katalog vilman

F O T OV I L M A NJ E S E N I C ESILVO KOKALJ ZDENKA TORKAR TAHIR

4 FOTO VILMAN JESENICE

Katalog razstave

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

94(497.4Jesenice)

KONOBELJ, ToneUtrinki iz Podmeàkle - Kurje vasi / Tone Konobelj ;

[fotografije fotoarhiv Gornjesavskega muzeja ... et al.]. - Jesenice : Gornjesavski muzej, 2011

ISBN 978-961-6467-24-7

255127040

F O T OV I L M A NJ E S E N I C E

Avtorja: Silvo Kokalj, Zdenka Torkar TahirBesedila: Irena La~en Benedi~i~, Silvo Kokalj, Zdenka Torkar TahirJezikovni pregled: Katja @van

Gradivo: Gornjesavski muzej Jesenice, Andrej ûfer, Janez ûfer, Simona ûfer, Bojan Kolman, Veronika Pelcl, Vitomir Pretnar, Klara Strajnar, Andrej [umi

Konservacija steklenih fotografskih plo{~: Katja @van, Silvo KokaljSkeniranje slikovnega gradiva: Katja @van, Silvo Kokalj Izbor razstavljenih fotografij: Silvo Kokalj Konservacija ostalih eksponatov: Stane Sta{ Beton, Jurij Raku{

Oblikovanje: Jamaja - Maja RostoharTisk: Medium d.o.o. @irovnica, 750 izvodov, december 2011

Izdal: Gornjesavski muzej Jesenice, zanj Irena La~en Benedi~i~Zaloìla: Ob~ina Jesenice,zanjo Toma` Tom Mencinger

5FOTO VILMAN JESENICE

Gornjesavski muzej Jesenice je eden redkih muzejev, varuhov premi~ne kulturnededi{~ine, ki se pona{a z bogatim arhivskim in fotografskim gradivom. Kot naslednikpred petdesetimi leti ustanovljenega Tehni{kega muzeja Jesenice hrani izjemno pestrofotografsko gradivo, ki razkriva in dokumentira zgodovino èlezarstva, planinstva,lokalno in kulturno zgodovino ter na~in ìvljenja.

Pred skorajda pol stoletja so v muzej prevzeli ohranjeno zapu{~ino fotografskega atel-jeja Franceta Vilmana na Stari Savi. Petindvajset tiso~ steklenih plo{~ je dolgo ~akalona "ugoden trenutek". Pred dvema letoma nam je uspelo, da smo konservacijo in digitalizacijo steklenih plo{~uvrstili v svoj program. Sredstva za izvedbo, delno tudi za projektno zaposlitev, je zagotovila Ob~ina Jesenice. V slabem letu je sodelavka Katja @van pod mentorstvomfotografa-dokumentalista konservirala (o~istila) in digitalizirala ve~ kot {est tiso~ steklenihplo{~. Opremila jih je z identifikacijskimi podatki, ki so bili pred tem razpr{eni.

V digitaliziranem gradivu prevladujejo osebni portreti in dogodki, kot so na primerobhajila, birme, poroke, pogrebi … Med skupinskimi portreti najdemo fotografijedruìn, skupin prijateljev, gledali{kih iger, narodnih no{, dru{tev in ne nazadnje tudiVilmanovo druìno. Poleg studijskih pa so ohranjeni {e krajinski posnetki Jesenic inokoli{kih krajev.

Etnologinja Zdenka Torkar Tahir opi{e ìvljenjski poti Andreja ûferja, ki je postavilfotografski atelje in ga vodil od leta 1905 do leta 1920, in Franceta Vilmana, kiga je nasledil in v njem ustvarjal do konca leta 1931. Fotograf-dokumentalist SilvoKokalj je izbrano gradivo pregledal in tematsko uredil. S kratkim zgodovinskim orisom fotografije na steklene plo{~e prikaè zna~ilnosti fotografiranja v prvi polovici 20. stoletja in nam v nadaljevanju nadrobno predstavi delo, zapu{~ino in pomen Vilmanovega fotoateljeja.

Razstava je razdeljena na posamezne vsebinske sklope, ki nam odslikavajo mnogo ve~, kot sprva pri~akujemo. Zanamcem smo s tem projektom ohranili dragoceno kulturno dedi{~ino, ki je zgodovinski dokument prostora in ~asa, v katerem so fotografije nastajale.

Obilo nostalgi~nih spominov in estetskih uìtkov vam èlim ob prebiranju kataloga.

