KAZALO

Kdor te na skrivaj obrekuje, se te boji;kdor se ti prilizuje, te zanièuje.

Medobèinski inpektorat brez obèine elezniki, stran 6

Novourejeni odsek regionalne ceste uradno predan v uporabo, stran 6

Prejeli smo iz OO SDS kofja Loka, stran 7

Obèinske nagrade razdeljene, stran 7

Pogovor z upanom Igorjem Drakslerjem, stran 8

Spodbujali so podjetnitvo in obrt na Lokem, stran 10

kofja Loka zaivela v srednjevekem duhu, stran 12

Uèenke in uèenci glasbene ole zakljuèili olsko leto, stran 12

Dan dravnosti, stran 13

Predstavili knjigo Godeiè ob tisoèletju, stran 13

Zasvojenost od drog se lahko premaga, stran 14

Podlubnik dobil kapelico, stran 15

Novice iz obèine Gorenja vas-Poljane, stran 16

V skupinah za samopomoè ni niti enega mokega, stran 17

irovske novice, stran 18

kofjeloki gimnazijci prehodili 80 kilometrov, stran 20

Mladi kofjeloèani prejeli mednarodna priznanja, stran 20

Anketa: Se boste letos kaj sonèili?, stran 26

Ni zdravja brez duevnega zdravja, stran 22

85 let zanimivih zgodb in spominov, stran 22

Mednarodno sodelovanje obèine se e krepi, stran 23

Z Lokim utripom okoli sveta: Havaji, stran 26

Utrinki z valet, stran 28

Po izboru obèinstva so zmagali Poljanski koledniki, stran 29

Pleènik na Lokem, stran 30

Glasba v vseh lokih kotièkih, stran 30

Na slikarsko olo prila iz Velenja, stran 31

Resniènostni ov v nai bliini, stran 32

Zakljuèeni projekti s podroèja razvoja podeelja, stran 33

Èlani fotografskega kluba ponovno blesteli, stran 34

Prireditve v juliju, stran 36

Cvetke in Smartice blestele na Danskem, stran 37

Ali se portne igre obrtnikov poslavljajo iz kofje Loke?, stran 39

Loki utrip - glasilo, ki izhaja napodroèju obèin: kofja Loka, elezniki,Gorenja vas - Poljane, iri, delno KranjIzhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.200 izvodovIzhaja meseèno, gospodinjstva gaprejemajo brezplaèno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov urednitva:p. p. 129, 4220 kofja Lokatel: 04/51 55-880, faks: 04/51 55-888

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 kofja Loka

Tisk: SET Vevèe, Ljubljana

Elektronski naslov urednitva:bogataj@freising.si

Prispevke sprejemamo na disketi do 20.v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebnorezervirati prostor. Najavo kulturnihprireditev sprejemamo do 25. v mesecu.Prispevkov in fotografij ne vraèamo, èeto ni izrecno naroèeno! Dig. f: H. M.

Oblikovanje oglasov:DECOP d.o.o., elezniki (510 16 20)Vsi reklamni oglasi so avtorsko deloizdajatelja, zato se objavljanje enakihoglasov v drugih medijih (delno ali vceloti) zaraèuna po ceniki DOS-a!

Damjan Likar

Kristina Strnad,lektorica

Urednitvo

Klavdija krboKarabegoviæ

Franci Bogataj,glavni in odgovorni urednik

bogataj@freising.si

Matej Peternelj

Novinarji

Botjan Arhar,vodja oglas. trenja (041) 233 350

Teja Krinik

5

Po pobudah in vpraa-njih so svetniki nadaljevali s toèkoo kadrovskih zadevah, kjer so meddrugim imenovali tudi letonje ob-èinske nagrajence. Za leto 2007 setako podeli en zlati grb ter dva sre-brna in dva bronasta grba obèinekofja Loka. Predsednik komisijeza mandatna vpraanja, volitve inimenovanja Andrej Novak je de-jal: «Grbi obèine kofja Loka sopriznanja ljudem, ki so nekaj nare-dili za nae okolje, zato naj se tatoèka obravnava z dobro voljo.«Tako je tudi bilo, saj so svetniki s25 glasovi za in nobenim proti ime-novali pet nagrajencev, med kate-rimi je tudi svetnik Franc ifrar(DeSUS), ki je prejel zlati grb zadolgoletno izredno uspeno ter zakofjo Loko pomembno delo napodroèju obrti in podjetnitva. i-frar se je upanu in ostalim svet-nikim kolegom zahvalil za èestit-ke.

Nekaj veè èasa so sesvetniki zadrali pri obravnavipredloga odloka o obèinskem lo-kacijskem naèrtu (OLN) »ZaKamnitnikom«. Omenjeni OLN naseveru in vzhodu meji na obmoèje,ki se namenja za gradnjo kmetij in

kmetijska zemljièa, delno tudi nakmetijska zemljièa, ki se trajnonamenjajo kmetovanju. Na zaho-du so locirani trije stanovanjski ob-jekti, mejo na jugu pa opredeljujeobstojeèa lokalna cesta oz. kori-dor predvidene selke obvoznice.Na obravnavanem obmoèju se tre-nutno nahajajo vrtièki in travnatepovrine.

Lastniki parcel so leta2005 naroèili izdelavo OLN v za-ledju Kamnitnika, ki je namenjenoizgradnji eno- in dvostanovanjskihobjektov. Naselje bo tako na 2,55ha velikem zemljièu tvorilo 33 ob-jektov, katerih oblikovanje je pred-videno na naèin, ki sledi kvalitetniarhitekturni dedièini sosednjih na-selij. »S takim oblikovanjem nase-lja elimo doseèi spotovanje inneokrnjenost kulturne krajine, kiobdaja predvideno naselje,« je de-jala predstavnica pripravljavcaOLN. Svetnike je predvsem zani-malo, ali OLN ovira traso predvi-dene selke obvoznice, na kar jeupan Igor Draksler odgovoril,da je na tem delu trase zadeva us-klajena.

Sledila je toèka o usta-novitvi organa skupne obèinske

uprave medobèinskega inpek-torata obèin kofja Loka, Gorenjavas-Poljane in iri. Svetniki so naj-prej po hitrem postopku sprejeliodlok o prenehanju veljavnosti sta-rega odloka, v katerega je bila vklju-èena tudi obèina elezniki, ki v to-kratnem medobèinskem inpekto-ratu ne eli sodelovati. Svetniki sosicer izrazili nezadovoljstvo in za-skrbljenost nad taknim razdrue-vanjem, saj naj bi to po njihovemmnenju vodilo k razpadu kofje-loke subregije. »Kljub izstopuobèine elezniki iz medobèinske-ga inpektorata e vedno ostaja mo-èan interes ostalih treh obèin poskupnem sodelovanju, saj elimozadevo konèno premakniti z mr-tve toèke, prav tako pa imamomonosti finanène spodbude s stra-ni drave,« je pojasnil upan Drak-sler.

Nadalje so ravnateljiceVrtca kofja Loka, Lokega muze-ja kofja Loka in Knjinice IvanaTavèarja kofja Loka predstaviledelo zavodov za leto 2006. Svet-niki so imeli nekaj sugestij, sicerpa so delo zavodov ocenili za zelodobro z eljo, da bi bili tako us-peni e naprej.

Plodna razprava se jerazvila pri predlogu koncepta oi-vitve dvorca Visoko, katerega so-lastnik v skoraj 14-odstotni lastije tudi obèina kofja Loka, veèin-ska lastnica (74,68 odstotkov) jeobèina Gorenja vas-Poljane, slabih11,5 odstotka pa je v lasti obèineiri. Svetniki se zavedajo, da dvo-rec ni le nepremiènina na trgu, am-pak ima zaradi naboja kulturne de-dièine poseben status. Dejstvo paje, da je dvorec trenutno v zelo sla-bem stanju, zato je treba poiskatinove reitve. Tako so svetniki s 23glasovi za in z nobenim proti spre-jeli sklep, da se strinjajo z objavojavnega razpisa za izbiro usposob-ljenega razvojnega investitorja zarealizacijo nalobenega projektaTuristièni kompleks Tavèarjevdvorec Visoko.

Na 7. redni seji pa sosvetniki v drugi obravnavi razgla-sili znamenje (kapelico) Na Loguv Poljanski dolini, spomenik pad-lim talcem za Kamnitnikom in Aj-manov grad v Svetem Duhu za kul-turne spomenike lokalnega pome-na. Klavdija krbo Karabegoviæ

7. redna seja obèinskega sveta obèine kofja Loka

Medobèinski inpektorat brez obèine eleznikiImenovali obèinske nagrajence V prvi obravnavi sprejet obèinski lokacijski naèrt za obmoèje za Kamnit-nikom - Poroèilo o delu zavodov za leto 2006 Medobèinski inpektorat brez sodelovanja obèine elezniki

Imenovanje kulturnih spomenikov lokalnega pomena Predlog koncepta oivitve dvorca Visoko

6

V okviru ureditve 540metrov dolgega odseka je bila iz-vedena ureditev vozièa, gradnjaploènikov, kolesarskih stez in av-tobusnih postajaliè ter semafo-rizacija dveh kriiè. Urejeno jebilo tudi odvodnjavanje in javnarazsvetljava ter obnovljena komu-nalna infrastruktura. Vrednost iz-vedenih del znaa 1.818.000evrov, od tega znaa dele Mini-strstva za promet, Direkcije Re-

publike Slovenije za ceste1.156.000 evrov, obèina kofjaLoka pa je prispevala 662.000evrov. »Dvanajst let truda je bilopotrebno za obnovo tega odseka,v tem èasu nam je namreè uspelopridobiti vsa soglasja in dovolje-nja. elimo si e veè podobnih cest-nih podvigov, vendar je za to po-trebna volja vseh ljudi. Nae eljenam bodo v dravi pomagali ure-snièiti, èe bomo mi najprej naredili

svoje pridobilivsa zemljièa.Zato pozivamobèane, naj namglede tega olaja-jo delo pri osta-lih cestnih pro-jektih na obmoè-ju nae obèine,«je dejal kofje-loki upan IgorDraksler. Di-rekcija Republi-ke Slovenije zaceste je sicer zureditvijo prvefaze odsekaKlanèarPodlubnik zakljuèila juni-ja 2005, vkljuèno s tem odsekompa so dela izvedena na polovici ce-lotnega odseka. Nadaljevanje del nazadnji, 3. fazi, je predvideno e v

Dvanajstletne elje po obnovi ceste so se uresnièileKonec junija je minister za promet mag. Janez Boiè slav-nostno predal v uporabo novourejeni odsek regionalneceste KlanèarPodlubnik, ki je del cestne povezave Èe-njicakofja Loka. Investicija je velika pridobitev takoza krajane kofje Loke kot za vse uporabnike te cestnepovezave, saj obnovljeno vozièe, predvsem pa novozgra-jeni ploèniki in kolesarske steze ter semaforizacija dvehkriiè omogoèajo veèjo prometno varnost vseh udele-encev v prometu.

Odprtje prenovljenega odseka regionalne cesteKlanèarPodlubnik

prihodnjem mesecu. Zakljuèek 3.faze, ki bo predstavljala dokonènoureditev 2165 metrov dolgega od-seka KlanèarPodlubnik, je pred-videna jeseni prihodnje leto. D. L.

Prof. dr. AleksandraKornhauser Frazer, èastna obèan-ka obèine kofja Loka, dobitnicanajvijega slovenskega priznanjaza znanstvene doseke in naziva»ambasador znanosti« ter dobit-nica vrste prestinih mednarodnihpriznanj, je na minuli konferenci»Odliènost managerk 2007« v za-èetku junija na Bledu poela veli-ko pohval in simpatij z osrednjimpredavanjem na konferenci podnaslovom Znanost kot temeljgospodarskega razvoja. Vobravnavani temi so v polni meri

prili do izraza njeni dolgoletniraziskovalni, pedagoki in orga-nizacijski doseki. Ob tem je svojeznanje prepletala z visokimi kul-turnimi, humanistiènimi in estet-skimi vidiki. Osnovno sporoèilopredstavljene teme bi lahko strniliv naslednjo misel. Gospodarskirazvoj pomeni napredek v eko-nomski moèi in razvoj novih pro-cesov in proizvodov na podlagi vi-sokih tehnologij, ki ob nenehnemrazvojnem razmiljanju zahtevajomoène raziskave in razvoj, ki ima-jo za cilj visoko dodano vrednostin visoke plaèe.

Prof. dr. AleksandraKornhauser Frazer je direktoricaMednarodnega centra Unesco zakemijske tudije od njegove usta-novitve, t. j. leta 1980. Kot vodjaprojektov Zdruenih narodov se jeuveljavila na vseh kontinentih vveè kot estdesetih dravah, zlastiv projektih za trajnostni razvoj vokviru organizacij Unesco, UNDP,UNIDO, Svetovne banke in Evrop-ske unije. V okviru programa Zdru-enih narodov za razvoj je vodilnasvetovalka in predavateljica v sno-vanju in izvedbi programa »Eko-tehnoloke razvojne strategije«.

