knjižica fakultet, Šd megaron
DESCRIPTION
Študentje dijakom: o fakultetah, študiju in študentskem življenju iz prve roke.TRANSCRIPT
ŠD Megaron, 2013
Grafi čno uredila: Barbara KorenIlustriral: Gašper Kunšič
Študentsko društvo Megaron povezuje vse bivše škofi jce in škofi jke in skrbi za ohranjanje, krepitev in širjenje povezav, spletenih že med gimnazijskimi klopmi, ter ustvarjanje novih, ki bodo ostale trdne v študijskih le� h in še kasneje. S tem društvo svojim članom nudi okolje, kjer se uresničujejo njihovi interesi, se pridobiva in izmenjuje znanje, izkušnje in prijateljstva, kjer so lahko deležni pomoči ali pa jo sami nudijo drugim, kjer se brusijo in izostrijo misli, mnenja in načela ter se poskrbi za fi zično, psihično, kul-turno in duhovno plat vsakega izmed njih. Ustvari� želimo mrežo omikanih in inteligentnih ljudi, ki bi se med seboj dobro poznali, si pomagali, skupno delovali in ustvarjali ter tako delovali kot napre-den in gonilen del naše družbe. Z veseljem te vabimo med nas!
Rekreacija: člani imajo preko celega leta možnost uporabe ŠKG telovadnice, kjer se lahko razmigujejo. Letos pa smo v boju za pravice žensk razširili svojo ponudbo in organizirali tudi tedenske skupinske vadbe pilatesa.
Brucovanje: novi študentje na tem dogodku dobite vse infor-macije, postane uradni član društva ter spoznate vse � ste, ki so v društvu ak� vni.
Škgfest: Tradicionalni fes� val ŠKGfest se odvija na enem ljubljan-skih koncertnih prizorišč en ali dva večera. Na koncer� h nastopajo različne glasbene zasedbe bivših ali sedanjih škofi jcev.
Tržnica fakultet: Namen tržnice je, da maturantom in nižjim let-nikom gimnazije študentje predstavimo svoje fakultete in študijske smeri ter z njimi delimo svoje osebne izkušnje in poglede, kar zna bi� v večjo pomoč kot informa� vni dnevi.
MEGARON
PROJEKTI
Aprilske muze: je naš spomladanski fes� val, v oviru katerega tekom celega tedna poteka več dogodkov: večer vina in poezije, večer piva in proze, razstave, enodnevne ekskurzije, ogledi fi l-mov...
Vsako leto pa se trudimo organizira� tudi mar! novanje na različnioh lokacijah, večdnevno Megasmuko, poletni Megatabor, prednovoletna srečanja...
Pomembna imena in naslovi:Študentsko društvo MegaronPredsednik : Špela Berlot (14. generacija)
Spletna stran: www.megaron.siElektronski naslov: [email protected]
Najdete nas tudi na Facebooku pod imenom Študentsko društvo Megaron!
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
V vsakem semestru je pet ali šest predmetov, celoletnih predmetov ni,
saj se obsežni predme� delijo, npr. matema� ka 1, 2, 3, strojni elemen�
1, 2 itd. Vsak predmet ima 2 do 3 ure predavanj in večinoma 2 uri vaj na
teden.
Večino izpitov se da opravi� po kolokvijih, kar je velika prednost, ampak
tudi naporno; dva kolokvija v semestru, en sklop sredi semestra, drugi
pred izpitnim obdobjem. Splača se bi� priden in opravi� s kolokviji –
počitnice! Pogoj za izpit niso kolokviji, ampak opravljene vaje. Vsako leto
je nekaj (1–2) projektnih ali seminarskih nalog – so dokaj strokovne (npr.
konstrukcija reduktorja, razvoj samostojnega izdelka ...).
Predavanja niso obvezna, vaje pa so (80 % na avditornih in 100 % prisot-
nost na laboratorijskih vajah).
Če se pravočasno dogovoriš, večina asistentov in profesorjev ne komplici-
ra z izostanki, vkolikor je razlog tehten in dogovor narejen vnaprej (vsak
semester manjkam kakšen teden ali dva, nikoli nisem padel vaj ali imel
težav). Vse se da zmenit.
Če hodiš na predavanja in delaš zapiske, je literatura redko potrebna.
Večina predmetov ima poudarek na "prak� čni teoriji"; zahtevano je
razumevanje snovi, da se to znanje zna pokaza� ter obvladovanje metod
preračunov problemov. Delijo se na teorijo in vaje v smislu teore� čnega
ozadja (npr. kje se pojavijo izgube, kako obremenitev vpliva na notranje
napetos� ...) in vaje kot prak� čni preračuni, uporabni v splošnem
strojništvu in industriji. Seveda pa so tu tudi t. i. pifl arski predme� , za
katerimi običajno stojijo pedagoško nesposobni prepotentneži.
"Šraufanja mašin" po domače je veliko manj, kot bi pričakoval, vsaj na
razvojno-raziskovalnem programu (RRP, bivši UNI). Večji poudarek na
praksi, manj kompleksna teorija pa je na projektno aplika� vnem pro-
gramu (PAP, bivši VSŠ).
Urnik je na I. stopnji dobro urejen (običajno je ob 8. uri začetek, redko
prideš domov po 16. uri), na II. stopnji pa se zaradi razdelitve po smereh
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO
Na prvi stopnji študija je na voljo več smeri (fi zika, astronomska smer,
meteorologija, izobraževalna smer), ki se sicer malce razlikujejo, a imamo
večino predavanj skupaj. Če ne veš točno, katero smer izbra� , je vsekakor
najboljša odločitev kar fi zika, saj si lahko kasneje izbereš za izbirne pred-
mete vse, ki so značilni za druge smeri in tako pridobiš enako znanje kot
študen� , ki so na specifi čni smeri.
Povprečno imamo šest predmetov na semester, vendar je točno število
odvisno od kombinacije izbirnih predmetov. Velja pa, da višji kot je letnik,
več premetov si lahko izbereš sam, kar omogoča, da študiraš res � sto, kar
te zanima.
Obvezni predme� so na urniku v dopoldanskem času (med 8:00 in 14:00),
izbirni predme� in nekatere vaje pa v popoldanskem, vendar redkokdaj
trajajo dlje od pe� h popoldne. V povprečnem urniku tako vsaj trikrat
tedensko končaš s faksom do 14:00. Je pa res, da ni� predavanja ni� vaje
niso obvezna in prisotnost ni pogoj za opravljanje izpitov.
Na splošno pride na dve uri predavanj ena ura vaj, pri nekaterih pred
bolj raztrese.
Profesorji so večinoma dobri, nekateri izjemni. Najdejo pa se tudi � ,
ki s pomanjkanjem čuta za razum, pravico, smisel ter pomanjkanjem
pedagoškega čuta zatrejo vso željo po znanju predmeta. Ampak � so
izjeme (2–3 zloglasni).
Dobre ocene zahtevajo ogromno energije in časa, nizke so dosegljive (ne
ravno z levo roko). Včasih zmanjka časa za življenje, ampak po dežju posije
sonce.
Maks Veselko, 1. letnik II. stopnje RRP (4. letnik), dipl. inž. strojništva
FIZIKA
me� h pa je na voljo še dodatna ura s tutorjem. Tedensko število ur se po
predme� h zelo razlikuje, in sicer od dveh do dese� h ur na teden.
Pri večini predmetov je potrebno opravi� pisni izpit iz vaj in ustni iz te-
orije, pri obsežnejših preme� h je možno pisni del opravi� tudi s kolokviji,
pri nekaterih predme� h tekom semestra dobivamo še domače naloge.
Te niso vedno obvezne, a � velikokrat redno reševanje nalog prinese
dodatne točke pr izpitu (tako pisnem kot ustnem, odvisno od predmeta).
Poseben predmet je fi zikalni prak� kum, kjer tedensko opravljaš eksperi-
mentalno vajo, narediš poročilo in iz zagovorov vaj dobiš oceno.
Pri izpi� h ni potrebno zna� velike količine podatkov, je pa potrebno snov
dobro razume� in pozna� načine za reševanje problemov. Sposobnost
spopas� se s problemi je tudi ena največjih pridobitev tekom tega študija,
ki pride tudi kasneje prav na vseh področjih življenja.