Irena La~en Benedi~i~, direktorica

U V O D


Prav v sosedstvu na{e Ruardove gra{~inein fuìnske cerkve je bila na Savi leta1836 zgrajena hi{a {tevilka 8, ki je bilavsaj od srede 19. stoletja bolj znana pohi{nem imenu pri Markotu. V njej naj binekaj ~asa delovala {ola in laboratorij.Znano je, da je bila od konca 19. stoletjav stavbi gostilna, v kateri je leta 1897pri~elo delovati Katoli{ko delavsko dru{tvo in kjer so uprizarjali gledali{kepredstave. Mimo stavbe, ki je bila takratv lasti Franca Vilmana, je do leta 1900vodila deèlna cesta, blizu je bil tr`niprostor. Semanji dan se je navadno kon~als plesom v Markotovi gostilni. Na Savo jeleta 1901 v iskanju zaslu`ka in samostoj-nega dela prispel mizarski pomo~nik

Andrej ûfer iz oko-lice Cerknega. Nekajlet prej je mizarskoznanje izpopolnjevalpri mojstrih v avstrij-skih deèlah in vnadaljevalni obrtni{oli v Münchnu. Delo je dobil primizarskem mojstru vèlezarni. @e kmaluse je seznanil z gostil-ni~arko "Merkotlo", vdovo HelenoVilman. Zaradi nesporazuma nadelovnem mestu se je po manj kot enoletnem bivanju na Jesenicah zaposlil v Ljubljani, a se je leta 1903 vrnil in seporo~il z njo. Iz prvega zakona sFrancem Vilmanom je imela Helena {tiriletnega sina Franceta in {estletno h~er Jeleno. V zakonu z Andrejem ûferjem so se rodili {e {tirje otroci:Andrej, Helena, Slavka in Helidor. Z Andrejevimi prihranki sta za~elaobnovitvena dela na hi{i z gostilno, ki joje smela Helena brezpla~no uporabljatido sinove polnoletnosti. Gostilni sopromet ve~ali delavci, ki so gradilièleznico. Najprej sta iz drvarnicenaredila poletno gostilni{ko hi{ico, natoprizidek in nov vhod v kuhinjo. Skromnoprodajo kruha in klobas sta leta 1905pove~ala z obrtnim dovoljenjem zatrgovino z me{anim blagom, ki sta jo

Zdenka Torkar Tahir

FOTOGRAFSKI ATELJE NA STARI SAVI IN NJEGOVI LASTNIKI

Ruardova gra{~ina in Vilmanova hi{a, zgrajena leta 1836

Andrej ûfer (1876-1944), last Andrej [umi


uredila v gostilni{ki sobi, skladi{~e zanjopa v zadnji sobi. Andrej je sam izdelalizlo`bena okna, police in kar je bilo {etreba. Nobeden od njiju ni bil izu~en trgovec, zato sta zaposlila trgovskopomo~nico. Ker se je promet v trgovinive~al, sta imela kmalu è {tiri zaposlene,tudi sama sta pomagala.

Andrej si je è v Münchnu kupil prvifotografski aparat, podoben {katlici za`veplenke, s katerim je uspel narediti kar dobre posnetke. Dobil je veselje dofotografiranja. Pozneje si je kupil bolj{i in ve~ji fotografski aparat, nato je enegaoziroma njegove lesene dele izdelal karsam. Poklicnega fotografa na Jesenicahtakrat {e ni bilo, zato so k Markotupri~ele prihajati stranke, ki so se èlelefotografirati. Andrej ni bil izu~en fotografin za novo dejavnost ni imel ne prostorane ~asa, zato je v za~etku po{iljalfotografske plo{~e v izdelavo v Ljubljano.Ker je bilo to neprikladno, se je odlo~ilurediti fotografski atelje z nadzidavopritli~nega prostora, v katerem sta bilipralnica in soba. Narisal je na~rt in gaposlal v presojo nekemu nem{kemufotografskemu listu. Atelje je bil urejen po potrditvi na~rta leta 1905. Potem jezaposlil potnega fotografa, ki je medgradnjo èleznice fotografiral na Jese-nicah za dunajsko podjetje, in si za atelje priskrbel {e obrtni list.

Ko se je leta 1907 iz prvega nadstropjaMarkotove hi{e v novo stavbo izseliloKatoli{ko delavsko dru{tvo, si je Andrejuredil {e prodajo pohi{tva. Od mizarskezadruge v [entvidu si je pridobil zastop-stvo za prodajo njihovih mizarskihizdelkov. Teh ni bilo dovolj, zato jih jekupoval tudi drugje, zaposlil je lastnegamizarja, si leta 1908 pridobil obrtnodovoljenje ter nad hlevom napravildelavnico. Kmalu je zaposlil {e tri mizar-ske pomo~nike in enega vajenca. Ker jetudi to obrt uspe{no vodil, sta z ènopri~ela var~evati in s prihranki kupovatinepremi~nine, àgo na Plavù {t. 10 inhi{o na Jesenicah {t. 98, ki je bila lastnjegovega svaka Karla Vi{narja. V tohi{o (poznano kot ûferjeva gostilna intrgovina) sta se preselila {ele leta 1919,saj je imela èna pravico do Markotove

Vdova Helena Vilman s sinom Francetom inh~erko Heleno leta 1902, last Andrej [umi

Andrej ûfer v svoji mizarski delavnici priMarkotu, po letu 1908


hi{e do polnoletnosti sina Franceta, to jedo leta 1920.

