konvencija zduženih narodov o pravicah invalidov

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov

3

Konvencija o pravicah invalidov

L’Italia, con legge n°18 del 3 marzo 2009 (pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 61 del 14 marzo 2009) ha ratificato e resa esecutiva la Convenzione delle Nazioni Unite sui diritti delle persone con disabilità, con Protocollo opzionale, adottata dall’Assemblea Generale dell’ONU il 13 dicembre 2006 ed entrata in vigore il 3 maggio 2008. Con il medesimo provvedimento (art.3) istituisce l’Osservatorio nazionale sulla condizione delle persone con disabilità.

L’Osservatorio svolgerà, tra gli altri, i seguenti compiti:

1. promuovere l’attuazione della Convenzione sui diritti delle persone con disabilità ed elaborare il rapporto dettagliato sulle misure adottate di cui all’articolo 35 della stessa Convenzione, in rac-cordo con il Comitato interministeriale dei diritti umani;

2. predisporre un programma di azione biennale per la promozione dei diritti e l’integrazione delle persone con disabilità, in attuazione della legislazione nazionale e internazionale;

3. promuovere la raccolta di dati statistici che illustrino la condizione delle persone con disabilità, anche con riferimento alle diverse situazioni territoriali;

4. promuovere la realizzazione di studi e ricerche che possano contribuire ad individuare aree pri-oritarie verso cui indirizzare azioni e interventi per la promozione dei diritti delle persone con disabilità.

Adottata da 192 paesi, firmata da 126 e ratificata da 49, con i suoi 50 articoli la Convenzione ONU rappresenta il primo grande trattato sui diritti umani del nuovo millennio. E’ un documento di grandissima importanza per la promozione di una nuova cultura riguardo alla condizione delle persone con disabilità e delle loro famiglie

5


Konvencija o pravicah invalidov

PreambulaDržave pogoDbenice te konvencije so se

a) ob sklicevanju na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki priznavajo, da so priro-jeno dostojanstvo in vrednost ter enake in ne-odtujljive pravice vseh članov človeške družbe temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;

b) ob priznavanju, da so Združeni narodi v Splo-šni deklaraciji o človekovih pravicah in medna-rodnih paktih o človekovih pravicah razglasili, da so pravice in svoboščine, določene s temi akti, enake za vse;

c) v potrditev univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne odvisnosti vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter potrebe, da se njiho-vo polno uživanje zagotovi invalidom brez dis-kriminacije;

d) ob sklicevanju na Mednarodni pakt o eko-nomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Med-narodni pakt o državljanskih in političnih pra-vicah, Mednarodno konvencijo o odpravi vseh

oblik rasne diskriminacije, Konvencijo o od-pravi vseh oblik diskriminacije proti ženskam, Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali rav-nanju, Konvencijo Združenih narodov o otro-kovih pravicah in Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in čla-nov njihovih družin;

e) ob priznavanju, da je invalidnost razvijajoči se koncept in posledica medsebojnega sodelo-vanja med invalidi ter ovirami zaradi stališč v družbi in ovirami v okolju, ki preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi pol-no in učinkovito sodelovali v družbi;

f) ob priznavanju pomena načel in smernic po-litike Svetovnega akcijskega programa za inva-lide in Standardnih pravil za izenačevanje mo-žnosti invalidov pri spodbujanju, oblikovanju in vrednotenju usmeritev, načrtov, programov in akcij za nadaljnje izenačevanje možnosti in-validov na državni, regionalni in mednarodni ravni;

6


g) ob poudarjanju pomembnosti vključevanja invalidskih vsebin kot sestavni del strategij traj-nostnega razvoja;

h) ob hkratnem priznavanju, da pomeni diskri-minacija posameznika zaradi invalidnosti kr-šitev prirojenega človekovega dostojanstva in vrednosti;

i) ob priznavanju različnosti invalidov;

j) ob priznavanju, da je treba spodbujati in va-rovati človekove pravice vseh invalidov, tudi tistih, ki potrebujejo večjo podporo;

k) zaskrbljene, ker se invalidi po vsem svetu kljub različnim dokumentom in ukrepanju še ve-dno spoprijemajo z ovirami pri enakopravnem vključevanju v družbo in s kršitvami človeko-vih pravic;

l) ob priznavanju pomena mednarodnega sodelo-vanja za izboljšanje življenjskih razmer invali-dov v vseh državah, zlasti tistih v razvoju;

m) ob priznavanju dragocenega obstoječega in morebitnega prispevka invalidov k splošni bla-ginji in raznovrstnosti njihovih skupnosti ter ob spoznanju, da bo spodbujanje polnega uži-vanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin invalidov ter njihovega polnega sodelovanja privedlo do močnejšega občutka pripadnosti in pomembnega napredka pri človeškem, social-nem in gospodarskem razvoju družbe in izko-reninjenju revščine;

n) ob priznavanju pomena samostojnosti invali-dov in njihove neodvisnosti kot posameznikov vključno s svobodo lastne izbire;

o) ob upoštevanju, da bi morali invalidi imeti mo-žnost dejavno sodelovati v postopkih odločanja o usmeritvah in programih vključno s tistimi, ki se nanašajo neposredno nanje;

p) zaskrbljene zaradi težkih razmer, s katerimi se spoprijemajo invalidi, ki so žrtve mnogovrstnih ali hudih oblik diskriminacije zaradi rase, bar-ve, spola, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega, etničnega ali social-nega izvora, lastnine, rojstva, starosti ali druge

okoliščine;

q) ob zavedanju, da so invalidne ženske in deklice pogosto v večji nevarnosti, da doma in zunaj doma postanejo žrtve nasilja, poškodb ali zlo-rabe, zanemarjanja ali malomarnega in grdega ravnanja ali izkoriščanja;

r) ob priznavanju, da bi morali invalidni otroci polno in enako kakor drugi otroci uživati vse človekove pravice in temeljne svoboščine ter ob sklicevanju na obveznosti, ki so jih v ta na-men prevzele države pogodbenice Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah;

s) ob poudarjanju nujnosti vključitve vidika spo-lov v vsa prizadevanja, da se invalidom omogo-či polno uživanje človekovih pravic in temelj-nih svoboščin;

t) ob poudarjanju dejstva, da večina invalidov živi v revščini, in ob priznavanju nujnosti po obravnavanju njenega negativnega vpliva na invalide;

u) ob upoštevanju, da sta mir in varnost, ki te-meljita na polnem spoštovanju ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov ter upo-števanju veljavnih listin o človekovih pravicah, nujno potrebna za popolno zaščito invalidov, zlasti med oboroženimi spopadi in tujo zased-bo;

v) ob priznavanju pomena dostopnosti do fizič-nega, socialnega, ekonomskega in kulturnega okolja, zdravja in izobraževanja ter informacij in komunikacij pri omogočanju invalidom, da polno uživajo vse človekove pravice in temelj-ne svoboščine;

w) ob zavedanju, da je posameznik, ki ima obve-znosti do drugih ljudi in skupnosti, ki ji pripada, zavezan k spodbujanju in spoštovanju pravic iz Mednarodne listine o človekovih pravicah;

x) prepričane, da morata družba in država varova-ti družino, ki je naravna in osnovna družbena skupnost, ter da je treba invalidom in njihovim družinskim članom zagotoviti potrebno varstvo in pomoč, ki naj družinam omogoči prispevati k polnemu in enakopravnemu uživanju pravic

7


invalidov;

y) prepričane, da bo splošna in celovita mednaro-dna konvencija, ki spodbuja in varuje pravice ter dostojanstvo invalidov, pomembno prispe-vala k odpravi očitne socialne prikrajšanosti in-validov ter spodbudila njihove enake možnosti pri sodelovanju na civilnem, političnem, go-spodarskem, socialnem in kulturnem področju v državah v razvoju in razvitih državah;

Dogovorile:1. člen Namen

Namen te konvencije je spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva. Invalidi so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektu-alnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v pove-zavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

2. člen Pomen izrazov V tej konvenciji:

“komunikacija” vključuje jezike, prikaz bese-dila, brajico, taktilno sporazumevanje, veliki tisk, dostopne multimedije ter pisani, zvočni in običajni jezik, človeškega bralca ter povečeval-ne in alternativne načine, sredstva in oblike za-pisa sporočila skupaj z dostopno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

“jezik” vključuje govorjene in znakovne jezike ter druge oblike negovorjenih jezikov;

“diskriminacija zaradi invalidnosti” pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejeva-nje zaradi invalidnosti z namenom ali posledico zmanjšanja ali izničevanja enakopravnega pri-znavanja, uživanja ali uresničevanja vseh člo-vekovih pravic in temeljnih svoboščin na po-litičnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Vključuje vse oblike diskriminacije, tudi odklonitev primerne prilagoditve;

“primerna prilagoditev” pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bre-mena, kadar so v posameznem primeru potreb-ne, da se invalidom na enaki podlagi kot dru-gim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

“univerzalno oblikovanje” pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej načrtovati. “Uni-verzalno oblikovanje” ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne sku-pine invalidov, kadar je to potrebno.

