KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA PO ZAKONU O PREPREČEVANJU KORUPCIJE

8. seja1

(14. oktober 2009)

Sejo je vodil Branko Marinič, predsednik komisije. Seja se je pričela ob 9.05.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Lep pozdrav vsem skupaj. Začenjamo 8. seje Komisije Državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije.

Za današnjo sejo opravičeno odsotnih ni. Pričakujemo, da se bodo nam manjkajoči kolegi priključili. Na sejo sem k prvima dvema točkama v skladu z 8. členom Poslovnika naše komisije povabil kot predlagatelja obravnavanih aktov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki je že tukaj.

Sklic seje ste dobili 23. 9. 2009. 6. 10. 2009 sem na podlagi razporeda sej delovnih teles Državnega zbora za obravnavo proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011, ki je bil sprejet na Kolegiju predsednika Državnega zbora 2. 10. 2009 predlagal, da se razširi dnevni red z naslednjo točko: Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2011.

O tem predlogu moramo odločiti v skladu s Poslovnikom. Ali želi kdo sporočiti svoje stališče o predlogu? V kolikor ne, ugotavljam, da smo sklepčni in lahko odločamo. Na glasovanje dajem predlog, da razširimo dnevni red 8. seje s predlogom točke glede proračuna. Glasujemo.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)Ugotavljam, da je predlog sprejet. To točko bomo obravnavali kot 1. točko dnevnega reda, da

bi se kasneje posvetili ostalim točkam. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in

Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2011 oblikovanje amandmajev v skladu s 157. členom zakona obravnavamo kot zainteresirano delovno telo. Vlada Republike Slovenije je dne 1. 10. predložila Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predloga državnega proračuna za leto 2010 in 2011, ki se 1 Glede na ugotovitev članov Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije, da opravljena razprava in s tem tudi seja komisije, razen pri 5. točki, ne vključuje podatkov, ki so zaupne narave po 44. členu Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 29/05), hkrati pa tudi gradiva ne nosijo oznake tajnosti, varovane po predmetnem Zakonu ter drugem zakonu, je magnetogram seje, razen 5. točke, dostopen javnosti, čeprav je bila seja v skladu s petim odstavkom 14. člena Zakona o preprečevanju korupcije in 6. členom Poslovnika Komisije Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 29/05)zaprta za javnost. Magnetogram 5. točke je priloga Dodatnemu zapisniku 8. seje, ki ni dostopen javnosti v skladu s četrtim odstavkom 14. a člena Poslovnika Komisije po zakonu o preprečevanju korupcije.

02-08.mag

1/21

nanaša tudi na državno komisijo. Predlog proračuna bomo obravnavali na podlagi kot rečeno 157. člena državnozborskega poslovnika, kot zainteresirano delovno telo, ki lahko v svojem mnenju poda amandma ali več in sicer k tistemu delu proračuna, ki zadeva naše področje, to je neposredni uporabnik Komisije za preprečevanje korupcije. Naš morebitni predlog za spremembo izdatkov pri Komisiji za preprečevanje korupcije se mora uravnotežiti s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju proračuna, vendar ne v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezerve ali v breme dodatnega zadolževanja. To pojasnilo smo tudi s strani službe Državnega zbora prejeli.

V skladu s to obravnavo predlagam, tako kot ste dobili tudi s sklicem te uradne postavke Predlog proračuna za leto 2010 in 2011, da bi malo podiskutirali, šli skozi. Morda pa z ozirom na to, da je predsednik komisije gospod Drago Kos, lahko tudi on kaj pokomentira in potem predlagam tudi razpravo članov. Gospod Kos, izvolite.

DRAGO KOS: Hvala lepa, gospod predsednik. Če pogledate samo številke, boste videli, da pri nas je za naslednje leto predviden malo večji proračun kot je ocena realizacije za letošnje leto. Kako se bo ta ocena na koncu dejansko pokazala, bomo šele videli, ker gre za oceno. Mi smo imeli za letošnje leto celo več sredstev odobrenih, kot pa je ta ocena proračuna. Vsa dodatna sredstva, ki so, so v bistvu pa samo na dveh postavkah. Komisija se je preselila in sedaj potrebujemo del sredstev za plačevanje najemnine. Na ta proračun kot celota prihrani z neplačevanjem najemnine za prostore, kjer je prej bila komisija, se pravi ta dodani strošek se nekje drugje notri prinese. Dodani strošek so tudi plače novih zaposlenih v komisiji. To je pa tudi v bistvu vse. Drugih posebnih izdatkov, nekih velikih investicij komisija nima. Moram reči, da ta predlog proračuna, ki je, je na spodnji meji tistega še sprejemljivega, ki nam bo omogočil, vsaj kolikor toliko normalno delovanje v letu 2010 in 2011. Če pa je kakšno vprašanje, sem pa seveda pripravljen odgovoriti.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa. Naslednji se je k razpravi javil gospod Srečko Prijatelj. Izvoli.

SREČKO PRIJATELJ: Hvala predsednik za besedo. Jaz sem že večkrat opozarja, da je nesprejemljivo, da državni proračun ne zagotovi tako administrativno tehničnih, kakor tudi kadrovskih pogojev za delo komisije. S tem proračunom mislim, da je tudi, bom rekel, bil določen posluh, s tem predlogom proračuna na naše pripombe, ki so bile izražene v številnih zapisnikih. Pa vendar jaz bi želel, ker imamo ta dokument odprt, da predsednik, gospod Kos, pove ali je to tisto, na kar smo mi opozarjali, ali je zadostno, bom rekel povišanje, ali lahko s tem računamo tudi na to, da bo v bistvu kadrovska sestava

02-08.mag

2/21

komisije ustrezna, ker vemo, da tudi na tem področju so problemi, že večkrat slišani tudi z vaše strani? In pa, če temu ni tako, mislim, da je še vedno odprto in možnost je, da komisija naša, državnozborska, opozori na to, da se v bistvu ustrezno proračun dopolni. Če je kritika z vaše strani takšna, da narekuje dopolnilo oziroma dodatni predlog k proračunu, potem moramo mi to danes vedeti, ker roki za vlaganje teh amandmajev tečejo in opozarjam na to, da bi bilo prav, da potem naša državnozborska komisija to sprejme kot sklep komisije in da to vloži v bistvu komisija, če je temu tako, da bi želeli na nekaterih postavkah povišico. Ker, če bomo to posamezniki delali, pač praksa vseh vlad do sedaj je bila, da je vse predloge zavrnila v smislu povišanja, saj nihče ni predlagal znižanje. Če bomo mi to predlagali kot komisija verjetno imamo več možnosti, na to želim opozoriti, da bi bilo dopolnjeno tam, kjer pač smatrate, da je za dopolniti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa kolegu Prijatelju. Dovolite, da tudi sam podiskutiram ta predlog. Jaz z ozirom na težo proračuna, tako za leto 2010 kot za 2011 vidim, da je predlagatelj proračuna, torej Vlada ustrezno odreagirala v smislu povišanja postavk, čeprav vemo, da je mnogih področjih šla na veliko znižanje teh sredstev. Za ilustracijo naj povem, da je prav Komisija po zakonu o preprečevanju korupcije dobila s prvim rebalansom letošnjega leta, torej 2009 več kot 100% povišanje. Povišanje pa se potem nekako kontinuirano nadaljuje tudi v leto 2010 in 2011. Ponovno poudarjam, da z ozirom na proračunske postavke drugih uporabnikov proračuna je zaslediti, da so se povsod sredstva bistveno, bistveno zmanjševala. Med tem, ko pri komisiji, po Zakonu o preprečevanju korupcije, proračun v tem delu pač sorazmerno narašča in jaz sem prepričan, da v skladu z načrti dela državne komisije to tudi pomeni ustrezno zagotavljanje vseh obveznosti, ki sledijo iz tega naslova. To je moj prispevek k temu delu razprave, obravnave glede predloga proračuna za leto 2010, 2011.

Povem pa še enkrat, da mi obravnavamo kot zainteresirano delovno telo, tako da pač direktnega vpliva kot matično delovno telo nimamo, zato moramo predlog pač predlagati matičnemu delovnemu telesu. To je odbor za finance. Gospod Drago Kos, izvolite.