Ker je snov obsežna in raznolika, pa tudi precej hitro se jo jemlje, se
hitro nabere veliko stvari. Večino dela tako predstavlja reševanje vaj, na
začetku študija pa veliko časa študentje porabijo tudi za pisanje poročil za
prak� kum (kar pa se, ko imaš že malo prakse, naredi precej hitreje). Na
semester prideta po navadi dve večji obremenitvi, in sicer v prvem ob-
dobju kolokvijev (npr. novembra, aprila) in med izpitnim obdobjem. Je pa
res, da učenje samo v tem času za večino ni dovolj, da bi lahko uspešno
opravili vse obveznos� .
Profesorji in asisten� večinoma dobro in zanimivo podajajo snov in so še
posebej navdušeni nad čim več vprašanji s strani študentov. So tudi zelo
razumevajoči pri dogovarjanju za kolokvije in izpite, kjer imamo glede
datumov študentje zelo prosto izbiro.
Tudi na splošno študentski svet skrbi, da se ob faksu dogajajo tudi
raznovrstni dogodki, od izletov, okroglih miz, učenja tujih jezikov … In
kljub temu, da faks zahteva veliko dela, bi se brez pomislekov še enkrat
odločil zanj.
Klemen Zajc, 2. letnik, [email protected]
Na Googlu boste našli defi nicijo: “Biotehnologija je interdisciplinardna
veda.” To pomeni, da je v tej vedi združenih ogromno različnih znanj iz ve-
liko področij – od biologije, kemije, fi zike, gene� ke, agronomije, farmacije
in medicine. Vendar je pomembna naloga biotehnologa poznavanje
delovanja in nato znanje manipuliranja z živimi bitji (mikroorganizmi,
rastlinami) tako, da naredi želene produkte – an� bio� ke, razna zdravila,
boljšo hrano, čisto vodo in še mnogo drugega.
Na našem faksu nimamo le dveh semestrov, temveč imamo š� ri bloke
(torej gre še vsak semester na pol). Med vsakim blokom je izpitni teden,
tako da imamo delo razporejeno čez celo leto. Imamo približno š� ri
predmete na blok, vendar nekateri predme� trajajo tudi po dva bloka,
nekateri pa se končajo že po šes� h tednih. Vaje so obvezne, prav tako
nekatera predavanja. Prisotnost na neobveznih predavanjih je zaželena,
saj lahko od njih marsikaj odneseš in si prihraniš čas.
Predavanja se začenjajo tudi že ob osmih zjutraj. Navadno trajajo 2–3 ure,
za nekatere predmete tudi večkrat na teden. Vaje so različno dolge, kar je
odvisno od posameznega predmeta.
Naša fakulteta ima veliko oddelkov, študij biotehnologije pa je med
novejšimi, zato imamo tudi predavanja v zelo različnih stavbah. V višjih
letnikih so nekatere vaje in predavanja celo na Rodici pri Domžalah.
Pogoj za izpite so opravljeni kolokviji iz vaj. Pri nekaterih vajah se pred
samo vajo piše vstopni kolokvij, katerega rezulta� se prištejejo končnemu
kolokviju.
Seminarskih nalog v prvem letniku ni veliko, kasneje pa so skoraj pri vseh
predme� h obvezne.
Večina profesorjev nam omogoči, da se učimo iz njihovih powerpoint
predstavitev. Mnoge knjige, ki jih priporočajo za študijsko gradivo, so
preobsežne, tako da je najbolje najprej preštudira� , kar dajo profesorji in
v knjigi poiska� le posamezne razlage.
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
BIOTEHNOLOGIJA
Dobro je, da se pri vajah potrudiš in čim več sam narediš, saj le tako
pridobiš nekaj prakse za uporabo laboratorijske opreme in znanja o post-
opkih dela.
Kot povsod drugje, so tudi na našem faksu profesorji zelo različni. Nekat-
eri so zelo dobri predavatelji in že pri predavanjih veliko odneseš, drugi pa
imajo znanja ogromno, vendar z napačnim pristopom le-tega ne uspejo
prenes� naprej tako, kot bi radi.
Marjetka Brenčič in Blaž Franko, 2. letnik, [email protected]
Študijsko leto je razdeljeno na š� ri bloke, vsak traja okoli dva meseca. Po
vsakem je izpitno obdobje, v katerem se pišejo izpi� in kolokviji. Veliko
večino predmetov se da naredi� z delnimi izpi� . Na blok imamo okoli
pet predmetov, nekateri trajajo več blokov zapored, redko je med njimi
kakšen blok pavze, kakšen predmet pa traja samo po en blok. Predme� ,
ki trajajo več blokov, so načeloma razdeljeni na dva ali več delov, ki se jih
da opravi� s sprotnim delom z delnimi izpi� . To toplo priporočam, ker pri
večini profesorjev ponovno pisanje delnega izpita ni možno, treba je pisa�
celo snov (ki zna bi� precej obsežna). Za posamezen izpit se ponavadi
učim nekaj dni prej. Opozoril bi samo na predmet Mikrobiologija v prvem
letniku, kjer je snov zelo obsežna, profesor pa zahteva, da se naučiš prav
vse (ostali pred izpi� pogosto povejo, kaj je bistveno), zato učenje za ta
izpit vzame precej več časa. Ostali izpi� se vsaj meni niso zdeli ne vem
koliko zahtevni. V prvem letniku imamo sicer še predmet matema� ka, kar
nekatere precej prestraši ampak se pri njem večinoma samo ponovi snov,
ki jo predelamo že v gimnaziji (sam sem imel na škofi jski pri matema� ki
precej slabe ocene, matema� ko na faksu pa sem naredil brez večjih prob-
lemov). Razne seminarske in domače naloge so razmeroma redke.
Predavanja se ponavadi začenjajo ob osmih zjutraj (prej ne) in potekajo
brez lukenj. Načeloma se končajo najkasneje do š� rih popoldan, navadno
že prej, redko pa je treba bi� na faksu več kot osem ur na dan (recimo, da
je šest ur na dan povprečje). Petki so zlas� v drugi polovici leta večinoma
AGRONOMIJA
brez predavanj in vaj, ker so rezervirani za terenske vaje (v prvih dveh
letnikih jih imamo približno pet na leto). Vaje so večinoma takoj po ali
pred predavanji in so obvezne, predavanja pa pri nekaterih profesorjih so,
pri drugih pa niso obvezna. Profesorji so večinoma precej odpr� za želje
študentov, kar zadeva roke za izpite in se jim prilagajajo, imamo pa tudi
nekaj takih, ki kakršnokoli prestavljanje kategorično odklanjajo. Sicer pa
so profesorji večinoma zanimivi predavatelji, v prvem letniku morda malo
manj (sklepam da zaradi predmetov, ki že sami po sebi niso tako zanimivi),
kasneje pa bolj. Snov na vajah se večinoma ujema s snovjo na predavan-
jih, kar omogoča še dodatno obnavljanje in lažji sprotni študij. Kar se � če
snovi same jo večinoma vso obdelamo na predavanjih, profesorji pa nam
večinoma dajo še prosojnice (na katerih pa ni vse snovi, zato priporočam
pisanje zapiskov).
S študijem sem zelo zadovoljen in bi ga izbral še enkrat. V prvem letniku
snov morda ni tako zanimiva, ker imamo veliko osnovnih predmetov
(botanika, matema� ka…), v drugem letniku pa se to vsekakor izboljša s
strokovnimi predme� (sadjarstvo, vinogradništvo…), ampak tako je na
prak� čno vseh fakultetah.
Miha Curk, 2. letnik, [email protected]
Imamo šest predmetov v vsakem semestru, vsak predmet poteka pet ur
na teden, te ure pa so razdeljene na predavanja, seminarje in laboratori-
jske vaje. Predavanja in vaje večinoma začenjamo ob zgodnjih jutranjih
urah, ponavadi okoli osme ure. Izpi� so med izpitnimi obdobji, nekatere
izpite pa lahko opravimo že med samim semestrom, tako da pozi� vno
odpišemo dva kolokvija. Večino dela med semestrom predstavljajo pri-
prave na laboratorijske vaje, saj se pred vsakim vstopom v laboratorij
FAKULTETA ZA KEMIJO
IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
KEMIJA
pišejo vstopni tes� , ki morajo bi� pozi� vni, drugače vaj ne moremo
opravlja� . Zelo dobro je, če različne “domače naloge” opravljaš spro� , saj
s tem ponoviš predavano snov in si prihraniš kar nekaj dela med izpitnim
obdobjem. Poleg pisnih izpitov imamo pri nekaterih predme� h tudi ustne
zagovore in seminarske naloge. Meni so najbolj všeč laboratorijske vaje,
saj z njihovo pomočjo lažje razumem snov s predavanj. Študentska organi-
zacija na naši fakulte� pa skrbi zato, da se družimo tudi izven časa preda-
vanj, saj organizira različne žure (Brucovanje, Novoletni žur, ...), strokovne
ekskurzije v tujini, mo� vacijske vikende in tako dalje.
