnosu so prijaznost, vljudnost, pošte-

nost, sposobnost empatije, zaupnost,

potrpežljivost, pozornost in obzirnost.

Šmitkova je ugotovila, da na doživlja-

nje dostojanstva vplivajo tudi objektiv-

ne okoliščine kot so dovolj časa, ustrezen

prostor, primerna oblačila, dovolj kadra,

ustrezno okolje, ustrezen sistem dela in

dovolj sredstev za nego.

Posamezni avtorji, ki so raziskovali ob-

čutek dostojanstva pri pacientih, so v

posamičnih raziskavah ugotovili, da me-

dicinske sestre lahko ohranjajo in vzdr-

žujejo njihovo dostojanstvo na naslednje

načine:

– z zagotavljanjem zasebnosti

– z ustrezno komunikacijo

– z omogočanjem nadzora nad situacijo

– z omogočanjem samostojnega odlo-

čanja (avtonomije)

– z vzpostavljanjem neodvisnosti

– z upoštevanjem pristojnosti pacienta

– s skrbjo za pacienta

Pacientovo dostojanstvo je ogroženo pri:

– zanemarjanju pacienta

– pri grobem odnosu do pacienta

– norčevanju ali zasmehovanju

– pri pomanjkanju sredstev in pripo-

močkov za zdravstveno nego.

Mojca Sirk, vodja službe zdravstvene nege

60

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

spomini

V SPOMIN MARJETKI

SMREKAR

V teh dneh bo minilo leto dni (24. apri-

la), odkar se je od nas poslovila in na pot

proti nebesom odšla stanovalka Doma

Janeza Krstnika, Marjetka Smrekar. V

lanskoletni številki Krstnikovega lista je

vsakemu od zaposlenih v Domu Janeza

Krstnika posvetila svojo pesmico, zato

naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu

tudi jaz zapišem pesmico, ki sem jo na-

meraval Marjetki napisati v njeno spo-

minsko knjigo in ji jo podariti za rojstni

dan, ki bi ga praznovala 3. junija.

LJUBA MOJA MARJETKA!

Če TEBE bi ne biltakrat spoznal,življenje moje

v drugo smer bi šlo.Ne vedel bi,kaj JEZUS siod nas želi.

S hvaležnostjo v srcu za vse, tvoj Branko.

Branko Uljan, hišnik

sp

om

ini

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

61

DATUM PREGLED PRIREDITEV

7.1.2014 praznovanje rojstnih dni z dijaki Doma Janeza Boska

11.1.2014 nastop mladih gibanja Marijino delo in obiski po sobah

22.1.2014 nastop Študentskega doma Pristan

29.1.2014 obisk veroučne skupine Župnije Trnovo (motiviranje stanovalcev)

6.02.14 nastop domskega pevskega zbora

10.2.2014 srečanje z dijaki Škofijske klasične gimnazije Šentvid

25.2.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska

4.3.2014 pustovanje

11.3.2014 praznovanje rojstni dni z dijaki Doma Janeza Boska

29.3.2014 obisk otrok Marijinega dela po sobah

4.4.2014 obisk Angelinega vrtca

6.4.2014 praznovanje obletnice odprtja Doma in izdaja domskega časopisa Krstnikov list

8.4.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska

9.4.2014 »Pomladni koncert« Vokalne skupine Domen

12.4.2014 izdelava butaric z družinami Župnije Trnovo

16.4.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska (kreativna delavnica)

24.4.2014 izlet po Ljubljani in cvetlični dan (socialni praktikum Škofijske klasične gimnazije Šentvid)

25.4.2014 izlet z ladjico po Ljubljanici in praznovanje rojstnih dni (socialni praktikum Škofijske klasične gimnazije Šentvid)

13.5.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska

14.5.2014 romanje na Zaplaz (srečanje stanovalcev Karitasovih domov)

21.5.2014 srečanje s kandidatko za volitve v Evropski parlament T. Fajon

27.5.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska

9.–20.6.201420.6.2014

medgeneracijsko povezovanje z dijaki Waldorfske šolepraznovanje rojstnih dni z dijaki Waldorfske šole

20.6.2014 praznovanje rojstnih dni, gostja Vida Celarec

30.6.– 4.7.2014 medgeneracijsko povezovanje z otroci na oratoriju župnije Trnovo

15.9.1014 izlet na Primorsko

16.9.2014 športne igre s stanovalci Centra starejših Trnovo

18.9.2014 obisk Športne dvorane Trnovo (prikaz in izvedba vaj za starejše)

26.9.2014 praznovanje rojstnih dni, nastop gospoda Kotnika

30.9.2014 izlet po Ljubljani (obisk Festivala za tretje življenjsko življenje)

9.10. 2014 praznovanje rojstnega dne stanovalke (z domačimi in stanovalci)

14.10.2014 kostanjev piknik

18.10.2014 nastop Dalmatinske klape Fumari

21.10.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska

10.11.2014 nastop učencev Waldorfske šole

11.11.2014 martinovanje z dijaki Doma Janeza Boska

25.11.2014 medgeneracijsko srečanje z dijaki Doma Janeza Boska (kreativna delavnica)

28.11.2014 praznovanje rojstnih dni

29.11.2014 pletenje adventnih venčkov (stanovalci, prostovoljci in zaposleni Doma)

5.12.2014 nastop dijakov Waldorfske šole miklavževanje za stanovalce, otroke zaposlenih ter stanovalce nad župniščem