3. člen Splošna načela Splošna načela te konvencije so:

a) spoštovanje prirojenega dostojanstva, osebne samostojnosti, ki vključuje svobodo izbire, in neodvisnost posameznikov;

b) nediskriminacija;

c) polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo;

d) spoštovanje različnosti in sprejemanje invali-dov kot dela človekove raznolikosti in huma-nosti;

e) enakost možnosti;

f) dostopnost;

g) enake možnosti za moške in ženske;

h) spoštovanje razvojnih sposobnosti invalidnih otrok ter spoštovanje pravice invalidnih otrok do ohranitve njihove identitete.

4. člen Splošne obveznosti

1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo zago-tovile in spodbujale polno uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide brez kakršne koli diskriminacije zaradi invalidnosti. Zavezujejo se, da:

8


a) bodo sprejele ustrezne zakonodajne, upravne in druge ukrepe za uresničevanje pravic, ki jih priznava ta konvencija;

b) bodo sprejele ustrezne ukrepe, tudi zakonodaj-ne, za spremembo ali odpravo veljavnih zako-nov, predpisov, navad in ravnanj, ki so diskri-minacijski do invalidov;

c) bodo upoštevale varovanje in spodbujanje člo-vekovih pravic invalidov v vseh usmeritvah in programih;

d) se bodo vzdržale vsakega dejanja ali ravnanja, ki je v nasprotju s to konvencijo, ter zagotovile, da javne oblasti in institucije delujejo v skladu s to konvencijo;

e) bodo sprejele vse ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije zaradi invalidnosti, ki jo izvajajo posamezniki, organizacije ali zasebna podjetja;

f) bodo izvajale ali spodbujale raziskave in razvoj univerzalno oblikovanih dobrin, storitev, opre-me in sredstev, kot opredeljuje 2. člen te kon-vencije, ki bodo ustrezali posebnim potrebam invalidov, da bi bile potrebne čim manjše prila-goditve z najmanjšimi stroški za potrebe inva-lidov in da bodo spodbujale njihovo dostopnost in uporabo ter univerzalno oblikovanje pri pri-pravljanju standardov in smernic;

g) bodo izvajale ali spodbujale raziskave in razvoj ter povečale dostopnost in uporabo novih teh-nologij vključno z informacijskimi in komu-nikacijskimi tehnologijami, pripomočkov za gibanje, tehničnih pripomočkov ter podpornih tehnologij, primernih za invalide, pri čemer bodo dajale prednost tehnologijam po spreje-mljivih cenah;

h) bodo invalidom zagotavljale dostopne informa-cije o pripomočkih za gibanje, tehničnih pripo-močkih ter podpornih tehnologijah vključno z novimi tehnologijami in o drugih oblikah po-moči, podpornih storitvah in sredstvih;

i) bodo spodbujale izobraževanje strokovnjakov in osebja, ki delajo z invalidi, o pravicah, pri-znanih v tej konvenciji, da bodo bolje zagota-vljali pomoč in storitve, zajamčene s temi pra-

vicami.

2. Glede ekonomskih, socialnih in kulturnih pra-vic se vsaka država pogodbenica zavezuje spre-jeti največ možnih ukrepov v okviru razpolo-žljivih sredstev in po potrebi mednarodnega sodelovanja, da se postopno dosega popolno uresničevanje teh pravic brez poseganja v tiste obveznosti iz te konvencije, ki so po mednaro-dnem pravu takoj veljavne.

3. Pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje te konvencije in pri drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na invalide, se države pogodbenice temeljito po-svetujejo z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezen-tativnih invalidskih organizacij.

4. Nobena določba te konvencije ne vpliva na do-ločbe v zakonodaji države pogodbenice ali v mednarodnem pravu, ki velja v tej državi po-godbenici, kadar so ugodnejše za uresničevanje pravic invalidov. Dejstvo, da ta konvencija ne priznava neke pravice ali svoboščine ali jo pri-znava v manjši meri, ni razlog za omejevanje ali odstopanje od katere koli človekove pravice in temeljne svoboščine, priznane ali veljavne po zakonu, konvencijah, predpisih ali običajih v kateri od držav pogodbenic te konvencije.

5. Določbe te konvencije veljajo brez omejitev ali izjem za vse dele zveznih držav.

5. členEnakost in nediskriminacija

1. Države pogodbenice priznavajo, da so vsi ljudje enaki pred zakonom in da so brez diskrimina-cije upravičeni do enakega pravnega varstva in zakonskih ugodnosti.

2. Države pogodbenice prepovejo vsako diskrimi-nacijo zaradi invalidnosti ter zagotovijo inva-lidom enako in učinkovito pravno varstvo pred diskriminacijo ne glede na okoliščine.

3. Za spodbujanje enakosti in odpravo diskriminaci-

9


je države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev primernih prilagoditev.

4. Posebni ukrepi, potrebni za spodbujanje ali dose-ganje dejanske enakosti invalidov, se ne štejejo za diskriminacijo po tej konvenciji.

6. člen Invalidne ženske

1. Države pogodbenice priznavajo, da so invalidne ženske in deklice žrtve različnih vrst diskrimi-nacije, in glede na to sprejmejo ukrepe, s kateri-mi jim zagotovijo polno in enako uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2. Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukre-pe za zagotovitev celovitega razvoja, napredka in krepitve vloge in položaja žensk da jim za-gotovijo uresničevanje in uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin po tej konvenciji.

7. členInvalidni otroci

1. Države pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi invalidnim otrokom zagoto-vijo, da enako kot drugi otroci uživajo vse člo-vekove pravice in temeljne svoboščine.

2. Pri vseh dejavnostih v zvezi z invalidnimi otro-ki mora biti poglavitna skrb otrokova korist.

3. Države pogodbenice zagotovijo, da imajo inva-lidni otroci enako kot drugi pravico svobodno izraziti svoje mnenje o vsem, kar jih zadeva, pri čemer se njihova mnenja upoštevajo glede na njihovo starost in zrelost, prav tako jim glede na njihovo invalidnost in starost priskrbijo pri-merno pomoč za uresničevanje teh pravic.

8. člen Ozaveščanje

1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo spre-jele takojšnje, učinkovite in primerne ukrepe za:

a) ozaveščanje celotne družbe, tudi na ravni druži-

ne, o invalidih in spodbujanje spoštovanja nji-hovih pravic in dostojanstva;

b) boj proti stereotipom, predsodkom in škodlji-vim ravnanjem v zvezi z invalidi na vseh po-dročjih življenja, tudi s tistimi, povezanimi s spolom in starostjo;

c) spodbujanje vedenja o sposobnostih in prispe-vanju invalidov.

2. Ti ukrepi zajemajo:

a) spodbujanje in izvajanje učinkovitih akcij oza-veščanja javnosti, katerih namen je:

i) razvijanje dovzetnosti za pravice invalidov;

ii) spodbujanje pozitivnega dojemanja in večje družbene ozaveščenosti o invalidih;

iii) spodbujanje priznavanja spretnosti in znanja, odlik in sposobnosti invalidov ter njihovega prispevka na delovnem mestu in na trgu dela;

b) krepitev spoštljivega odnosa do pravic invali-dov na vseh ravneh izobraževalnega sistema, tudi med otroki v zgodnji dobi;

c) podporo vsem organom v medijih, da ustvar-jajo podobo o invalidih skladno z namenom te konvencije;

d) spodbujanje izobraževalnih programov za oza-veščanje o invalidih in njihovih pravicah.