Andrej ûfer je nadaljeval s {tevilnimiposli. Imel je dele` pri Zadru`ni pivo-varni alpskih deèl, po prvi svetovni vojnije pri~el zopet kupovati nepremi~nine,zgradil je novo àgo in mizarsko delav-nico na Plavù, hi{i na Jesenicah {t. 98je prizidal gospodarsko poslopje in leta1931 ve~ji prodajni prostor ter leta1935 postavil ob njej {e parno pekovskope~. Do leta 1933 je zgradil letnokopali{~e, kupil je hi{o ob starem kolo-dvoru in vanjo preselil trgovino na velikoter zgradil lastno ve~jo hi{o s trgovino na Hru{ici. Treba pa je poudariti, da jeAndrej ûfer poleg zapisanega uspe{nodeloval tudi v korist skupnosti in za javnodobro, saj je kot jeseni{ki ùpan medletoma 1924 in 1931 botroval hitremurazvoju in vsestranskemu napredkuJesenic. V njegovem mandatu so bileJesenice leta 1929 progla{ene za mesto.

Med pregledovanjem gradiva v ArhivuRS se je izkazalo, da se je prvo obrtnodovoljenje Andreja ûferja iz leta 1905za atelje in za trgovino z me{animblagom v Markotovi hi{i na Savi {t. 8izgubilo. Trgovski register leta 1916

Sve~ano urejen prostor v Markotovi gostilni, levo spredaj lastnica Helena ûfer, last Simona ûfer

beleì vpis trgovine z me{anim blagomna ime Andrej ûfer, leta 1925 pa naFrance Vilman. [e bolj pa je verjetno, da je France Vilman è leta 1920 obsvoji polnoletnosti dobil v upravljanje inposest tako gostilno in trgovino kot tudifotografski atelje v Markotovi hi{i. France Vilman se je leta 1922 poro~il sPavlo Ravhekar. Leto kasneje se jima jerodila h~i Jelena in leta 1925 sin France.

France Vilman leta 1921, potem ko je od o~ima prevzel posest in posle v trgovini in fotoateljeju, last Andrej [umi

Pavla in France Vilman z otrokoma Jeleno inFrancetom leta 1930, last Andrej [umi


Vilman je deloval kot fotograf in vodiltrgovino z me{anim blagom. Pri Markotuje imel zaposlene {e dodatne mo~i takov ateljeju kot v trgovini. A `e po nekajletih uspe{nega dela ga je ustavila bo-lezen, ki ji je komaj 32-leten podlegel17. decembra 1931. V februarju nasled-njega leta je vdova Pavla Vilman na pod-lagi veljavnega obrtnega lista prijavilanadaljevanje izvr{evanja fotografske obrti,ki ji je bilo odobreno oktobra leta 1932(naslov Sava 8 se spremeni v Ruardov trg5). Od takrat se je v fotoateljeju zvrstilove~ fotografov oziroma poslovodij obrtne-ga obrata, ki so nadaljevali delo FrancetaVilmana vse do leta 1959.

Lastnica Pavla Vilman je atelje oddajalav najem, saj pri hi{i ni bilo poklicnega

fotografa. Najemala je poslovodje, ki niso bili nujno fotografi in so skrbeliza posel tako v trgovini kot v fotograf-skem ateljeju.Prva tri leta je atelje vodil jeseni{ki foto-graf Adolf Smolej, ki se je pri Vilmanuu~il od leta 1925. Svoj atelje je leta1934 odprl v Tr`i~u. Morda je sfotografskim delom nadaljeval RudiVavpoti~, ki je bil glede na dokumentarnivir zaposlen pri Vilmanu leta 1924.

Pogori{~e Vilmanovega ateljeja, 4. 10. 1931

Obnovljen Vilmanov atelje, leto 1932

Adolf Smolej, zaposlen v Vilmanovem ateljeju odleta 1925 do 1934, last Vitomir Pretnar

Rudi Vavpoti~, zaposlen kot fotograf priVilmanu sredi dvajsetih let, last Andrej [umi


Od leta 1942 pa do 1947 je opravljalpomo~ni{ko prakso v Vilmanovem ateljejuJoè @erjal. Ko je opravil mojstrski izpit priljubljanskem fotografu Janku Poga~niku, jeodprl lasten atelje na Jesenicah.Nazadnje, od leta 1946 do leta 1959,je v Vilmanovem ateljeju samostojno deloval fotograf Franci Kolman, ki se jeizu~il pri Adolfu Smoleju v Trì~u. Vslu`bo se je z Zgo{e do Lesc vozil zmotorjem, naprej pa z vlakom. Bilo bimu la`je, ~e bi se lahko peljal z

Joè @erjal, najemnik Vilmanovega ateljeja vletih 1942-1947, last Vitomir Pretnar

Franci Kolman, poslovodja in zadnji fotografVilmanovega ateljeja v letih 1946-1959, last Bojan Kolman

delavskim avtobusom, a to mu je bilo kotprivatniku prepovedano. Leta 1960 si jesvoj atelje uredil doma na Zgo{i in bil doleta 1962 kot fotograf zaposlen {e vèlezarni oziroma v Tehni{kem muzeju@elezarne Jesenice.