Prejeli smo: OO SD kofja Loka

Naa èastna obèanka navduila na BleduK promociji obèine kof-

ja Loka je na letonji konferenci»Odliènost managerk 2007« po-leg grba obèine v konferenèni dvo-rani prispevala e Nada MarijaSlovnik, direktorica uprave Jelo-vice, d. d., in lanska dobitnica priz-nanja artemida 2006, ki je bilagostja aktualnega omizja, ter vsa-

V zaèetku junija je obmoèna organizacija socialnih demo-kratov kofja Loka gostila delegacijo SPD iz obmoèja Amber-Sulz-bach. Vodil jo je predsednik Reinhord Strobl, ki je tudi èlan obmoène-ga sveta in deelnega sveta Bavarske ter èlan deelnega odbora zaizobraevanje, mladino in port, v èasu od 1999 do 2002 pa je bilkomisar Guenter Verheugna v bundestagu. O olskem sistemu v Nem-èiji in Sloveniji so se z gosti pogovarjale predsednica obmoène orga-

nizacija kofjaLoka in obèin-ska svetnicamag. MirjamJan-Blaiæ terobèinski svet-nici Lidija Go-ljat in NevenkaNovak. Gostjeso si ogledalistaro mestnojedro in Lokimuzej.

Prof. dr. AleksandraKornhauser Fraser in mag.Mirjam Jan-Blaiæ, èlanica

organizacijskega odborakonference

koletna udeleenka konference,prokuristka drube SIBO G, d. o.o., pela ifrar. V okviru upravneenote kofja Loka v obèini elez-niki pa je bilo predsednici upravedrube Domel, d. d., dr. Joici Re-jec na konferenci podeljeno priz-nanje artemida 2007. Mag. Mirjam Jan-Blaiæ

Obisk delegacije stranke SPD

Reinhold Strobl (tretji z leve) inmag. Mirjam Jan-Blaiæ (druga z leve)

7

Na predveèer obèinske-ga praznika je vse goste najprejpozdravil kofjeloki upan IgorDraksler, ki je v svojem govorupoudaril, da se obèina uspeno raz-vija na vseh podroèjih, saj je in-deks razvojne ogroenosti (stati-stièni kriterij, s katerim merijostopnjo (ne)razvitosti doloèenegageografskega obmoèja) najniji naGorenjskem in med najnijimi vSloveniji. »To je tudi rezultat na-ega razvojnega dogovora, novegarazvojnega partnerstva, ki smo gasklenili v zaèetku tega leta. Odlo-èili smo se za odgovoren, neizklju-èevalen partnerski pristop, druitanas skupen interes in elja, da iz-peljemo povsem konkretne projek-te v dobro obèine kofja Loka tervseh naih obèank in obèanov,« jedejal upan. V nadaljevanju je do-dal: »Kako bi bila lahko celovita

komunalna ureditev loke obèineideoloki projekt? Ali pa izgradnjanove knjinice in portne dvoranena Trati? Pa vendar so se vsi tiveliki, za nas vitalni projekti vseprepogosto zaustavljali ravno za-voljo razliènih politikantskih igric.S tem smo izgubljali na dragocenèas, denar in energijo. Poglejte, kakoneodgovorno se nekateri po vsehdolgih letih naih skupnih priza-devanj obnaajo v primeru pol-janske obvoznice! Nemara je bil rese skrajni èas za novo trezno insredinsko politiko brez vnaprej-njih (ideolokih) predsodkov in iz-kljuèevanj. Povezal nas je konkre-ten razvojni program, onkraj si-cernjih politiènih razlik. Loèanismo pridni in ustvarjalni. Najbolj-e rezultate pa doseemo, kadarstopimo skupaj.«

V nadaljevanju progra-

ma so obiskovalci izrazili poklonletonjim obèinskim nagrajencem.Zlati grb je prejel Franc ifrar zadolgoletno izredno uspeno in zakofjo Loko pomembno delo napodroèju obrti in podjetnitva. Sre-brni grb sta si zasluila Janez Kle-menèiè Jani za zasluge uspe-hov kofjelokega rokometa inPlaninsko drutvo kofja Lokaza veèletno uspeno in drubenopomembno delovanje. Bronasti grbpa so podelili Antonu Hafnerju

za aktivno sodelovanje pri izgrad-nji javne razsvetljave, telefonske-ga prikljuèka, kanalizacije in asfal-tiranje cest na Trati ter za sodelo-vanje pri obnovi strehe na sukicerkvi in obnovi Kristalne dvora-ne Sokolskega doma, ter BlauJesenku za prizadevno delo priureditvi javne razsvetljave, telefon-ske napeljave, kanalizacije in cest-ne infrastrukture v krajevni skup-nosti Trata. Damjan Likar

Podeljena obèinska priznanjaNa slavnostni akademiji ob obèinskem prazniku so na Lokemgradu podelili priznanja petim letonjim obèinskim nagrajen-cem. Kulturni program so obogatili èlani Godalnega orkestraGlasbene ole kofja Loka pod vodstvom prof. Armina Seka.

Letonji obèinski nagrajenci: z leve Franc ifrar, Jani Klemen-èiè, Anton Hafner, Joe Stanonik in Bla Jesenko

Kako ste zadovoljni s potekom do-godkov in prireditev v juniju?Kot vsako leto se je tudi letos zvr-stilo veliko razliènih prireditev, kiso lahko zadovoljili najrazliènejeokuse. e posebno sem ponosenna to, da je tokratna rdeèa nit pri-reditev ta, da Loèani nastopajo zaLoèane, s èimer imajo monost, dajih spozna ira javnost. Hkrati stem tudi pokaemo, da smo dina-mièna, ustvarjalna obèina. Èepravso vsi praznièni dogodki in prire-

ditve pomembni za nao obèino,pa je vrhunec vseh prireditev pravgotovo slavnostna akademija ob ob-èinskem prazniku. Zato sem letose prav posebno vesel in poèa-èen, da je ob tej prilonosti nasto-pal Godalni orkester Glasbene o-le kofja Loka, ki je na prestinemmednarodnem tekmovanju mladin-

skih orkestrov v belgijskem meste-cu Neerpeltu dosegel prvo mestoin bil absolutni zmagovalec celot-nega festivala.

Kaj konkretno pomeni sprejetjekoncepta oivitve dvorca Visoko?Dvorec Visoko s pripadajoèimzemljièem je v veèinski lasti obèi-ne Gorenja vas-Poljane, ki se botudi v najveèji meri ukvarjala s kon-ceptom oivitve. Na obèinskisvet je sprejel sklep, da se s po-stopkom priène, po drugi strani paje dal vedeti, da eli biti obveèeno vseh postopkih in da eli o do-konènem statusu nepremiènine naVisokem tudi soodloèati.Omenjeni razpis za izbiro uspo-sobljenega razvojnega investitorjapripravlja obèina Gorenja vas-Po-ljane, objavili pa ga bomo skupaj zobèino iri, ki je tudi solastnicaVisokega. Razpis naj bi dal do-konèni odgovor, kaken konceptrazvoja dvorca bodo predstaviliposamezni investitorji, kako sipredstavljajo funkcioniranje dvor-ca, kaj prièakuje od obèin itd. Vvsakem primeru gre za posest, kise nahaja na ozemlju nae obèine,zato se bo dvorec Visoko lahko ekar nekajkrat znael na dnevnemredu naih obèinskih sej, saj ima-mo na tem obmoèju tudi posebenstrateki interes, ki se izraa v va-

rovanju tamkajnjih vodnih virov.

Pisali smo e o uvedbi fiziènegain tehniènega varovanja v kofjiLoki. Kdaj naj bi le-to tudi uved-li?Obèina trenutno izvaja projektugotovitve dejanskega stanja v kra-ju, na podlagi katerega bodo izde-lane reitve tako za tehnièno kotza morebitno fizièno varovanje.Namen tega projekta je torej, da napodlagi dejanskega stanja ukrepeusmerimo v pravo smer. Izsledkete raziskave bomo upotevali tudipri podaljanju obratovalnega èa-sa nekaterih gostinskih lokalov.Naj povem, da smo dobili pisnoobvestilo s strani policije, ki pa jepridobila strokovno mnenje pritrnem inpektorju, kjer je ned-voumno zapisano, da se priredi-tve v lokalu lahko odvijajo samoznotraj sicernjega obratovalnegaèasa lokalov in ne tako, kot so de-lali do sedaj, ko so v èasu priredi-tev obratovalni èas samovoljno po-daljali.V zvezi z varnostjo naj poudarim,da bomo na obèini do jeseni obli-kovali varnostni sosvet, o èemere teèejo prvi razgovori. S tem e-limo spodbuditi sodelovanje èimveèjega tevila ljudi in objektivnorazpravo o varnostnih vpraanjihznotraj obèine. elimo, da so v

sosvetu prisotni takni èlani, kipoznajo konkretne probleme in kiimajo stike z ljudmi.

Kakni so razlogi, da se k medob-èinskemu inpektoratu ni elelaprikljuèiti tudi obèina elezniki?Na alost se z obèino eleznikinismo uspeli sporazumeti, vendarelim poudariti, da se bodo, v ko-likor bodo to seveda eleli, lahko knaemu medobèinskemu inpekto-ratu prikljuèili tudi kasneje. Z os-talima dvema obèinama ni bilo no-benih odprtih vpraanj in po potr-ditvi odloka na vseh treh obèin-skih svetih bomo le-tega objavili vUradnem listu Republike Sloveni-je, nato pa e objavili razpis zaprosto delovno mesto. Dravaspodbuja skupno delovanje obèinin bo ustanovitev tega inpektora-ta tudi sofinancirala. Inpektor bozadolen za nadziranje komunal-nih slub in prometa, tri dni bodelal v nai obèini, en dan v obèiniGorenja vas-Poljane in en dan vobèini iri.

Kaj se trenutno dogaja s trgovsko-poslovno cono na Grencu?Predvidevamo dokonèni sprejemobèinskega lokacijskega naèrta nanaslednji seji obèinskega sveta, kibo sredi julija, s èimer bo dana mo-nost, da investitorji na tem obmoè-

Pogovor z upanom obèine kofja Loka Igorjem Drakslerjem

Posodobitev primarnega vodovoda Trata-Reteèe

Igor Draksler

elja, da se dvorec Visoko prebudi iz spanja Medobèinski inpektorat brez obèine elezniki Jeseni najbi se oblikoval sosvet za varnost obèanov Ali bo prilo tudi do uvedbe fiziènega in tehniènega varovanja? Zapletov pri izgradnji poljanske obvoznice e ni konec Prièetek gradnje trgovskega centra na Grencu

e letos? Novosti v industrijski coni na Trati Posodobitev primarnega vodovoda Trata-Reteèepredvidena za naslednje leto

Tudi letos je bilo v juniju zelo veliko prireditevza razliène okuse

Glede varnosti bo obèina oblikovala varnostni sosvet, v katereganaj bi se vkljuèili tudi takni èlani, ki imajo konkretne teave.

8

ju v èim krajem èasu priènejo zgradnjo trgovskih centrov. elimosi, da bi z gradnjo prièeli e v le-tonjem letu.

Vpraanje, mimo katerega ne mo-remo, je tudi vpraanje o potekudel na poljanski obvoznici, sajsmo v prejnji tevilki Lokegautripa pisali o morebitnih zaple-tih.V tem trenutku obèina in dravaizvajata razpis za prvo fazogradbenih del na obvoznici, s èi-mer elimo zagotoviti izvajalcagradbenih del za prvo fazo. V koli-kor pa do konèanja postopkov nebodo pridobljena vsa zemljièa, seprojekt ne bo mogel izvesti v celo-ti in bo na alost ogroen tudi na-daljnji tempo izvajanja poljanskeobvoznice. Z veèino lastnikov bouspelo priti do konsenza oziromarazlastitve, vendar pa imamo natrasi prve faze izgradnje enega last-nika, kjer je postopek razlastitvee precej daleè. Upamo, da zaradiparcialnih interesov ne bo ne èa-sovno in ne finanèno ogroen taza nae obmoèje zelo pomembenprojekt.

Kdaj naj bi prièeli z gradnjo ko-munalne infrastrukture v indu-strijski coni na Trati?Obèina je v teh dneh vloila vlogoza pridobitev gradbenega dovolje-nja za izgradnjo komunalne infra-strukture za vsa tista zemljièa, skaterimi razpolagamo. S pridobi-tvijo gradbenega dovoljenja in z ob-javo razpisov za gradnjo tako de-jansko zaèenjamo z izgradnjo in-frastrukture, ki je nujni predpogoj,da investitorji v skladu s sprejetimlokacijskim naèrtom tudi sami priè-nejo z gradnjo objektov. Prav tako

pa je v teh dneh postala pravno-moèna geodetska odloèba zaodmero in oblikovanje novih par-cel v industrijski coni, tako da bodoveèini novih lastnikov zemljièatudi predana.

V okviru industrijske cone na Tra-ti naj bi zaivel tudi t. i. tehnolo-ki park.Eden od nosilnih projektov naevlade je tudi gorenjsko gospodar-sko sredièe. Eno od srediè naj bibilo v industrijski coni na Trati,kjer bi se zgradil tudi tehnolokipark. Projekt tehnolokega parkanaj bi bil iri gorenjski projekt,pripravljamo pa ga skupaj z mini-strstvom za gospodarstvo. Tehno-loki park bo temeljil predvsem narazvoju novih tehnologij, znanje boskoncentrirano na enem mestu,razlièni strokovnjaki bodo lahkosodelovali med seboj (na ta naèinse bodo zmanjevali stroki), takoda bo prihajalo do ustreznega pre-toka znanj med znanostjo in indu-strijo in nenazadnje bo to pro-jekt, ki naj bi prinaal mestu in ir-i regiji gospodarske koristi.