DRAGO KOS: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa, gospod Prijatelj. Kako bi rekel? Vi ste rekel, naj se proračuna poveča za več kot 100%. To ne drži, zaradi tega, ampak vem, kako ste prišli do te številke. Proračun, ki nam je bil najprej odmerjen za leto 2008 je bil dosti nizek, zaradi tega smo mi meseca avgusta v lanskem letu ostali že brez plač. In potem smo mi dvakrat dobili dodatna sredstva iz rezerv, tako da sredstva, ki smo mi jih dejansko koristili v letu 2008

02-08.mag

3/21

so bila kar dosti večja, kot pa tisto, kar nam je bilo v začetku odmerjeno, tako da povečanje ni 100%, ampak je dosti manj.

Tako bom rekel - kot sem že poudaril, ta znesek je na spodnji sprejemljivosti za komisijo. Predvsem iz enega dodatnega razloga. Komisija računa na to, da bo dobila v letu 2010 in 2011 tudi kakšna dodatna sredstva iz mednarodnih projektov. Če se spomnite, na eni od prejšnjih komisij sem na vprašanje gospoda Kresa že povedal, da smo ravno v postopku pridobivanja sredstev. Ravno zaradi majhnega obsega sredstev, s katerimi smo letos razpolagali oziroma nismo jih mogli porabiti v ta namen, smo se mi morali tem sredstvom odpovedati. Konkretno, šlo je za 260 tisoč evrov, ki bi jih komisija lahko dobila, če bi skupaj s Policijo sodelovali na projektu za zahodni Balkan. Vendar bi to od komisije terjalo udeležbo lastnih sredstev v višini 52 tisoč evrov. Teh sredstva pa naša komisija ni mogla kje vzeti, potem smo seveda bili prisiljeni spustiti tudi drugo.

Proračuna za leto 2010 in 2011 nam omogoča vstopanje na nekatere mednarodne projekte, zdaj smo se mi naučili, bomo vstopali predvsem tisti, ki ne bodo terjali lastne udeležbe. Ravno zdaj bi moral imeti sestanek v Sarajevu, kjer bi se pogovarjali o dveh milijonih evrov za naslednja tri leta za komisijo, ker Bosna ustanavlja komisijo kot je naša in potrebujejo našo pomoč. Jaz bi bil zelo vesel, če bi se recimo vaša komisija kot zainteresirano delovno telo, če bi rekla nekaj spodbudnega v smislu tega proračuna in mogoče še zabetonirala, da pa kakšnih dodatnih krčitev pa ne sme biti. Če nam bodo karkoli vzeli od tega, potem bi imeli hude težave. Potem pa ne bomo niti v stanju zagotavljati vstopanja na mednarodne projekte. To pomeni tudi to, da se bo komisija ustrezno kadrovsko okrepila, to, kar že delamo in to pomeni tudi to, da bomo v celoti izpolnjevali tiste obveznosti, ki nam jih nalaga zakon.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa. Še kdo? Izvoli.

GVIDO KRES: Jaz bi imel čisto tako konkretno vprašanje glede tega vodenja. Na primer, res me moti, da lahko pridobimo 260 tisoč evrov, z lastno udeležbo 50, to se pravi plus 210. Ker ni denarja, pač v te projekte ne gremo. Vse, kar pa bi rekel svežega denarja, pridejo tako v državo ali bilokatero komisijo, se meni zdi to zelo, zelo pozitivno.

Vprašam naslednje, ali ni mogoče v takih projektih dobiti denar iz tako imenovane rezerve, da to zadevo na primer vendarle se prijaviš, spelješ, ker v končni fazi vsak pameten ekonomist ve, da 50 vložiti in 210 dobiti je pa res ena dobra pozitivna stvar? Če gledamo v privatnem življenju, mora biti volja, v politiki vidim, da je to sicer malo drugače, pa me zanima, če se da takim zadevam tudi na kakšen takšen način streči in priti do dodatnih sredstev?

02-08.mag

4/21

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala. Izvolite.

2. TRAK: (MK)

DRAGO KOS: Kot sem že rekel. Šlo je celo za skupni projekt za slovensko policijo, ki ima dosti večji obseg proračunskih sredstev. Poskušali smo s skupnimi močmi zagotoviti 52 tisoč evrov, pa tudi ni šlo. Ampak moram reči, to je bil prvi naš projekt in smo se v bistvu sedaj naučili na tej napaki. Je pa problem še v tem, da smo mi to ugotovili zadnji dan. Pred tem je prišlo do računske napake na, recimo za nas se je ta kalkulacija delala na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer je prišlo do napake, enostavno niso prav izračunali, koliko odstotkov, ne, vedeli so koliko odstotkov, niso pa znali izračunati, koliko bo to denarja. In, ko se je potem pokazala cifra 52 tisoč evrov, je bilo enostavno prepozno. Od zdaj naprej vemo, upoštevamo in bomo zelo pozorni na to. Bomo pa se trudili čim več projektov dobiti, kjer ni lastne udeležbe. To so pa projekti, ki niso, recimo to je bil projekt Evropske unije oziroma Olafa in bomo se trudili dobivati projekte, kjer ne bo potrebna udeležba ali pa bo zadosti, če bomo mi nudili udeležbo recimo v tem, da nudimo prostore in delo, kar nekateri projekti tudi upoštevajo, lastna udeležba, ampak v obliki dela, pa prostorov, ne v obliki financ.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za ta dodatna pojasnila, za razprave. Ali imamo s strani predlagatelja katerega od predstavnikov tukaj? Ga ni. Tudi se nihče ni prijavil.

Jaz v tej razpravi, ki smo jo do sedaj opravili ocenjujem, da je naša komisija, ki se s predlogom proračuna zgolj seznani, nekako dobila utemeljitev tudi s strani predsednika te komisije, da sredstva, ki so predlagana v proračunu zadostujejo za normalno funkcioniranje, da je to tista spodnja meja, katera zagotavlja komisiji tudi ustrezno delo v skladu z zakonom, da torej ni potreb, predlogov amandmajev, takšnih ali drugačnih. Za obe proračunski leti moramo seveda posebej sprejeti sklep. Jaz predlagam, da glasujemo naprej o predlogu proračuna za leto 2010 in nato o predlogu proračuna za leto 2011. Izvoli, Srečko Prijatelj.

SREČKO PRIJATELJ: Jaz bi se s tabo lahko strinjal. Vendar moramo opozoriti na to, da ne bi prihajalo do krčenja teh sredstev, to, kar je tudi gospod Kos...

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Se strinjam...

SREČKO PRIJATELJ: ... da damo neko kritično noto temu, da pa mogoče pri eventualnih rebalansih ali pa kako drugače ne bi prišlo do tega, da bi bila komisija prikrajšana za tisto, kar

02-08.mag

5/21

je zapisano zdaj v predlogu proračuna, da se razumemo. Ker tudi med samim sprejemanjem lahko pride do tega, da se komisiji nekaj vzame in nekomu drugemu da. To moramo računati, zato je to potrebno, da smo kritični.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: To je v skladu z zabeležko obravnave tega predloga tudi sestavni del našega poročila. Ugotavljam, da lahko preidemo na glasovanje.

Dajem prvi predlog sklepa: "Komisija po zakonu o preprečevanju korupcije se je seznanila s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2010."

Kdo je za? (Soglasno.)Potem enaki sklep, moramo odločiti še o predlogu proračuna

za leto 2011."Komisija po zakonu o preprečevanju korupcije se je

seznanila s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2011."

Kdo je za? (5. članov.) Soglasno.Z ozirom na to, da smo vedno pri delu naše komisije

zavezani javnosti in pa v skladu z veljavno zakonodajo predlagam, da je šteti to našo razpravo, vsebino te razprave za javno dostopno. Ima kdo kakšne zadržke v zvezi s tem? (Ne.) Torej je lahko to javno dostopno.