Sredi {estdesetih let prej{njega stoletja,ko so eno za drugo zaradi {irjenjaèlezarne ru{ili privatne hi{e na StariSavi, je enako usodo doìvela tudiMarkotova hi{a s fotoateljejem FrancetaVilmana. Pred tem je Pavla Vilman leta1964 odstopila muzeju 726 fotografskihplo{~ in tri poslovne knjige ter leta 1966{e album s 110 razglednicami Jesenic in okoli{kih krajev ter nekaj fotografskihpozitivov. Za najve~ji del Vilmanovefotografske zapu{~ine, ve~ kot 25 tiso~ohranjenih steklenih plo{~, ni dokumenta o muzejskem prevzemu. A najverjetneje sobili prene{eni v na{o Ruardovo gra{~ino s podstre{ja Vilmanovega fotoateljeja tikpred ru{itvijo Markotove hi{e.

Viri:

Ra~unalni{ki zapis avtobiografije Andreja ûferjaMoje ìvljenje, originalni rokopis datiran 1. 11.1943, hrani Janez ûfer.

Arhiv RS, trgovski register, TOI, posamezne tvrdkeLj2, zaporedna {t. 1128, stran 424.

Arhiv RS, TOI, posamezne tvrdke Lj3, zaporedna{t. 1883, stran 358 in indeks k trgovskemu regi-stru.

Osebni arhiv Joèta @erjala, izbrane kopije hraniVitomir Pretnar, originale hrani Stane @erjal.

Arhiv GMJ, prevzemni zapisniki.

Ustni vir: Bojan Kolman.


Silvo Kokalj

NEGATIVI NA STEKLU IZFOTOATELJEJAVILMAN

Sredi 20. stoletja je bila fotografija pojmovana kot posebna grafi~na tehnika,ki v nasprotju s slikarstvom, sposobnimspogledovanja s preteklostjo in prihodnostjo,pa tudi spreminjanja sedanjosti, vednoslika trenutek to~no tak, kot je. Fotografijokot nadgradnjo likovne umetnosti lahkoopazujemo z razli~nih zornih kotov:estetskega, filozofskega, socialno-humani-sti~nega, z vseh tistih aspektov, s katerihse opazuje in ocenjuje vrednost kateregakoli umetni{kega dela, ne glede na zvrst,ki ji pripada.1

V zadnjem desetletju smo pri~a hitremurazvoju na podro~ju fotografije, pa vendarse v principu ni kaj dosti spremenila.Opti~ni proces ostaja isti, razli~ne nasvetlobo ob~utljive prosojne materiale pa so zamenjala elektronska tipala.Fotografija je po skoraj dveh stoletjih od odkritja postala dostopna naj{ir{immnoìcam. Vsak si lahko sam izdelafotografijo ali pa jo uporabi na kak{endrug na~in, ki mu je na razpolago.Najve~krat je to digitalna projekcija nara~unalni{kem ekranu, televizorju, fotookvirju … Pri vsem tem sploh ni trebavedeti, kako fotografija nastane. Rezultatiso vidni takoj - za razliko od fotografije vpreteklosti, ko smo {ele po obdelavi vfotografskem laboratoriju lahko ob~udovalirezultate svojega dela. Ve~ina kompaktnihkamer è vsebuje razli~ne programe: za

portret, panoramo, bliìnske posnetke,no~no snemanje … Poleg tega imajo vsekamere avtomatsko ostrenje in osvetlitev.Kamera namesto nas postori vse, kar soneko~ morali, z veliko mero natan~nosti inob~utka za svetlobo, obvladati fotografi.Zaradi dostopnosti in preproste uporabecenenih fotografskih kamer se je ob hiper-produkciji posnetkov izgubil prvotni namenfotografije, to je mo`nost dolgotrajnegaspomina. Ve~ina fotografij je danes kratkega veka, saj jih nadome{~ajo vednonovi in novi spomini v obliki neotipljivegaelektronskega slikovnega zapisa.

[e nedavno smo morali v fotografskokamero vstaviti filmski trak, na kateregasmo posneli dolo~eno {tevilo posnetkov,ga odnesti fotografu, ki ga je v laboratorijukemi~no obdelal, da se je pokazala nega-tivna slika, iz njega je potem pove~al inrazvil (spet kemi~no obdelal) fotografije. Le malo posameznikov pa je zanimalo,kako fotografija nastane. Ti so si navadnokupili potrebno opremo in doma, zaraditeko~e vode najve~krat v kopalnici, uredilitemnico, kjer so sami razvijali ~rno-belefilme in izdelovali fotografije. Obi~ajno sobili to ljudje z izraènim umetni{kimdarom, saj je predvsem ~rno-bela fotogra-fija idealen sporo~ilni medij. Ostali so sezadovoljili s preprostej{o mo`nostjo: sfotografsko kamero zajeti trenutek in pre-pustiti drugim, da ga naredijo vidnega.