Med 15. junijem in 17. julijem bov avli obèinske hie razgrnjen do-polnjen osnutek obèinskega po-drobnega prostorskega naèrta zaposodobitev primarnega vodovo-da TrataReteèe, javna obravna-va pa bo opravljena 11. julija. Kajkonkretno zajema ta prostorskinaèrt?Z omenjenim lokacijskim naèrtomnameravamo zamenjati 3,2 km dolgvodovod na odseku od parkirièa,ki se nahaja juno od obrtne conena Trati, do podjetja Corona v Re-teèah.Nova trasa bo potekala vzpored-

no z obstojeèim vodovodom, ki jebil zgrajen e leta 1960 e iz salo-nitnega materiala. Premer cevovo-da bo tako po novem 200 milime-trov in bo zagotavljal tudi poar-no varnost, ki je sedaj zaradi ob-stojeèih profilov cevovoda prak-tièno ni.Novi vodovod bo dajal monostiza novogradnje v Godeièu in Re-teèah, obèina pa e vnaprej napro-a lastnike zemljiè, da bi dovolilivkop cevi, saj brez pridobljene slu-nosti ne moremo pridobiti grad-benega dovoljenja, brez tega pa nebomo dobili evropskega kohezij-skega denarja. Glavnino gradnjepredvidevamo v letu 2008, dokon-èanje pa leta 2009.

Prav tako ste objavili javni razpisza sofinanciranje gradnje in ob-nove cevovodov v zasebni lasti.Obèina tak razpis objavi vsako leto,èeprav za manje vodovode do 25uporabnikov ni dolna skrbeti.Vendar so ti vodovodi prav takopomembni, saj elimo, da varnoobratujejo in da je oskrba z vodokvalitetna za vse nae obèane. Prav

tako obèina plaèuje analizo vzor-èenja voda, saj tudi obratovanjemanjih vodovodov mora biti po-vsem varno.

Oèitajo vam, da so v Komisiji zaevidentiranje in ureditev prikri-tih grobiè obèine kofja Lokasamo èlani pozicije.Razen enega èlana sem imenovalcelotno komisijo iz prejnjega man-data, prav tako sem zamenjal pred-sednika omenjene komisije. Da bizagotovil e koga iz strani t. i. opo-zicije, sem opravil razgovor s èla-nom dravne komisije, ki je hkratitudi na obèinski svetnik in pripa-da opoziciji v obèinskem svetu,vendar je, kot je dejal sam, po teht-nem premisleku sodelovanje v ko-misiji odklonil. Sicer pa je omenje-na komisija sestavljena iz ljudi raz-liènih svetovnih nazorov, ki so vpreteklosti sodelovali z razliènimipolitiènimi opcijami, ki pa jih dru-i to, da elijo zadeve iz preteklo-sti ustrezno in pietetno reiti. Odsame komisije pa prièakujem vi-soko etièno in zakonito ravnanje. Klavdija krbo Karabegoviæ

Komisija za evidentiranje in ureditev prikritih grobiè jesestavljena iz ljudi razliènih svetovnih nazorov, ki so v

preteklosti sodelovali z razliènimi politiènimi opcijami.

9

Mikrobioloke preiskave, fizi-kalno-kemijske analize ter te-renske meritve so pokazale, davzorca iz Selke Sore v Podlub-niku in Sore v Reteèah nistaskladna z doloèili Pravilnika ominimalnih higienskih in drugihzahtevah za kopalne vode za-radi prevelikega tevila skupnih

koliformnih bakterij. Vzorca izSelke Sore in Poljanske Sore vkopalièu Putal pa ne ustrezatapriporoèeni in maksimalni vred-nosti smernic EEC za kopalnevode zaradi prevelikega tevilafekalnih streptokokov.

»Èeprav so mikrobio-loki parametri vzorcev, ki so bili

odvzeti iz Sore v Reteèah in pred-vsem iz Selke Sore, moèno pre-seeni, pa je glede na kriterije In-tituta za varovanje zdravjaRepublike Slovenije takna vodae primerna za kopanje. Svetuje-mo, da ljudje takne vode ne pi-jejo oz. zauijejo, saj lahko pitjeoz. zauitje takne vode povzro-èi razliène okube s povzroèite-lji èrevesnih nalezljivih obolenj,ki se pri kopalcih lahko manife-stirajo s poviano telesno tem-peraturo, bruhanjem, boleèinamiv predelu trebuha in drisko. Po-sebej ogroena skupina kopalcev

pri kopanju v vodah z mikrobio-loko neskladnimi vzorci so otro-ci, ki nenamerno popijejo veèvode, in stareji, predvsem tistiz oslabljenim imunskim siste-mom,« je povedala Sabina Kre-belj, dipl. san. in., odgovorninosilec delovne skupine za ko-palne vode, in dodala, da se gledena letonje rezultate preiskav inrezultate iz prejnjih let svetuje,da kopalci vode med kopanjemne zauijejo. Po kopanju pa sve-tuje, da se kopalci èim prej opr-hajo s èisto pitno vodo.

Damjan Likar

Sora najbolj primerna za kopanje na kopalièu v PutaluZavod za zdravstveno varstvo Kranj je sredi junija iz Sore narazliènih lokacijah odvzel vzorce kopalne vode za mikrobiolo-ko preiskavo in kemijsko analizo. Vzorce so odvzeli v okviruvzorèenja za naslovnika Obèino kofja Loka, in sicer na na-slednjih odvzemnih mestih: Selka Sora Podlubnik, Poljan-ska Sora kopalièe Putal, Sora Reteèe.

Na prireditvenem pro-storu v starem mestnem jedru se jepredstavilo petnajst sekcij obrtni-kov, ki delujejo pod okriljem lokeobrtne zbornice. V najbolji zased-bi so prili gostinci iz kofjeloke-ga, ki so obiskovalcem brezplaèno

Spodbujali so podjetnitvo in obrt na LokemObmoèna obrtna zbornica kofja Loka je v sodelova-nju z Razvojno agencijo Sora in Gospodarsko zborni-co Slovenije v prvi polovici junija uspeno izvedla prviteden obrti in podjetnitva na Lokem. V okviru Ted-na so organizirali tiskovno konferenco, predavanje omonosti izobraevanja in zaposlovanja v obrti, delav-nico o finanènih vzpodbudah za podjetnike, 10. port-ne igre obrtnikov, okroglo mizo o podjetnikih pri-lonostih, osrednji dogodek pa je bil predstavitev obrtiin podjetnitva s kulturnim programom.

delili hrano in pijaèo. Brkone bisi marsikdo vsak dan elel taknebogate gostinske ponudbe na lo-kem Placu, tudi kofjeloki upanIgor Draksler, ki prav na podroèjuturizma in gostinstva pogrea pod-jetnike pobude. Damjan Likar

Ale Bogataj iz podjetja Marmor Hotavlje je prikazal finakamnoseka dela, izdelovanje reliefa.

Slikopleskar in èrkoslikar Iztok Hirenfelder je predstavilsekcijo gradbincev.

Vsa podjetja iz sek-cije kovinarjev so pri-pravila nagradnoigro »tehtanje oseb ssekiro«. Sodelujoèiso morali èim boljtoèno ugotoviti skup-no lastno teo in se-kire. Najbolji so zanagrado dobili seki-ro. Na fotografijiUrka Habjan iz pod-jetja Lotriè, d. o. o.

V okviru Tedna obrti inpodjetnitva na Lokem je v èetr-tek, 14. 6., potekala okrogla mizana temo podjetnikih prilonosti,s tem pa se je teden tudi uspenozakljuèil. Med gosti okrogle mizeso se zvrstili tako podjetniki kottudi predstavniki gospodarske inobrtne zbornice.

V prostorih Mihelièevegalerije v Kaèi je bilo govora pred-vsem o podjetnikih vrednotah,konkurenènosti, inovativnosti in oprihodnosti lokega in slovenske-ga podjetnitva. Evropske lestvi-ce o podjetnosti Slovencev nas na-mreè uvrèajo na dno, a to ne po-meni, da nismo podjeten narod, jepoudaril dr. Viljem Penièny izObrtne zbornice Slovenije. Opo-

zoril je, da privatna sfera v Slove-niji e nima dolge tradicije in darezultati kaejo na dobro podjet-nost, ki se kae v visoki gospodar-ski rasti in rasti zaposlenih. Ob temje mag. Mateja Èepin, predstav-nica Gospodarske zbornice Slove-nije, dodala, da trenutno aktualnogospodarsko rast elijo izkoristitipredvsem sindikati in da javnostne sme biti tako zavedena. Kotpredstavnica delodajalcev poudar-ja, da je produktivnost vezana tudina druga vlaganja v podjetju, ne lena delavce. Zato je preveè enostav-no govoriti o rasti plaè kot o po-sledici visoke gospodarske rasti.Glavni poudarek celotne okroglemize je bilo povezovanje med pro-fesionalno in gospodarsko sfero,

ki v Sloveniji e ni zaivelo. Velikopodjetnikov se sreèuje z manjka-joèimi kadri v doloèenih poklicih,kar vodi do problemov v poslova-nju podjetja. S tem se je strinjaltudi dr. Jaka Vadnjal, predava-telj visoke ole za podjetnitvoGea College, ki pravi, da prenosznanja v gospodarstvo ni najbolj-e, a se moramo zavedati trenutnonastale generacijske luknje. Ob temse je seveda postavilo tudi vpraa-nje tujih investicij, ob èemer je dr.Penièny opozoril na nujnost po-vezovanja malih podjetij, sicer sota povsem nemoèna na trgu veli-kih gospodarstev. Obrt moramozaèititi, saj bo ta vedno ostala vslovenskih rokah, medtem ko zaostala veèja podjetja tega ne more-

mo trditi.Svoje videnje podjetni-

tva sta s praktiène plati predstavi-la èlana dveh uspenih podjetij naLokem, Marko Lotriè iz podjet-ja Lotriè, d. o. o., in Pavel Oblak,vodja proizvodnje v podjetju TCGUnitech. Obe podjetji imata velikrazvojni potencial, kljub temu papoudarjata povezovanja na lokal-ni, nacionalni in mednarodni ravni.Pri tem lahko veliko vlogo odigradrava. Na lokalnem nivoju pa sev kofji Loki podjetja sreèujejo steavami pri pridobivanju strokov-nega kadra. Problem so predvsemmladi, za katere je treba ustvarititake razmere, da bodo s svojimznanjem ostali v kofji Loki. Teja Krinik

Okrogla miza: podjetnike prilonosti

10

kofja Loka se je v tehdneh, toèneje v soboto, 23. junija,spet podala na popotovanje v sred-nji vek. Prireditev Venerina potnam je za en dan pokazala vsaj del-èek takratnega ivljenja. e pogledna staro mestno jedro odkriva te-vilne stare stavbe in zidove, a sprireditvijo Venerina pot kofjaLoka vzbudi tudi nekdanji cehov-ski duh, prikae ivljenje meèa-nov, vitezov in ostalih prebivalcevmesta.

Mateja Koroec iz Lo-kalne turistiène organizacije Ble-go je e pred prireditvijo poveda-la, da gre pri organizaciji takegadogodka za velik zalogaj, saj raz-novrsten program poteka èez celdan. Dopoldne so bile po Mest-nem trgu postavljene tevilne tr-

nice s prikazom starih obrti, obi-skovalci pa so imeli monostposkusiti tudi hrano iz srednjeve-kih èasov. Ob tem je potekalspremljevalni program, ki je po-nujal razstavo del kofjelokihumetnikov, fotografsko razstavo,knjigoveko delavnico, kovnico ko-vancev, srednjeveki tabor, prikazivljenja vitezov, program za otro-ke in razliène glasbene ter gluma-ke predstave. Obiskovalci so lah-ko izkoristili tudi dodatno turistiè-no ponudbo, ki je ponujala brez-plaène vodene oglede mesta in oko-lice, brezplaèen vstop v Nacetovohio in enotno vstopnino za vseobiskovalce Lokega muzeja enevro.

Prireditev se je na Mest-nem trgu, Cankarjevem trgu in na

kofja Loka zaivela v srednjevekem duhuPrireditev Venerina pot je kofjo Loko za en dan prelevila v srednjeveko mesto. tevilni obiskovalci sosvoje kravate zamenjali za obleke, kakrne so nosili gospoda in podloniki v srednjem veku. Trnice so

ves dan ponujale prikaz starodavnih obrti in kulinariènih posebnosti takratnega èasa.

travniku pod Lokim gradom od-vijala ves dan. Odprla se je s spre-vodom skozi mesto in s pozdrav-nim govorom mestnega klicarja. Taje navzoèe povabil k nakupu iz-delkov, razstavljenih na trnicah,saj se je na ta dan nakup res izpla-èal. Mestno glavarstvo se je na-mreè odreklo svojemu zasluku,prodajalci pa so spustili svoje cene.K temu je loki glavar dodal opo-zorilo, da imajo na ta dan srednje-veko obleèeni obiskovalci vse za-stonj, medtem ko bodo tisti z ob-lekami iz 21. stoletja primoraniplaèati davke.

Osrednji dogodek to-kratne Venerine poti je bila opol-danska poroka, ki je bila izvedenav pravem srednjevekem slogu.Veliko ljudi se je spraevalo, èe jeporoka zgolj zaigrana. A bila je po-

vsem resnièna in LjubljanèankaLoti Vere ter Kamnièan TineWindschnurer si jo bosta prav go-tovo za vedno vtisnila v spomin.Zanju in za vse sodelujoèe je bilaporoka velik izziv, saj je bil celo-ten protokol izveden zelo pro-fesionalno, priprave pa so pote-kale e zelo dolgo. Èe ne drugega,je ogromno priprav zahteval e je-zik in njegova izgovorjava.