Mojca Šušteršič, 2. letnik, [email protected]
Imamo šest predmetov na semester, količina predavanj in vaj je precej
odvisna od posameznega predmeta. Predavanja za razliko od vaj niso
obvezna, čeprav vsaj v prvem letniku priporočam vsa, saj so razen dveh ali
treh izjem vsi predavatelji zelo dobri.
Pouk se začne ob osmih ali deve� h zjutraj in traja vsaj osem ur - čas,
prebit na faksu, z vsakim naslednjim letnikom narašča, zaradi česar časa
za sprotno učenje velikokrat primanjkuje. Izpitna obdobja so lahko kar
naporna, če predmetov ne delaš s kolokviji. Na srečo nas je v letniku
rela� vno malo, zato se vsi poznamo, z malo organizacije pa je dela precej
manj. Če te študij zanima, ga ni težko opravi� . Poleg tega je večina
profesorjev in asistentov pripravljenih komunicira� z nami, tako da se da
marsikaj dogovori� .
Katja Leben, 2. letnik
BIOKEMIJA
Vpis se je že počasi bližal, jaz pa sem prišel na idejo, da bi študiral elek-
trotehniko. Kmalu sem začel odkriva� , da je področje izjemno široko in
bom tako deležen pestre izbire smeri tekom študija. Čeprav mi snov “elek-
trika” pri pouku fi zike v gimnaziji ni bila najbolj pri srcu, sem se odločil, da
raziščem to področje.
Prve tri semestre imamo po š� ri predmete, ostale tri pa pet (eden ali
dva od tega sta izbirna), kar se mi zdi velika prednost, saj je predmet
posledično bolj temeljit in se mu bolj posve� š. V prvem letniku smo
imeli bolj temeljne predmete, za katere v višjih letnikih ugotoviš, da so
precej uporabni in da � ste osnove “pač potrebuješ” za razumevanje bolj
poglobljene snovi. Urnik je precej prilagodljiv. Do sedaj sem imel vselej en
dan v tednu prost in precej malo lukenj, še te pa so se večinoma pojavl-
jale dopoldne, kar mi ustreza. Obvezne so le laboratorijske vaje in nekaj
avditornih vaj ter predavanj. Obiskujem veliko večino, predvsem zato, ker
so zanimiva in ker lahko med ali po predavanjih postaviš vprašanja, če �
snov ni takoj jasna. Podkrepitev teore� čne snovi zagotavljajo laboratori-
jske vaje, ki potekajo pri skoraj vseh predme� h - tudi pri matema� ki se
denimo učimo uporablja� program Mathema� ca® - in so dobro priprav-
ljene. Za gradivo je odlično poskrbljeno. Večina profesorjev je v okviru
svojega predmeta napisala knjigo ali skripto v slovenščini, ki jo lahko
kupiš v skriptarnici ali pa si jo izposodiš v šolski knjižnici, ki ima tudi svojo
čitalnico.
Program načeloma spodbuja sprotno delo, vendar so bili kolokviji pri
nekaterih predme� h na žalost ukinjeni. Najbolj zavze� so matema� ki,
tam smo imeli v prvem letniku celo obvezne domače naloge. Pri vseh
predme� h potekajo ustni izpi� , z izjemo nekaterih, kjer si oproščen ust-
nega zagovora v primeru visokega rezultata na pisnem delu. Seveda je se
je treba med izpitnima obdobjema nekoliko bolj potrudi� , vendar je dela
ravno prav, če obiskuješ predavanja in vaje. Ob študiju imam še kar nekaj
obveznos� , a jih brez težav združujem s študijem. Profesorji, predvsem pa
asisten� so precej odpr� - po izkušnjah prijateljev je na
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO
IN INFORMATIKO
marsikateri fakulte� odnos med študen� in predavatelji precej bolj zaprt.
Lahko se oglasiš na govorilnih urah, priskrbijo � dodatno gradivo, nekateri
organizirajo celo dodatne delavnice in podobno. Zelo velika prednost je,
da lahko že v nižjih letnikih začneš sodelova� v kakšnem laboratoriju na
fakulte� in tako dobiš bolj stvaren vpogled v to, kaj se trenutno dogaja
v razvoju. Čeprav je dandanes modno črni� izobraževalne ustanove, bi
dal našem faksu dobro oceno, ker lahko rečem, da je v veliki meri zadržal
kvaliteto. Zagotovo pa se najde izjema, da so stvari bolj zanimive.
Primož Mekuč, 2. letnik, [email protected]
Večina predmetov na Fakulte� za računalništvo in informa� ko se mi zdi
zelo zanimivih, nekaj malega pa je tudi takih, ki so bolj teore� čne narave
in so zato manj priljubljeni med večino študentov, vendar mislim, da
so tudi � koristni. Predvsem v prvem letniku je kar nekaj predmetov s
področja matema� ke, ostali pa so pretežno računalniški, vendar brez
matema� ke ne gre, saj sta � dve področji zelo prepleteni. Pri večini pred-
metov so predavatelji in asisten� zelo dobri, se pa kot na vsaki fakulte�
najde tudi kakšen, ki pedagoško ni najbolj usposobljen. V posameznem
semestru je pet predmetov, od tega sta v drugem letniku dva izbirna, v
tretjem pa je izbirnih kar šest; urejeni so v obliki modulov, kar je super, saj
si lahko sam oblikuješ svoj predmetnik in poslušaš � sto, kar te zanima. Pri
vsakem predmetu so tedensko tri ure predavanj in dve uri vaj. Predavanja
so neobvezna, prisotnos� se ne preverja. Pri večini predmetov je sicer
koristno hodi� na predavanja, saj potem na vajah lažje slediš snovi in
obenem bolje razumeš snov, tako da je potem pred izpi� manj dela. Če se
boš vpisal/a na našo fakulteto, lahko pričakuješ kar nekaj sprotnega dela v
obliki obveznih domačih nalog in kolokvijev, ki pa večinoma niso pogoj (da
se jih namreč opravi� tudi ob izpitu), vendar prinašajo dodatne bonuse in
hkra� pomenijo delno razbremenitev med izpitnim obdobjem. Pri pred-
me� h, ki se jih da opravi� s kolokviji, običajno velja, da � izpit ne bo delal
večjih težav, če pred tem opraviš kolokvij. Kar bi mogoče malce pograjal,
pa so urniki. Ponavadi je tako, da za urnik izveš na začetku semestra, ven-
dar se ta zaradi raznih prekrivanj do začetka vaj dodobra spremeni. Urniki
so v osnovi slabi, saj imaš vmes kar nekaj ur pros� h, vendar se da to
skombinira� , tako da s kolegom zamenjaš vaje, ponekod pa tudi dovolijo,
da hodiš na drug termin vaj. Meni je v teh dveh le� h še vedno uspelo ure-
di� tedenski urnik; oblikoval sem si ga celo tako, da sem bil en dan vmes
prost. Urnik je sicer razporejen preko celega dneva (od 7.15 do 20.00),
vendar je v popoldanskih urah običajno na sporedu manj ak� vnos� . Kar
se � če študijske literature, sem v enem letu in pol študija zares potreboval
le eno knjigo. Profesorji pri predavanjih večinoma uporabljajo prosojnice,
ki jih spro� objavljajo na spletni učilnici, tako da si jih lahko na� sneš in
na predavanjih po možnos� še kaj dopišeš. Meni je ta študij, ki sem si ga
izbral, zelo všeč, prav tako tudi sama fakulteta. Predvsem mi je všeč to, da
prevladujejo prak� čni predme� . Če te računalništvo zanima, te vabim na
našo fakulteto, z vprašanji pa se mi lahko oglasiš na Facebooku ali na mail.