9. člen Dostopnost

1. Da države pogodbenice invalidom omogočijo neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja, sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega oko-lja, prevoza, informacij in komunikacij, vključ-no z informacijskimi in komunikacijskimi teh-nologijami in sistemi, ter do drugih objektov, naprav in storitev, ki so namenjene javnosti ali se zanjo opravljajo v mestu in na podeželju. Ti ukrepi, ki zajemajo prepoznavanje in odpra-vljanje ovir pri dostopnosti, se med drugim na-našajo na:

10


a) stavbe, ceste, prevozna sredstva ter druge no-tranje in zunanje prilagoditve ter opremo, tudi v šolah, stanovanjskih zgradbah, zdravstvenih ustanovah in na delovnih mestih;

b) informacijske, komunikacijske in druge stori-tve, tudi elektronske storitve in pomoč v nujnih primerih.

2. Države pogodbenice sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, s katerimi:

a) razvijajo, širijo in spremljajo uveljavljanje mi-nimalnih standardov in smernic za dostopnost objektov, naprav in storitev, ki so namenjeni javnosti ali se zanjo opravljajo;

b) zagotovijo, da zasebni subjekti, ki ponujajo objekte, naprave in storitve, ki so namenjeni javnosti ali se zanjo opravljajo, upoštevajo vse vidike njihove dostopnosti za invalide;

c) omogočijo izobraževanje vseh, ki jih zadeva urejanje dostopnosti, s katero se srečujejo inva-lidi;

d) v javnih zgradbah in drugje zagotovijo oznake v brajici ter v lahko čitljivi in razumljivi obliki;

e) zagotovijo pomoč človeka ali živali in posre-dnike, tudi vodnike, bralce in poklicne tolmače za znakovni jezik, s čimer olajšajo dostop do zgradb in drugih javnih objektov, površin in na-prav;

f) spodbujajo druge primerne oblike pomoči in podpore, ki invalidom zagotavljajo dostop do informacij;

g) spodbujajo dostop invalidov do novih informa-cijskih in komunikacijskih tehnologij ter siste-mov, vključno z internetom;

h) spodbujajo oblikovanje, razvoj, proizvodnjo in razširjanje dostopnih informacijskih in komu-nikacijskih tehnologij in sistemov v zgodnji ra-zvojni fazi, da so stroški tehnologij in sistemov čim nižji.

10. členPravica do življenja

Države pogodbenice znova potrjujejo, da je vsakemu človeku prirojena pravica do življe-nja, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da inva-lidom enako kot drugim zagotovijo učinkovito uživanje te pravice.

11. členNevarne razmere in humanitarne krize

V skladu z obveznostmi po mednarodnem pra-vu, tudi po mednarodnem humanitarnem pravu in mednarodnem pravu o človekovih pravicah, sprejmejo države pogodbenice vse potrebne ukrepe za zagotovitev varstva in varnosti inva-lidov v nevarnih razmerah, ki vključujejo tudi oborožene spopade, humanitarne krize in na-ravne nesreče.

12. členEnakost pred zakonom

1. Države pogodbenice ponovno potrjujejo, da se invalidom povsod priznava pravica biti pravna osebnost.

2. Države pogodbenice invalidom priznavajo pravno sposobnost na vseh področjih življenja enako kot drugim.

3. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukre-pe, da invalidom zagotovijo dostop do pomoči, ki jo potrebujejo pri uveljavljanju pravne spo-sobnosti.

4. Države pogodbenice zagotovijo, da vsi ukrepi za uveljavljanje pravne sposobnosti predvideva-jo primerne in učinkovite zaščitne ukrepe, da se preprečijo zlorabe v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah. Zaščitni ukrepi zagotavljajo, da ukrepi, povezani z uveljavlja-njem pravne sposobnosti, upoštevajo pravice, voljo in izbiro posameznika in ne povzročajo nasprotja interesov ter nedovoljenega vpliva-nja, so sorazmerni in prilagojeni posamezniko-vemu položaju, se uporabljajo čim krajši čas in jih pristojni, neodvisni in nepristranski organ

11


ali sodni organ redno preverja. Zaščitni ukrepi so sorazmerni s stopnjo, do katere vplivajo na pravice in koristi posameznika.

5. Ob upoštevanju tega člena države pogodbeni-ce sprejmejo primerne in učinkovite ukrepe, da invalidom zagotovijo enako pravico do posedo-vanja in dedovanja lastnine, upravljanja lastnih finančnih zadev in enakega dostopa do bančnih posojil, hipotek in drugih oblik finančnih poso-jil, ter da njihova lastnina ni samovoljno odtu-jena.

13. členDostop do sodnega varstva

1. Države pogodbenice zagotovijo invalidom, da imajo enako kot drugi dostop do sodnega var-stva, med drugim tako, da zagotovijo postop-kovne in starosti primerne prilagoditve, ki jim omogočijo, da učinkovito sodelujejo kot nepo-sredni ali posredni udeleženci, tudi kot priče, v vseh pravnih postopkih, tudi na preiskovalni in drugih predhodnih stopnjah.

2. Za zagotovitev učinkovitega dostopa invalidov do sodnega varstva države pogodbenice spod-bujajo ustrezno izobraževanje vseh, ki delujejo v sodstvu, vključno s policijskim in zaporni-škim osebjem.

14. členOsebna svoboda in varnost

1. Države pogodbenice zagotavljajo, da invalidi enako kot drugi:

a) uživajo pravico do osebne svobode in varnosti;

b) da jim ni nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost, da je vsak odvzem prostosti v skladu z zakonom in da invalidnost v nobenem primeru ni razlog za odvzem prostosti.

2. Države pogodbenice zagotovijo, da je invali-dom, če jim je odvzeta prostost v kakršnem koli postopku, zagotovljeno enako varstvo pravic po

mednarodnem pravu o človekovih pravicah kot drugim ter da se z njimi ravna v skladu s cilji in načeli te konvencije, vključno z zagotavljanjem primernih prilagoditev.

15. člen

Prepoved mučenja, krutega, nečloveškega, po-nižujočega ravnanja ali kaznovanja

1. Mučenje, kruto, nečloveško, ponižujoče ravna-nje ali kaznovanje kogar koli je prepovedano. Zlasti se na posamezniku brez njegovega svo-bodnega soglasja ne smejo opravljati medicin-ski ali znanstveni poskusi.

2. Države pogodbenice sprejmejo vse učinkovite zakonodajne, upravne, sodne ali druge ukrepe, s katerimi invalidom enako kot drugim zagota-vljajo, da niso izpostavljeni mučenju, krutemu, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali ka-znovanju.

16. členPrepoved izkoriščanja, nasilja in zlorabe

1. Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne, družbene, izobraževal-ne in druge ukrepe, s katerimi invalide doma in zunaj doma zavarujejo pred vsemi oblikami izkoriščanja, nasilja in zlorabe, tudi tistimi, ki so povezane s spolom.

2. Države pogodbenice sprejmejo tudi vse ustre-zne ukrepe za preprečevanje vseh oblik izkori-ščanja, nasilja in zlorabe, tako da med drugim zagotovijo spolu in starosti primerne oblike po-moči in podpore invalidom, njihovim družinam in negovalcem, tudi z obveščanjem in izobra-ževanjem o tem, kako se izogniti, prepoznati in prijaviti primere izkoriščanja, nasilja in zlo-rabe. Države pogodbenice zagotavljajo, da so te varstvene storitve primerne starosti, spolu in vrsti invalidnosti.

3. Za preprečevanje vseh oblik izkoriščanja, nasi-lja in zlorabe države pogodbenice zagotavljajo, da vse objekte in naprave ter programe, name-njene invalidom, učinkovito nadzorujejo neod-

12


visni organi.

4. Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za spodbujanje telesnega, kognitivnega in psihičnega okrevanja, rehabilitacije in druž-bene reintegracije invalidov, ki so bili žrtve kakršne koli oblike izkoriščanja, nasilja ali zlo-rabe, tudi z zagotavljanjem varstvenih storitev. Okrevanje in reintegracija potekata v okolju, ki spodbuja zdravje, dobro počutje, samospošto-vanje, dostojanstvo in samostojnost posame-znika ter upošteva posebne potrebe, povezane s spolom in starostjo.

5. Države pogodbenice sprejmejo učinkovito za-konodajo in usmeritve, vključno s posebno za-konodajo in usmeritvami za ženske in otroke, s čimer zagotovijo odkrivanje, preiskovanje in po potrebi sodno preganjanje primerov izkori-ščanja in zlorabe invalidov ter nasilja nad njimi.