22.12.2014 obisk dijakov Škofijske klasične gimnazije Šentvid

23.12.2014 božično-novoletno praznovanje

(občasno) sestanki stanovalcev po nadstropjih

PRIREDITVE V DOMU V PRETEKLEM LETU

PR

IRE

DIT

VE

V D

OM

U V

PR

ET

EK

LE

M L

ET

U

62

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5P

RIR

ED

ITV

E V

DO

MU

V P

RE

TE

KL

EM

LE

TU

Obisk Angelinega vrtca

Praznovanje 5. obletnice

Doma Janeza Krstnika

Nastop vokalne

skupine Domen

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

63

PR

IRE

DIT

VE

V D

OM

U V

PR

ET

EK

LE

M L

ET

U

Izdelovanje

butaric

Obisk

predsednika

vlade

Romanje na Zaplaz

64

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5P

RIR

ED

ITV

E V

DO

MU

V P

RE

TE

KL

EM

LE

TU

Nastop dalmatinske

klape Fumari

Nastop učencev

Waldorfske šole

Kulturni program

ob miklavževanju

Miklavž med nami

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

65

Fani Simčič –Tihožitje Helena Kocjan – Vrtnica

Marjeta Drobnič – Korčki

Marjeta Drobnič –

Svetloba v temi

Marija Zrimšek – Veselje

in vztrajnostZajc Veronika – Muca

Marija Zrimšek –

Cvetje v vazi

Marjeta Drobnič – Moj dom

Marjeta Drobnič – Metulj

PR

IRE

DIT

VE

V D

OM

U V

PR

ET

EK

LE

M L

ET

U

PRVA

S kraja na začetek

Začetek konca kraja –

na kraju glej začetek –

lepó se sém ter tja sprehaja –

s kraja na začeteK!

DRUGA

Lepa kovačica

Zvestó nam besede kuje,

misli bistre, misli jasne;

Zdaj sém, zdaj tja,

zdaj gôr, zdaj dôl,

pa sém in tja;

pisa(va)ti ne zna!

TRETJA

… skoz' gôzd hití…

Nikjer potí, ni potí –

tiho, tiho skoz’ gôzd hití –

drevja ne, ne vej ne oplazí;

ne hít’ popótnik tjá,

čeprav Večernica na nebu

že migljá!

pripravil Ivan Pucelj,

stanovalec

MALO ZA ŠALO, MALO ZARES

Na župnijskih panojih

Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni

sejem! To je odličen način, da se znebi-

te vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam

jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite

tudi svoje može.

Cena za udeležbo na seminarju o moli-

tvi in postu vključuje vse obede.

Prosimo, da vaše darove položite v ku-

verto skupaj z rajnimi, za katere želite,

da molimo.

Župnik bo prižgal svojo svečo pri oltarni

sveči. Diakon bo prižgal svojo svečo pri

župnikovi, potem se bo obrnil in prižgal

vse vernike v prvi vrsti.

V torek zvečer bo v župnijski avli večerja

na osnovi fi žola. Sledil bo koncert.  

Iz šolskih spisov

V soboto je ata zmagal na razstavi psov.

Jaz nisem krščen, sem pa cepljen.

Pri nas imajo moški lahko samo eno

ženo. To se imenuje monotonija.

Ne vem, koliko let imam. To se stalno

spreminja.

Ata je odrastel na vasi. On je videl živo

kravo.

izbrala Julija Vasle, stanovalka

66

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5r

az

ve

dr

ilo

razvedrilo

ohranjajmo dober spomin

tRI UGANKE

(Rešitve so skrite v besedilu)

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

20

15

š

te

vil

ka

5

67

kazalo

Uvodnik 3

Izkušnje šestih let 3

Moj pogled 5

Od svetnih do nebeških vrat 5Duhovno življenje dementnega bolnika 6Življenje in smrt v krogu bivanja 8Moje doživljanje smrti 10Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo 12Praktično usposabljanje v Domu Janeza Krstnika 14Prostovoljstvo v Domu 14Pozdrav sosede Amalije 15Tukaj mi je lepo 16Prišla bo pomlad 17Mogoče bom jutri 17Mama Luša v Domu Janeza Krstnika 18

Zlati časi 20

… Ko sva s Štefanom prišla na ravno, je zborček pel … 20Iz mladih let 20Srečavanja 21Pedagoški spomini 21Tudi ti se nam pridruži 24Izkaz o šolskem napredku 25

Pripovedi 26

Vrline starosti 27Lesena skleda 20Spominčice 28

Med nami 29

Fani Baraga 29Borut Zrimšek 34Pogovori z Marjeto lipnik 38Hvala ti, mama! 40Sto let mame Luše 41

Naš Dom 44

Nagovor ob praznovanju pete obletnice otvoritve Doma 44Socialni praktikum v Domu Janeza Krstnika 46Oratorij tudi zaa starejše 51Jesenski izlet na Primorsko 51Obisk na bio-dinamični kmetiji 53Pohodi Kresničk v preteklem letu 53Adventni utrinek 55Sveti miklavž pri nas 56

Dobro je vedeti 58

Spoštovanje in ohranjanje človekove osebnosti in dostojanstva v zdravstveni negi 58

Spomini 60

V spomin Marjetki Smrekar 60

Prireditve v Domu v preteklem letu 61

Razvedrilo 66

Ohranjajmo dober spomin 66Malo za šalo, malo zares 66

Glasilo izdaja: ZAVOD ŽUPNIJE

TRNOVO – KARITAS

DOM JANEZA KRSTNIKA

Kolezijska ulica 1, 1000 Ljubljana

Uredniški odbor: Bojan Kern

Anja Lavtar

Joži Bukovšek

Nevenka Rijavec

Andrej Rijavec

Helena Reberc

Anton Kompare

Tisk: Studio Signum

Leto izdaje: april 2015

Številka: 5