V za~etku dvajsetega stoletja so se sfotografijo ukvarjali predvsem fotografi-obrtniki, ki so se pri mojstru izu~ili te obrtiin so do potankosti obvladali tehnikoosvetlitve in kemi~ne obdelave fotografije.Svoje ateljeje za izdelavo celopostavnih indoprsnih portretov v "fotografi~ni" tehnikiso odpirali v vseh ve~jih mestih, a ~e sipredstavljamo, da so steklene plo{~e, pre-mazane z na svetlobo ob~utljivo snovjo(srebrov jodid, srebrov bromid), osvetljevaliv lesenih {katlah z mehom, katerih glavnisestavni del je bil objektiv z vgrajenim zaklopom in zaslonko, si lahko mislimo,da so to po~eli ljudje z veliko znanja inizku{njami. Pri fotografiranju so se ~ezglavo pokrili s ~rnim pregrinjalom, da solahko na zadnji prosojni strani (medlici)videli na glavo obrnjeno sliko. Polegpravilne izbire motiva, {tudije svetlobe,prave izbire zaslonke in osvetlitvenega~asa je bilo plo{~o treba v temi tudipravilno razviti in utrditi (fiksirati), saj je

èlatinska emulzija na plo{~i {ele po temkemi~nem postopku postala neob~utljivana svetlobo, v njej pa se je prikazala negativna slika fotografiranega objekta.Tudi retu{a je bila obvezni sestavni delportretne fotografije. S to tehniko je po-sebej izurjen retu{er z mehkim grafitnimsvin~nikom na negativu temnil presvetledele in s tem omilil kontraste, popravilgubice in napake na koì, lahko pa jepopravil tudi ozadje. Retu{a je bila vsajtoliko pomembna kot sama fotografija.Ve~ji fotoateljeji so imeli zaposleneiz{olane retu{erje, ki niso delali ni~ drugega, kot retu{irali negative in popotrebi tudi pozitive, v manj{ih ateljejih pa je negative retu{iral mojster sam.

Obseèn arhiv steklenih plo{~ iz Vilmano-vega ateljeja na Stari Savi je dober primerobrtni{kega dela klasi~nega fotografa izprve polovice 20. stoletja. Njegova glav-na dejavnost je bila sicer portretnafotografija, vendar ga je zanimalo tudiokolje, v katerem je ìvel. Najstarej{i negativi in diapozitivi nas popeljejo v ~aspred prvo svetovno vojno. Takrat je bilo vjeseni{ki dolini le nekaj naselij (Murova,Plav`, Sava), glavna prometna povezavaje bila èleznica, èlezarski obrati sodajali kruh velikemu delu prebivalstva, podolini so se razprostirala polja, parki okoligra{~in in vrtovi okoli premo`nej{ih hi{ soFranc Vilman v ateljeju, kolorirana fotografija

Primer retu{e na negativu


dopolnjevali urbano celoto. Z razvojemmesta je bilo vse ve~ obrtnikov. êvljarji,kroja~i, {ivilje, zidarji, mizarji, trgovci,mesarji, sobopleskarji, natakarji … vsi sose èleli fotografirati v delavnici, trgovini,pred lokalom. Potrebovali pa so tudireklame, katerih po navadi ro~no risanepredloge je fotograf reproduciral, jih pove~al v letake ali izdelal diapozitive, ki so se vrteli kot predfilm v novozgrajenihkinematografih. Nekatere diapozitive sotudi ro~no obarvali.

napisno ime kraja, ki je na fotografiji. Fotografa so povabili ob posebnihprilo`nostih: na premiere gledali{kih iger,gasilske parade in razne obletnice, nasokolske in orlovske prireditve, prva obhajila, birme, fotografiral je verskazdruènja, esperantiste, {olske skupine ob zaklju~ku {olskega leta ali na izletih,skupine fantov - rekrutov, ki so se pra`njeoble~eni postavili pred oko kamere.Fotograf pa je moral dokumentirati tudi, ko je ugasnilo ìvljenje in so pokojnika vàlnem sprevodu odnesli na pokopali{~e.Poseben fond predstavljajo druìnskefotografije Pavle in Franceta, ki sta se radafotografirala kot zaljubljen par, kot druìnaz otrokoma, Pavla nastopa kot fotomodelv razli~nih pozah, France z motorjem, tuso {e fotografije redkih jeseni{kih avtomo-bilov, motociklisti~nih in konjskih dirk,regate na Bledu, razli~nih telovadnihdru{tev, saj je bil po pripovedovanjusorodnikov France Vilman velik {portninavdu{enec. Posebnost so razni poskusimonta`, toniranja, reìrane in tudiretu{irane fotografije, kjer so na negativudorisana celotna ozadja.

Reklama za fotografiranje pustnih mask po poàruv Vilmanovem ateljeju (primer razbite plo{~e)

Serija 110 originalnih razglednic, o{tevil-~enih in nalepljenih v albumu, nam slikalepote okoli{kih krajev: Bohinj, Bled,Zasip, dolino Drage, Moste, Vrbo in druge vasi pod Stolom, Mojstrano,Kranjsko Goro in Rate~e. Sledijo raz-glednice z naravnimi znamenitostmi, kot so slap Peri~nik, Vintgar, slap Savica,Severna triglavska stena, Dolina Triglavskihjezer, in nekaterimi planinskimi postojanka-mi v Alpah in Karavankah. Na skoraj vsehpripadajo~ih negativih pa je ro~no s tu{em Primer risanega ozadja na steklenem negativu