Sedaj lahko preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA POROČILA O VSEBINI IN OBSEGU NADZORA NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM TER UGOTOVITVAH IN MNENJIH KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE, POVEZANIH Z NEZDRUŽLJIVOSTJO, DARILI IN POSLOVANJEM ZA OBDOBJE OD 23. 3. 2009 DO 22. 6. 2009. Tukaj pri tej točki, če ste opazili je ena majhna napakica. Ne gre za leto 2008, ampak za leto 2009. Gradivo je priloženo. V zvezi s tem odpiram tudi razpravo. Najprej pa kot običajno dodatna obrazložitev predsednika državne komisije gospoda Draga Kosa. Izvolite.

DRAGO KOS: Hvala lepa, gospod predsednik. Poročilo ste tako imeli nekaj časa, jaz ne bom preveč detajlno šel skozi njega, ker bi bila to samo izguba časa. Rekel bi samo naslednje. To poročilo sodi v čas, ko se je komisija selila. Mi smo imeli zelo velike težave, ne s selitvijo samo toliko, ampak najprej s tem, ker nam prejšnji uporabnik prostorov, nam je kakšno stvar pustil nedorečeno, tako da smo se morali ukvarjati s čisto navadnimi logističnimi gospodinjskimi opravili.

Iz plačil .../Nerazumljivo./... naslednje in sicer v tem obdobju smo zaključili tisto, bom rekel metodo na preskok, s katero smo prekontrolirali nekaj naključno izbranih funkcionarjev in sicer jih je bilo 125. Namreč iz vsake črke abecede smo izbrali po pet in smo jih temeljito pregledali. To se pravi 125. Ugotovili smo neskladje samo pri enem in sicer glede enega čolna, zahtevali pojasnila in ugotovili, da je

02-08.mag

6/21

vrednost tega čolna bila pod 15 tisoč evrov, zaradi česar tudi ni bil prijavljen komisiji. Ugotovili smo še nekaj odstopanj pri nepremičninah, ampak smo potem ugotovili, da so ta odstopanja posledica neurejenih evidenc. Namreč zgodi se to, da nam funkcionarji prijavljajo nepremičnine, pa niso zapisane v zemljiški knjigi, zaradi tega, ker je v zemljiški knjigi postopek dlje časa trajal. Ali pa recimo niso prijavili premičnin, pa so bile premičnine še vedno pisane v zemljiški knjigi, pa smo pozneje ugotovili, da so bile v bistvu že prodane vmes. Tako, da teh razlik, ki so bile posledica neurejenih evidenc, bolje rečeno neusklajenih evidenc, kot pa neurejenih in smo to tudi razčistili.

Pri nezdružljivosti ni nič kaj posebnega. Še vedno ni rešen problem združljivosti županov in ravnateljev šol. Upamo, da bo rešil novi predpis o integriteti v javnem sektorju. Imeli smo kar nekaj stvari dela zaradi tega, ker je bilo zaradi nekih novih imenovanj na delovna mesta funkcionarjev. Seveda ti funkcionarji niso bili seznanjeni še z režimom v celoti, ki velja za njih, pa smo morali dati pojasnila, nekatere pa tudi potem opozoriti na nezdružljivost.

Pri darilih nič posebnega. 30 organov nam še ni dalo seznama daril. S konfliktom interesov smo dosti ukvarjali. Mednarodna javnost je bila kar burna, s tem, da smo še vedno potrošili samo 1500 evrov. Kar se tiče finančnega poslovanja, pa smo povprečno na mesec porabili toliko, kot leto poprej. Tudi tukaj ni nekih posebnosti. To bi bilo v bistvu vse.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za to dodatno obrazložitev k navedenemu poročilu. Odpiram razpravo članov. Če ni razprave. Izvolite.

FRANC JURŠA: Predsednik, govoril ste okoli rešitve nezdružljivosti funkcije ravnatelja šole, pa župana ste omenili. Za to je javni zavod, katerega je soustanovitelj tudi občina. Kako pa v primeru drugih zavodov, ki jih ustanavlja občina, ki je ustanovitelj občina? In je tudi ta možnost oziroma članstvo v občinskem svetu, pa .../Nerazumljivo./... v javnem zavodu.

DRAGO KOS: Jaz sem v bistvu samo zaradi poenostavitve omenil šole, drugače pravilno bi bilo, ko bi rekel nezdružljivost med funkciji župana in vodenjem javnega zavoda. Velja isto kot za šole. Ampak šole sem rekel zaradi tega, ker imamo dejansko največ problemov z ravnatelji. Vsi ostali, direktorji javnih zavodov, s tistimi nimamo problemov, največ težav imamo med združljivostjo oziroma nezdružljivostjo županov in ravnateljev. Ampak velja pa za vse javne zavode enako. Tam na drugih področjih težav ni. Težave so samo pri ravnateljih.

02-08.mag

7/21

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala kolegu Jurši za to vprašanje in tudi gospodu Kosu za podani odgovor. Upam, da je kolega Franc Jurša zadovoljen? Če ni več prijavljenih, potem predlagam, da preidemo na odločanje.

Še pred tem pa moramo ponovno opozoriti, da moramo upoštevati to določilo 44. člena Zakona o preprečevanju korupcije, ki nas navaja na to ali bi kdo ugovarjal ugotovitvi, da je šteti opravljeno razpravo pri tej točki za javno dostopno v razpravi, če so seveda omenjena imena in priimki? Nismo govorili o imenu, govorili samo o funkciji, tako da to tudi nima zadržkov, da to ne bi bilo javno dostopno.

Prehajamo na odločanje in sicer predlagam, da na podlagi tretjega odstavka 14. člena Poslovnika sprejmemo naslednji sklep: Komisija po zakonu o preprečevanju korupcije je prišla do zaključka, da je poročilo, ki je za obdobje od 23. 3. 2009 do 22. 6. 2009, da smo se vsebinsko seznanili in ugotavljam, da smo v zvezi s tem sklepčni in lahko o tem glasujemo.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. Zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na naslednjo 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA POROČILA O VSEBINI IN OBSEGU NADZORA NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM TER UGOTOVITVAH IN MNENJIH KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE, POVEZANIH Z NEZDRUŽLJIVOSTJO, DARILI IN POSLOVANJEM (32. DO VKLJUČNO 39. ČLEN ZAKONA) ZA OBDOBJE OD 23. 6. 2009 DO 22. 9. 2009. Gradivo je priloženo. Komisija za preprečevanje korupcije je posredovala državnozborski komisiji na podlagi 13. člena Zakona o preprečevanju korupcije trimesečno poročilo za navedeno obdobje. Kot rečeno, naša poročila, takšne vsebine obravnavamo na podlagi 14. člena našega poslovnika. Zato bi k dodatni obrazložitvi najprej pozval predsednika komisije gospoda Draga Kosa za dodatno obrazložitev. Izvolite.

3. TRAK: (MK)

DRAGO KOS: Hvala lepa, gospod predsednik. Tudi tukaj bom kratek. Ampak stvar bo bolj zanimiva, kot pri prejšnjem poročilu. Kar se tiče spremljanja premoženjskega stanja, je bilo to obdobje, ki pokriva zgodbo ministra Golobiča.

Zakon o preprečevanju korupcije je napisan tako, da morajo funkcionarji prijavljati svoje neposredne deleže, ker govori o tem, da morajo funkcionarji prijaviti svoj delež v premoženju. En delež premoženja, ene firme, v drugi firmi pa ni delež tega funkcionarja, in to je standard, ki se ga mi držimo že od leta 2004. Potem se je pojavil problem, ki je nam povzročil kar dosti dela. To je bil problem, da potem so novinarji začeli pritiskati najprej na nas. Ko smo jim razložili, da mi te podatke ne moremo posredovati, na funkcionarje, da jim posredujejo oziroma da jim posredujete svoje podatke o

02-08.mag

8/21

premoženjskem stanju. Mi s tem, če je bila jasno izražena volja funkcionarja, nimamo nobenih težav. Vendar glede obličnosti smo se posvetovali z informacijsko pooblaščenko, ki nam je pa dokaj otežila življenje, moram reči in sicer s tem, da bi naj funkcionar in oseba, kateri funkcionar dovoljuje vpogled v svoje premoženjsko stanje sklenila neke vrste pooblastilno razmerje, ki bi moralo biti celo overjeno pri notarju. To pa znatno podaljša postopke, predstavlja formaliziranje in mi smo potem začeli, če se je kdo obrnil na nas od funkcionarjev, smo začeli funkcionarjem predlagati, da naj kar sami to počnejo. Namreč, če funkcionar, ki nam pošlje poročilo o premoženjskem stanju, si ne naredi kopije, in mi smo potem začeli tem funkcionarjem, ki so želeli predstaviti svoje poročilo o premoženjskem stanju, smo jim enostavno fotokopirali njihova poročila, pa jim jih vračali, ker to so tako in tako njihovi podatki, pa so potem lahko sami operirali z njimi.