Primož Godec, 2. letnik, [email protected]
Urnik na naši fakulte� zna bi� zelo razgiban, vendar si lahko na začetku
leta s sošolci zamenjaš kakšne vaje in se na tak način izogneš luknjam v
urniku (sploh pa s tem nimaš težav, če si ženskega spola).
Vsak semester je sestavljen iz pe� h predmetov, ki so navadno programer-
sko, matema� čno ali informa� čno obarvani. Za vsak predmet so na teden
tri ure predavanj in dve uri laboratorijskih ali avditornih vaj, ki navadno
potekajo na računalnikih. Predavanja so uradno sicer obvezna, vendar
nihče ne preverja prisotnos� . Po navadi so zelo koristna za nadaljnje delo.
Vaje so zanimive, ker jih učijo mlajše generacije asistentov in podiplom-
skih študentov, kar pomeni, da se naučiš tudi kaj novejšega. Ob predavan-
jih in vajah � popoldneve krajšajo tudi naloge, ki zahtevajo precej
sprotnega dela in učenja. Če naloge večinoma rešuješ sam in jih razumeš,
se nimaš česa ba� na izpitu. Opravljene naloge in ponekod tudi kolokviji
so pogoji za opravljanje izpita.
Če � ob vsem tem delu še vedno ostajata čas in energija za študij, se
lahko tekom leta udeležiš mnogih dodatnih predavanj, tekmovanj ali kako
drugače sodeluješ pri kakšnem projektu.
Na izpite se vsak pripravlja po svoje. Ker si se veliko snovi primoran
nauči� že spro� , potem v izpitnem obdobju nimaš preveč dela. Ampak to
še ne pomeni, da ga nimaš nič!
Sama bi zagotovo še enkrat izbrala ta faks, čeprav je sedaj izpitno obdobje
in se ves čas pritožujem. Nekateri predme� se včasih zdijo nepotrebni,
ampak mislim, da nam več znanja ne bo škodilo. Vzdušje na faksu je
super, ker je večina študentov tu res zato, ker jih študij zanima, kar te še
dodatno navduši.
Petra Mihalič, 2. letnik, [email protected]
Sem študent prvega letnika splošne medicine Medicinske fakultete v
Ljubljani. Na semester imamo okrog pet predmetov, od tega so trije težji
in zahtevajo več priprav na izpit. Predavanja niso obvezna, načeloma
potekajo ob ponedeljkih in petkih ter se pričenjajo ob osmih zjutraj. Med
tednom so na urniku obvezne vaje. Urniki se razlikujejo med posameznimi
skupinami študentov. Skozi semester veliko časa terjajo vaje, torej prip-
rava nanje in pisanje poročil, ter učenje za posamezne kolokvije, ki pa jih v
prvem semestru ni veliko. Čas za sprotno učenje se težko najde, intenziv-
no in dolgotrajno učenje pa se začne šele malo pred izpitnim obdobjem.
Profesorji so različni, tako da lahko vsak � p človeka najde predavatelja, ki
mu ustreza. Vsak študent lahko hitro oceni, na katera predavanja se mu
splača hodi� in na katera ne. Za študij sem se odločil, ker bi rad pomagal
ljudem kot zdravnik, zato bi se zanj odločil še enkrat.
Jakob Gajšek, 1. letnik
MEDICINSKA FAKULTETA
SPLOŠNA MEDICINA
V semestru imamo okoli pet predmetov, od tega so dva ali trije večji. Ima-
mo predvsem enosemestrske predmete, nekateri pa potekajo dva semes-
tra (npr. anatomija 1, histologija, fi ziologija...) Predavanja, ki jih je večina
neobveznih, se začenjajo ob osmih in so dvakrat ali trikrat na teden, kar
posledično pomeni, da so takrat precej zgoščena. Vaje so obvezne. Nji-
hovo trajanje in pogostost sta odvisna od posameznega predmeta. Trajajo
od ure in pol pa vse tja do šest ur. Na vaje je treba hodi� pripravljen, kar
od tebe zahteva nekaj sprotnega dela. Pri nekaterih predme� h je tudi
sprotno preverjanje pripravljenos� na vaje z manjšimi kolokviji ali ustnim
spraševanjem. Od skupine v katero si razvrščen (razvrs� tev je po abecedi)
je odvisno, kakšen urnik boš imel - nekateri bodo imeli bolj dopoldanske
vaje, drugi pa bodo kakšen dan na faksu tudi do osmih zvečer. Lahko se
zgodi, da ima kakšna skupina dan v tednu prost, brez vaj in predavanj. Čez
leto je nekaj kolokvijev - pri nekaterih lahko pridobiš dodatne procente,
ki se prištejejo pisnemu izpitu, drugi so samo na temo vaj in so pogoj za
izpit, tretji kolokviji se imenujejo delni izpi� , s katerimi lahko pristopiš k
ustnemu izpitu (to pomeni, da si oproščen pisnega izpita). Večina večjih
izpitov je pisnih in ustnih. Čeprav se osebno tega še učim, je najbolje,
da na medicini delaš spro� , saj si drugače v izpitnem obdobju primoran
najmanj mesec in pol opus� � večino obstranskih dejavnos� in svoj čas
posve� � učenju. Najbrž ste vsi že slišali za rek, da moramo medicini ime�
dober “zicleder”. To povsem drži, saj si v izpitnem obdobju, hočeš-nočeš,
“obsojen” na sedenje na stolu tudi po 12h na dan, če hočeš na koncu
izpitnega obdobja ime� indeks zapolnjen s štemplji.
Poklic zdravnik, pro� kateremu vsi medicinci eni bolj, drugi malo manj
uspešno, a vsi vztrajno strmimo, je zagotovo lep. Včasih se med vsem tem
učenjem zgodi, da malo pozabiš, kakšen je cilj, a je kljub temu to stvar, ki
� daje voljo za delo, mnogokrat pozno v noč.
Jera Juhant in Laura Sadar, 2. letnik
Moj študij je precej zahteven, zato je vanj treba vloži� precej dela. Vsaj
prvi in drugi letnik se da naredi� brez večjih težav, na splošno jih ne
zaostane tako veliko, je pa nekoliko težje doseči dobro povprečje, ki
zagotavlja ohranitev š� pendije. Na semester so v glavnem š� rje pred-
me� , razen v drugem semestru prvega letnika jih je nekoliko več, vendar
so � manj obsežni. V okviru vsakega predmeta potekajo vaje, vendar ne
vse vsak teden, nekatere so na dva, druge na š� ri tedne, nekatere pa se
zaključijo precej pred koncem semestra. Vaje trajajo približno dve do tri
ure, poročila pa največ časa vzamejo v drugem letniku, v prvem in tretjem
nekoliko manj. Vse vaje, razen za matema� ko in fi ziko, so obvezne.
Sprotnih kolokvijev ni tako veliko, precej več je vsega skupaj v izpitnem
obdobju, edino v prvem semestru sta zelo pomembna delna izpita pri
matema� ki in fi ziki, ker sta mnogo lažja od izpita in se ju splača naredi� .
Na splošno pa se ni treba tako veliko uči� iz knjig, ker študijsko gradivo,
kot so prosojnice in skripte, za vaje večinoma zadostuje, možno pa je tudi
dobi� primere starih izpitov. Za predavanja je treba kar zgodaj vstaja� ,
ker se prak� čno vsa začenjajo ob osmih zjutraj. Obštudijske dejavnos�
se odvijajo predvsem v obliki zabav in božičnih ekskurzij, obenem pa so
organizirana tudi strokovna predavanja in ogledi farmacevtskih fi rm. Po
novem so mogoče tudi inštrukcije pri predme� h, ki � delajo težave, če pa
imaš kaj organizatorske žilice, se lahko vključiš tudi v skupino Drug dealer,
ki pripravljajo tovrstne dejavnos� .
Andrej Žavbi, [email protected]
fAKULTETA ZA FARMACIJO
Imamo šest predmetov na semester, predavanja so enkrat tedensko in
trajajo od ure in pol do dveh ur. Pri večini predmetov imamo tudi vaje, ki
se izvajajo enkrat tedensko, vendar se nekatere vaje izvajajo na 14 dni.