Popoldanski in veèerniprogram je potekal v znamenjusrednjeveke glasbe in plesa. Ome-niti velja, da sta med drugimi na-stopili tudi plesni skupini iz po-bratenih mest, belgijskega Maa-smechelna in èekega Tabora. Ce-lodnevna prireditev se je zakljuèi-la ob 22. uri z velièastnim ognje-metom z Lokega gradu.

Teja Krinik

Srednjeveka poroka

kofja Loka se je prelevila v srednjeveko mesto.

V sredo, 6. junija, so uèenkein uèenci Glasbene ole kofja Loka za-kljuèek olskega leta obeleili z letnimkoncertom, ki so ga priredili v kapeliLokega gradu. Pred tevilnimi poslu-alci so se predstavili uèenci vseh staro-sti in s svojim znanjem navduili takostare kot ostale obiskovalce. V skorajdveurni prireditvi smo prisluhnili raz-nolikim intrumentom, med drugim tudinajlepemu med vsemi: glasu. Pesterprogram je zadovoljil vse ljubitelje in-trumentalne glasbe, za spomin na otro-

ka leta pa je s pesmijo iz priljubljenerisanke Pink panter poskrbel kvartetsaksofonov. Sliati je bilo tudi moènej-e ritme bobnov, s katerimi so Otrociritmov predstavili svojo toèko, ki je bilane le glasbeno, ampak tudi koreograf-sko zahtevna. Ob koncu smo prisluh-nili ponosu kofjeloke glasbene ole:godalnemu orkestru pod vodstvom di-rigenta prof. Armina Seka, ki je na tek-movanju v Belgiji med orkestri z vsegasveta v svoji konkurenci zasedel 1. me-sto. Teja Krinik

Uèenke in uèenci glasbene ole zakljuèili olsko leto

12

25. junija je tudi kofjaLoka obeleila proslavo ob dnevudravnosti. V veèernih urah je naMestnem trgu tevilnim zbranimspregovoril slavnostni govornikproslave, poslanec v dravnemzboru, Anton Kokalj.

Proslavo je odprlaZdravljica Mestnega pihalnega or-kestra kofja Loka, sledil pa jepozdravni govor Antona Kokalja.Njegovo osrednje sporoèilo je bilo,da je prav, da Slovenci svojo pri-hodnost gradimo skupaj in se po-veemo kot pred estnajstimi leti.Kljub temu se tudi on ni mogel og-niti delitvi in razpravi o dogodkihizpred 60 let in aktualnim dogod-kom ob proslavi dneva dravnostina dravni ravni. Dodal je, da se jeSlovenija na samostojnost priprav-

ljala e nekaj èasa in omenil po-membne mejnike v tem preobliko-vanju, kot so Majnika deklaraci-ja, Parika mirovna pogodba, ak-tivnosti Rudolfa Maistra in uporsrbski diktaturi. V slovenskem pro-storu pa posebno vlogo igra tudikofja Loka, ki jo je Anton Kokaljimenoval kar »svet v malem«. Pou-daril je, da danes morda res ni mo-derno imeti otroke in se ukvarjatiz njimi, a kofja Loka z visoko rod-nostjo dokazuje, da je druina ve-lika vrednota in edina prava pot zadobro prihodnost Slovenije.

Za nadaljnji kulturniprogram sta poskrbela Mestni pi-halni orkester kofja Loka in tol-kalna skupina Otroci ritmov. Teja Krinik

Dan dravnosti

V okviru kulturne prireditve Veèer na vasi, ki je potekala nakresni veèer, 23. junija, pred cerkvijo sv. Miklava na Godeièu, je bilapredstavljena e tretja knjiga, ki je v okviru praznovanja tisoèletnice izlana Godeièu. Njen naslov je Godeiè ob tisoèletju. »Knjiga obsega 200strani in prikazuje praznovanje lanskoletnega tisoèletnega jubileja naevasi. V njej je preko 400 fotografij, priloen ji je tudi film o prireditvah.Knjiga je nekaken zakljuèek praznovanja,« je povedal urednik knjigemag. Aleksander Iglièar.

Slavnostni govorniki te kulturne prireditve, ki jo ob dnevudravnosti prirejajo od leta 2001, so bili Karl Erjavec, minister za obram-bo, kofjeloki upan Igor Draksler in predstavnik sveta KS GodeièCiril Golar, v kulturnem programu pa so sodelovali: vokalna skupina

Trio kvartet,tamburakaskupina Bi-sernica in pri-trkovalci.

U. O.

Predstavili knjigo Godeiè ob tisoèletjuAnton Kokalj

foto

: Z

drav

ko I

gliè

ar

13

V dneh med 6. in 9. juni-jem je v Ljubljani potekala evrop-ska konferenca terapevtskih skup-nosti na temo o rehabilitaciji in po-litiki do drog. Ker je tudi kofjaLoka vkljuèena v drutvo ProjektÈlovek, jo je v tem èasu obiskaloveè kot 200 predstavnikov Evrop-ske federacije terapevtskih skup-nosti.

Konferenco je Slovenijapripravila prviè, sicer pa je lo e zaenajsto po vrsti. Veèina udeleen-cev je prihajala iz evropskih drav,poleg njih pa so bili tudi strokovnja-ki iz ZDA, Avstralije in Nove Ze-landije. Glavna misel udeleencev jebila, da so droge prisotne na vsakemkoraku, a si pred tem zatiskamo oèi.Drog je vedno veè, s tem pa rastetudi potreba po terapevtskih skup-nostih. Zaèetni problemi umeèanjateh so v vseh dravah zelo podobni.To sta potrdila tudi predstavnika izAvstralije in Belgije, ki sta se strinja-la, da so v zaèetku krajani zelo ne-zaupljivi do terapevtske skupine,kasneje pa jo povsem sprejmejo med-se. »Pred kratkim smo imeli v enemizmed naih centrov zanimivo izku-njo, ker smo se iz kraja morali prese-liti drugam. Krajani, ki so nas v za-èetku sprejeli z nezaupanjem, so biliob naem odhodu alostni. Rekli so,da nas bodo pogreali in da ne vedo,kaj bodo zdaj brez nas,« je povedalaJanice Jones, predstavnica iz Av-stralije. Predsednik organizacijskegaodbora dr. Bogdan Polajner je po-vedal, da njihovo drutvo zelo do-bro sodeluje z obèino kofja Loka,eno redkih, ki je bila pripravljenasprejeti zasvojence in v kateri tera-pevtska skupina zdaj deluje e de-set let. kofjeloki upan Igor Drak-sler se je strinjal, da je umeèanje vprostor zelo teko, a da v Sopotniciprojekt zdaj teèe brez teav, da jeokolica skupino sprejela zelo dobroin izgubila strahove.

Da je strah pred vsem

neznanim in sploh pred drogami ekako prisoten, potrjuje tudi previd-nost voznikov avtobusov, ki so ude-leence konference odpeljali iz Ljub-ljane v Sopotnico, ob tem pa vpra-ali, koga peljejo: strokovnjake alizasvojence.

Neupravièen strah okoliceDobro sprejetje okolice je potrdilatudi vodja terapevtske skupine An-drejka Flajs, ki smo jo obiskali vSopotnici. Ob tem je dodala, da soimeli pri iskanju prve lokacije naDolenjskem zelo slabo izkunjo,zato jim naklonjenost prebivalcevSopotnice pomeni ogromno.

Terapevtska skupina vSopotnici je sicer le ena izmed po-staj zasvojencev z drogo, ki se naj-prej javijo v sprejemnem centru, kjerpotekajo intenzivni pogovori, v ka-tere so vkljuèeni tudi stari. V temèasu vzpostavijo abstinenco z dro-go in èe jim to uspe, svoje zdravlje-nje nadaljujejo v dnevnem centru.Sledi tretja faza terapevtska skup-nost, katere cilj je predvsem spre-meniti vedenjske vzorce in odvisni-ke pripraviti na konkretne ivljenj-ske izkunje.

Varovanci terapevtskeskupine v Sopotnici prebivajo odenega leta do leta in pol. V tem èasuje izredno pomembno sodelovanjes stari, kasneje imajo varovanci obvikendih in praznikih tudi monostizhodov domov. Trenutno je v sku-pini najmlaja varovanka stara 18let, najstareji pa 31.

e ob vhodu v njihovdom opazimo ogromno risb in dru-gih umetnin. Ustvarjalnost varo-vancev nam potrdi tudi AndrejkaFlajs, ki pravi, da je ustvarjanje delnjihovega dneva in zapolnitev pro-stega èasa. Tega sicer nimajo veli-

ko, saj ves dan potekajo razne ak-tivnosti, s katerimi se privajajo navsakdanje ivljenje. Flajsova pravi,da se marsikdo tukaj nauèi kuhatiin opravljati druga opravila, kot solaja popravila in vzdrevanje hieter okolice. Sama je izredno pono-sna na svoje varovance, ki so predkratkim v enem dnevu uredili delvrta ob hii. Nasadili so roe in ure-dili pot okrog hie. Vsak dan velikoèasa namenijo tudi sreèanjem in po-govorom celotne skupine, kjer raz-reujejo sprotne konflikte in se pri-pravijo na razne dnevne aktivnosti.Obisk terapevtske skupine v So-potnici je potrdil besede, da so zas-vojenci povsem obièajni ljudje ssvojimi teavami in da je strah prednjimi povsem neupravièen.

Skupno proti drogiV Projektu Èlovek se tako sreèuje-jo tisti, ki so svoj problem e spoz-nali in se elijo vrniti v vsakdanjeivljenje. Teh je vedno veè, a pritem ne smemo pozabiti, da so dro-

ge med mladimi vedno bolj razirje-ne. To je potrdil tudi komandir kof-jeloke policije Janez utar, kipravi: »Zavedamo se, da so drogevedno bolj razirjene in policija sipred tem ne zatiska oèi. Naa prvaskrb je varnost obèanov. Ob tej pri-lonosti bi se rad obrnil na vse ti-ste, ki imajo bolj konkretne infor-macije v zvezi z drogo na Lokem,naj nas obvestijo. Veliko je prime-rov, ko dobimo klice zaskrbljenihobèanov, ko pridemo na kraj, pa neodkrijemo nièesar. Potrebujemo boljoprijemljive informacije, saj brezkonkretnih dokazov teko kaj na-redimo.« Med mladimi je najboljrazirjena marihuana in te policijazasede najveè. Prisotne so tudi trdedroge, a te je teje odkriti. utar jepoudaril, da ne smemo pozabiti, daso odvisniki in preprodajalci drogizredno iznajdljivi. Pri tem je nave-del primer, ko je odvisnik drogo odpreprodajalca vlekel v stanovanje zribiko palico, da se v snegu ne bipoznale sledi. Teja Krinik

Zasvojenost od drog se lahko premagaDroge so med mladimi vedno bolj razirjene in temu primerno naraèa tudi tevilo drutev, ki zasvojencempomagajo pri odvajanju od drog. S tem se intenzivno ukvarja tudi drutvo Projekt Èlovek, ki se od ostalih

drutev razlikuje predvsem v tem, da k sodelovanju povabi stare in tei k temu, da se bivi zasvojenci èimprej vrnejo v vsakdanje ivljenje ter zakljuèijo svoje nedokonèane projekte.

upan Igor Draksler, predstavnika iz Avstralije in Belgije indr. Bogdan Polajner med novinarsko konferenco

Sopotnica - vzorno obdelovan vrt in okolica

14

Ob ureditvi ceste Èe-njicakofja Loka, pododsek Klan-èarPodlubnik, je projekt med dru-gim predvidel tudi prestavitev ka-pelice Marijin hramèek, zgrajene vletu 1877. Ta je stala ob glavni ce-sti ob izvozu za Binkelj, v petek,8. junija popoldne, pa je svojenovo mesto dobila na drugi straniceste v Podlubniku.

Zdenka Lukanèiè zoddelka za prometno infrastruk-turo na obèini kofja Loka nam jepojasnila, da je bila prestavitev ka-pelice del rekonstrukcije dravneceste na tem odseku, saj je na temmestu predvideno semaforiziranokriièe. Zaradi tega posega so see pred prestavitvijo kapelice med

prebivalci pojavljala razlièna mne-nja. Svoje smernice je podala tudikrajevna skupnost Stara Loka, kije elela, da kapelica ostane na svo-jem starem mestu in to utemelje-vala s tem, da objekt e ves èassodi v Binkelj in je del tamkajnje-ga prebivalstva. Lukanèièeva je po-vedala, da je kapelica pod varstvomZavoda za varstvo kulturne dedi-èine, ki je e leta 1996 podal so-glasje za prestavitev. Najbolj pri-merno mesto za kapelico so nalièez cesto, zemljièe pa je v lastiobèine kofja Loka. Nova lokacijase zdi primerna, okolica pa bo ure-jena z zelenico. Zavod za varstvokulturne dedièine kmalu predvi-deva tudi sanacijo kapelice. T. K.

Podlubnik dobil kapelico

Obèina kofja Loka objavljaJ A V N I P O Z I V

za sofinanciranje izobraevanja nadarjenih mladih glasbenikov aktiv-nih èlanov glasbenih ali plesnih skupin, drutev, orkestrov in klubovs sedeem na obmoèju obèine kofja Loka in mentorjev nadarjenihuèencev Glasbene ole kofja Loka v letu 2007 Jobstov sklad

Javni poziv je odprt do petka, 28. septembra 2007.VSEBINA RAZPISA IN RAZPISNA DOKUMENTACIJA za javni poziv jena voljo na naslovu naroènika: Obèina kofja Loka, Mestni trg 15, kofja Loka glavna pisarna, I. nadstropje, in na spletni strani Obèine kofja Loka: http://obcina.skofjaloka.si/, in sicer pod rubriko »Javni razpisi«.