Potem nekako smo izoblikovali prakso, če je nesporno izražena volja funkcionarja, pa če mi imamo za to podpis funkcionarja, potem tudi mi damo podatke tistemu, na katerega se nanaša pooblastilo funkcionarja. Bili so funkcionarji, ki so rekli, da lahko to pokažem vsem, pa so bili funkcionarji, ki so rekli, da se lahko to pokaže samo konkretno določenemu novinarju. To stvar smo uredili. Moram reči, da smo mi razmišljali tudi o tem, da bi potem kar vse funkcionarjev pozvali o tem, da bi nam dovolili vnaprej objavo teh podatkov, ampak še vedno velja odločitev Ustavnega sodišča, ki javnost podatkov narekuje samo premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja funkcije. Potem smo od tega odstopili. Bo pa to področje rešeno v novem predpisu.

Pri nezdružljivosti bi izpostavil sklep oziroma ugotovitev nezdružljivosti funkcije poslanke Evropskega parlamenta s članstvom v Upravnem odboru sklada za financiranje nuklearne elektrarne Krško. Moram reči pravno zelo zahtevna materija. Ravno včeraj smo dobili ugovor evropske poslanke na to našo ugotovitev. Mi ocenjujemo, da je prišlo do nesporazuma, ker ta sklep je v bistvu samo opozorilo poslanki, da opravlja nezdružljivi funkciji, ker komisija v tem primeru ni odločujoče telo, ker odločujoče telo je Državni zbor. Tako da je šlo za opozorilo. Mi bomo evropski poslanki odgovorili. Če bo potrebno, bomo potem obvestili tudi Državni zbor, ki bo, če bo to v absolutni pristojnosti Državnega zbora, sprejeli morebitne nadaljnje ukrepe.

Pri nezdružljivosti je bilo odpravljenih nekaj stvari. če boste pogledali poglavje mednarodne dejavnosti komisije, boste videli, da za razliko od prejšnjih poročil ni stroškov, ki smo jih porabili za ta potovanja. Razlog za to je zelo preprost. Videli boste, da je bilo tam v zadnjem tednu pred poročilom, poročilo je bilo sprejeto 22. septembra je bilo kar nekaj potovanj, kjer mi še nismo vedeli, kakšni stroški bodo nastali. Tako, da stroške za ta potovanja oziroma za celoten

02-08.mag

9/21

ta del dobite v naslednjem poročilu. Avionske karte, še ni bilo jasno ali jih bomo morali plačati mi, kar sicer ni naša značilnost, mi se trudimo te stroške prevaliti na druge, tako da te stroške dobite v popolnosti. Se je pa pri finančnem poslovanju, se je povečala obremenitev na materialnih stroških, zaradi najemnine, ki jo po novem plačujemo, za prostore, v katerih smo. Ampak ni se povečala za toliko, gre za absolutni znesek najemnine, kjer smo mi na drugih področjih prihranili in je tako povečana poraba mesečna samo 10 tisoč evrov.

Pa še na eno stvar bi vas rad opozoril, čisto na koncu je zapisano v našem poročilu. Na zahtevo mednarodnih organizacij je morala Republika Slovenija pripraviti usmeritve za odločanje o imuniteti funkcionarjev. Mi smo te imunitete, usmeritve pripraviti. Mandatno-imunitetna komisija Državnega sveta se je s temi usmeritvami že seznanila in sprejela, Mandatno-volilna komisija Državnega zbora ima pa jutri sestanek. Te usmeritve so pa v bistvu zelo enostavne. Glede na to, da je materija zelo dobro urejena že v Ustavi, Zakon o poslancih, ki je v bistvu osnovni, nosilni predpis tega področja pa v Poslovniku Državnega zbora, mi predlagamo pri funkcionarjih poleg tistega, kar že velja samo to, da bi Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pri kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost imela pooblastila, kamor sodi tudi korupcija, pa pri kaznivih dejanjih zoper varnosti Republike Slovenije, se pravi veleizdaja in take stvari, bila posebej pozorna pri podeljevanju imunitete, z drugimi besedami, če povem po domače, da bi v teh primerih imuniteta se podeljevala res takrat, ko bi bilo to najbolj nujno potrebno, ker gre za najhujša kazniva dejanja.

Pri sodnikih je stvar malo drugačna. Tam smo predlagali, da bi v bistvu Mandatno-volilna komisija Državnega zbora upoštevala predloge sodnega sveta, ki mora dati mnenje. Sodni svet je te naše predloge pregledal, zdelo se jim je, da smo malo preveč splošni, je dodal neko bolj podrobno razčlenitev teh usmeritev, ki pa so za nas tudi sprejemljivi. Jaz bi vas prosil, če je kdo od vas član Mandatno-volilne komisije ali pa, da se pogovorite s kolegi poslanci, da bi te usmeritve sprejeli. Ne gre za vsebinsko nobene spremembe, gre samo za to, da se malo bolj precizirani kriteriji, kdaj morate biti poslanci posebej previdni pri odločanju o tem, ali boste komu podelili imuniteto ali ne. Kot sem že rekel, gre samo za dve poglavji iz Kazenskega zakonika, za najhujša kazniva dejanja, ena, ki ne padejo v uradno dolžnost, in ena(?) pooblastila, druga pa, ki ne padejo v varnost Republike Slovenije, pa mednarodno pravno ureditev. Mi smo ob tem s tem obveznost do mednarodne organizacije izpolnili. Poudarjam pa še enkrat. Je pa situacija kar dobro urejena že v Ustavi, Zakonu o poslancih in v veljavnem Poslovniku državnega zbora. Hvala lepa.

02-08.mag

10/21

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za to dodatno obrazložitev. Menim, da je bilo kar nekaj izhodišč, zato vabim kolega k razpravi. Prvi se je prijavil gospod Srečko Prijatelj. Izvoli.

SREČKO PRIJATELJ: Hvala za besedo. Jaz, ko smo že pri imuniteti bi rad poudaril sledeče. Ko poslanec opozarja javno na koruptivna dejanja v Državnem zboru je lahko tudi sodno preganjan, to se meni dogaja zdaj. Jaz sem tožen, ampak to pustimo. Na nek način dobrodošlo, da sem v sodnem postopku, ker se bodo lahko v bistvu zadeve razčistile do te mere, da bomo v bistvu razkrili globino tega problema. Imam v mislih Splošno plovbo in bom rekel največje oškodovanje državnega premoženja na Primorskem. Skratka to hudodelsko združbo, v katero so vpletena tudi sodišča oziroma sodišče, tudi gospod Trsten je bil obveščen, tudi vaša komisija je ugotavljala nepravilnosti. Državno tožilstvo se s tem ukvarja, Policija je imenovala posebno skupino kriminalistov, ki to preiskujejo dokaj kvalitetno. Upam, da bomo prišli zadevi do dna. Dobro, ta zadeva teče po treh, štirih letih tako. Vendar me pa nekaj drugega skrbi. Ko mi opozarjamo na to, recimo, da jaz kot član tudi državnozborske komisije opozorim na to, govorim na za to primernem mestu v Državnem zboru, kako se je ravnalo recimo s premoženjem, državnim premoženjem, to ni neko premoženje, to je državno premoženje in dobim grožnjo, eno grožnjo, drugo grožnjo, tretjo grožnjo in na to opozorim Policijo. Policija mi svetuje, naj menjam pot prihoda na delo. V bistvu to je smešno. Naj zamenjam preprosto pot prihoda na delo, naj menjam to stalno. S tem se bom zavaroval, če bom šel enkrat po eni poti, drugič po gozdni poti, tretjič, če priletim s privatnim avionom sem v Ljubljano. V glavnem to je vsa zaščita, ki jo lahko jaz dobim. Vemo, kdo so te osebe, ki grozijo, odkrito grozijo. V igri je velik denar, tako da tudi sodstvo in policij ni problem kupiti. Izgleda, da je temu tako, ker so resnično milijoni dolarjev, evrov v igri. Tudi mene so poskušali kupiti. Rekli so, povej, koliko ti damo, pa da boš tiho enkrat. Preprosto.