Ve~ino posnetkov pa predstavljajo portretioseb v razli~nih ìvljenjskih obdobjih inob raznih prilo`nostih. Otro{ki, ènski,mo{ki portreti, portreti vojakov, àndarjev,mornarjev, oseb v sokolskih in orlovskihuniformah, v narodnih no{ah, pustnihmaskah. Doprsni, celopostavni ob razli~-nih rekvizitih, v dvoje, vsa druìna, prija-telji, prijateljice, na temnem ali svetlemozadju, za vsak prilo`nostni portret jemoral fotograf posebej urediti atelje.Fotografom pri Vilmanu je bila v velikopomo~ na sever obrnjena steklena stena, ki je zagotavljala stalen vir naravne svetlobe. Vse plo{~e so o{tevil~ene in ve~idelvpisane v {est naro~ilnih knjig, datiranih

od leta 1920, ko je bil lastnik ateljeja {eAndrej ûfer, do leta 1947, ko je najem-nik Joè @erjal opustil obrt v Vilmanovemateljeju in odprl svoj atelje. Danes vemo,da so posnetki na steklenih plo{~ah izVilmanovega ateljeja zapu{~ina vsaj {estihfotografov: Andreja ûferja, FrancetaVilmana, Pavle Vilman, Rudija Vavpoti~a,Adolfa Smoleja in Joèta @erjala.Zagotovo pa to ni dokon~en seznam, sajso se, kot pri ostalih obrtnikih, tudi priVilmanu ves ~as menjali tako vajenci kotzaposleni. Na prvi pogled so si sicer vseplo{~e in vsi posnetki na njih podobni, pripodrobnej{em pregledu fotografij pakmalu postane jasno, da so posnetke izde-lovali razli~ni posamezniki z bolj ali manjizostrenim ~utom za kompozicijo, svetloboin ostale komponente, ki delajo fotografijov{e~no naro~nikom. Nekomu je to uspeva-lo bolj, drugemu manj, a vsi so svoj poklicfotografa v skladu z danimi razmeramiopravljali tako dobro, da je bil Vilmanovatelje na Savi ve~ kot pol stoletja poznanpo celi Gorenjski. Pri raziskovanju podrobnosti arhiva lahkoopazimo, kako se na~in portretiranjakorenito spremeni. Medtem ko so konecdvajsetih in v za~etku tridesetih let portretimo~no retu{irani z narisanimi ozadji,retu{a proti koncu tridesetih postane boljskromna, oblike na ozadjih pa skorajpravilno geometri~ne. Med drugo sve-tovno vojno retu{e skoraj ni ve~, saj so seljudje fotografirali le {e za dokumente.Fotografirani so v enakem poloàju, v pol-profilu, s praznim izrazom na obrazu.Da je nazadnje kot fotograf v Vilmanovemateljeju delal Franci Kolman, dokazuje zad-nji posnetek hi{e iz leta 1965, preden sojo zaradi gradnje aglomeracije poru{ili.Nad vhodom {e visi tabla z napisom FotoFranci Kolman. Atelje je opustil è leta1959, ko so ga kot fotografa zaposlili vtakratni @elezarni Jesenice. Franci Kolman jele redko {e fotografiral na steklene plo{~e,

Pogled v Vilmanov fotografski atelje

Naro~ilne knjige od leta 1920 do leta 1947


saj jih je po vojni nadomestil upogljiv, tanj{iin la`ji plan film. Ko je zapustil atelje, jeves arhiv svojih negativov odnesel domov,kjer ga {e hranijo njegovi potomci. Tik preden je bila Markotova hi{a podrta,so uslu`benci takratnega Tehni{kega muze-ja, ki je bil pod skrbstvom èlezarne, pre-nesli arhiv steklenih plo{~ s podstre{ja vmuzejski depo. Ve~ino plo{~ so shranili vstaro èlezno blagajno, veliko jih je ostalov raznih lesenih in kovinskih predalih,nekaj v originalni embalaì za stekleneplo{~e, nekaj pa neza{~itenih naloènihena na drugo. Leàle so v vla`nem,svetlem, pozimi hladnem in poleti vro~emdepoju v Ruardovi gra{~ini. Nekajkrat jeskozi strop celo pricurljala voda, ki je

predvidevamo, da je vseh negativov prekopetindvajset tiso~. Uporabljeni so trije razli~niformati: 6 × 9, 9 × 12 in 10 × 15 centi-metrov, pa tudi manj{e {tevilo plo{~ velikosti18 × 24 centimetrov. Ohranilo se je nekajoriginalnih {katel z imeni danes malokomu {epoznanih proizvajalcev fotografskega materi-ala, kot so Kodak, Agfa, Forte, Mimosa,Verax, Hauff in {e nekateri drugi.

V Gornjesavskem muzeju smo se leta 2010odlo~ili, da s projektom ureditve Vilmanove-ga arhiva o~istimo, za{~itimo, preslikamo,popi{emo in shranimo v elektronski oblikivse plo{~e, ki so bile v preteklosti è izbra-ne kot pomembne za jeseni{ko zgodovinoin àl ve~inoma neprimerno shranjene (potakratni oceni je to pet tiso~ plo{~). Pred leti@elezna omara s plo{~ami

pustila pogubne sledove na plo{~ah innekatere s~asoma uni~ila. Dolga desetletjaso tako leàle vsem pred o~mi, ne da bise sploh kdo zavedal njihove resni~nevrednosti in jih posku{al vsaj malo za{~ititi. Po drugi strani pa so bile plo{~e vedno zan-imive za raziskovalce lokalne zgodovine -predvsem za tiste, ki so prou~evali ~as meddrugo svetovno vojno. Zaradi posnetkovnem{kih oficirjev in vojakov ter doma~ih pripadnikov NOB so jih izbirali, shranjevali v kuverte, jih opremljali s komentarji, kopirali,tudi objavljali v raznih publikacijah. Po {tevilu opisov v naro~ilnih knjigah