15

NOVICE IZ OBÈINE GORENJA VAS-POLJANEpie: Milena Miklavèiè

Barbara Robba sodimed najbolje slovenske mlade a-histke. Za port, ob katerem je trebatrenirati predvsem moganske ce-lice, jo je navduil oèe.

»Ko smo se preselili vPoljane, je brat je ugotovil, da natamkajnji osnovni oli nimajo a-hovskega kroka, zato je oèe sto-pil v stik z ravnateljico in ga po-magal ustanoviti. Kmalu se nas jenabralo nekaj navduencev, prid-no smo vadili in prili so prvi us-pehi. Zame je bilo zmeraj malo la-e, ker imam treninge tudi doma«,je pripovedovala Barbara.

ah se ji zdi zanimiv, kerje treba veliko misliti, nikoli nezmanjka snovi za uèenje, znanjepa je treba nenehno nadgrajevati.Prvi uspehi so prili pred tremi

leti. Postala je gorenjska prvaki-nja. Ta uspeh je letos ponovila,saj je bila na dravnem prvenstvutretja.»Septembra grem v ibenik naevropsko prvenstvo, igrala bomv konkurenci deklet do 12 let,« jee dodala. Zaveda se, da so osta-lim bolj veè drugi porti, kjer sehitreje pride do cilja in zmage.

Barbara igra e klavir-sko harmoniko, rokomet, rada jetudi doma, veliko èasa pa preiviv naravi, letos se je posvetila na-biranja borovnic. »Oh, med po-èitnicami mi ne bo dolgèas. V olisem bila uspena, sedaj pa je navrsti nekoliko poèitka za sive ce-lice,« je zakljuèila svoje pripove-dovanje, ker se ji je e mudilo vrazred po sprièevalo.

Konec junija so v kul-turnem domu v Luèinah odprli e-center in sredièe za druenje va-èanov. Projekt, ki ga je finanènopodprla Evropska unija, dodatnopa se je financiral iz sredstev mini-strstva za okolje in prostor Repub-like Slovenije, obèine Gorenja vas-Poljane, in BSC, regionalne raz-vojne agencije Gorenjske, je v Lu-èine prinesel povezavo z global-nim svetom. E-center so vzposta-vili s pomoèjo sredstev Intereg IIIB, iz projekta Pusemor.

Z vpraanjem, kako za-gotoviti irokopasovni dostop dointerneta, so se sreèale tudi drugeevropske alpske deele. Prebival-stvo se namreè povsod stara, mla-di odhajajo v dolino in zato je trebatudi v odroène kraje prinesti kako-vost javnih storitev. Na Gorenj-skem so se v projekt Pusemorvkljuèile obèine Preddvor, elez-niki in Gorenja vas-Poljane.

Milka Bizovièar, do-maèinka, je ob tej slavnostni pri-lonosti povedala: Dobili smo dvaraèunalnika, al dostopa do inter-neta e nimamo. Imamo pa mo-

nost kopiranja, tiskanja, poiljanjafaksov.

Bogo Filipiè iz regio-nalne razvojne agencije Gorenjskeje pojasnil:«Imamo stike z regija-mi Evropske unije in pred tremileti smo se zaèeli dogovarjati o pro-jektu, ki bi ga izvedli na hribovitihin gorskih obmoèjih. Tamkajnjiprebivalci imajo namreè omejen do-stop do informacij, slabo oskrbo,problem z otrokim varstvom. ZaLuèine je bilo namenjenih 10.000evrov za opremo, e-toèko pa bodolahko uporabljali nakljuèni turisti.Zagotovili bomo e brezplaèno us-posabljanje prebivalcev za upora-bo interneta, izolali pa smo tudimentorja, ki bo ves èas prisoten.Naj povem, da smo del teh evrop-skih sredstev namenili tudi Sorici,kjer smo opremili otroko igrièe.«Tadeja: «Za raèunalnikom je fino,trenutno igram igrico. Upam, dabom sem lahko veèkrat prila, kerse zmeraj kaj najde.«Damjan: »Raèunalnik imam tudidoma, igram predvsem igrice. Am-pak ne dela dobro, veèkrat »venmeèe« in je zelo poèasen.«

Gora je prila k Mohamedu

Vodo pije in razmilja

Barbara Robba

Zakljuèek olskega letav vrtcu v Gorenji vasi je bil letosnekaj posebnega in neponovljive-ga. Otroci so noè prespali v vrtcu,pred tem pa so v temi odli na spre-hod po blinji okolici. Karla inAnja sta bili preprièani, da po teminiso hodili sami: »Sreèali smo kra-te, jaz pa nisem hotela prigati ba-terije, da se mi ne bi pokvarila. Kosmo prili nazaj, nismo veè videlipalèkov. Ampak eden je e vseenohodil naokoli, ker je Martina vide-la luèko.«

Otroke je obiskal tudièebelar tefan Ingliè. Otroci sonajprej teoretièno spoznali èebele,

potem so se podali na kmetijo PrJakuc v Srednji vasi, kjer so od bli-zu opazovali delo v èebelnjaku. Obvrnitvi so izdelovali izdelke iz vo-ska.

Èebelar tefan je ob tejprilonosti povedal: »ProjektOtroci, spoznajmo èebelo organi-zira Èebelarska zveza Slovenije, naterenu pa sem ga izvedel s pomoè-jo vrtca, otrok in vzgojiteljic. Otro-ci so postavljali vpraanja, dobrosem se poèutil v njihovi drubi. Stemi projekti sem prièel e predpetimi leti za srednje in osnovneole, vidim pa, da je program pri-meren tudi za najmlaje.«

Èebele pikajo, mar ne?

Na zaèetku letonjega leta je na O Poljane prila pobuda zasodelovanje s strani koordinatorke orientacijskega teka na obmoèju Tr-sta.

»Za to sodelovanje smo zelo hitro dogovorili in v januarju ezaèeli z dopisovanjem. Pri tem je bila uèencem 7. in 8. razreda v velikopomoè in vodenje uèiteljica anglekega jezika Teja Podgrajek. Uèenciiz Trsta so obiskali Poljane v èetrtek, 10. maja. Za ta dan smo pripravilitekmovanje v orientacijskem teku,« je povedal uèitelj portne vzgoje naO Poljane Ale Mrak.

Konec maja so se tudi poljanski uèenci odpravili v Trst. Obiskso zaèeli v orientacijskem kampu v bliini Trsta, sledil je obisk oleScuola Media Statale Pietro Addobbati. Po konèanem obisku ole so siogledali grad Miramar v Trstu.

Ob dnevu dravnosti so v Poljanah odprli drugo drutvenofotografsko razstavo. Selektor razstave je bil Jani Novak z Jesenic. Narazpis so prispela 102 dela sedemnajstih avtorjev. Sprejetih je bilo 37 del.Po pravilih Fotografske zveze Slovenije je bila razstava 5. stopnje. Na-grade so si razdelili Izidor Jesenko, ki je za fotografijo tefanovo 2006prejel 1. nagrado; Janez Begu, ki je za fotografijo Yi dobil 2. nagrado; inFredy Mohorich, ki mu je 3. nagrada pripadla za fotografijo Dew Drop.Pohvale so prejeli Denis Bozovièar, Nika Jesenko, Janez Krap,Alja Rampre in Mirko Rob

Izmenjava Poljane-Trst

Fotografska razstava v Poljanah

16

Organizatorji so jim pri-pravili bogat celodnevni programs plesom, petjem, druabnimi igra-mi, sreèelovom in predavanjemupokojenega lokega zdravnika dr.Toneta Koirja. »Glavni namenteh skupin je druenje in vzdre-vanje socialnih stikov. Mnogim èla-nicam predstavljajo te skupineneke vrste nadomestno druino.Problematika starih namreè postaja

vedno bolj aktualna. Vedno veè sta-rostnikov je osamljenih in doiv-ljajo hude stiske. al o staranju neelimo kaj dosti razmiljati in go-voriti, vendar je to neizogibno dejs-tvo,« je dejala Marjeta agar izkofjelokega Rdeèega kria. O po-menu teh skupin za samopomoèsmo vpraali Stanko Kisovec izskupine Zarja v Gorenji vasi, kipravi, da je v treh letih samo en-krat manjkala na sreèanju. »Potemko se je moja hèerka odselila, sempogreala druenje. Danes lahkoreèem, da zame ni boljega razve-drila, kot je obiskovanje skupineza samopomoè. Na sreèanjih po-jemo, si pripovedujemo ale, ho-dimo v planine, na tabore, za pu-sta se obleèemo v maske in se dru-ga drugi smejimo, ob rojstnih dne-vih se obdarujemo in postreemos pecivom Prostore imamo podlekarno in imele smo pomisleke,da nae petje moti vodstvo lekar-ne. Toda oni so nam zagotovili, dasploh ni moteèe. Nasprotno. Re-kli so, da prav lepo pojemo,« je

V skupinah za samopomoè ni niti enega mokegaPod okriljem obmoènega zdruenja Rdeèega kria kofja Loka e vrsto let deluje est skupin starih ljudi zasamopomoè. Ob zakljuèku njihovega »olskega leta« so na Svetem Andreju pri kofji Loki organizirali prvo

druabno sreèanje èlanic vseh skupin.

dejala Kisovèeva in dodala, da vskupini ni niti enega mokega. Navpraanje, zakaj tudi v vseh osta-lih skupinah ni moke due, je a-garjeva rekla, da so tudi oni vablje-ni k vpisu, saj bi tudi njim taknaskupina pomagala prebroditi raz-liène ivljenjske stiske. Skupine

vodijo strokovno usposobljenimentorji, ki imajo znanje o social-ni gerontologiji, vedi o staranju.Loki Rdeèi kri bo jeseni organi-ziral usposabljanje za nove vadi-telje teh skupin. Prijave zbirajo natel.: 04/517-06-50.

Damjan Likar

Prvo sreèanje vseh èlanic estih skupin za samopomoè

Stanka Kisovec

17

pie: Milena Miklavèiè

Na predveèer praznikaobèine iri so se v Galeriji DPD Svo-boda na slavnostni seji zbrali èlaniobèinskega sveta, nagrajenci, njihovisvojci in gostje. upan Bojan Star-man je najzaslunejim obèanompodelil priznanja. Naziv èastni ob-èan je bil podeljen Joetu Peter-nelju Mausarju, priznanje ob-èine iri pa so prejeli Marica Al-breht, Viki akelj in Drutvo ta-bornikov iri Rod zelenega ir-ka.

Èeprav se priznanja po-deljujejo ele drugo leto, so bili, pobesedah upana, nemalo preseneèe-ni nad tevilom prispelih predlogov.Ker je tevilo obèinskih priznanjomejeno, so podelili e tri priznanjaupana, ki so jih prejeli: Rado Jan,Adolf Krinar, Alfonz Zajec in Pe-ter Nagliè.

Pozornosti soobèanov jebil na vsak naèin najbolj vesel pravJoe Peternelj Mausar. »Vsi, ki so

v ivljenju uspeli, zlasti na podroèjuumetnosti, vedo, da se je najtee do-kazovati v domaèem kraju. Èepravsem do sedaj prejel e brez tevilarazliènih nagrad, vabili so me na raz-stave domala na vse celine, moje imeje najti v vsaj osmih enciklopedijah,ki so posveèene slikarstvu, vem, dav domaèem kraju marsikdo tega neve in me zato poznajo le kot slikarja,ki »paè nekaj slika«. Moja ideja jebila, da se slovenski naivci imenuje-mo samorastniki, s èimer se je predleti strinjal tudi Tone Partljiè. Kljubtemu da je malce egavo dodal, daslikamo morda res naivno, cene papostavljamo daleè od tega.Mavsar, kot mu reèejo irovci patudi ljubitelji njegove umetnosti oddrugod, se je izkazal tudi kot pisa-telj. Objavil je e osem romanov, medkaterimi je najbolj znan Krtar in Do-linci. Na vsak naèin pa bo v analihzgodovine ostal zapisan kot zaèet-nik irovske slikarije.

Turistièno drutvo irise zadnje èase sreèuje z nekaterimiorganizacijskimi teavami. Predleti, ko so se domislili, da bi iz Rup-nikove linije naredili nekaj novegain privlaènega, so zaradi preza-poslenosti èlanov za ljubi kruhek projekt prehitro izpustili iz rok,da so vanj zagrizli drugi, ki ga da-nes e uspeno trijo. Pred krat-kim so na obènem zboru izvolilinovega v. d. predsednika, RokaKlemenèièa.

Povedal je, da so zadnjaleta izpeljali nekaj zanimivih turi-stiènih akcij, med katerimi sta bilinajbolj odmevni pohod ob rapal-ski meji in irovski kolesarski krog.Tudi turistièno-informativna toè-ka v sredièu irov je preko sezo-ne zelo dobro obiskana. Obisko-

valci irov se zanimajo za gostil-ne, kjer bi se dalo kaj dobrega po-jesti, za nakup èipk ali za obiskkamnite mize v Ravnah.