17. členVarovanje osebne integritete

Vsak invalid ima enako kot drugi pravico do spoštovanja telesne in duševne integritete.

18. členPravica do svobode gibanja in državljanstva

1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pra-vico do svobode gibanja, svobode pri izbiri pre-bivališča in državljanstva ter invalidom enako kot drugim zagotavljajo:

a) pravico pridobiti in spremeniti državljanstvo ter pravico, da jim državljanstva ne odvzamejo samovoljno ali zaradi invalidnosti;

b) da jim zaradi invalidnosti ni odvzeta sposob-nost pridobivanja, posedovanja in uporabe dokumentov o državljanstvu, drugih osebnih dokumentov za izkazovanje istovetnosti ali ustreznih postopkov, kot je imigracijski posto-pek, za lažje uresničevanje pravice do svobode gibanja;

c) da lahko svobodno zapustijo vsako državo, tudi lastno;

d) da jim samovoljno ali zaradi invalidnosti ne od-vzamejo pravice do vstopa v lastno državo.

2. Invalidni otroci morajo biti takoj po rojstvu vpisani v rojstno matično knjigo in imajo od rojstva pravico do imena, pravico pridobiti dr-žavljanstvo in po možnosti pravico, da poznajo svoje starše in da ti skrbijo zanje.

19. členSamostojno življenje in vključenost v skupnost

Države pogodbenice te konvencije priznava-jo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo ter spre-jemajo učinkovite in ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej, ter zagotavljajo, da:

a) imajo invalidi enako kot drugi možnost izbrati stalno prebivališče in se odločiti, kje in s kom bodo živeli in jim ni treba bivati v posebnem okolju;

b) imajo invalidi dostop do različnih storitev na domu ter bivalnih in drugih podpornih storitev v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, po-trebno za življenje in vključitev v skupnost ter za preprečevanje osamljenosti ali izločevanja iz skupnosti;

c) so storitve v skupnosti ter objekti in naprave, ki so namenjeni vsem prebivalcem, enako dosto-pni invalidom in se prilagajajo njihovim potre-bam.

20. členOsebna mobilnost

Države pogodbenice sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo naj-večjo mogočo samostojno osebno mobilnost, kar vključuje:

a) omogočanje osebne mobilnosti invalidov na način in ob času, ki ju sami izberejo, ter po sprejemljivi ceni;

13


b) omogočanje dostopa invalidom do kakovostnih pripomočkov za gibanje, tehničnih pripomočk-ov, podpornih tehnologij in oblik pomoči člo-veka ali živali ter posrednikov, tudi tako, ki je na razpolago po sprejemljivi ceni;

c) usposabljanje invalidov in strokovnjakov, ki delajo z njimi, za pridobivanje spretnosti za mobilnost;

d) spodbujanje proizvajalcev pripomočkov za gibanje, tehničnih pripomočkov in podpornih tehnologij, da upoštevajo vse vidike mobilnosti invalidov.

21. člen Svoboda izražanja in mnenja ter dostop do informacij

Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da invalidom zagotavljajo uresničeva-nje pravice do svobodnega izražanja in mnenja, vključno s pravico, da enako kot drugi prido-bivajo, sprejemajo ter sporočajo informacije in vsebine s katero koli obliko sporočanja po la-stni izbiri iz 2. člena te konvencije, tako da:

a) zagotavljajo informacije, namenjene javnosti, invalidom v njim dostopnih oblikah zapisa in tehnologijah, ki ustrezajo različnim vrstam in-validnosti, pravočasno in brez dodatnih stro-škov;

b) pri uradnih opravilih sprejemajo in omogočajo uporabo znakovnih jezikov, brajice, povečeval-nih in alternativnih načinov sporočanja ter vseh drugih dostopnih sredstev, načinov in oblik za-pisa sporočila po izbiri invalida;

c) spodbujajo zasebne subjekte, ki ponujajo sto-ritve, namenjene javnosti, tudi po internetu, da zagotavljajo informacije in storitve v oblikah zapisa, ki so invalidom dostopne in prijazne;

d) spodbujajo javna občila, tudi ponudnike infor-macij po internetu, da svoje storitve oblikujejo tako, da so dostopne invalidom;

e) priznavajo in spodbujajo uporabo znakovnih jezikov.

22. členSpoštovanje zasebnosti

1. Ne glede na kraj prebivališča ali življenjske okoliščine invalidi ne smejo biti izpostavljeni samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v svojo zasebnost, družino, dom ali dopisova-nje in druge vrste komunikacij ali nezakonitim napadom na svojo čast in ugled. Invalidi imajo pravico do pravnega varstva pred takim vmeša-vanjem ali napadi.

2. Države pogodbenice varujejo invalidom osebne in zdravstvene podatke ter podatke o rehabilita-ciji enako kot drugim.

23. členSpoštovanje doma in družine

1. Države pogodbenice sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije in-validov pri vseh zadevah v zvezi z zakonsko zvezo, družino, starševstvom in sorodstvenimi ter drugimi odnosi enako kot za druge, da zago-tovijo:

a) vsem invalidom, ki so dovolj stari za poroko, pravico do sklenitve zakonske zveze in da si ustvarijo družino na podlagi svobodne in polne privolitve bodočih zakoncev;

b) pravico do svobodnega in odgovornega odlo-čanja o številu otrok in starostni razliki med njimi, dostop do starosti primernih informacij in izobraževanja o načrtovanju in ustvarjanju družine ter potrebna sredstva za uresničevanje teh pravic;

c) invalidom, tudi otrokom, enako kot drugim ohranitev plodnosti.

2. Države pogodbenice zagotavljajo pravice in odgovornosti invalidov glede skrbništva, varu-štva, skrbništva nad premoženjem in posvoji-tve otrok ali podobnih institutov, če obstajajo v notranji zakonodaji; v vseh primerih je najpo-membnejša otrokova korist. Države pogodbe-

14


nice zagotavljajo invalidom ustrezno pomoč pri starševski skrbi za otroka.

3. Države pogodbenice zagotavljajo invalidnim otrokom enake pravice v družinskem življenju. Za uresničevanje teh pravic in da bi preprečile skrivanje, zapustitev, zanemarjanje in zaposta-vljanje invalidnih otrok, se države pogodbenice zavezujejo, da bodo zagotavljale pravočasne in popolne informacije, storitve in pomoč invali-dnim otrokom in njihovim družinam.

4. Države pogodbenice zagotavljajo, da otrok ni lo-čen od staršev proti njihovi volji, razen če pri-stojne oblasti v sodnem postopku v skladu z ve-ljavno zakonodajo in postopki ugotovijo, da je ločitev nujna zaradi otrokove koristi. Nikakor pa ga ne smejo ločiti od staršev zaradi njego-ve invalidnosti ali invalidnosti enega ali obeh staršev.

5. Kadar ožja družina ne more skrbeti za invalidnega otroka, si države pogodbenice prizadevajo otro-ku zagotoviti nadomestno skrb v širši družini, če to ni mogoče, v družinskem okolju v sku-pnosti.

24. členIzobraževanje

1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do izobraževanja. Za uresničevanje te pravice brez diskriminacije in na podlagi ena-kih možnosti države pogodbenice zagotavljajo vključujoč izobraževalni sistem na vseh ravneh in vseživljenjsko učenje, usmerjeno v:

a) polni razvoj človekovih zmožnosti, občutka dostojanstva in lastne vrednosti ter krepitev spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svo-boščin in človeške raznolikosti;

b) največji mogoči razvoj osebnosti, nadarjenosti in ustvarjalnosti ter duševnih in telesnih spo-sobnosti invalidov;

c) omogočanje učinkovitega sodelovanja invali-dov v svobodni družbi.

2. Pri uresničevanju te pravice države pogodbenice zagotavljajo:

a) da invalidi zaradi invalidnosti niso izključeni iz splošnega izobraževalnega sistema in da inva-lidni otroci zaradi invalidnosti niso izključeni iz brezplačnega in obveznega osnovnošolskega ter srednješolskega izobraževanja;

b) da imajo invalidi enako kot drugi dostop do vključujočega, kakovostnega, brezplačnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraže-vanja v skupnostih, v katerih živijo;

c) primerne prilagoditve glede na posameznikove potrebe;

d) invalidom v splošnem izobraževalnem sistemu potrebno pomoč in jim omogočajo učinkovito izobraževanje;

e) učinkovito, posamezniku prilagojeno pomoč v okolju, ki invalidom zagotavlja največji mogo-či akademski in socialni razvoj, da se doseže popolna vključenost.