Vaje so obvezne, pri nekaterih predme� h pa preverjajo prisotnost tudi na
predavanjih. Urnik ni konstanten, včasih pričnemo predavanja ob osmih
zjutraj, včasih šele popoldne. Menim, da na fakulte� preživimo kar dos�
časa, ker je med vajami in predavanji dos� krat polno časovnih lukenj, ali
pa so predavanja in vaje zgoščena celoten dan. Dobra plat take porazdel-
itve je, da obstaja možnost prostega dne v tednu. Zgoščenost urnika je
med drugim tudi posledica študijske prakse, saj je en dan v tednu namen-
jen, da ga preživimo na učni bazi. V prvih dveh letnikih prakso opravljamo
celo študijsko leto, enkrat tedensko, v tretjem letniku traja praksa strn-
jeno približno mesec, v 4. pa 14 dni. Prakso opravljamo na učni bazi, ki jo
izberemo med ponudbo fakultete ali si jo poiščemo sami.
Dobra stran naše fakultete je, da je študentom prijazna in je večinoma
mogoč dogovor med študen� in profesorji. Seveda so nekateri pre-
davatelji bolj zanimivi, drugi manj. Predavanja popestrijo asisten� , ki
večinoma (še posebej v prvem letniku) izvajajo zanimive vaje, pri katerih
ne spoznavamo le veščin socialnega dela, ampak tudi sebe.
Izpi� so večinoma le v izpitnem obdobju, po navadi nagneteni v 14 dneh.
Obstajajo le redki predme� , ki jih je mogoče opravi� s kolokviji. Spro� je
potrebno opravlja� razne seminarske naloge ali pisa� refl eksije.
Izbira študija socialnega dela ne omogoča le usposabljanja za profesijo
socialnega delavca/delavke, ampak nudi tudi možnost vpogleda vase,
opus� tev raznih predsodkov o določenih skupinah ljudi in osebnostno
rast.
Jasmina Rosič, 2. letnik, [email protected]
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO
Za ekonomsko fakulteto sem se odločila, ker mi ponuja veliko različnih
možnos� za prihodnost. Zanima me predvsem management, ki je ena
od smeri, ki jo lahko izbereš po končanem prvem letniku. Ekonomska
fakulteta ponuja tudi veliko obštuijskih dejavnos� , kjer znanje pridobljeno
s predavanji preneseš v prakso. Študij je še posebno zanimiv sedaj, ko
smo v času fi nančne, gospodarske in socialne krize, saj tako spoznavamo
dejanske probleme in ne samo suhoparne teorije. Zanimiva mi je bila
tudi zaradi izjemne ponudbe številnih izmenjav, saj me privlači študij in
mogoče nekoč tudi delo v tujini.
Eva Fir, 2. letnik
Pravo, kot verjetno že veste, velja poleg medicine za najtežji študij v
Sloveniji. Ne vem, če je to popolnoma res. Gotovo je sedenja za knjigami
ogromno in nekatere so res debele, vendar zanj ne potrebuješ kakšne
posebne nadarjenos� (kot denimo pri fi ziki in matema� ki), le dober
spomin je treba ime� zaradi velike količine snovi. Vse izpite je težko
opravi� že spomladi, večina študentov si kakšnega prihrani za september.
Če nisi res zelo priden/na pri študiju, moraš računa� , da bo treba del
poletnih počitnic nameni� tudi učenju.
Študijskega gradiva in pripomočkov je malo, le kup knjig in to je to. Sam
denimo že drugo leto nimam svojega prenosnika, pa me to nič ne ovira pri
študiju, zaradi odsotnos� internetnih distrakcij kvečjemu pomaga. Imamo
predavanja, vaje in seminarje. Seminarji, ki so se pojavili z uvedbo bolon-
jske reforme, so v bistvu ista stvar kot predavanja. Vaje so obvezne, pre-
davanja niso, na nekatera pa je vendarle treba hodi� , saj v nasprotnem
primeru zamudiš razlago snovi, ki jo sam težko predelaš, in posledično z
manjšo verjetnostjo narediš izpit. Spet druga predavanja so precej odveč,
saj od njih ne odneseš prav veliko.
Na faksu smo povprečno od 8. do 16. ure, razen ob petkih, ko sta po na-
vadi na urniku le dve šolski uri predavanj, pa še to ni nujno. Imamo
EKONOMSKA FAKULTETA
PRAVNA FAKULTETA
zelo � ho in mirno knjižnico (gospod Roblek bi bil navdušen), kjer se da
veliko nauči� . V času izpitnega obdobja je treba po cele dneve prežde� za
knjigami, čez leto pa si precej svoboden.
V prvem letniku je na predmetniku osem predmetov, od tega š� rje
semestrski in š� rje celoletni. Študent si naredi največjo uslugo, če oba se-
mestrska predmeta naredi že januarja, nato pa se posve� drugim. Rimsko
pravo in ekonomijo se da naredi� z lepo oceno, je pa za to včasih treba
ime� malo sreče, sigurno pa je treba dela� spro� , da se � snov “usede”.
Za večino predmetov obstaja tudi tutorstvo, kjer starejši študentje
mlajšim razlagajo snov, kar zna bi� uporabno.
Mogoče ne veš, ali si pravi za to fakulteto? Če te zanima poli� ka, � bo
zagotovo všeč, saj profesorji, asisten� in docen� poskrbijo, da so preda-
vanja aktualna. Tako se je letos obravnavala odločba Ustavnega sodišča
o dopustnos� referenduma o slabi banki in državnem holdingu, lani pa
o odločbi Ustavnega sodišča o Titovi ces� in o družinskem zakoniku.
Organizacija je na visokem nivoju; če predavanja ali vaje odpadejo, smo
študentje prak� čno vedno obveščeni dovolj zgodaj, nevšečnos� pri izpi� h
ni, so pa strogi glede prijav na izpit - če zamudiš rok, izpita ne moreš
opravlja� .
Res je, da je pravna fakulteta malo bolj “visoka” kot ostale, vendar so
pravniki in pravnice prav v redu ljudje.
Obstajajo pa seveda tudi slabe stvari. Ena od njih je, da je na fakulte�
nekaj starejših profesorjev, ki so svoj intelektualni vrhunec že dosegli,
vendar še vedno nadaljujejo s predavanji. Zdi se mi škoda, saj bi študentje
verjetno prejeli več, če bi jim predavali mlajši in bolj zagnani profesorji,
ki bi imeli več idej in energije. Seveda pa s tem nočem vze� veljave in
pomena delu starejših profesorjev, s pomočjo katerih si študentje širimo
tudi zgodovinsko obzorje.
S pravno fakulteto sem zadovoljen in je ne bi zamenjal za drug študijski
program. Take ideje dobiš le v času, ko res veliko študiraš, drugi pa se
ukvarjajo z vsemi mogočimi stvarmi, le s študijem ne.
Mohor Fajdiga, 2. letnik, [email protected]
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Do konca leta se bom srečala z dvanajs� mi predme� , samo dva od teh
se navezujeta na mojo dejansko smer, ostali so zraven, da nam razširijo
splošno razgledanost ali pač samo da zapolnijo urnik. No, na srečo je
tako samo prvo leto. S predavanji začenjam okoli desete ure – okoli
pravim zato, ker si nekateri profesorji pridržujejo pravico do zvezdniških
(akademskih) 15 ali celo 25 minut zamude, medtem ko so ostali do
minute natančni. Predavanja trajajo uro in pol, prav tako vaje, medtem
ko pri določenih predmetnih sploh ne veš, kdaj je ura in pol minila, se
pri kakšnem sprašuješ, kdaj se bo ura sploh kam premaknila. Verjamem,
da se s tem srečujejo povsod. Ravno zaradi dolgočasnos� predmeta in
očitnega nezanimanja so ponekod letos uvedli obvezno prisotnost, saj
drugače nihče ne bi sedel v predavalnici. Na teden približno, ampak res na
okroglo, okoli 15 ur preživim na fakulte� . Večina vaj je sicer neobveznih, a
se jih splača udeleževa� , saj gredo kolokviji potem veliko lažje skozi. Izpite
opravljamo v izpitnem obdobju, ta semester sem imela š� ri izpite v dveh
tednih, ostala dva predmeta smo opravili s pisnimi izdelki in kolokviji.