Zavedajo se, da je ta na-ravna znamenitost posebnega po-mena, ki bi ji lahko prevelik obiskturistov kodil, ker se zna zgoditi,da jo bo zob èasa poèasi dodobranaèel. Bojijo se tudi nepridipravov.Rok Klemenèiè meni, da bi moraliv drutvu natanèneje izdelati stra-tegijo trenja turistiènih izdelkov.Zavedati se je treba, da iri ne pre-morejo znamenitosti, ki bi mno-ièno privabljale turiste. Meni pa,da bi z neokrnjeno naravo in kul-turno dedièino znali obdrati tu-rista v ireh. Vendar brez vizije negre.

V cerkvi svetega Martina so spet zadonele orgleV lanskem letu, ko so obnovili Mihevèeve orgle, ki so zaradi svojeizjemne kakovosti znane po vsej Sloveniji, je padla obljuba, da odslej nebodo namenjene le bogosluju, ampak tudi razliènim koncertom. Zatose ni èuditi, èe je komorni koncert tria Seraphin na predpraznièno sobo-to privabil precejnje tevilo poslualcev, da so prisluhnili Marti Moè-nik Pirc in njenemu sopranu, trobenti Jureta Gradinika in zvokom, kijih je iz orgel izvabljal Klemen Karlin. Slednji je povedal: »Koncertpripravljamo v okviru poletnega orgelskega ciklusa. Namen je iti vmanje kraje, ven iz veèjih srediè in predstaviti poslualcem tiste in-trumente, ki sodijo zraven orgel. O irovskih orglah smo sliali eveliko lepega in zato so postale za nas velik izziv. Na programu je nekajbaroènih del, posebej za to prilonost pa smo zaprosili mladega slo-venskega glasbenika Gaperja Jereba, ki je napisal skladbo V angelskihdvorih. Za konec koncerta pa smo pripravili e venèek Marijinih pe-smi, ki gredo zelo rade v uesa.«

Drutvo onkolokihbolnikov Slovenije, ki je lani ob20. obletnici delovanja prviè pri-pravilo projekt Kolo ivljenja, le-tos nadaljuje z drubeno pobudo,v sklopu katere so ozdravljeni èla-ni moke skupine za samopomoèin povabljeni gostje vztrajnostnokolesarili 24 ur. 387 km dolgo potso prièeli 7. junija ob 18. uri vLjubljani.

Udeleenci kolesarske-ga maratona na èelu z idejnimvodjem Gregorjem Pircem so sevèeraj popoldne ustavili tudi v i-reh. Vili Resnik, Miran Stanov-

Nagrade so le v prave roke Turistièno drutvo ima novegavrilca dolnosti predsednika

nik, Botjan Lajovic in e mnogidrugi znani Slovenci pa so delalidrubo devetim kolesarjem, ki sose za kraji oddih ustavili pri Gre-gorjevi teti Alojziji Ravnikar terposkusili e topel domaè orehovkruh, ki ga je spekla Anica Èar.

e nekoliko zadihan jeGregor Pirc povedal: »Veselsem, da smo se odpravili skoziiri. Akcijo smo prièeli lanskoleto, ko smo obiskali bolninicein skupine za pomoè. Niti v sa-njah si nisem predstavljal, da nambodo irovci pripravili tako lepsprejem.«

Kolo ivljenja

Hura, prosti èas!Poèitnice so e izbruhnile, toda to e ne pomeni, da se bodo olska vrataza olarje dokonèno zaprla. Bogdan Erznonik in Sreèo Gaber staporoka, da se bo tudi v naslednjih tednih veliko migalo, brcalo, druilo inzabavalo. Sreèo Gaber je povedal, da bodo izvajali organizirano druenjetako na stadionu pred osnovno olo kot na igrièih na Selu. Mladi bodoodveèno energijo sprostili pri nogometu, odbojki, koarki, tekmovanju vprostih metih, spretnostnem rolanju, tenisu. Organizirali bodo tudi teèajiz rolanja in tenisa. Julija in avgusta bodo izvedli veè pohodov, veè odboj-ke na mivki, raziskovalne in ustvarjalne delavnice. Tudi olsko portnodrutvo Tabor se bo prikljuèilo organizirani portni dejavnosti pod ge-slom Oivimo igrièa. V avgustu bodo organizirali tradicionalni koarkar-ski tabor v Strunjanu. »Dobili smo veliko tevilo prijav, na morje bomotako peljali kar 50 otrok. Druenje bomo popestrili z mnogimi dejavnost-mi. Za mlade bodo skrbeli vaditelji, ki so e sedaj vkljuèeni v drutvu, karbo jamèilo strokovno vadbo,« je poudaril Bogdan Erznonik.Dodal je e,da bodo vse portne dejavnosti potekale v pozno popoldanskih urah inob veèerih, da rekreativcem ne bo preveè vroèe.

18

pie: Milena Miklavèiè

V petek, 1. junija, je bilov Murski Soboti sreèanje mladihraziskovalcev Slovenije. Na konè-ni del sreèanja so bili povabljenimladi raziskovalci, ki so na regij-skem tekmovanju dosegli prvo me-sto. Sreèanja v Murski Soboti stase udeleila tudi uèenca 9. razredaO iri Domen Konèan in UrhLikar pod vodstvom mentoricePetre Trojar. Za raziskovalno na-logo z naslovom »Kaj nam sporo-èajo grafiti v ireh?« sta prejelazlato dravno priznanje.

Zakaj sta se sploh odloèila, da bo-sta pisala raziskovalno nalogo ografitih?Ta naslov sva si izbrala, ker grafitevsak dan videvamo na razliènih kra-

Ko so se leta 1998 zaèe-la naèrtovana prizadevanja za ohra-nitev in prenovo irovskega mu-zeja, e v sanjah niso upali, da bodostavbo ponovno, èeprav e ne po-vsem dokonèano, odprli e v letu2007. Med tistimi, ki so skrbeli,da so dela potekala, kot je treba, jebila Olga Vonèina z obèine iri,ki je povedala: »S to hio smo ime-li v preteklih letih veliko dela. Nazunaj je sicer e obdana z gradbe-nimi odri, notranjost poèasi ureja-mo, e zdaleè pa gradnja ne bo do-konèana do leta 2009. Sredstva zaprojekt smo dobili iz evropskihskladov, in sicer v okviru progra-ma Interreg III. A, Slovenija-Av-strija 20002006. Pred dvema le-toma smo tako naredili projektnipredlog, ki je vkljuèeval èezmejnosodelovanje z Avstrijo.Zdruili smo se trije partnerji: ob-èina, turistièno in muzejsko dru-tvo. V to sodelovanje smo vkljuèi-li idejo o Rupnikovi liniji, ker senam je zdelo, da bi znala pritegniti

jih, pa vendarle o njih ne vemo ve-liko. Kot sva dokazala tudi s toraziskovalno nalogo, jih veèina neve, tudi midva pred samim pisa-njem nisva, da med grafite spadajotudi napisi in praske na olskih incerkvenih klopeh. V raziskovalninalogi sva elela ugotoviti, kaknaje razlika med tevilom in izgle-dom grafitov v ireh in Ljubljani,ki razpolaga v primerjavi z irmi spestrejo ponudbo javnih objek-tov.Nameravala sva tudi ugotoviti,kaken odnos do grafitov imajouèenci in tisti, ki bi tovrstna deja-nja po slubeni dolnosti moralisankcionirati: policija, vodstvo ol.

Kaj sta ugotovila?

V najini raziskavi so precej pove-dali tisti grafiti, ki so, in dejstvo,da jih na doloèenih mestih splohni. Ob vsej analizi pa se zdi, damiselnost irovcev in Ljubljan-èanov ne hodita vsak svojo pot;morda se grafiti v Ljubljani zdijobolj izdelani, toda v tistih, vsaj virovski oli, se kae vsebinskapodobnost. Ker nama nae, irov-ske ulice niso ponudile veliko gra-fitov, sva se raziskave lotila zno-traj objektov, predvsem ole.Morda pa se ravno na nai olikali rod tistih grafitarjev, ki bodopotem ustvarjali drugje, kdo ve?Zanimivo je tudi to, da je v irov-ski cerkvi veliko veè grafitov kotv ljubljanskih cerkvah. Sicer svamislila, da se grafitarstvo pojavlja

Mladi raziskovalci v sami picipogosteje kot druge oblike van-dalizma, vendar sta nama tako i-rovski policist kot direktor ljub-ljanske policijske uprave zatrdilanasprotno. Verjetno sva to dom-nevala zato, ker vidi veè grafitovkot prevrnjenih smetnjakov alirazbitih ip. A ko bolje premi-slimo, za odstranitev grafitov po-trebujejo veè èasa in sredstev, zatoso bolj vidni. Verjetno bi jih od-stranili, èe bi bili hudo sporni.

Kateri grafit je vama najboljveè?Legalni grafit na nai oli z naji-nim dopisom: »Zakej bi stene mo-gle bit prazne, èe nobenmu nè ne-èejo?«.

zanimanje ljudi.Muzejska zbirka bo v pritlièju, kije urejeno. Manji del zbirke bomono postaviti e sedaj. Naj po-vem, da smo dobili nekaj novih do-kumentov, ki jih bomo postavili vrazstavo, naredili smo raèunalni-ko projekcijo, izdali smo vodnikpo rapalski meji in zbirki ter zem-ljevid z najbolj zanimivimi toèka-mi. Stavba bo tudi v prihodnje na-menjena muzejski dejavnosti; pro-stor, ki bo namenjen prireditvam,bomo predvidoma imenovali Job-stova soba. e naprej je obljublje-no sofinanciranje s strani ministrs-tva. Da pa bo hia zaivela, jo jetreba napolniti s programi, pomem-bno je, kaj se bo v njej dogajalo.«

V teh dneh so v irehpostavili tudi pano za na novo od-prto Emino romarsko pot. Tudi taprojekt se je izvajal s pomoèjoevropskih sredstev. irovci so sev ta projekt vkljuèili zato, ker jekipec svete Eme v cerkvi na Ledi-nici.

Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!Koncert na LediniciV dneh pred dnevom dravnosti so se tevilni kulturni in zabavni do-godki v ireh dobesedno prekrivali. Domala ob isti uri sta potekala dvakoncerta: na Ledinici smo v cerkvi sv. Ane lahko prisluhnili kvartetukljunastih flavt Air. Kot ponavadi je bilo organizatorjem tudi letosnaklonjeno vreme, tevilni obiskovalci, ki so se zgrnili v ta najlepikotièek irovske kotline, pa so se po koncertu poveselili tudi ob ko-zarèku in ob ognjemetu. Letos jim je najbolj segel v glasbeno duoflavtist Cveto Kobal, ki je s svojim igranjem med tevilno publikopoel gromko navduenje.

Andrej akelj, vodja kvarteta, je po prireditvi povedal, da setrudijo vsako leto izvesti malce drugaèen program. Naèeloma se ukvar-jajo z renesanèno in baroèno glasbo, letos pa so predstavili klasicizem.Povedal je, da so s koncerti zaèeli pred dvanajstimi leti in za ta glasbenidogodek namenoma izbrali cerkev svete Ane. irovci se e dlje èasaogrevajo, da bi cerkev postala kulturno, predvsem glasbeno sredièe.

Oslovske dirke po opalskoZa Opale, majhno vas, ki teje 15 hi, je e pred leti le malokdo slial.Dostop, ne ravno idealen, je od gasilskega doma v Brekovicah ali prekoGoropek in Vrha Svetih treh kraljev. »Potem pa smo se pred tremi letiodloèili za oslovske dirke, ki jih bomo letos e tradicionalno priredili22. julija. V Brekovicah nam klasièna gasilska veselica ne uspe, ker nimatradicije. Milan Oblak pa je predlagal, da bi organizirali dirko oslov.Tudi sam jih ima nekaj doma. e prviè so bile dirke uspene. Priblinotisoè obiskovalcev si je vsakiè lahko ogledalo zanimivo prireditev, nakateri so osli in njihovi jezdeci tekmovali na izpadanje. Pravila so neu-smiljena, saj dolina jezdeèevega bièa ne sme presegati njegove ali oslo-ve najdalje okonèine, ivali pa morajo biti brez sedel in uzd, zaradièesar je veliko jezdecev konèalo na tleh. Tekmovalna komisija sicerdopuèa, da lahko izjemoma pride skozi cilj tudi osel na svojem jezde-cu,« je med smehom pripovedoval eden izmed organizatorjev, MiroBogataj.

Na vpraanje, ali je kdo od prebivalcev Opal e kdaj pomislilna kmeèki turizem, pa je dodal, da do sedaj ne, ker se vsi zanaajo na eobstojeèo gostilno v Brekovicah. Mogoèe se bo kdo kdaj opogumil inposkusil.

Ali so osli mokega ali enskega spola? »So obeh. Trmasti soeni in drugi, mogoèe so oslice e bolj.«

19

Vsi udeleenci sedemnajst dekletin samo trije fantje so kljub hudi pripeki innekaj ulji uspeno prisopihali do cilja predloko gimnazijo. »Proga je bila dolga in zahtev-na, sploh prvi dan smo morali premagati velikovzponov. V najveèjem soncu, ki nas je kar do-bro pobarvalo, smo vèasih izrekli tudi kaknokletvico. Ugotovila sem, da je za doseganje takotekih ciljev bolj pomembna volja kot kondici-ja. Nauèili smo se veliko spretnosti: kako zaku-riti ogenj na razliène naèine, postaviti bivak vrazliènih vremenskih pogojih, v teoriji smospoznali, kako ujeti kaèo in odreti zajca, s spla-vi, ki smo jih naredili iz gum, desk in vrvi smose spuèali po Poljanski Sori,« je dejala IrenaKustec, ob njej pa je Ksenija Mravlja dodala,da so na poti morali tudi sami poskrbeti zapripravo hrane. Enkrat so nali jurèka in skuha-li gobovo omako. Dijakinj ni ustavilo niti to, dase tiri dni niso mogle tuirati.