Steklene fotografske plo{~e v originalni embalaì

Razstava obrti na Jesenicah med letoma 1920 in1945 v Kosovi gra{~ini leta 2000


sva s sodelavko, kustosinjo Natalijo [tular,za razstavo o obrtnikih v jeseni{ki ob~iniprvi~ napravila izbor nekaj sto plo{~. Tesem o~istil, ve~ino tudi kontaktno kopiralpo klasi~nem fotografskem postopku invsako vstavil v brezkislinsko vre~ko, ki {~iti pred prahom in prepre~i nadaljnjepropadanje. Izkazalo se je, da je tonajve~, kar lahko storimo za za{~ito arhiva, zato je v letih 2010/11 sodelavkaKatja @van o~istila 6500 plo{~, jihdigitalizirala in shranila v brezkislinskevre~ke. Kar naenkrat so pred o~mi nara~unalni{kem ekranu ponovno zaìveli èdavno pozabljeni prizori in obrazi. Takose je z moderno tehniko ponovno poka-zala prava razse`nost in vrednost teganeprecenljivega arhiva. Z mo`nostjo hitrega pove~evanja in opazovanjanatan~nosti in vztrajnosti retu{erjev odkrivamo neverjetno paleto sivih tonov in jasnost posnetkov, zna~ilnost negativovvelikega formata.

Ve~ina plo{~ je skenirana v celoti, vklju~noz robom in {tevilko, ~e ta obstaja. In pravtako so tudi reproducirane. Z vsemi znakipropadanja, s sledovi vlage, odstopanjaemulzije, izlo~anja srebra, praskami inpo{kodbami, ki so na njih nastale.Photoshop retu{a je bila uporabljena vredkih primerih; tam, kjer je bila zaradiestetskega videza nujno potrebna.

Izjemna kvaliteta fotografske tehnike inobvladovanje svetlobe sta le dve odzna~ilnosti fotografskih portretov iz prvepolovice 20. stoletja. Bolj intimna, pa tudi tragi~na, se skriva v misli RolandaBarthesa, ki je zapisal, da je "vsakfotografski portret podoba mrtveca".Glede na letnice nastanka teh fotografijbo verjetno za ve~ino oseb na njih todràlo. V fizi~nem smislu vse te lepote,mladosti in zrelosti, predvsem pa igresamega sebe pred fotografskim objek-tivom ni ve~. Nam, ki jih gledamo nafotografijah, ne da bi se te krute resnicesploh zavedali, ostaja kalejdoskop obra-zov in dogodkov neke dobe, ki je sicerminila, a se nam kljub temu odkriva skozipoze, kostume in ne nazadnje skozina~ine fotografiranja. So te fotografijezgodovina, dokument ali oseben spomin?Odvisno od tega, kdo jih gleda.2

1 Dragoljub Kaì}: Elementarna tehnika fotografije,Beograd 1973, stran 22.

2 Josip Pelikan - Portretist, Celje 2006, stran 29-30.

Viri: In`. Leo Novak: Osnovi fotografske tehnike,Tehni~ka knjiga Beograd 1949.

150 let fotografije na Slovenskem 1919-1950,Ljubljana 1990.

O~i{~ene in konzervirane plo{~e v brezkislinskihvre~kah

Zaradi vlage uni~ena emulzija na stekleni plo{~i(Prireditev Vinska trgatev)


R E @ I R A N EF O T O G R A F I J E

1.


Avtoko~ija` France, napis nahrbtni strani: Dekle! Glavopokonci k´ fanta ima{, ki je `e avtoko~ija`. Franjo 2. 3. 1921. Last Andrej [umi.France Vilman v vlogi kroja~a,ki stranki {iva zaplato - {aljivafotografija, last Andrej [umiPuljenje zoba Francetu Vilmanu -{aljiva fotografija, last Andrej [umi

1.

2.

3.

2.

3.

4.

5.

Igra s prsti - od nosu do nosu - {aljiva fotografija,last Andrej [umiRopar in detektiv (ropar France Vilman) - {aljiva fotografija, last Andrej [umi

4.

5.

J E S E N I C E

1.


Jesenice s Kosovo gra{~inopred prvo svetovno vojno.Reprodukcija diapozitivaiz ûferjevega ateljeja,10 × 10 cm.Reprodukcija treh steklenihplo{~, na katerih jepanorama Jesenic iz za~etka 20. stoletjaOdprtje Hermanovegamostu leta 1931ûferjeva hi{a in trgovinana Plavù po dograditvinovega trakta

1.

2.

3.

4.

2.

4.

3.


5.

6.

Jesenice, Gosposvetskaulica z `elezni{ko postajoStara Sava

5.

6.

I N D U S T R I J AT R G O V I N AO B R T

2.


2.