3. Države pogodbenice invalidom omogočajo pri-dobivanje življenjskega in socialnega znanja in veščin, ki jim olajšajo polno in enakopravno sodelovanje v izobraževanju in skupnosti. Zato države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki vključujejo:

a) omogočanje učenja brajice, alternativnih pisav, povečevalnih in alternativnih načinov in oblik zapisa sporočila, veščin za mobilnost in orien-tacijo ter omogočanje pomoči in mentorstva sebi enakih;

b) omogočanje učenja znakovnega jezika in spod-bujanje jezikovne identitete skupnosti gluhih;

c) zagotavljanje, da poteka izobraževanje slepih, gluhih ter gluhoslepih, zlasti otrok, v jeziku in na način ter v obliki komunikacije, ki so najpri-mernejši za posameznika, in v takem okolju, ki najbolj spodbuja akademski in socialni razvoj.

15


4. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za zaposlovanje učiteljev, tudi invalidov, ki so usposobljeni za znakovni jezik in brajico, ter usposabljanje strokovnjakov in osebja na vseh ravneh izobraževanja, da bi prispevale k zago-tavljanju uresničevanja te pravice. Tako uspo-sabljanje vključuje ozaveščanje o invalidnosti in uporabo ustreznih povečevalnih in alterna-tivnih načinov, sredstev in oblik zapisa sporo-čila, izobraževalnih tehnik in gradivo za pomoč invalidom.

5. Države pogodbenice zagotavljajo, da imajo in-validi enako kot drugi in brez diskriminacije dostop do splošnega visokošolskega izobraže-vanja, poklicnega izobraževanja, izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. V ta namen države pogodbenice invalidom zagotovijo pri-merne prilagoditve.

25. členZdravje Države pogodbenice priznavajo invalidom pra-

vico do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda brez diskriminacije zaradi invalidno-sti. Države pogodbenice sprejmejo vse ustre-zne ukrepe, da invalidom zagotavljajo dostop do zdravstvenih storitev, primernih njihovemu spolu, vključno z zdravstveno rehabilitacijo. Države pogodbenice zlasti:

a) invalidom zagotavljajo brezplačne ali cenov-no dostopne zdravstvene storitve in programe v enakem obsegu, kakovosti in standardu kot drugim, tudi na področju spolnega in reproduk-tivnega zdravja, ter javne zdravstvene progra-me;

b) invalidom zagotavljajo zdravstvene storitve, ki jih zaradi invalidnosti posebej potrebujejo, vključno z zgodnjim odkrivanjem in ustreznimi posegi, ter storitve za zmanjševanje in prepre-čevanje nadaljnje invalidnosti, tudi pri otrocih in starejših;

c) zagotavljajo te zdravstvene storitve čim bliže skupnostim, v katerih invalidi živijo, tudi na podeželju;

d) od zdravstvenih delavcev zahtevajo, da inva-lidom zagotavljajo enako kakovostno oskrbo kot drugim, tudi na podlagi svobodnega in za-vestnega soglasja, na primer z ozaveščanjem o človekovih pravicah, dostojanstvu, samostoj-nosti in potrebah invalidov z usposabljanjem ter uvajanjem etičnih standardov v javno in za-sebno zdravstvo;

e) prepovejo diskriminacijo invalidov pri zdra-vstvenem zavarovanju, ki mora biti zagotovlje-no pošteno in primerno, in življenjskem zava-rovanju, če ga omogoča notranja zakonodaja;

f) preprečujejo diskriminacijsko odrekanje zdra-vstvene oskrbe in zdravstvenih storitev ali hra-ne in tekočin zaradi invalidnosti.

26. členHabilitacija in rehabilitacija

1. Države pogodbenice sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom, tudi z medsebojno pomočjo, omogočajo doseganje in ohranjanje največje mogoče samostojnosti in polne telesne, duševne, socialne in poklicne sposobnosti ter polno vključenost in sodelova-nje na vseh življenjskih področjih. V ta namen države pogodbenice organizirajo, krepijo in ši-rijo celovite storitve habilitacije in rehabilita-cije, zlasti na področju zdravja, zaposlovanja, izobraževanja in socialnih služb, tako da:

a) se začnejo na najzgodnejši stopnji in temeljijo na multidisciplinarni presoji potreb in zmožno-sti vsakega posameznika;

b) spodbujajo sodelovanje in vključevanje v sku-pnost in družbo, so prostovoljne in na razpola-go invalidom čim bliže skupnostim, v katerih živijo, tudi na podeželju.

2. Države pogodbenice spodbujajo razvoj zače-tnega in nadaljevalnega usposabljanja strokov-nih delavcev in osebja, ki dela v službah za ha-bilitacijo in rehabilitacijo.

16


3. Države pogodbenice spodbujajo dosegljivost, po-znavanje in uporabo podpornih pripomočkov in tehnologij, namenjenih invalidom, ki omogoča-jo njihovo habilitacijo in rehabilitacijo.

27. členDelo in zaposlovanje

1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pra-vico do dela enako kot drugim, ki vključuje pravico do možnosti za preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom. Države pogodbenice va-rujejo in spodbujajo uresničevanje pravice do dela, tudi tistim, pri katerih nastane invalidnost med trajanjem zaposlitve, tako da sprejmejo ustrezne, tudi zakonodajne ukrepe, s katerimi med drugim:

a) prepovedujejo diskriminacijo zaradi invalidno-sti v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na kakršno koli obliko zaposlitve, vključno s pogoji za iskanje, najemanje in zaposlovanje, ohranjanje zaposlitve, napredovanje ter varni-mi in zdravimi delovnimi razmerami;

b) varujejo pravico invalidov do pravičnih in ugo-dnih delovnih razmer enako kot za druge, tudi pravico do enakih možnosti in enakega plačila za enakovredno delo, do varnih in zdravih de-lovnih razmer, vključno z varstvom pred nadle-govanjem, ter do poprave krivic;

c) zagotavljajo, da invalidi lahko uresničujejo svoje delavske in sindikalne pravice enako kot drugi;

d) omogočajo invalidom učinkovit dostop do splošnih tehničnih programov in programov za poklicno usmerjanje, služb za iskanje zaposli-tve ter poklicnega in nadaljnjega usposabljanja;

e) na trgu dela spodbujajo možnosti za zaposlova-nje invalidov in njihovo napredovanje na delov-nem mestu ter pomoč pri iskanju, pridobivanju, ohranjanju zaposlitve in ponovni zaposlitvi;

f) spodbujajo možnosti za samozaposlitev, podje-tništvo, razvoj socialnega podjetništva in usta-navljanje lastnih podjetij;

g) zaposlujejo invalide v javnem sektorju;

h) spodbujajo zaposlovanje invalidov v zasebnem sektorju z ustreznimi usmeritvami in ukrepi, ki lahko vključujejo spodbujevalne akcijske pro-grame, spodbude in druge ukrepe;

i) zagotavljajo primerne prilagoditve na delov-nem mestu za invalide;

j) omogočajo, da invalidi pridobivajo delovne iz-kušnje na odprtem trgu dela;

k) spodbujajo programe poklicne in strokovne re-habilitacije invalidov ter programe za ohranja-nje zaposlitve in vrnitev invalidov na delo.

2. Države pogodbenice preprečujejo suženjstvo ali služenje invalidov in zagotavljajo, da so in-validi enako kot drugi varovani pred prisilnim ali obveznim delom.

28. členUstrezna življenjska raven in socialno varstvo

1. Države pogodbenice priznavajo invalidom in njihovim družinam pravico do ustrezne ži-vljenjske ravni, kar vključuje ustrezno prehra-no, oblačila in stanovanje, in do nenehnega izboljševanja življenjskih razmer ter sprejmejo ustrezne ukrepe za varovanje in spodbujanje uresničevanja te pravice brez diskriminacije zaradi invalidnosti.