Za sedem anglekih gimnazijcev izmesta Truro, s katerim se je loka gimnazija

kofjeloki gimnazijci prehodili 80 kilometrovDvajset dijakinj in dijakov drugega ter tretjega letnika Gimnazije kofja Loka in sedem dijakov iz anglekeole Truro je v okviru programa MEPI konec olskega leta uspeno prestalo e en test na poti do zlategapriznanja: v tirih dneh so samostojno prehodili 80 kilometrov od Vipave do kofje Loke in se med potjo s

pomoèjo slovenske vojske nauèili osnovnih veèin preivetja v naravi.

Udeleenci so se nauèili pripraviti ogenj.

povezala v programu MEPI, pa sta najveèjopreglavico predstavljala huda vroèina in tevil-ni slovenski insekti, ki, po njihovih besedah,vsi radi grizejo. Poleg tega so slovenske kartedrugaène od anglekih in vèasih niso bili po-vsem preprièani, ali gredo v pravo smer.

Rajko Likar, vodja odprave s straniSlovenske vojske, ki z loko gimnazijo v pro-gramu MEPI sodeluje e tretje leto, je bil pri-jetno preseneèen, ker so vse tiri skupine prak-tièno brez veèjih teav premagale tako napornopot. Na ramenih so imeli 15 kilogramov teaknahrbtnik, v katerem je bilo hrane in vode za celdan, vojaka oprema, oblaèila. Vojska jih je nau-èila veèine preivetja v naravi, dnevne in noè-ne orientacije, veèine priprave tabora in celospuèanja po naravni steni na plezalièu Belapri Vipavi. Mateja Prevodnik Mayland, vod-ja odprave, je poudarila, da je glavna vrednosttakne odprave, da dijaki gradijo svojo samoza-vest, se nauèijo odgovornosti in ekipnega delo-vanja. Po njenem mnenju se tega samo v olskih

Spust po Poljanski Sori s splavi,ki so jih sami naredili.

MEPI je svetovno priznan program, kimladostnike spodbuja k zdravemu, ne

tekmovalnemu, ustvarjalnemupreivljanju prostega èasa. Z uravno-

teenim spletom prostovoljnih,izobraevalnih, portnih in pustolov-

skih dejavnosti pomaga k posamezni-kovi osebnostni rasti tako na

fiziènem, duevnem kot socialnempodroèju.

Po naporni hoji so dijaki pripraviliveèerni tabor

Dan po podelitvi priznanj odliènja-kom se je na Lokem gradu odvijala e podeli-tev mednarodnih priznanj programa MEPI. Pro-gram nudi dejavno in ustvarjalno preivljanjeprostega èasa, prviè pa je bil predstavljen predpetdesetimi leti v Veliki Britaniji. V dejavnostiprograma so vkljuèeni tudi slovenski uèenci indijaki, novih spretnosti, prostovoljnega dela,rekreativnega porta in pustolovske odpravepa se udeleuje tudi vedno veè mladih iz kofjeLoke. Program izvajajo na dveh osnovnih olah(O Ivana Groharja in O kofja Loka Me-sto) ter na kofjeloki gimnaziji.

Podelitev srebrnih in bronastih priz-nanj je potekala zelo sproèeno, v svoji sredipa smo imeli èast pozdraviti tudi britanskegaveleposlanika Tima Simmonsa, ki je povedal,da je z izvajanjem programa MEPI v kofji Loki

izredno zadovoljen, saj je tevilo udeleenceviz leta v leto veèje. Preprièan je, da uspeh nepride sam, zato se je e posebej zahvalil men-torjem, starem, sponzorjem, predvsem pauèencem in dijakom.

Da so mladi v kofji Loki e kakodejavni in ustvarjalni, so dokazali s kulturnimprogramom med podelitvijo. Videli smo delèekskeèa, prisluhnili glasbeni skupini ter celo afri-kim bobnom. Svoj pesniki dar je z recitiranjemsvojih pesmi pokazala devetoolka O kofjaLoka Mesto Katja Kouh, ki je pred kratkimizdala svojo pesniko zbirko.

Teja Krinik

klopeh ne da pridobiti. »tiridnevna tura je bilapriprava na odpravo, ki jo bomo izvedli sep-tembra v Angliji. Èe hoèejo dijaki prejeti zlatopriznanje, morajo opraviti zakljuèeno odpravoin biti dvanajst mesecev aktivni na podroèjuporta, prostovoljstva in veèin,« je e pove-dala Prevodnikova. Damjan Likar

Mladi kofjeloèani prejeli mednarodna priznanja

Posebno zahvalo so bili deleni tudimentorji programa MEPI.

20

Francka Svoljak iz kofje Loke:Ne bom se sonèila, ker ne zdrimdolgo na soncu, poleg tega pa je etvegano za zdravje. Poznam nekokmetico, ki je veè dni opravljalapoljska dela in je dobila hude ope-kline na obrazu. Opaam, da somlada dekleta poleti preveè razga-ljena. Oèitno jim veè pomeni por-javela koa kot zdravje.

Tjaa Tièar iz kofje Loke: Na

morju bom uporabljala kremo z vi-sokim zaèitnim faktorjem in se od12. do 16. ure èim bolj izogibalasoncu. Otroka poleg tega zaèitims kapo in sonènimi oèali. Vèasihsem se bolj pogosto izpostavljala

soncu. Bolj ko je èlovek stareji,bolj mu je pomembno zdravje. Semportna pedagoginja v srednji oliin opaam, da so mnoge dijakinjee sredi zime »zapeèene«, ker obi-skujejo solarij. Zaradi sonca somorda najbolj na udaru portniki,na primer kolesarji, ki se ne more-jo skriti v senco.

Maa Molnar iz kofje Loke: Namorje grem zelo rada ravno zato,

da se lahko sonèim. Mogoèe sebom v najbolj kritiènih urah skri-vala bolj v senci, saj obèutim, da jev zadnjih letih sonce vendarle moè-neje. V sredo sem bila za en danna morju in v dveh urah sem porja-

vela toliko, kot sem vèasih po veèdneh. Maem se s kokosovim ma-slom, ki nima visokega zaèitnegafaktorja, vendar pospei porjavi-tev. Rjava polt se mi zdi zelo lepa.

Romana Epih iz kofje Loke:

Sonèila se bom, kolikor bo nujno,saj imamo otroke, s katerimi se igra-mo v vodi. Na sreèo sem po naravibolj temnopolta, tako da me soncepravzaprav nikoli ne opeèe. Respa je, da je v zadnjih letih moènej-

Se boste letos kaj sonèili?Èedalje veè ljudi se zaveda nevarnosti sonèenja, ki naj bi bilo povezano z razliènimi konimi boleznimi.

In kaj menijo o sonèenju anketiranci?

e. Vèasih nisem nosila sonènihoèal, sedaj pa jih, ker teko gledamob moèni pripeki. Zadnjih petnajstlet sem redno hodila v solarij, letosprviè nisem, ker je oèitno, da jenevaren. Damjan Likar

Hura,prosti èas

Od 2. do 27. julija se bodo izvajalerazliène aktivnosti za otroke od 1.do 5. razreda. Potekale bodo obvsakem vremenu, s prièetkom ob9.30 uri in bodo vsak dan (odponedeljka do petka) trajale tri ure.Vsak dan se bodo otroci zbrali predO Ivana Groharja v Podlubniku,kjer jih bodo sprejeli mentorji.

Otroci, pridite - preiveli boste veselein zanimive poèitnice med prijatelji.

21

Nemalokrat si je tekopriznati, da ima teave in poiska-ti pomoè, èeprav je drutev oz. or-ganizacij, kjer na razliène naèine nu-dijo tovrstno pomoè, v nai draviveliko. Med njimi je tudi OzaraSlovenija, nacionalno zdrue-nje za kakovost ivljenja, ki imasede sicer v Mariboru, svoje de-javnosti pa izvaja v dvajsetih di-slociranih enotah po vsej Sloveni-ji. Ozara si prizadeva za partner-ski odnos med ljudmi s teavami vduevnem zdravju, njihovimi svoj-ci in strokovnimi delavci. Ljudem steavami v duevnem zdravju po-nuja izvenbolniniène oblike psiho-socialne rehabilitacije in podpore.

Ozara Slovenija, enotaKranj, izvaja na obmoèju spodnje

gorenjske regije naslednje progra-me: Pisarna za svetovanje, Klubprostovoljcev, Pot k dobremu po-èutju in Socialna mrea. »Specifi-ka nae enote je terensko delo, karse je med uporabniki izkazalo kotzelo dobra praksa. V svojem oko-lju so bolj sproèeni in obisk nadomu jim veliko pomeni, nemalo-krat pa se tudi nahajajo v finanènistiski ali pa neradi hodijo med lju-di, zato se jim mi pribliamo,« jepovedala strokovna delavka naOzari Slovenija, enota Kranj, MajaKorc in dodala, da so e posebnoponosni na tesno sodelovanje z os-talimi drutvi na Gorenjskem, kina tak ali drugaèen naèin pomagajoljudem s teavami v duevnemzdravju, kar je edinstveno za slo-

venski prostor.»Z vsakim uporabni-

kom ima individualen pristop inz vsakim dela drugaèe. V bistvusi njegov zaupnik, ki poslua, aobenem ne kritizira. Ti ljudje sonemalokrat osamljeni in veliko jimpomeni, da pride k njim na dom,kajti to je tudi naèin druenja.Spozna njihovo zgodbo, jim po-maga pri doseganju ciljev, skratkasi jim v oporo. Poleg tega pa gledena potrebe posameznika z njimgrem na sprehod v naravo, mu po-magam pri hinih opravilih,spremljam k zdravniku ali otrokana sprehod in podobno,« je nekajveè o konkretni pomoèi povedalamentorica v pisarni Vanja Bene-dièiè, ki je med drugim zadolena,

da pomaga uporabnikom na iremkofjelokem obmoèju.

Vanja in Maja si priza-devata, da bi Ozarino gostovanjeodprli tudi v kofji Loki, s èimerbi se e bolj pribliali morebitnimuporabnikom, ki pa e sedaj lahkopoklièejo na kranjsko enoto od po-nedeljka do petka med 8.00 in16.00 uro na telefon: 04/2362-610ali pa se oglasijo v njenih prosto-rih na Kidrièevi 6 v Kranju v po-nedeljek in petek, ko so uradne ure.Vsak, ki se znajde v stiski, pa sipomoè lahko poièe tudi na inter-netni strani http://med.over.net/ naforumu »Ni zdravja brez duevne-ga zdravja«, kjer so moderatorjistrokovni sodelavci drutva Oza-ra. Klavdija krbo Karabegoviæ

Ni zdravja brez duevnega zdravjaTeav v duevnem zdravju in duevnih stisk je v dananjem èasu vedno veè. Ljudje smo namreè pod

nenehnimi pritiski, pod vplivom visokih prièakovanj in stalno v naglici. Zaradi taknega naèina ivljenjain tudi zaradi tevilnih drugih vzrokov je nae duevno zdravje najbolj na udaru.

Konec maja so se na sre-èanju zbrali irovci, ki jih pove-zuje letnica rojstva 1922. Spotlji-vih 85 let je v njihove knjige ivlje-nja zapisalo mnoge zanimive, re-sniène, tako alostne kot tudi ve-sele zgodbe ter jih napolnilo z mo-drostmi, ki jih danes skuajo pre-nesti na mlaje generacije. »Na mla-dih namreè svet stoji,« poudarjaAnèka Lotrek iz starih irov.Pravi, da je treba v ivljenju izku-siti tudi slabe stvari, da lahko po-tem ceni dobre. »Ni vsaka gene-racija doivela to, kar je naa: pre-stopili smo tisoèletje, doiveli ne-sluten napredek v znanosti, medi-cini in gospodarstvu ter sociali,«pravi Anèka. Mladim priporoèapredvsem, da si pridobijo dobroizobrazbo ter jo nato v praksi tudiuporabijo. »Iz znanja mora nastatinekaj novega, uporabnega, da bomosvetu lahko pokazali, da smo pa-metni, èeprav nas ni veliko,« epoudarja. eli tudi, da bi mladispotovali svoje predpostavljene,ki si to zasluijo, ter da bi sposob-ni in pogumni mladi ljudje dobiliveè prilonosti za vodenje prihod-njega razvoja.