LivarjiSladoledarji podVilmanovim ateljejem na Stari Savi^eponova prodajalnanasproti `elezni{ke postaje[t. plo{~e: 25408*

1.2.

3.

4.

3.

4.

R E K L A M E

1.


Precizno koloriran diapozitiv velikosti 7 × 9 centimetrovReklame, ki jih je zajeseni{ke obrtnike pred 2. sv. vojno risal

1.

2.

2.

2. 2.


3. 2.

2.

Stane Bokal.Reklama za slikarskiatelje Staneta BokalaReklama za Vilmanov fotoatelje

3.

4.


4.


R A Z G L E D N I C E1.

2.


Planinska idila na Golici (originalna fotografija)JeseniceBledBegunjeZasip pri Bledu

1.

2.3.4.5.

3.

4.

5. 6.


7.

8.

MojstranaBohinjsko jezeroKranjska Gora

6.7.8.


10.

9.

Selo Blejska Dobrava

9.10.

O T R O [ K IP O R T R E T I

1.


25426*Jakopi~ Albin, Dobrava,26. 9. 1938Kastein Mirko, Jesenice,26. 2. 193325127*24809*25666*

1.2.

3.

4.5.6.

2.

3. 4.

5.


6.


P O S E B N EP R I L O @ N O S T I

1.2.


3.

4.


Baloh Zora, Jesenice, 19. 6. 1937Merlak, Jesenice, 21. 5. 1940Pouk na prostem za {olo, 24. 6. 1928.Naro~nik: Mihael A`man.Osnovna {ola JeseniceMe{~anska {ola Jesenice, 4.b razred, {olsko leto 1939/40Skupina v narodnih no{ah, Dovje-Mojstrana

1.2.3.

4.5.

6.

6.

5.


France Vilman namrtva{kem odru, 17. 12. 1931Pogrebni sprevod, skozi Jesenice, 14. 9. 1936

7.

8.

7.

8.


N A B O R N I K IV O J A K I@ A N D A R J I

1.


Lojze Klinar, Jesenice, 15. 5. 1938Viktor Poklukar, rekrutiGorje, 16. 8. 1935Mandelc Ciril,`andarmerijaJesenice, 29. 7. 1933Vu~kovi} Tehomir, Kr. Gora, 45, granica 7. 4. 1934Anton Torkar, Sava,1. 3. 1932Koren Slavko,Jesenice, 2. 11. 1932

1.

2.

3.

4.

5.

6.2.

3.

4.


5.


@ E N S K IP O R T R E T I

1.


2. 3.

4. 5.


6.

7. Dora Reinmuller, 22. 10. 1933Naro~nik: Alois Presiern, 30. 7. 1933^op - h~erka, 1. 5. 193825577*25403*25489*26182*Maria Rostohar, 12. 4. 1942Gospa Klinar, 28. 3. 1939

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

8.

P O R O K E

1.


2.

3.

4.


5.

25352*Albin Novak, Jesenice, 1. 6. 1937Gerdej Javornik, 21. 5. 1936Viktor Vol~ini, Jesenice, 17. 10. 1937Jo`e Hudri~, Jesenice, 8. 8. 1937Ivan Dem{ar, Javornik, 17. 10. 1937Vladimir Iskra, Jesenice, 22. 8. 1937Milan Levi~nik, Jesenice, 24. 10. 193725351*

1.2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

6.


7. 8.

9.


M O [ K IP O R T R E T I


2.

3.

4.

5.


6. 7.

26629*Bla` Klinar, Jesenice, 22. 8. 1936 Ernst Ambro`i~, Hru{ica, 26. 11. 1936Bernard, Jesenice, 14. 4. 1938Franc Razinger, Hru{ica, 24. 4. 1938Jo`e @en, 2. 7. 193325445*Jakov Dru`nik, 8. 1. 193825626*

1.2.3.4.5.6.7.8.9.

8.


9.


G L A S B E N I K I1.

2. 3.

4.


5.

6.

[tirje muzikantje25931*Julij Sorgo, ~elo26635*Rado Kle~, 18. 2. 1934Loisl Slamnik, 20. 8. 1933

1.2.3.4.5.6.


7.

8.

Korenov ansambel s SaveSokolska godba, 11. 7. 1937

7.8.


D R U [ T V A

1.


2.


3.

4.

^lani Kulturno-prosvetnega dru{tva JeseniceTelovadna vrsta, Sokol^lani dru{tva EsperantoProstovoljno gasilsko dru{tvo Jesenice, 15. 6. 1933

1.

2.3.4.


K A Z A L O

UVOD

FOTOGRAFSKI ATELJE NA STARI SAVI IN NJEGOVI LASTNIKI

NEGATIVI NA STEKLU IZ FOTOATELJEJA VILMAN

RE@IRANE FOTOGRAFIJE

JESENICE

INDUSTRIJA, TRGOVINA, OBRT

REKLAME

RAZGLEDNICE

OTRO[KI PORTRETI

POSEBNE PRILO@NOSTI

NABORNIKI, VOJAKI, @ANDARJI

@ENSKI PORTRETI

POROKE

MO[KI PORTRETI

GLASBENIKI

DRU[TVA

5

7

13

19

21

25

29

33

36

41

45

49

53

57

61

65

katalog vilman

Documents