Sprotnega dela ta semester nisem imela veliko, le ena seminarska in
trije daljši pisni izdelki, bo pa drugače v naslednjem semestru. Kar se � če
slovesa FDV-ja, lahko rečem, da je pri kakšnem profesorju popolnoma
upravičen, pri nekaterih pa si želiš, da bi ga upravičevali. Skratka, s svojo
smerjo sem zadovoljna in z malo truda bi vsak moral gladko pri� do
želene diplome.
Katja Špoljar, 1. letnik
NOVINARSTVO
ANALITSKA SOCIOLOGIJA
Na Fakulte� za družbene vede je precej smeri, zato pogosto predavanja za
osnovne predmete potekajo za več smeri hkra� , vaje pa potekajo za vsako
smer posebej. Na semester imamo od š� ri do osem predmetov – odvisno
od tega, kako si razporediš izbirne predmete. Večina predavanj sicer ni
obveznih, so pa zelo koristna, vaje pa so v večini primerov obvezne in po-
goj za pristop k izpitu. Razmerje med vajami in predavanji je najpogosteje
1 : 1, se pravi dve uri predavanj, nato pa dve uri vaj oziroma seminarja
(v veliko primerih si vaje in predavanja sledijo eno za drugim, tako da v
enem dnevu opraviš s predmetom za ves teden).
Faks zaživi ob pol deve� h zjutraj, ko se večini začnejo predavanja in vaje;
urniki so na splošno sicer zelo razgibani, vendar ne prenaporni.
Večina profesorjev in (predvsem) asistentov zahteva sprotno delo, zaradi
česar tekom leta precej dela predstavljajo eseji in seminarske naloge, za
pristop k izpitu pa moraš pri nekaterih predme� h opravlja� tudi kolokvije.
Izpi� potekajo tekom izpitnega obdobja, skoraj vedno pa se da dogovori�
tudi za naknadne roke.
Profesorji in asisten� so v večini primerov profesionalni in podajajo snov
razumljivo, čeprav znajo nekateri med njimi prav »profesionalno« tudi
zakomplicira� in oteži� opravljanje obveznos� , je pa seveda odvisno od
posameznika, ali bo profesor ustrezal njegovim normam ali ne.
Sem študentka analitske sociologije, s svojo izbiro študija sem zelo zado-
voljna in bi ga defi ni� vno ponovno izbrala. Predvsem pa bi to fakulteto
priporočila dijakom, ki jih zanima predvsem družboslovje (najbolj »nara-
voslovna« stvar na FVD-ju je sta� s� ka) ter se ne bojijo zbadanja vrstnikov,
kar se � če izbire fakultete.
Lucija Muri, 1. letnik, [email protected]
Sistem študija na Fakulte� za družbene vede je, kljub temu da gre za
bolonjski program, malo drugačen kot na večini ostalih fakutet. Študij
namreč poteka po sistemu 4 + 1 (š� ri leta dodiplomskega študija in eno
leto podiplomskega). Na fakulte� je dvanajst univerzitetnih programov
dodiplomskega študija, en visokošolski program in š� rinajst podiplomskih
programov.
V vsakem letniku dodiplomskega študija imamo dvanajst predmetov, med
MEDNARODNI ODNOSI
katerimi je večina obveznih, vedno pa imamo tudi vsaj en izbirni predmet,
ki si ga lahko izberemo med ostalimi fakultetnimi predme� ,lahko pa je
to celo predmet iz katere druge fakultete. Izpi� potekajo med izpitnim
obdobjem, za vsak predmet imamo tekom leta š� ri izpitne roke, veliko
je tudi sprotnega dela. Pri večini predmetov je potrebno za pridobitev
končne ocene in kreditnih točk poleg končnega izpita opravi� še vaje,
seminarsko nalogo, eseje ali sprotno preverjanje znanja. Nekatere pred-
mete je mogoče opravi� tudi s kolokviji tekom semestra. Vsak predmet
poteka dve do š� ri ure tedensko, predavanja večinoma niso obvezna, se
pa prisotnost preverja na vajah.
Predavanja se običajno začnejo med osmo in deseto uro zjutraj, pogosto
pa je praksa tudi takšna, da imaš ob pravilni izbiri izbirnih predmetov en
dan v tednu prost ali pa s predavanji pričneš šele popoldan.
Profesorji � večinoma veliko dajo, so na predavanja dobro pripravljeni,
vendar pa od študentov tudi veliko zahtevajo. Žal se med profesorji na-
jdejo tudi takšni, pri katerih predavanja niso ravno zanimiva.
S faksom sem na splošno zadovoljna in bi ga izbrala še enkrat.
Zdenka Pišek
Predmetov je približno dvanajst – nekaj je izbirnih. Nekateri zahtevajo
precej predznanja. Največji strah in trepet akademije je seveda solfeg-
gio. Dela je precej in čeprav izgleda urnik precej prazen, se hitro nabere
preveč stvari. Kolokviji so ob koncu zimskega semestra, sicer so vsi
predme� dvosemesterski. Super je, ker se na AG ves čas nekaj dogaja.
Ogromno koncertov, natečajev, razpisov, seminarjev in sestankov, dolgčas
nam vsekakor ni. Profesorji so prijazni in se da z njimi vse zmeni� . Pris-
oten je le nekoliko “umetniški” pristop k organizaciji stvari, ko naenkrat
nihče ne ve, kaj se dogaja in kdo je za kaj odgovoren. Jamranje, da se z
glasbo ne da prežive� je neumnost, ker če se resno lo� š svojega študija,
boš uspel in imel neskončno možnos� , pri študiju kompozicije pa se sploh
kar spro� odpirajo. Vsekakor ga priporočam!
Nina Pečar, 1. letnik, [email protected]
Na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika, so pred-
me� tako teore� čni kot prak� čni in v večini obsegajo dva semestra letno
(npr. v prvem letniku petnajst predmetov). Meje med teorijo in prakso
so pri večini predmetov precej zabrisane, saj se pri pedagoškem delu
srečuješ z ukvarjanjem z otroki, kar se vedno povezuje s prakso, igrami,
petjem, igranjem na inštrumente, glasba pa je pojem, ki je sam po sebi
prak� čen, doživljajski in je v njem potrebno poveza� več teore� čnih in
prak� čnih komponent ter se v njih stalno izpopolnjeva� . V prvem letniku
se tako srečujemo s solfeggiom, harmonijo, kontrapunktom, gregori-
janskim koralom, par� turno igro, zgodovino glasbe, vokalno tehniko,
pevskim zborom, klavirjem in blok fl avto ter psihologijo, orff ovim prak� -
kumom, glasbeno didak� ko, pedagogiko in andragogiko, ki pa se v na
AKADEMIJA ZA GLASBO
KOMPOZICIJA IN
GLASBENA PEDAGOGIKA
GLASBENA TEORIJA
slednjih le� h še nadgrajujejo. Predavanja in vaje so vsi obvezni – pogoj za
izpite se giblje nekje 50–80 % prisotnos� na leto, udejstvovanje pri pouku
pa zavzemajo ure na akademiji, hospitacije na glasbenih in osnovnih šolah
ter tudi individualno delo za priprave na učne nastope ali prak� čni pouk,
obenem pa tudi sami učni nastopi ali nastopi z zborom, nastopi za klavir
in vokalno tehniko. Večina vaj in predavanj je enkrat na teden po dve
šolski uri. Kljub razmetanos� predmetov čez ves dan ter obilici individu-
alnega dela zaradi precejšnje količine tedenskih nalog, mi je delo na
akademiji super tudi zaradi velike povezanos� med študen� in profesorji.
Na naši študijski smeri nas je v letniku 2012/13 osemnajst, tako dejansko
ne ostaneš le številka, temveč zagotovo prideš na vrsto kot posameznik
in umetnik, hkra� pa se lahko povežeš s profesorji, ki so � najbližje, saj
se tudi med njimi seveda najdejo najrazličnejši. Ure pa so prav zaradi
tega razgibane, tudi humorne ter sproščene, saj v okviru predavanj in vaj
poteka precej dialoga med profesorjem in študentom.
Tjaša Zirkelbach, 1. letnik
Bi� študent na akademiji (predvsem na oddelku za slikarstvo in kiparstvo)
pomeni, da faks postane takorekoč tvoje življenje, predvsem če se želiš
študiju zares posve� � . Na semester imamo približno 7 predmetov, od
tega ateljejsko delo (v mojem primeru kiparstvo), ki poteka vsak dan od
10. do 13. ure in pa večerni akt, vsak dan, razen petka, od 18. do 20. ure.