Veliko zanimivih izku-enj in zgodb smo izvedeli tudi odPetra Naglièa, ki pravi, da je iv-ljenje v njegovi mladosti v primer-

javi z dananjim kot noè in dan.»Izkusili smo res trde preizku-nje. Oèe nam je zapustil hio, ki joje s trdim dninarskim delom neka-ko uspel zgraditi. Dejal nam je, daèe bomo kaj vredni, bomo hio lah-ko nadzidali in naredili veèjo terlepo. In res smo jo,« pravi PeterNagliè. Dobro se e spominja sej-mov, ki so potekali v ireh in nakaterih je bilo tudi do 1200 glavivine. Kupci in prodajalci so pri-hajali iz Furlanije, Beneèije in Tr-sta, do koder je bilo pe 16 ur hoda.Tudi pri Petru so imeli doma enokravo ter nekaj kokoi. »Vendarjajc nismo skoraj nikoli jedli, èe-prav smo si jih eleli, ker smo jihmorali èim veè prodati, da smo lah-ko kupili sol in vigalice,« se spo-minja. Za tudij pri hii ni bilo de-narja, zato je e zgodaj poprijel zadelo. Skrbel je za praièe, tudi kle-kljal je, potem pa je kot vajenecdobil delo pri èevljarju Zajcu, kjerje kot preivalka delala tudi AnèkaLotrek. Kot partizan je zaèel pi-sati pesmi in verze in e danes mno-ge izmed njih s pravim arom voèeh strese iz rokava. Po vojni jedelal kot tajnik, kadrovik, nekaj letpa je preivel tudi v Kranju kotorganizacijski sekretar za podroè-je kadrov. Zatem so ga povabili, daprevzame mesto ravnatelja èev-

ljarske ole, ki je takrat delovala vireh. »Zelo pomembno je namreèvzgajati kadre, kot je ugotovil eèevljarski mojster Zajc. Nekaj letzaradi slabe prodaje ni izobrae-val novih vajencev, kar je obalo-val, saj mu je zaèelo primanjkovati

usposobljenih delavcev, ko se je si-tuacija na trgu popravila,« poudarjaPeter Nagliè. Pravi e, da se je tre-ba v ivljenju truditi, da bi lahkouresnièili svoje elje, mladim pasporoèa, naj »ljubijo domovino, kerdomovina je samo ena.« M. P.

85 let zanimivih zgodb in spominov

22

Obèine in ostali partner-ji z obmoèja upravne enote kofjaLoka so svoje naèrte pri razvojupodeelja prièeli povezovati e ko-nec preteklega tisoèletja. V letu2001 so sprejele tudi skupni pro-gram razvoja podeelja za obmoè-je vseh tirih obèin. V okviru pro-grama so z avstrijskimi partnerjiuspeno izvedli tiri projekte, kiso bili sofinancirani iz nepovrat-nih evropskih sredstev. Prvi pro-jekt Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!je prispeval k oblikovanju turistiè-ne ponudbe irov in k izgradnjinajnujneje turistiène infrastruktu-re. Cilj projekta je bil predvsempromocija ostankov vojakih ob-jektov Rupnikove linije in bogateponudbe lokalnega muzeja. Namendrugega projekta Partnerstvo do-brot brez meja je bil preko pove-zovanja blagovnih znamk doseèipoenoteno kakovost in veèjo raz-poznavnost izdelkov s podeelja.Prek tega projekta se je uspenopredstavila tudi znana slovenska

blagovna znamka Babica Jerca inDedek Jaka Naravni izdelki izkofjelokih hribov. V projektuPrekomejno trenje kulturnega tu-rizma so se partnerji s kofjelo-kega povezali s slovensko gospo-darsko zvezo na Korokem inskupnostjo selskih kmetov. Glav-ni cilji so bili obogatitev in izme-njava ponudbe kulturnega turizmana obeh straneh meje ter poveèa-nje tevila enodnevnih ter stacio-narnih gostov. Cilj èetrtega projek-ta Emina romarska pot je bil vzpo-staviti in oiveti to pot, ki je poi-menovana po kneginji Emi. ivelaje v enajstem stoletju in bila enanajbogatejih ensk svojega èasa.V Krki je ustanovila enski samo-stan, ogromno posest pa je poda-rila salzburkemu kofu.

Z letom 2006 se je izte-klo programsko obdobje in part-nerji so e pristopili k izdelavi no-vega razvojnega programa za ob-dobje 20072013. V ta namen soustanovili Lokalno akcijsko sku-

pino lokega pogorja (LAS), ki sebo prijavila tudi na razpis mini-strstva za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano za pridobitev sredstevLeader iz Programa razvoja pode-elja Republike Slovenije. »LAS jeodprto partnerstvo, kar pomeni,da se mu lahko pridruijo vsi, kividijo svoje cilje skladne s cilji inprioritetami razvojnega programa.

To pa so spodbujanje naravi pri-jaznega kmetovanja, ohranitev na-ravnega okolja, spodbujanje obno-ve in oivitev vakih jeder ter de-dièine podeelja, izboljanje in-frastrukturnih pogojev za delo inbivanje na podeelju ,« je dejalapredsednica LAS-a, Ivica Rant.

Damjan Likar

Zakljuèeni tirje projekti s podroèja razvoja podeeljaV okviru 5. Tedna podeelja na Lokem so organizatorji v zadrunem domu v ireh predstavili tiri

zakljuèene mednarodne projekte s podroèja razvoja podeelja na obmoèju obèinGorenja vas-Poljane, kofja Loka, elezniki in iri.

Turistièni vodnik Bogdan ontar iz kofje Loke je predstavil gra-nièarsko uniformo izpred druge svetovne vojne, ki je lahko vidijotudi obiskovalci Rupnikove linije.

33

Kako si sama doivela Havaje?Dri stereotip o Havajih kot oidealnem kraju za preivljanja do-pusta?Ta stereotip ne dri popolnoma,saj sem sama na eni strani opazila

razkone hotele in rezidence boga-tih Amerièanov, ki tam kupujejoparcele, na drugi strani pa revèi-no domaèinov, ki ivijo v napolpodrtih kolibah. Ob tem je zani-mivo, da njihove skromne hie sto-jijo na parcelah, vrednih ogromnodenarja. Kar nekoliko alostno semi je zdelo, ko sem na podroèjih,kjer je primanjkovalo vode, opazi-

la ogromno igriè za golf, ta pa soseveda zalivali z vodo.

Si sreèala katerega od znanihAmerièanov ?V neki kavarni sem res videla igral-ca iz serije Skrivnostni otok. Spr-va sem bila èisto iz sebe, potem pasem ga sreèevala vsako jutro. Sre-èanje niti ni bilo presenetljivo, sajserijo snemajo prav na Havajih, naotoku Oahu.

Havaje sestavlja osem veèjih in 23manjih otokov. Kako si potovalapo otokih?Ko sem prispela na Havaje, sempristala v glavnem mestu Honolu-lu. Od tam naprej sem z otoka naotok prav tako potovala z letali.Letalièa po otokih so majhna, le-tala letijo ves èas, tako da tudi kar-te ni treba rezervirati vnaprej. Le-tala so povsem obièajno prevoznosredstvo, kot pri nas avtobusi. Ne-kateri sicer elijo uvesti tudi hi-drogliserje, ki bi vozili z otoka naotok, a jim naravovarstveniki za-radi velikega tevila kitov v tam-kajnjem morju to prepreèujejo. Pootokih sem potovala z avtobusi alipa topala. Obstaja tudi monostnajema avtomobila, a so cene karvisoke, podobne naim.

Kako domaèini sicer ivijo inkako so te sprejeli?Domaèini so meanica razliènih

kultur in govorijo angleki jezik.Sprva jih nisem najbolje razumela,ker besede izgovarjajo nekolikodrugaèe. Sicer imajo tudi svoj jezik havajèino, a sama nisem prilav stik z njo, saj je jezik e skorajizkoreninjen. Pohvalili so sloven-sko izgovorjavo havajskih besed,ki je baje bolja od amerike. Domene in sploh do vseh Evropej-cev so bili zelo prijazni. Vidi inèuti pa se, da ne marajo Amerièa-nov.Veèina domaèinov dela v turizmu,poleg tega pa so zaposleni e naplantaah. Opazila sem predvsemnasade ananasa, ki ima povsemdrugaèen okus kot pri nas, in panasade bananovcev, sladkornegatrsa ter kave, ki jo gojijo na BigIslandu in slovi kot najbolja kavaza izvoz.Rekla si, da so domaèini meani-ca razliènih kultur. Kako se to ka-e v vsakdanjem ivljenju in kate-ri veri pripadajo prebivalci?Domaèini pripadajo razliènimkulturam. Veliko je Azijcev, pred-vsem priseljenih Kitajcev in Japon-cev, saj je razdalja med tem delomAzije in Havaji relativno majhna.Poleg njih tam ivijo e Polinezij-ci, belci in èrnci. To se zelo opazi vnjihovi arhitekturi in tudi v pre-hrani. Verstev je veè, saj na Hava-jih prebivajo tako katolièani kottudi pripadniki Jehovove vere. Ima-jo pa tudi svoje bogove in veèina

jih verjame v te. Pri tem je zanimi-va njihova predstava veènega iv-ljenja, saj verjamejo, da se dueumrlih Havajcev naselijo v skalahob morju. e dobro, da so mi tolegendo razloili dovolj zgodaj indodali, da s plae ne smem odnestinobene skale. To bi takoj opazilitudi na letalièih po otokih.

Je njihova prehrana eksotièna inprecej drugaèna od nae?Niti ne. Prehrano imajo zelo po-dobno nai oziroma ameriki. Ve-èinoma jedo hitro prehrano in vvseh mestih sem opazila ogromnorestavracij s ponudbo te vrste.Sama sem si hrano kupovala v tr-govinah in si kuhala sama. Opazilasem, da je veèina prebivalcev pre-cej debelih, a za to naj ne bi bilrazlog hrana, ampak neki gen, ki ganosijo v sebi.

S èim so te Havaji najbolj navdu-ili?Vsekakor je tamkajnja narava enanajzanimivejih in raznolikih, karsem jih videla. Otoki so sicer e vpreoblikovanju, saj so vsi vulkan-skega nastanka in jih lava e vednospreminja. Najbolj zanimivo se mije zdelo, ko sem na enem koncuHavajev leala na tipièni peèeniplai ob modrem morju, spet nadrugem pa smo pohajkovali povisokih gorah, ki se dvignejo tudièez 3000 metrov. Spet drugje smo

Z Lokim utripom okoli sveta

Havaji so veliko veè kot peèene plaeMlada kofjeloèanka Tanja Hartman se je konec marca skupaj s prijateljico Matejo polna vtisov in novih

doivetij vrnila s Havajev, kjer je preivela en mesec. Tja je la s predstavo o idiliènih peèenih plaah, kije kasneje niso razoèarale, obenem pa je spoznala tudi temneje plati Havajev.

Tanja in Mateja

Makena - Tanjina najljuba plaa Waimea beach park

26

se sprehajali po deevnih gozdo-vih in opazovali slapove. Na te sodomaèini zelo ponosni in pri vsa-kem so nam razlagali, kako visokje. Veèina nas je imela s tem tea-ve, saj so vse razlagali v njihovihmerskih enotah (feet), tako da siviine slapov niti nisem znala do-bro predstavljati in jih primerjati sslovenskimi. Kasneje so enote pri-jazno prevajali v meni bolj domaèemetre.Otoki so od zahoda proti vzhoduvedno mlaji, spreminja pa se tudipodnebje. Zahodni otoki so pora-èeni z nijim rastjem in precej spo-minjajo na Dalmacijo. Na vzhod-nih otokih je situacija ravno obrat-na, saj prevladuje deevno pod-nebje, ki se odraa predvsem v de-evnih gozdovih v notranjosti, naobrobju pa se to kae v idiliènihplaah in povsem modrem morju.Zelo zanimiv se mi je zdel otokMaui in Dolina vetrov. Ta je na-mreè na obeh straneh obdana z go-rovji in vmes piha moèan veter. Toobmoèje je izredno suho in nimanobenega rastja. Pravzaprav jepuèava.

Te je na teh pohajkovanjih pre-straila kakna nenavadna ival?Ravno to me je presenetilo, saj semprièakovala veliko kaè in pajkov.Vendar zdaj lahko reèem, da tehivali na Havajih preprosto ni. Ve-liko je kuèarjev, sicer pa nisemopazila nobenih posebnih vrst i-vali. Na nekaterih delih sem videlatudi krave, tako da sem se poèutilakot doma. No, res pa je, da je vmorju ogromno kitov, ki jih v Ja-dranskem morju ni prav veliko. Pritem se mi je zdelo kar nekolikosmeno, ko sem na otoku Maui le-ala na plai, gledala kite, ki so izmorja pihali vodo, za mojim hrb-

tom pa so se v gozdu preganjalesrne. Te so na otok naselili in oèit-no jim havajsko okolje ustreza, sajso se tam zelo razirile.Si si kite lahko ogledala tudi odblizu?la sem se potapljat, saj ima ha-vajsko morje izredno zanimivomorsko dno in ivalstvo v njem.Pri tem sem sliala tudi kite in spr-va nisem vedela, da je to njihovglas. Mislila sem, da imam v ue-sih èuden pritisk, potem pa so miprijazno razloili, da sliim kite,ki pojejo. Slii se res noro! e boljpa so me navduile ogromne mor-ske elve in seveda korale. Vulkan-ski nastanek Havajev se resniènonajlepe pokae pri opazovanjuraznolikega morskega dna.

Katere zanimivosti sicer ponujajoHavaji in si jih bo vtisnila v spo-min?Ena od najveèjih znaèilnosti Ha-vajev je prav gotovo ameriko opo-rièe Pearl Harbor, kjer je bilo med2. svetovno vojno unièenih in hudopokodovanih veè bojnih ladijamerikega tihomorskega ladjevja.Na tem mestu je postavljen ogro-men spomenik vsem rtvam, kistoji tik nad ladijsko razbitino.Poleg tega imajo Havaji ogromnonaravnih znamenitosti. Omenilasem e raznoliko naravo in velikotevilo slapov v deevnih gozdo-vih, prav gotovo pa mi bo v spo-minu ostal vulkan Haleakala na oto-ku Maui, ki ga domaèini imenujejo»Hia sonca«. Ponujal naj bi naj-lepi sonèni vzhod, a naa skupinapri tem ni imela sreèe, saj se je vzadnjem trenutku pooblaèilo insonèni vzhod ni bil tako velièasten,ko