Gospod Kos, jaz vas sprašujem, ampak resno. Kaj v primeru imuniteta je eno, v redu? Kaj pa v primeru, ko je potrebna zaščita na drugačen način, ko je potrebna zaščita tudi enega od članov recimo naše komisije takrat, ko bo govoril o nečednih poslih? Kje imamo tukaj varovalko? Lahko se zgodi to jutri, pojutrišnjem gospodu Pojbiču, gospodu Mariniču ali pa komu drugemu iz Državnega zbora, da mu bo nekdo grozil, ker si je upal govoriti o njem na tak način. Tukaj ni nobene zaščite. Tudi organi javnega pregona, Policija v bistvu ne ukrepa. Jaz bi želel, da mi vi poveste kot strokovnjak, seveda, jaz se tega ne bojim, daleč od tega, ampak če se slučajno jaz zabijem v kakšno drevo, da ne boste mislili, da sem to zavestno naredil. To se lahko zgodi. Sem čisto zdravo psihofizično sposoben in tako naprej. Rad bi želel to slišati, kaj v

02-08.mag

11/21

primeru, ko se enemu od članov, v tem primeru meni, grozi? Da me bodo skrajšali za eno glavo in tako naprej, ne samo meni, tudi mojim družinskim članom. Smešno, ampak ni.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala Srečku Prijatelju. Z ozirom na vsebino točke, ki jo obravnavamo dvomim, da to sodi v pristojnost, je pa seveda vsebina toliko problematična, da ni nepomembna, da je tudi tukaj ne bi obravnavali, zato v kolikor gospod Kos razpolaga s kakšno vsebino odgovora na to dilemo, kakšen nasvet, mu dajem besedo.

DRAGO KOS: Hvala lepa, gospod predsednik. Sami ste že ugotovili, da to v bistvu ni toliko stvar naše pristojnosti.

Jaz bi rekel tako, zagotovo je prvi organ, ki mora na te grožnje reagirati Policija. Če Policija ne reagira je potem težko. Mi na komisiji imamo kar dosti zadev, ki smo jih prepoznali kot korupcijo, zaradi nepostopanja pristojnih organov, zaradi pasivnosti, ki ni bila zakonsko utemeljena, tako da s takimi primeri se mi kar dosti ukvarjamo. Jaz si skorajda ne znam razlagati, kako bi si lahko Policija upala oglušeti na obvestilo enega poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, da mu grozijo. V tem primeru bi jaz potem direktno obvestil ministrstvo.

SREČKO PRIJATELJ: To sem tudi naredil.

DRAGO KOS: Ostane potem pot na nas, da mi poskušamo zaradi pasivnosti(?) kaj narediti. Drugače pa ta trenutek nekega pravega nasveta ni. Moram reči, da v novem predpisu, katerega sem danes že nekajkrat omenil je ta zaščita dosti bolj razdelana, ne samo ukrepe in postopke Policije, ampak tudi sicer, vsi tisti, ki bodo prijavljali ali bodo sodelovali pri odkrivanju preiskovalne korupcije bodo dosti bolj zaščiteni, kot so sedaj. Zaenkrat pa bo pomagal samo pritisk na pristojne organe, na policijo(?), na žalost kaj drugega ne morem reči.

SREČKO PRIJATELJ: Dobro, hvala lepa.

4. TRAK: (MK)

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za to dopolnilno obrazložitev, pa morda tudi kakšen nasvet našemu kolegu, ki pač v skladu s funkcijo poslanca opravlja določene naloge v delovnih telesih Državnega zbora, ki so usklajene bom rekel z veljavno zakonodajo. Nekateri naši predhodniki, kolegi so se znašli v podobni situaciji. Jaz pač želim, da bi pri kolegu Srečku Prijatelju zgolj ostalo pri grožnjah, ne pa izpolnitvi kakšnih od groženj, čeprav vsako tako grožnjo moramo jemati izredno resno in ukrepati pravočasno, ne pa takrat, ko se zgodi kaj hujšega. Z ozirom na to, da smo vendarle pri obravnavi vsebine trimesečnega poročila. Iz vsebine lahko

02-08.mag

12/21

vidimo, da je prav v tem obdobju bilo neko pospešeno poročanje medijev, izpostavljanje določenih funkcionarjev, med katerimi bi seveda pričakovali, da bi komisija, ki jo vodi gospod Drago Kos odreagirala tudi v skladu z zakonom in našo komisijo, mimo tega trimesečnega poročila seznanila tudi o konkretnih zadevah. To se v praksi do sedaj ni pojavljalo, je pa zakonsko določilo zakona, ki daje komisiji tudi to možnost, da ne le, da se drži teh rednih trimesečnih poročanj, da bi nas seznanila tudi o tako aktualnih zadevah, ki so v tem obravnavanem obdobju zagotovo bile. Ne bi bilo nič odveč, če bi komisija državnozborski komisiji posredovala tudi kakšno vmesno poročilo, da bi se tako vsaj člani naše komisije seznanili prej, preden obravnavamo to trimesečeno poročilo. To seveda gre za lastno pobudo državne komisije. Mi nismo vezani na to, da bi komisijo pozvali, ampak saj pravim, ni v praksi zaslediti, da bi se v preteklem obdobju to dogajalo, bi pa bilo morda prav, da bi vsaj člani naši komisije bili o tem seznanjeni. Izvolite, gospod Drago Kos.

DRAGO KOS: Samo vprašanje, mislite katera od tem se nahaja v tem spisku?

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Prav o teh dveh imenih, ki ste jih izpostavil gospoda Golobiča, mislim, da bi veljalo komisijo seznaniti. To je tudi, bom rekel, drugi del odstavka tistega člena, ki vas zavezuje o rednem poročanju, da mimo rednega poročanja, če so zadeve aktualne, tudi poročate vmes. To bi pričakovali v tem konkretnem primeru, ki se pa žal ni zgodil, tako da zdaj obravnavamo tisto, kar se je v preteklosti dogajalo.

DRAGO KOS: Zakon določa komisiji dve vrsti poročanj. Ena je trimesečno, ena je pa letno poročanje, drugega poročanja zakon od komisije ne zahteva. Moram reči, da mi nimamo nobenih težav, da vam tudi kdaj podamo kakšno vmesno poročilo. problem je samo pri tem, ker mi nimamo nekega kriterija, kdaj bi mi sami ocenjevali, katero zadevo za tako pomembno, da bi vam morali takoj poročati. Če bi bilo potrebno, bi jaz prosil, da takoj, ko vi mislite, gospod predsednik vi sami, ker vendarle vi vodite to komisijo je kakšna zadeva tako pomembna, da bi morali biti z njo takoj podrobneje seznaniti. Dajte nam signal, ni potrebno napisati. Dosti je, da me pokličete, pa boste takoj dobili poročilo. Mi sami sebi bomo težko odrejali prioriteto, pa rekli, to pa je tako pomembno, to pa ni tako pomembno. Potem vprašanje, po čem naj gremo, naj gremo po funkciji, ki jo nekdo zaseda ali naj gremo po medijski odzivnosti zgodbe ali naj gremo recimo tudi po škodi, ko je kdaj povzročena. Tukaj bi vas prosil za pomoč. Če nam boste rekli, glejte, tukaj je taka stvar, da bi mi želeli imeti v poročilu, boste poročilo takoj tudi dobili.