Poleg tega je treba še veliko projektov dela� doma. Vmes pa se znajdejo
še drugi, bolj teore� čni predme� , kot sta na primer likovna teorija in
umetnostna zgodovina.
Večino časa torej zavzamejo ateljejski predme� pri katerih gre za
prak� čno delo. Profesorji so še kar v redu, odvisno sicer koga dobiš za
mentorja oziroma predavatelja. Nekateri profesorji se � res posve� jo,
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST
KIPARSTVO
IN OBLIKOVANJE
snov dobro odpredavajo, � dajejo vsak dan korekture… Nekateri pa so
malo manj prisotni (pri ateljejskih predme� h) in si prak� čno prepuščen
samemu sebi… Povsod pa je treba dela� sam, če hočeš bi� zares dober.
Način učenja je tako precej drugačen kot na primer na gimnaziji ali na
drugih fakultetah, znanje pri nas pridobivaš s prak� čnim delom.
Učenja ni preveč, kot sem že rekla je veliko ateljejskih predmetov, ki
nimajo zaključnega izpita ampak te profesor ocenjuje skozi cel semester,
na koncu pa se pripravi razstava. Pri drugih predme� h, ki imajo zaključni
izpit, pa je delo večinoma skoncentrirano na izpitno obdobje, vendar
večina predmetov ni pretežkih, vse se da naredi� , če le prideš na izpit.
Akademija torej, kar se učenja teorije � če, ni preveč zahtevna fakulteta,
je pa res da večino svojega časa preživiš na faksu, ampak je super, ker
dejansko delaš stvari, ki te najbolj zanimajo.
Urška Aplinc, [email protected]
Imamo okoli pet predmetov na semester, večina predavanj in vaj je enkrat
tedensko po dve uri. Predavanja začenjamo okoli devete ure, čeprav se
naš faks zares zbudi šele okoli enajs� h in je na njem najbolj živahno v
večernih urah tekom celega leta. Izpi� so med izpitnimi obdobji, je pa
preko leta kar nekaj kolokvijev. Večino dela predstavljajo vaje oziroma
dodatne naloge pri vsakem od predmetov, ki se oddajajo tedensko ali
v krajših časovnih razmakih in so pogoj za opravljanje predmeta, pogoj
za pristop k izpitu, del ocene itd. Veliko je sprotnega dela, za razliko
od drugih faksov, kjer so študentje najbolj obremenjeni med izpitnim
obdobjem. Poleg tega pa nam večina nalog pobere ogromno časa in
tako moramo vsak povprečen dan več ur posve� � faksu, kadar se bližajo
oddaje pa ponavadi žrtvujemo tudi spanje in noči.
Princip dela je precej drugačen od drugih fakultet in tudi gimnazijskega
načina učenja, saj ne spodbuja ali zahteva učenja debelih knjig, temveč
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
ARHITEKTURA
spodbuja prak� čno učenje, kar pomeni, da moraš skoraj vsako snov, ki
jo obravnavamo na predavanjih ali vajah, obdela� sam v obliki neke vaje
oziroma naloge, ki so si med sabo lahko zelo različne: od risanja, do dela
na računalniku ali izdelovanja makete. Po mojem mnenju je to daleč
najučinkovitejši način učenja, saj se tekom delanja vaje ogromno naučiš in
si, če neko stvar narediš sam, to tudi veliko bolje zapomniš.
Ne bom rekla, da so profesorji dobri in slabi, ker verjamem, da se lahko
od vsakega veliko dobrega naučiš, temveč zanimivi in manj zanimivi ozi-
roma pedagoško bolj ali manj nadarjeni.
Barbara Koren, 2. letnik, [email protected]
Pedagoška fakulteta omogoča študij najrazličnejših smeri, od razrednega
pouka in dvopredmetnega poučevanja do likovne pedagogike. Veliko
število smeri in študentov žal pomeni, da je bolj od sreče odvisno, kakšen
urnik imaš. Načeloma velja, da predavanja potekajo v dopoldanskem času
od osmih dalje, sledijo jim vaje. Predavanja za razliko od vaj niso na urniku
vsak dan. Posamezne dni lahko prebiješ na faksu do 8 ur, ob določenih
dnevih pa prideš na faks le za uro in pol. Predavanja največkrat niso ob-
vezna, je pa obvezna prisotnost na vajah – brez opravičila lahko manjkaš
le enkrat ali dvakrat (odvisno od predmeta), za večkratne izostanke pa je
treba predloži� zdravniško opravičilo.
Za študij specialne in rehabilitacijske pedagogike sem se odločila predvs-
em zaradi empa� je in posebnega odnosa do oseb s posebnimi potrebami.
Kadarkoli sem do sedaj prišla v bližji s� k z njimi, sem prejela ogromno
pozi� vne energije in op� mizma, kar me je dodatno navdušilo za ta študij.
Lahko rečem, da sem s svojo izbiro zaenkrat zelo zadovoljna. Predavanja
imamo zelo različno razporejena, večinoma jih imamo dopoldne, izbirne
predmete pa v poznih popoldanskih urah. Študij zahteva precej sprotnega
dela, kot so občasne domače naloge in priprava seminarskih nalog pri
večini predmetov. Do študija v polnem pomenu besede pride predvsem
med izpitnim obdobjem, ko za dober mesec dni skoraj vsi študen�
postanemo precej “asocialni”. V prvem letniku še nimamo neposred-
nega s� ka z otroki s posebnimi potrebami, obiščemo le nekaj zavodov in
delamo kot prostovoljci, izkušnje bomo pridobivali predvsem v naslednjih
letnikih, česar se že iskreno veselim.
Dolores Küplen, 1. letnik
PEDAGOŠKA FAKULTETA
RAZREDNI POUK
SPECIALNA IN
REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA
Količina predavanj in vaj se razlikuje glede na predmete: nekateri pred-
me� imajo predavanja dvakrat na teden in tolikokrat tudi vaje, drugi pa
oboje zgolj enkrat tedensko. Vsak semester obsega pet predmetov.
Izpite se opravlja med izpitnim obdobjem, saj se s kolokviji lahko izdeluje
le redke predmete, kar pa še ne pomeni, da lahko ves semester prespiš.
Seminarske naloge in predstavitve le-teh so stalnica pri skoraj vseh pred-
me� h, pri nekaterih pa je treba spro� oddaja� še poročila s prakse.
Mnogo profesorjev podaja snov na zanimiv način, sistema� čni so in v svoj
nastop vključujejo študente, nekaterim manjka kakšna lastnost, res zelo
redkim pa vse našteto. Tudi asistentke in asistentje so dorasli svoji vlogi in
kažejo korekten odnos do dela ter študentov in so pripravljeni pomaga� ,
kadar iščeš pomoč.
Študij pedagogike ima lastnos� , ki te lahko privlačijo ali odvračajo, vendar
boš slabos� z veseljem spregledal, če te to področje vsaj malo zanima.
Tevž Globokar, 2. letnik, [email protected]
Na semester imamo okoli sedem predmetov, večina predavanj in vaj pa
poteka enkrat tedensko po dve šolski uri. S predavanji začenjamo okrog
desete ure, kakšen dan tudi kasneje, zaključujemo pa praviloma, z izjemo
ob petkih, ob šes� h ali ob sedmih zvečer. Vaje so obvezne in tako je tudi z
večino predavanj. V vsakem semestru se morda najde eno predavanje, ki
ga ni potrebno obiskova� , povsod drugod pa se prisotnost preverja.
Tekom semestra se na sporedu sicer najde kak kolokvij, vendar izpi�
potekajo med izpitnimi obdobji, tako da imamo študentje germanis� ke z
učenjem takrat največ dela. Kljub temu imamo tudi v semestralnem ob-
dobju kar precej sprotnih zadolžitev in domačih nalog, ki jih je potrebno
oddaja� vsak teden in so v glavnem v obliki esejev, literarnih ali retoričnih
analiz in prevodov. Poleg tega pri predmetu Obdobja in tradicije oz. pri
FILOZOFSKA FAKULTETA
GERMANISTIKA
književnos� v vsakem semestru dobimo seznam „obveznega branja“, ki
ponavadi zajema okoli dvanajst knjig. Veliko časa, ki ga ne preživimo na
fakulte� , zato namenjamo branju, da do izpita pridemo čez seznam.