2. Države pogodbenice priznavajo pravico in-validov do socialnega varstva in uživanja te pravice brez diskriminacije zaradi invalidnosti ter sprejmejo ustrezne ukrepe za varovanje in spodbujanje uresničevanja te pravice, vključno z ukrepi, s katerimi zagotavljajo invalidom:

a) oskrbo s čisto vodo, dostop do ustreznih stori-tev po sprejemljivi ceni, naprav in druge pomo-či za potrebe, povezane z invalidnostjo;

17


b) zlasti ženskam, deklicam in starejšim dostop do programov socialnega varstva in programov za zmanjševanje revščine;

c) in njihovim družinam, ki živijo v revščini, do-stop do državne pomoči za stroške, povezane z invalidnostjo, vključno z ustreznim usposablja-njem, svetovanjem, finančno pomočjo in nado-mestno oskrbo;

d) dostop do javnih stanovanjskih programov;

e) enak dostop do pokojninskih prejemkov in pro-gramov.

29. členSodelovanje v političnem in javnem življenju

Države pogodbenice zagotavljajo invalidom politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, in se zavezujejo, da:

a) invalidom enako kot drugim zagotavljajo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno iz-branimi zastopniki, vključno s pravico in mo-žnostjo, da volijo in so izvoljeni, med drugim tako, da:

i) zagotavljajo, da so volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni;

ii) varujejo pravico invalidov, da na volitvah in referendumih volijo tajno in brez zastraševa-nja, kandidirajo na volitvah in učinkovito opra-vljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti ter jim po potrebi omogočajo uporabo podpornih in novih tehnologij;

iii) invalidom kot volivcem zagotavljajo svobodno izražanje volje in jim v ta namen po potrebi in na njihovo zahtevo pri izražanju volje na voli-tvah omogočajo pomoč osebe po njihovi izbiri;

b) dejavno spodbujajo ustvarjanje okolja, v kate-rem lahko invalidi učinkovito in polno sode-lujejo pri upravljanju javnih zadev brez dis-kriminacije in enako kot drugi, ter spodbujajo njihovo sodelovanje pri javnih zadevah, kar vključuje tudi:

i) sodelovanje v nevladnih organizacijah in zdru-ženjih, ki delujejo v javnem in političnem ži-vljenju države, ter pri dejavnostih in upravlja-nju političnih strank;

ii) ustanavljanje in vključevanje v invalidske orga-nizacije, ki zastopajo invalide na mednarodni, državni, regionalni in lokalni ravni.

30. člen

Sodelovanje v kulturnem življenju, rekreaciji, prostočasnih dejavnostih in športu

1. Države pogodbenice priznavajo invalidom pra-vico do sodelovanja v kulturnem življenju ena-ko kot drugim in sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo dostop do:

a) kulturnega gradiva v dostopnih oblikah;

b) televizijskih programov, filmov, gledaliških predstav in drugih kulturnih dejavnosti v dosto-pnih oblikah;

c) krajev, v katerih potekajo kulturne prireditve ali storitve, kot so gledališča, muzeji, kinema-tografi, knjižnice in turistične storitve, in po možnosti dostop do spomenikov in kulturnih spomenikov in krajev državnega pomena.

2. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom omogočajo, da razvijajo in uporabljajo ustvarjalne, umetniške in inte-lektualne sposobnosti, ne samo v lastno korist, ampak tudi za obogatitev družbe.

3. Države pogodbenice skladno z mednarodnim pravom sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s kateri-mi preprečujejo, da bi zakoni o varstvu intelek-tualne lastnine nerazumno ali diskriminacijsko ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva.

4. Invalidi imajo enako kot drugi pravico, da se prizna in podpre njihova lastna kulturna in jezi-kovna identiteta, tudi znakovni jezik in kultura gluhih.

5. Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukre-pe, s katerimi invalidom enako kot drugim omogočajo sodelovanje pri rekreacijskih, pro-

18


stočasnih in športnih dejavnostih:

a) za spodbujanje in uveljavljanje najširšega mo-gočega sodelovanja invalidov v športnih dejav-nostih na vseh ravneh;

b) za zagotovitev možnosti, da invalidi organizi-rajo, razvijajo in sodelujejo pri športnih in re-kreacijskih dejavnostih za invalide in jim v ta namen enako kot drugim omogočajo ustrezno izobraževanje, vadbo in sredstva;

c) da jim omogočajo dostop do krajev, na katerih potekajo športne, rekreacijske in turistične de-javnosti;

d) da zagotavljajo invalidnim otrokom enako kot drugim sodelovanje pri igri, rekreaciji in pro-stočasnih in športnih dejavnostih, vključno z dejavnostmi v šolskem sistemu;

e) da zagotavljajo invalidom dostop do storitev tistih, ki organizirajo rekreacijske, turistične, prostočasne in športne dejavnosti.

31. členStatistika in zbiranje podatkov

1. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo zbirale ustrezne podatke, vključno s statistič-nimi in raziskovalnimi, ki jim bodo omogočili oblikovanje in uresničevanje usmeritev za izva-janje te konvencije. Postopek zbiranja in shra-njevanja teh podatkov je usklajen:

a) s pravnoveljavnimi zaščitnimi ukrepi, vključno z zakonodajo o varstvu podatkov, ki zagota-vljajo zaupnost in spoštovanje zasebnosti inva-lidov;

b) z mednarodno sprejetimi standardi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter etičnimi načeli zbiranja in uporabe statističnih podatkov.

2. Podatki, zbrani v skladu s tem členom, so pri-merno razvrščeni in se uporabljajo kot pomoč pri presoji izpolnjevanja obveznosti držav po-godbenic iz te konvencije in za ugotavljanje in odpravljanje ovir, s katerimi se invalidi srečuje-

jo pri uresničevanju svojih pravic.

3. Države pogodbenice so odgovorne za razširja-nje statističnih podatkov in zagotavljajo, da so dostopni invalidom in drugim.

32. členMednarodno sodelovanje

1. Države pogodbenice se zavedajo pomena med-narodnega sodelovanja in njegovega spodbuja-nja za podporo nacionalnim prizadevanjem za uresničevanje namena in ciljev te konvencije ter sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe na državni in meddržavni ravni ter po potrebi v partnerstvu z ustreznimi mednarodnimi in regi-onalnimi organizacijami ter civilno družbo, zla-sti invalidskimi organizacijami. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo:

a) zagotavljanje mednarodnega sodelovanja, tudi mednarodnih razvojnih programov, ki vključu-je invalide in jim je dostopno;

b) omogočanje in podporo krepitvi zmogljivosti, tudi z izmenjavo in skupno uporabo podatkov, izkušenj, programov usposabljanja in najbolj-ših praks;

c) omogočanje sodelovanja pri raziskavah in do-stop do znanstvenega ter tehničnega znanja;

d) po potrebi zagotavljanje tehnične in gospodar-ske pomoči, tudi z omogočanjem dostopa do dostopnih in podpornih tehnologij in njihove izmenjave ter s prenosom tehnologij.

2. Določbe tega člena ne vplivajo na obveznosti posamezne države pogodbenice pri izpolnjeva-nju njenih obveznosti iz te konvencije.

33. člen Izvajanje konvencije in spremljanje njenega izvajanja v posameznih državah

1. Države pogodbenice v skladu s svojo notranjo organizacijo določijo en ali več vladnih orga-nov za stike, pristojnih za zadeve, ki se nana-šajo na izvajanje te konvencije, in natančno preučijo možnosti za vzpostavitev ali določitev načina usklajevanja, ki v vladi omogoča pove-

19


zano delovanje različnih področij na različnih ravneh.

2. Države pogodbenice v skladu s svojimi prav-nimi in upravnimi sistemi v državi vzdržujejo, krepijo, določijo ali vzpostavijo okvir, po po-trebi tudi eno ali več neodvisnih teles za spod-bujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. Ob določanju ali vzpostavljanju ta-kega telesa države pogodbenice upoštevajo na-čela, ki se nanašajo na status in delovanje naci-onalnih institucij za varovanje in uveljavljanje človekovih pravic.

3. Civilna družba, zlasti invalidi in njihove repre-zentativne organizacije, so vključeni v posto-pek spremljanja in v njem polno sodelujejo.

34. členOdbor za pravice invalidov

1. Ustanovi se Odbor za pravice invalidov (v na-daljnjem besedilu: odbor), ki opravlja naloge iz te konvencije.

2. Ko konvencija začne veljati, odbor sestavlja dvanajst strokovnjakov. Po nadaljnjih šestdese-tih ratifikacijah ali pristopih h konvenciji se od-bor poveča za šest članov, tako da ga sestavlja največ osemnajst članov.