02-08.mag

13/21

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za to pojasnilo. Predvsem 13. člen nadzor nad delom in poslovanjem komisije določa, da komisija v svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru. Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 31. maja za preteklo leto na zahtevo Državnega zbora ali na lastno pobudo. Jaz pravim, da te lastne pobude v določenih primerih le nekako manjkajo, kajti prav pri obravnavi tega poročila je šlo za eno takšnih bolj odmevnih, o katerih bi verjetno bilo prav, da bi komisija Državnega zbora bila, tudi s kakšnim vmesnim poročilom v skladu s 13. členom seznanjena. Mi smo pobirali informacije, ki smo jih imeli na voljo v medijih, čakali na 3-mesečno poročilo. Zdaj je težko karkoli obravnavati za nazaj, eno tako sprotno obveščanje bi pa bilo dobrodošlo, predvsem na to sem želel. Želite pojasniti? Izvolite.

DRAGO KOS: Se strinjam, ampak ta člen se nanaša na letno poročilo. Nam je obvezno, do konca marca damo letno poročilo. Ampak še enkrat, za nas to absolutno ne predstavlja noben problem. Če boste kadarkoli zasledili primer, o katerem boste mislili, da bi morali biti takoj obveščeni, samo dajte nam signal, pa boste o tem obveščeni.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala. To sem želel. Še kdo se je prijavil? Izvoli.

GOSPOD __________: Hvala. Predsednik, jaz mislim, da je tolmačenje gospoda Kosa v zvezi s to problematiko bilo konkretno in s tem tudi osebno soglašam. Takrat, ko bomo začutili oziroma, ko boš ti kot predsednik začutil, da je neka potreba po tem, da nas informira, ta komisija državna, nas to tudi naj informira. Zdaj samoiniciativno je zdaj težko reči in delati prioritete, dobro, zdaj gre za konkreten primer, ker so se omenjala imena. Ampak jaz le mislim, da je pa vseeno v redu, da damo mi impulz in da nam potem, če nima seveda nobenih zadržkov, mislim, da nima, da nam potem tukaj državna komisija tudi poroča. Jaz bi se s tem v celoti strinjal.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Še kdo? Gospod Drago Kos, izvolite.

DRAGO KOS: Lahko naredimo tudi tako. Recimo, če bi mi sami šteli kako zadevo za zelo pomembno, se lahko dogovorimo tudi tako, da jaz recimo pokličem vas, pa dobim z vaše strani potrditev, da je stvar tudi za vas pomembna, pa da mi potem stvar napišemo, drugače bi se znalo zgoditi, da bi mi napisali, pa boste rekli, saj, kaj nas po nepotrebnem obremenjujete. Odločilen bo vaš interes. Če boste vi zainteresirani, boste dobili poročilo, lahko mi vas opozarjamo, da kakšna stvar, da se posebej kuha, da bo po naši oceni posebej vzbudila pozornost, potem vas opozorimo, ampak

02-08.mag

14/21

vseeno bo potem potrebno tudi z vaše strani, samo, da poveste, da je stvar zanimiva za vas.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Prav, jaz se strinjam tudi s temi predlogi. V skladu s to vsebino razprave bomo to tudi v bodoče tako ukrepali.

Še kdo želi besedo k vsebini? Hvala lepa, zaključujem razpravo. Preden preidemo na odločanje, bi rad vprašal predsednika gospoda Kosa, kot tudi člane naše komisije ali kdo ugovarja ugotovitvi, da je šteti opravljeno razpravo pri tej točki za javno dostopno in da v razpravi niso bili navedeni podatki, konkretni imeni, je lahko javno dostopno z ozirom na to, da smo, mislim, da ni bilo nekaj takega, kar bi oviralo, torej je lahko javno dostopno.

Ker smo zdaj pri zaključku teh vsebinskih obravnav obeh trimesečnih poročil, morda izkoristim to priložnost prisotnosti predsednika državne komisije, da se jutri, torej 15. 10. 2009 izteče rok za predložitev dokumentov na podlagi 14.b člena našega Poslovnika iz predhodne določbe dopolnitev Poslovnika, pa predlagam, da o tem ne bi zdaj razpravljali, ker vemo za kaj gre, torej za 14.b člen, ko je v skladu s spremembo Poslovnika nastopil čas za to poročanje. Hvala predsedniku za te dodatne obrazložitve.

Mi pa prehajamo na odločanje in sicer, predlagam, da na podlagi četrtega odstavka 14. člena Zakona o preprečevanju korupcije Uradni list 2004 in 10. člena Poslovnika Komisije Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije odločamo o naslednjem sklepu: "Komisija Državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije se je seznanila s poročilom o vsebini in obsegu nadzora nad premoženjskim stanjem, ter ugotovitvah in mnenjih komisije za preprečevanje korupcije povezanih z nezdružljivostjo, darili in poslovanjem v skladu z 32. do vključno 39. člena Zakona o preprečevanju korupcije za obdobje od 23. 6. 2009 do 22. 9. 2009."

Ugotavljam, da smo sklepčni in lahko odločamo. Kdo je za predlagani sklep? (5 članov.) Kdo je proti?

(Nihče.)Zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ostalo nam je nekaj stvari za nazaj. Z ozirom na to, da je pač delo naše komisije organizirano tako, da moramo sprejemati z dvotretjinsko večino, torej od sedmih članov morajo biti najmanj štirje, kar pa v preteklosti, ko smo obravnavali zapisnike to ni bilo.

Najprej prehajamo na obravnavo in sprejem osnutka zapisnika 6. seje komisije, osnutek zapisnika 6. seje komisije ste dobili tudi v prilogi, je priložen, tako da ste lahko prebrali. Ima kdo kakšno pripombo na ta zapisnik? V kolikor ne, dajem na glasovanje zapisnik 6. seje.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)Ugotavljam, da je zapisnik 6. seje sprejet.

02-08.mag

15/21

Moramo še sprejeti zapisnik 7. seje. Ker je bilo seveda posledično iz 6. na 7. sejo vezana zadeva, bi predlagal tudi sprejem tega zapisnika, se pravi 7. seje. Vsebino ste dobili. Ima kdo kakšno pripombo na zapisnik 7. seje? (Ne.) Prehajamo na odločanje.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)Ugotavljam, da je zapisnik 7. seje naše komisije tudi

sprejet. Zaključujem 3. točko dnevnega reda.

5. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NADALJEVANJE OBRAVNAVANE POROČILA O DELU KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE V LETU 2008. Toliko, da spomnim, poročilo je bilo objavljeno. Mi smo začeli z razpravo, prišli do nekaterih konkretnih vsebin, ki se je nanašala na dopolnitev letnega poročila za leto 2008. Nismo pa potem nadaljevali z vsebino, kajti nekateri ste izrazili pomisleke, da bi vendarle potrebovali nekaj časa, da bi se uskladili glede predloga sklepa k letnemu poročilu za leto 2008. Toliko, da spomnim, takrat je bilo razdeljeno ta moj predlog sklepa. Zdaj ali ga imate pri sebi, v kolikor ne, predlagam, da bi kdo dobil, in sicer konkreten predlog se je nanašal, jaz predlagam, da bi šli kar po vrstnem redu, tako kot je bil predlog, se uskladimo in potem tudi enotno sklepamo o dogovorjenih sklepih za dopolnitev letnega poročila za leto 2008. Predlog je bil, da se v poglavju 2, statusne zadeve pojasni, kdo je v imenu Komisije za preprečevanje korupcije sodeloval pri pripravi osnutka novega sistemskega predpisa na področju preprečevanja korupcije, na kakšni pravni podlagi, v kakšni vlogi, v kakšnem odnosu do predlagatelja predloga. Vi veste, da gre za spremembo tega akta,pri katerem sodeluje tudi komisija, ki jo mi nadziramo. Zato mislim, da kakšno pojasnilo v zvezi s tem naši komisiji, ki opravljamo nadzor ne bi bilo odveč. Zato smo pač želeli tudi konkretno vključenost komisije, ki jo nadziramo, tudi konkretne odgovore. Če ste recimo danes spremljali dodatna pojasnila in obrazložitve gospoda Draga Kosa, ste lahko razbrali, da vedno uporabi sklic na nek nov zakon, ki se pripravlja. Verjetno bi naša komisija bila tista, ki bi morala biti s tem seznanjena. Kakšna je sedaj vloga komisije, ki jo nadziramo v smislu nastanka tega novega predpisa. To izhaja iz tega, se pravi, kar bi zanimalo našo komisijo, da jo seznani komisija, ki jo nadziramo.