Vsi predavatelji res dobro in s srcem opravljajo svoje delo. Edini res zlobni
profesorici sta v lanskem letu odšli v pokoj. S svojim faksom sem zelo
zadovoljna; če bi imela možnost, bi se še vsaj trikrat odločila za is� študij!
Lara Krašovec, 2. letnik, [email protected]
Študij je sestavljen iz neobveznih predavanj in seminarjev ter obveznih
terenskih in kabinetnih vaj. Predavanja in vaje so običajno enakomerno
razporejeni čez teden, dnevno preživiš na faksu šest ur - od dopold-
neva do popoldneva. Urniki so zaradi prostorske s� ske na FF pogosto
nemogoči. Petki so namenjeni terenskim vajam, ki so izvedene nekajkrat
na semester. Le-te so samoplačniške; stroški posameznih terenskih vaj
znašajo povprečno deset evrov, v drugem in tretjem letniku pa potekajo
tudi večdnevne terenske vaje po Sloveniji in Evropi, ki predstavljajo večji
fi nančni strošek. V vsakem semestru je povprečno med pet in sedem
predmetov, nekateri med njimi so bolj obsežni, drugi manj. Enopredmetni
študentje geografi je imamo več strokovnih predmetov kot dvodiscipli-
narni študentje. V okviru enopredmetnega študija je poudarek predvsem
na boljšem poznavanju obče geografi je - geomorfologije, pedo/bio geo-
grafi je, klimatogeografi je, industrijske, ekonomske in agrarne geografi je,
hkra� pa smo deležni mnogo več aplika� vnih znanj s področja regional-
nega planiranja, geoinforma� ke, sta� s� čnih ved in terenskega dela. Izpitni
roki se zvrs� jo zlas� januarja, junija in septembra, za pristop k izpitu pa
je ponekod potrebno opravi� kolokvij in druge seminarske zadolžitve,
ki so razporejene tekom semestra. Asisten� in profesorji so zelo odpr� ,
dostopni in korektni do študentov, enako velja med študen� . Podajanje
snovi variira od pedagoških veščin profesorja, vendar ocenjujem, da so v
splošnem vsi rela� vno prijetni za poslušanje. Na študij geografi je bi se go
GEOGRAFIJA
tovo vpisala še enkrat, saj mi je poleg strokovnega znanja prinesel veliko
izkušenj s terena in dobrih prijateljev.
Špela Berlot, 3. letnik, [email protected]
Na Filozofski fakulte! v Ljubljani študiram slovenis! ko in rusis! ko. Na
rusis! ki smo imeli v prvem semestru samo š! ri predmete, od tega so
trije bolj teore! čni (Pregled ruske kulturne zgodovine, Uvod v študij
ruske književnos! in Struktura ruskega jezika), kar pomeni, da smo imeli
na urniku samo predavanja, ki so potekala enkrat na teden po uro in
pol, ter en prak! čni predmet (Moderni ruski jezik), ki poteka samo prek
vaj, ki so za vse študente obvezne. Ta predmet imamo š! rikrat na teden
po dve šolski uri, kar sicer zveni veliko, vendar ure minejo zelo hitro, saj
delamo zelo ak! vno in zavzeto, poleg tega pa poteka pri dveh različnih
profesoricah. Na slovenis! ki smo imeli v prvem semestru šest predmetov,
od tega š! ri samo enkrat na teden po uro in pol, dva predmeta (Sloven-
ska književnost 19. stoletja in Svetovna književnost) pa dvakrat po uro in
pol. Pri predmetu fone! ka in fonologija SKJ smo imeli enkrat na teden
obvezne vaje, ki so trajale eno šolsko uro in so potekale v popoldan-
skih urah. Kljub temu da predavanja niso obvezna in se na smereh tudi
prekrivajo, se obiskovanje predavanj zelo obrestuje, profesorji namreč na-
jbolj odobravajo študente, ki jih redno videvajo na predavanjih. Poleg tega
je na humanis! čnih smereh zelo koristno hodi! na predavanja in posluša!
profesorje, saj se marsičesa, kar povedo, ne moremo nauči! iz knjig.
Veliko profesorjev med predavanjem tudi izrazi svoje mnenje, kar lahko
zelo pomaga na ustnem delu izpita. Na moji smeri sta se v tem semestru
prekrivala samo dva predmeta, ki sem ju imela na urniku ob istem času,
ostale predmete sem lahko obiskovala nemoteno. Predavanja smo imeli
ob različnih urah skozi ves teden, vendar sem vsak dan zaključila do š! rih
popoldne, razen v primeru vaj pri fone! ki. Večina izpitov je v izpitnem
obdobju, čez leto imamo nekaj kolokvijev samo iz prak! čnih predmetov.
Obe smeri se v marsičem zelo dopolnjujeta, pri obeh se srečujemo z
SLOVENISTIKA IN RUSISTIKA
osnovami fone� ke in fonologije, jezikoslovjem ter literarno vedo. Ruščina
zahteva veliko dela, zlas� za � ste, ki se je prej še niso učili, vendar � obe
profesorici dajeta odlično možnost, da hitro osvojiš jezik, saj te ves čas
spodbujata k pisanju in govoru v tujem jeziku. Vsi ostali profesorji na
rusis� ki � na enkraten način približajo ruski jezik, kulturo, zgodovino in
književnost. Pri teore� čnih predme� h je malo več samostojnega dela,
zlas� literarnovedni predme� na obeh smereh zahtevajo veliko branja
tako literarnih del kot tudi neliterarnih besedil, člankov in študij.
Katarina Gomboc, 1. letnik, [email protected]
Kot vam je verjetno znano, besedna zveza “normalen urnik” na Filozofski
fakulte� ne obstaja. Tako je tudi na našem oddelku. Včasih se pouk začne
že ob osmih, kdaj šele popoldne, enkrat se konča že ob dveh, drugič šele
ob osmih. Preskok na tak ritem je sicer po več le� h škofi jskega reda rahlo
naporen, vendar se navadiš. Vseeno pa se naš oddelek ponaša z višjo
stopnjo organiziranos� kot drugi oddelki na FF. Predavanja so neobvezna,
vaje so de iure obvezne, de facto pa večinoma neobvezne. Vseeno se
splača redno obiskova� tako vaje kot predavanja, saj to olajša tegobe
izpitnih obdobij in pripomore k boljšim ocenam. Skoraj vsi predavatelji
so kvalitetni (najdejo se sicer tudi taki, ki 2 uri monotono berejo z
računalniških prosojnic) in pošteni. Ni se mi še namreč zgodilo, da zaradi
profesorjeve muhavos� ne bi izdelala izpita kljub zadostnemu znanju - če
si se dobro naučil in snov razumeš, boš uspešen.
Sprotnega dela je zelo veliko, sploh v obliki domačih nalog in ocenjenih
prevodov, nekaj pa je tudi seminarskih nalog in kolokvijev, vendar se
najde dovolj prostega časa. V izpitnem obdobju imamo ogromno izpitov,
večkrat tudi več kot deset, kar ima svoje prednos� in slabos� . Prednost je,
da je snovi za en izpit bolj malo in se � ni treba mesece uči� iz pe" onskih
bukev, slabost pa, da je včasih težko neprestano prehaja� z ene snovi na
popolnoma drugačno. Dela torej ne med letom ne med izpitnim obdob-
jem ne zmanjka. Skoraj vsi profesorji prosojnice s predavanj dajejo na
PREVAJALSTVO
e-učilnico in � povejo, v katerih knjigah lahko najdeš morebitne dodatne
informacije. Poleg tega si tudi sotrpini med seboj redno pomagamo in
pošiljamo zapiske.
Na splošno mi je študij zelo všeč, je namreč zanimiv, raznolik in
dinamičen, zato mi ni žal, da sem se odločila zanj. Na oddelku nas redno
obveščajo tudi o različnih izmenjavah, praksah, poletnih šolah, konfer-
encah in podobnem, s kančkom vztrajnos� in samoinicia� ve pa si lahko
prak� čne delovne izkušnje nabereš že tekom študija.
Urša Mrak, 1. letnik podiplomskega študija, [email protected]