3. Člani odbora opravljajo naloge v lastnem ime-nu, uživajo velik moralni ugled in so priznani ter imajo izkušnje na področju, ki ga ureja ta konvencija. Pri imenovanju svojih kandidatov države pogodbenice upoštevajo tretji odstavek 4. člena te konvencije.

4. Člane odbora izvolijo države pogodbenice in pri tem upoštevajo pravično geografsko poraz-delitev, zastopanost različnih civilizacij in pre-vladujočih pravnih sistemov, uravnoteženo za-stopanost spolov in sodelovanje strokovnjakov invalidov.

5. Člani odbora so izvoljeni na zasedanju konfe-rence držav pogodbenic s tajnim glasovanjem s seznama kandidatov državljanov držav pogod-benic, ki so jih predlagale. Na zasedanju, ki je sklepčno, če sta navzoči dve tretjini držav po-

godbenic, so v odbor izvoljeni tisti, ki dobijo največ glasov in absolutno večino glasov pred-stavnikov držav pogodbenic, ki so prisotni in glasujejo.

6. Prve volitve so najpozneje šest mesecev po dnevu začetka veljavnosti te konvencije. Naj-pozneje štiri mesece pred vsakimi volitvami generalni sekretar Združenih narodov pošlje državam pogodbenicam pismo in jih pozove, naj v dveh mesecih predlagajo svoje kandidate. Nato pripravi abecedni seznam vseh kandida-tov z navedbo držav pogodbenic, ki so jih pre-dlagale, ter ga pošlje državam pogodbenicam te konvencije.

7. Člani odbora se izvolijo za štiri leta. Ponovno so lahko izvoljeni samo enkrat. Mandat šestih članov, izvoljenih na prvih volitvah, traja dve leti; na zasedanju iz petega odstavka tega člena predsedujoči z žrebom izbere teh šest članov ta-koj po prvih volitvah.

8. Šest dodatnih članov odbora je izvoljenih na re-dnih volitvah v skladu z ustreznimi določbami tega člena.

9. Če član odbora umre ali odstopi ali izjavi, da zaradi katerega drugega razloga ne more več opravljati svojih nalog, država pogodbenica, ki ga je predlagala, imenuje za preostali mandat drugega ustrezno usposobljenega strokovnjaka, ki izpolnjuje zahteve iz ustreznih določb tega člena.

10. Odbor sprejme svoj poslovnik.

11. Generalni sekretar Združenih narodov zagotovi potrebno osebje in odboru omogoča, da učin-kovito opravlja naloge iz te konvencije, ter skli-če prvi sestanek odbora.

12. Z odobritvijo Generalne skupščine prejemajo člani odbora, ustanovljenega po tej konvenciji, nagrade iz sredstev Združenih narodov po dolo-čilih in pod pogoji, ki jih skupščina lahko dolo-či glede na pomembnost nalog odbora.

13. Člani odbora so upravičeni do ugodnosti, pri-vilegijev in imunitet strokovnjakov na misiji Združenih narodov, kakor je določeno v ustre-

20


znih odstavkih Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov.

35. členPoročila držav pogodbenic

1. Dve leti po začetku veljavnosti konvencije dr-žava pogodbenica prek generalnega sekretarja Združenih narodov odboru predloži izčrpno po-ročilo o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnjeva-nje obveznosti iz te konvencije, in o doseženem napredku.

2. Nato države pogodbenice predložijo poroči-la najmanj vsaka štiri leta in tudi, kadar odbor tako zahteva.

3. Odbor določi smernice, ki se nanašajo na vsebino poročil.

4. Državi pogodbenici, ki je odboru predložila iz-črpno začetno poročilo, v poznejših poročilih ni treba ponovno navajati že danih informacij. Države pogodbenice so pozvane, da poročila sestavijo javno in pregledno ob ustreznem upo-števanju tretjega odstavka 4. člena te konvenci-je.

5. Države pogodbenice lahko v poročilih navede-jo dejavnike in težave, ki vplivajo na stopnjo izpolnjevanja obveznosti iz te konvencije.

36. členObravnavanje poročil

1. Odbor obravnava vsako poročilo in po svoji presoji pripravi ustrezne predloge in splošna priporočila ter jih pošlje državi pogodbenici. Država pogodbenica lahko pošlje odboru v odgovoru informacije po lastni izbiri. Odbor lahko od držav pogodbenic zahteva nadaljnje informacije o izvajanju te konvencije.

2. Če država pogodbenica močno zamuja s pre-dložitvijo poročila, jo odbor lahko uradno ob-vesti, da je treba preveriti izvajanje konvencije na podlagi zanesljivih informacij, ki so odboru na razpolago, če tri mesece po uradnem obve-stilu država pogodbenica še vedno ne predloži

ustreznega poročila. Odbor povabi državo po-godbenico k sodelovanju pri takem pregledu. Če država pogodbenica odgovori s predložitvi-jo ustreznega poročila, se uporabi prvi odstavek tega člena.

3. Generalni sekretar Združenih narodov poskrbi, da so poročila na razpolago vsem državam po-godbenicam.

4. Države pogodbenice poskrbijo, da so poročila v njihovih državah javnosti široko dostopna in omogočajo dajanje predlogov in splošnih pri-poročil v zvezi z njimi.

5. Odbor po svoji presoji pošilja poročila držav pogodbenic posebnim agencijam, skladom in programom Združenih narodov in drugim pri-stojnim organom, da obravnavajo v poročilu navedeno zahtevo ali potrebo po strokovnem nasvetu ali pomoči ter morebitne pripombe in priporočila odbora v zvezi s temi zahtevami ali navedbami.

37. člen Sodelovanje med državami pogodbenicami in

odborom

1. Vse države pogodbenice sodelujejo z odborom in pomagajo njegovim članom pri izpolnjeva-nju nalog in pooblastil.

2. V odnosih z državami pogodbenicami odbor natančno preuči načine in sredstva za poveče-vanje zmogljivosti v državah za izvajanje te konvencije, tudi z mednarodnim sodelovanjem.

38. člen Razmerje odbora do drugih organov

Da bi podprle učinkovito izvajanje te konven-cije in spodbudile mednarodno sodelovanje na področju, ki ga zajema:

a) imajo specializirane agencije in drugi organi Združenih narodov pravico biti zastopani pri obravnavanju izvajanja tistih določb te konven-cije, ki spadajo med njihove naloge in pristojno-sti. Odbor lahko po svoji presoji pozove speci-

21


alizirane agencije in druge pristojne organe, da dajo strokovne nasvete o izvajanju konvencije na področjih, ki spadajo med njihove naloge in pristojnosti. Odbor lahko pozove specializirane agencije in druge organe Združenih narodov, da predložijo poročila o izvajanju konvencije na področjih, ki spadajo med njihove dejavnosti;

b) pri opravljanju svojih nalog in pooblastil se odbor po potrebi posvetuje z drugimi organi, ustanovljenimi v skladu z mednarodnimi po-godbami o človekovih pravicah, da se zagotovi usklajenost smernic, predlogov in splošnih pri-poročil poročanja ter preprečita podvajanje in prekrivanje pri opravljanju njihovih nalog.

39. členPoročilo odbora

Odbor vsaki dve leti poroča Generalni skup-ščini ter Ekonomskemu in socialnemu svetu o svojih dejavnostih, pošilja svoje predloge in splošna priporočila na podlagi poročil, ki jih je pregledal, in informacij, ki jih je prejel od držav pogodbenic. Ti predlogi in splošna priporočila se vključijo v poročilo odbora skupaj z morebi-tnimi pripombami držav pogodbenic.

40. členKonferenca držav pogodbenic

1. Države pogodbenice se redno sestajajo na kon-ferenci držav pogodbenic in obravnavajo vse zadeve v zvezi z izvajanjem te konvencije.

2. Generalni sekretar Združenih narodov skliče konferenco držav pogodbenic najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te konvencije. Vsako naslednje zasedanje skliče vsaki dve leti ali po odločitvi konference držav pogodbenic.

41. členDepozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

42. člen Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem dr-žavam in regionalnim organizacijam za pove-zovanje na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 30. marca 2007 dalje.