Potem je bilo pod B, v poglavju 3.1. evidenca funkcionarjev, doda poročilo o poteku evidentiranja za ministra Vlade Republike Slovenije Gregorja Golobiča. Vi veste, da smo preko medijev bili seznanjeni, da je predsednik državne komisije razpolagal s prijavo, v kateri je javno pokazal tudi zabeležko tega funkcionarja. Verjetno bi bilo prav, da bi tudi člani naše komisije bili pravočasno s tem

02-08.mag

16/21

seznanjeni. Žal pri mnogih primerih ugotavljamo, da iz javnosti, iz poročanja medijev dobimo neka konkretna poročila, za katere verjamem, da smo prvi in najbolj poklicani, da jih najprej dobimo. Žal pa moramo čakati potem, da nam novinarji povedo, kaj dela komisija, torej kot državni organ, ki ga nadziramo. To izhaja iz tega. V podpoglavju 3.2. nadzor nad premoženjskim stanjem poda podrobno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem ministra Vlade, torej gre ponovno za istega ministra, še posebej z navedbo in dokazi, kdaj so bile podane vloge ministra, in v kakšnem obsegu so bila opravljena preverjanja. Gre za mnoge podatke pri geodetski upravi in gre za istega ministra, kjer se pojavlja ugibanje o tem ali razpolaga z lastništvom, ne vem koliko hektarjev neke zemlje v dokumentu, v prijavi funkcionarja, ki je dolžan po sprejemu funkcije predložiti državni komisiji te podatke in z ozirom na aktualnost bi bili ponovno člani naše komisije tisti, ki bi morali o tem biti seznanjeni. Pa nismo bili. Obstajajo ugibanja, da ta isti član Vlade razpolaga z ne vem koliko hektarji zemlje in prav bi bilo, da bi potem mi te podatke dobili.

Pri poglavju 3.2. nadzor nad premoženjskim stanjem navede dokaz Geodetske uprave Republike Slovenije, ki potrjuje navedbo v zadnjem stavku drugega odstavka. Gre za konkretno navedbo v tem poročilu. Mi pa zdaj nimamo zagotovila ali gre za dejansko uporabljene podatke, ki so skladni z dokumenti, ki bi jih posredovala Geodetska uprava Republike Slovenije. Lahko gre za možnost manipulacije, da se navede nek vir in pa inštitucija. Mi pa nimamo dokumenta, s katerimi bi lahko preprosto povedano verjeli, da ti podatki, te navedbe držijo, zato bi potrebovali k temu tudi, bom rekel potrdilo Geodetske uprave Republike Slovenije, ki potrjuje neko konkretno navedbo, ker gre za konkretni primer.

Pod D, v poglavju 3.4. omejitev pri darilih dopolni z navedbo ukrepov, ki so bili sprejeti v primeru petih občin, ki niso posredovale seznama daril. In sicer gre za konkretno poročanje v tem poročilu, da pet občin v Republiki Sloveniji od 210-ih ni naredilo. Se pravi, zakaj so zdaj - pet občin je lahko izjema, ostalih 205 pa so to morale storiti in če je to pomembno, zakaj potem niso sankcije. Se pravi, če so to dolžne narediti vse občine, potem naj to naredijo vse občine, če pa je pet izjem, je pa lahko tudi ostalih 205 izjema in tega ni potrebno. Če pa je to potrebno, potem se pa naj izpostavi zakonska določba, ki to obveznost občinam nalaga.

Pod E v poglavju 6. stanje na področju korupcije v Republiki Sloveniji pojasni, kdo vse je v imenu komisije za preprečevanje korupcije sodeloval v pripravljalnih postopkih za izvedbo javnomnenjske raziskave o stanju na področju korupcije v Republiki Sloveniji. Če se malo spomnite pri obravnavi letnega poročila za to obdobje, ki ga sedaj mi opravljamo je zaslediti, da je v dokumentu letnega poročila, ki obsega tam 60 strani, skoraj dve tretjini vsebine, ki se

02-08.mag

17/21

nanaša na bom rekel, to javnomnenjsko raziskavo. Javnomnenjsko raziskavo komisija plačuje neki drugi inštituciji, ki to dela. Če se spomnite eno poročilo nazaj, ki smo ga obravnavali, smo celo dobili izpisane grafe, v katerih ni bilo razvidno, sploh niso bile razvidne številke, smo potem naknadno zahtevali. Te številke se pojavljajo, nam ni toliko pomembna vsebina tega poročila, ki izraža to javnomnenjsko raziskavo, ki ni poceni in je ne opravlja komisija sama. Zato bi bilo pomembno, da bi izvedeli, kaj pravzaprav v tej vsebini javnomnenjske raziskave na področju korupcije v Republiki Sloveniji predstavlja toliko pomembnega, da je skoraj dve tretjine vsebine letnega poročila teh javnomnenjskih raziskav. Mi bi verjetno želeli kaj drugega, kar nam nalaga tudi konkretni zakon.

V poglavju 8. nadzor nad delom komisije popravi netočno navedbo v zadnjem odstavku, da komisija po Zakonu o preprečevanju korupcije ni imela pripomb na delo državne komisije. To je prepisano iz prejšnjih obdobij, ko je verjetno res bilo tako, ampak takrat nismo mi bili člani te komisije. Menim, da ni to točno, kajti mi smo na poročilo, ki smo ga obravnavali z veliko zamudo za leto 2007 zahtevali dopolnila in smo imeli pripombe na delo komisije, zato ta trditev in pa ta zapis ne drži, da nismo imeli pripomb.

V poglavju 9. mednarodna dejavnost komisije dopolni z navedbo vseh funkcionarjev komisije za preprečevanje korupcije in drugih oseb, ki so v njenem imenu sodelovali pri internacionalizaciji suma korupcije pri nabavi oklepnikov za potrebe Slovenske vojske s podrobno navedbo njihovih aktivnosti in pravnih podlag za takšno ravnanje. Mislim, da tukaj ni potrebno podrobno obrazložiti. Še danes se vleče ta zadeva. V letnem poročilu ni bila izpostavljena, žal je prav ta vsebina o teh oklepnikih, o Patriah, ki so se dogajale poleti lanskega leta, poročilo zajema kot obrobno navedbo v čisto kratkem delu, čeprav se mi zdi, da bi prav ta razsežnost okrog primera Patrie bilo potrebno zamenjati s tisto vsebino, ki izhaja iz poročila za leto 2008, ki se nanaša na javnomnenjsko anketo zamenjati za to, kaj se je dogajalo pri teh Patriah. Žal pa pridemo v neko drugo sliko, ko ugotovimo, da področje, ki nas ne zanima toliko in na izhaja tudi iz zakonskih določil, da bi se morali s tem toliko ukvarjati. O potrebnih, tistih vsebinah, ki bi pa komisija morala poročati, pa se seveda to ne zgodi.

Jaz ne želim več, morda tudi sedaj čas, želel sem z ozirom na oddaljenost tega predloga osvežiti nekatere vsebine, zato vas sedaj vabim k sodelovanju. Lahko gremo po vrsti ali če je kdo med mojo obrazložitvijo prišel do zaključka, da nekaj v tem ni potrebno, potem se dogovorimo, sicer pa lahko o tem še razpravljamo ali pa o teh predlogih tudi glasujemo. Je kakšna razprava? Ugotavljam, da ni razprave. Zaključujem. Potem lahko preidemo na odločanje: "Komisija po zakonu o preprečevanju korupcije zahteva, da Komisija za preprečevanje korupcije dopolni poročilo o delu komisije za preprečevanje korupcije za

02-08.mag

18/21

leto 2008 tako, da se v posameznih poglavjih doda to, kar sem prebral." Ugotavljam, da lahko preidemo na glasovanje. Smo sklepčni.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. Moramo določiti rok z oziroma na to, da je kar nekaj bom

rekel pomembnih vsebin Komisija za preprečevanje korupcije je dolžna predložiti Komisiji po zakonu o preprečevanju korupcije dopolnjeno poročilo. Jaz predlagam, da je to 30 dni. To se pravi 14. 11. 2009. O tem moramo glasovati.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)Tukaj nismo uporabljali nič takega zaupnega, kar ne bi

smelo biti javno dostopno. Zato lahko ugotovimo, da je to javno dostopno. O vsebini smo razpravljali, zato zaključujem to točko dnevnega reda.

6. TRAK: (MK)

(nadaljevanje).....2

....Imamo še samo izjavo za javnost. In sicer tako kot je bilo na zadnji seji komisije s strani nekaterih članov rečeno, da bi želeli prej, preden predsednik v skladu z 12. členom Poslovnika poda izjavo za javnost, da najprej ugotovimo ali je vsebina, ki jo podam v izjavi za javnost sprejemljiva tudi za ostale člane. Jaz opozarjam na to, da je težko predvideti čisto konkretno vse. Zato bom rekel čisto tako, v neki pregledni obliki je to pripravljeno, ta izjava predhodno. Zdaj bi morali potem vzeti pavzo in oblikovati vsebino izjave za javnost in šele nato potem prebrati in ugotoviti ali se strinjamo. Je pa toliko, bom rekel, variantnih predlogov, da sedaj lahko vidimo kaj je tisto, kar bo tudi vsebina moje izjave za javnost. Srečko Prijatelj, izvoli.

SREČKO PRIJATELJ: Glede na to, da danes ni bilo nič takšnega, kar bi lahko bilo, bom rekel zaklenjeno oziroma javnosti nedostopno, mogoče če samo predsednik poveš na koncu koncev, da vse, kar smo se detajlneje pogovarjali je pa tako ali tako vidno iz magnetograma, ki bo pa dostopen javnosti. Toliko, moja pripomba.

V bistvu to je naprej pripravljeno in ne odseva dejanskega stanja tisto, kar smo se danes pogovarjali. Verjamem, da to tudi ni možno narediti, bi bilo to dobrodošlo, kar jaz pravim, da poveš.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa kolega Srečko Prijatelj. To je bila tudi moja pripomba takoj na prejšnji seji, ampak pravim, da je bila izražena želja in tisto, kar

2 Nadaljevanje, to je obravnava 5. točke dnevnega reda ni dostopna javnosti v skladu s četrtim odstavkom 14. a člena Poslovnika Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije.

02-08.mag

19/21

lahko naprej pripraviš je sedaj to. Tako da, kaj drugega skoraj ne moreš, bodite pa prepričani, da v skladu z današnjimi sprejetimi sklepi v okviru teh sklepov, podam tudi vsebino izjave za javnost. Mi pa dovolite, da v skladu današnje izjave za javnost lahko pričakujemo tudi kakšno vprašanje v zvezi z novinarsko konferenco, ki jo je imel včeraj predsednik Drago Kos in kjer je pravzaprav napadel spremembe Poslovnika, ki smo ga sprejeli maja letos in sicer s potrebno večino, torej s petimi glasovi "za". Zdaj je pa seveda samo od njega odvisno, kako bo pristopil s svojimi sodelavci te komisije, da nas seznanja o teh, kar mu nalaga sprememba Poslovnika o delu naše komisije v 14.a in 14.b členu. Gre za 14.b člen, zato sem ga danes tudi opozoril, prej preden je zapustil, da je v skladu s spremembami Poslovnika 14.b člena dolžan poročati naši komisiji. In verjetno bodo novinarji danes želeli tudi odgovor, moj vsebinski odgovor in pa odziv na včerajšnjo njegovo vsebino tiskovne konference, ki jo je imel v zvezi s spremembami Poslovnika, gredo v smeri, da je o vsebini predlaganih sprememb Poslovnika odločilo že Ustavno sodišče. Torej ni več organa, ki bi lahko spreminjal stvari. Ne vem kakšno pot je, kot možno pot je nakazal gospod Drago Kos v zvezi s tem, ampak za nas je obvezujoče, da upoštevamo sklep Ustavnega sodišča, ki je odločilo in sprejelo sklep, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti dopolnitev Poslovnika Komisije Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije zavrže z obrazložitvijo, da gospod Drago Kos v imenu komisije ni niti v najmanjši, pa si to ne izmišljujem, ampak tako je sprejelo Ustavno sodišče, ni niti v najmanjši meri izrazil pravni interes. Kar pomeni, da so določbe sprejetega Poslovnika za komisijo, ki jo nadziramo obveznost in to obveznost za nazaj in pričakujem, da bomo to tudi v najkrajšem času dobili, sicer ne vem, kdo je potem nad vsemi zakoni ali je komisija, ki jo vodi gospod Drago Kos nad Državnim zborom, nad Ustavnim sodiščem, nad vsemi možnimi inštitucijami, ker temeljno vprašanje je ali mi opravljamo dejanski nadzor ali ga ne opravljamo in čisto nič drugega. Vse ostalo je lahko samo tehnična speljava, kako bodo ti podatki posredovani naši komisiji. Mi ne potrebujemo tistih podatkov, za katere komisija meni, da jih ne sme dati. Ampak že samo dejstvo, da smo iz današnjih medijev dobili podatek, da je to, kar smo v Poslovniku zahtevali, da je komisija odkar obstaja prejela 2611 prijav - ali so sedaj mediji tisti, ki prvi izvedo za to, ali nismo člani te komisije prvi pristojni, da bi to dobili? In, žal, mi tega nismo dobili. Se pravi, mi danes iz medijev lahko izvemo, da je komisija prejela 2611 prijav. Kako lahko opravljamo nadzor, če niti teh osnovnih podatkov dobimo(?)? Saj se mi ne spuščamo v imena, nas ne zanima, kdo je prijavitelj. Nas zanima, koliko je, tako kot je Poslovnik, koliko je teh prijav, kakšni so... v kakšni fazi je. Skratka, ni to čisto nič drugega kot to, da komisija

02-08.mag

20/21

resnično dobi podatke, ki jih mora imeti, če želi opravljati nadzor. Srečko Prijatelj, izvoli.

SREČKO PRIJATELJ: Predsednik. Jaz bi rekel takole, naj pa poroča o vsem, kar dela ta komisija. Saj to nam ni težko pregledati ali pa reči, to pa ne bomo, s tem se pa ne bomo ukvarjali. To pa je njegova dolžnost. Saj danes je bilo jasno povedano. Če bomo mi zahtevali, da poroča o vsem, bo pač delal po tem. Zakaj pa ne? Danes v takem tehničnem suportu živimo, bom rekel v dobi, ko je računalnik že delovno sredstvo. Nekomu poslati tisto, kar si sicer že napisal po elektronski pošti, glejte, to je manj kot eno minuto dela. Manj kot ena minuta dela. Pač bomo z vsem sitnarili. Nobena informacija ni odvečna.

PREDSEDNIK BRANKO MARINIČ: Hvala lepa kolega za ta dodatek. Tako kot smo rekli, predvidoma ob 11. uri smo načrtovali, da bo izjava za javnost v skladu z 12. členom. Ker ste dobili te vsebine, lahko zdaj o tem tudi glasujemo ali je to dovolj vsebinsko, da iz tega potem podam izjavo? Kdo nasprotuje ali... Se strinjate? (Prav.)

S tem zaključujem tudi 8. sejo naše komisije. Hvala lepa vsem za udeležbo in vas vabim, naslednja komisija, ki je že sklicana za 29. oktobra, kjer bomo pregledali vsebine prijav funkcionarjev komisije na državni ravni. Hvala lepa.

(Seja je bila zaključena 14. oktobra 2009 ob 10.27.)

02-08.mag

21/21