43. člen

Soglasje o tem, da je konvencija zavezujoča

Države podpisnice konvencijo ratificirajo, regi-onalne organizacije za povezovanje podpisnice pa uradno potrdijo. H konvenciji lahko pristopi katera koli država ali regionalna organizacija za povezovanje, ki je ni podpisala.

44. člen

Regionalne organizacije za povezovanje

1. “Regionalna organizacija za povezovanje” je organizacija, ki jo ustanovijo neodvisne države določene regije in nanjo prenesejo pristojnosti glede zadev, ki jih ureja konvencija. Te organi-zacije v listinah o uradni potrditvi ali pristopu opredelijo svoje pristojnosti glede zadev, ki jih ureja konvencija. O morebitnih poznejših bi-stvenih spremembah obsega svojih pristojnosti obvestijo depozitarja.

2. Sklicevanje na “države pogodbenice” v tej kon-venciji velja tudi za navedene organizacije v mejah njihovih pristojnosti.

3. Listine, ki jih deponirajo regionalne organizaci-je za povezovanje, ne veljajo za namene prvega odstavka 45. člena ter drugega in tretjega od-stavka 47. člena.

4. Regionalne organizacije za povezovanje lah-ko pri zadevah v svoji pristojnosti uresničuje-jo pravico do glasovanja na konferencah držav pogodbenic, pri čemer je število glasov enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Organizacije ne morejo uresni-čevati pravice do glasovanja, če jo katera koli njena država članica uresničuje sama, in obra-tno.

22


45. člen Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati trideseti dan po de-poniranju dvajsete listine o ratifikaciji ali pri-stopu.

2. Za vsako državo ali regionalno organizacijo za povezovanje, ki ratificira, uradno potrdi ali pristopi h konvenciji po deponiranju dvajsete listine, začne konvencija veljati trideseti dan po deponiranju njene listine.

46. člen Pridržki

1. Pridržki, ki so nezdružljivi z vsebino in name-nom konvencije, niso dovoljeni.

2. Pridržke je mogoče kadar koli umakniti.

47. člen Spremembe

1. Vsaka država pogodbenica lahko predlaga spre-membo te konvencije in jo predloži generalne-mu sekretarju Združenih narodov. Generalni sekretar pošlje predlagane spremembe državam pogodbenicam in jih pozove, da ga obvestijo, ali podpirajo konferenco držav pogodbenic zaradi obravnavanja predlogov in odločanja o njih. Če se v štirih mesecih od dne pošiljanja vsaj tretji-na držav pogodbenic izreče za konferenco, jo generalni sekretar skliče pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Vsako spremembo, spreje-to z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih držav pogodbenic, generalni sekretar predloži v potrditev Generalni skupščini in nato vsem dr-žavam pogodbenicam v sprejetje.

2. Sprememba, sprejeta in potrjena v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne veljati tri-deseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini držav pogodbenic na dan sprejetja spremembe de-ponirali svoje listine o sprejetju. Nato začne sprememba za katero koli državo pogodbenico veljati trideseti dan po dnevu, ko je deponirala svojo listino o sprejetju. Sprememba je zavezu-joča samo za tiste države pogodbenice, ki so jo sprejele.

3. Če konferenca držav pogodbenic soglasno od-loči, začne sprememba, sprejeta in potrjena v skladu s prvim odstavkom, ki se nanaša izključ-no na 34., 38., 39. in 40. člen, veljati trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini držav pogod-benic na dan sprejetja spremembe deponirali svoje listine o sprejetju.

48. člen Odpoved

Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo s pisnim obvestilom generalnemu sekretarju Združenih narodov. Odpoved začne veljati eno leto po dnevu, ko je generalni sekre-tar prejel uradno obvestilo.

49. členDostopna oblika zapisa

Besedilo te konvencije je na voljo v dostopnih oblikah zapisa.

50. člen Verodostojna besedila

Besedila te konvencije v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem je-ziku so enako verodostojna.

V potrditev tega so podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to konvencijo.

Države pogodbenice na dan 1. januarja 2009 z navedbo datuma ratifikacije, pristopa ali na-sledstva: Argentina, 2. september 2008; Av-stralija, 17. julij 2008; Avstrija, 26. september 2008; Bangladeš, 30. november 2007; Brazili-ja, 1. avgust 2008; Čile, 29. julij 2008; Kitaj-ska, 1. avgust 2008; Koreja (Republika), 11. december 2008; Kostarika, 1. oktober 2008; Hrvaška, 15. avgust 2007; Kuba, 6. september 2007; Ekvador, 3. april 2008; Egipt, 14. april 2008; El Salvador, 14. december 2007; Filipini, 15. april 2008; Gabon, 1. oktober 2007; Gvine-ja, 8. februar 2008; Honduras, 14. april 2008; Madžarska, 20. julij 2007; Indija, 1. oktober 2007; Jamajka, 30. marec 2007; Jordanija, 31. marec 2008; Kenija, 19. maj 2008; Lesoto, 2.

23


december 2008; Mali, 7. april 2008; Mehika, 17. december 2007; Namibija, 4. december 2007; Nova Zelandija, 25. september 2008; Nikaragva, 7. december 2007; Nigerija, 24. ju-nij 2008; Panama, 7. avgust 2007; Paragvaj, 3. september 2008; Perù, 30. januar 2008; Katar,

13. maj 2008; Ruanda, 15. december 2008; San Marino, 22. februar 2008; Slovenija, 24. april 2008; Španija, 3. december 2007; Južna Afri-ka, 30. november 2007; Švedska, 15. december 2008; Tajska, 29. julij 2008; Tunizija, 2. april 2008; Uganda, 25. september 2008.

1 Salvador (2007, ratifikacija) je izrazil pridržek, na pod-lagi katerega ustavne določbe prevladajo nad konvencijskimi določbami. Avstrija (2007) tega pridržka ni odobrila.

2 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da ima člove-ško bitje pravico do zaščite že pred rojstvom; izraz “človeško bitje” je zato opredeljen v nacionalni zakonodaji.

3 Mauritius (ob podpisu leta 2007) je izrazil pridržek na 11. čl.

4 Mehika (2007) je deklarirala, da v primeru konflikta med držav-nimi predpisi in Konvencijo, prevladajo tisti, ki bolj ščitijo do-stojanstvo in zagotavljajo večje varstvo invalidov.

5 Egipt je ob podpisu Konvencije (2007) deklariral, da 12. čl. interpretira, kot da se nanaša na pravno sposobnost inva-lidov (sposobnost pridobivanja pravic in sprejemanja pravnih odgovornosti), ne pa na sposobnost delovanja (uveljavljanja teh pravic).

6 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da besedo “soglasje” pojmuje v skladu s predpisi Konvencije ES o člo-vekovih pravicah in biomedicini ter z Dodatnim protokolom o biomedicinskih raziskavah.

7 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da bo določila čl. 23.1b) interpretirala na način, po katerem bodo maksi-malno upoštevani interesi mladoletnikov.

8 Poljska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da čl. 23.1b) in čl. 25a) na noben način ne zahtevata priznanja pravice do splava, niti državi ne narekujeta, da mora omogočiti dostop do postopkov, ki se uporabljajo pri splavu.

9 Malta (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da čl. 25a) ne uvaja nobene pravice do splava, niti se ga ne sme obrav-navati kot, da podpira splav. Glej izjavo Poljske s podobno v vsebino v opombi k čl. 23.1 b).

10 Nizozemska (ob podpisu leta 2007) je deklarirala, da se mora oskrbo z zdravili, s tekočino in s hrano izvajati izključno ob soglasju invalida.

11 Malta (ob podpisu leta 2007) je podala pridržek na čl. 29 a), i) in iii) ter je na tem področju ohranila svoje državne predpise.

12 Glej predhodno opombo.

Uredila:Služba za zunanjo in notranjo komunikacijo, Marketing, Urad za stike

Z javnostmi Ustanove za zdravstveneStoritve št. 4 “Osrednja Furlanija”

Ul. Pozzuolo št. 330 – 33100 Videmtel. 0432 806051 faks 0432 806005

[email protected]

Za prevod je poskrbelo društvo: Serling Soc. Coop.Publikacijo so omogočila sredstva iz Zakona 482/99.

Zahvalijujemo se Avtonomni Deželi Furlaniji Julijski krajini, še zlasti Uradu za manjšinske jezike (SILCE).

Oktobra 2010.

konvencija zduženih narodov o pravicah invalidov

Documents