kaČe - os- · pdf filekače seminarska naloga iz urejanja besedil stran 3 povzetek...

Kače

OSNOVNA ŠOLA MAJŠPEK

KAČE

Seminarska naloga iz Urejanja besedil

Avtor: Saša Babšek Mentor: Dragana Prepelič

Majšperk, 2008

Kače

Seminarska naloga iz Urejanja besedil Stran 2

KAZALO POVZETEK ............................................................................................................................... 3 UVOD ........................................................................................................................................ 4

ZGRADBA IN RAZVOJ....................................................................................................... 4 RAZVOJNI KROG................................................................................................................ 4 OKOSTJE............................................................................................................................... 5 BIVALIŠČE IN RAZŠIRJENOST ........................................................................................ 5 NOTRANJI ORGANI............................................................................................................ 5 PREHRANA .......................................................................................................................... 6 KAČJI STRUP ....................................................................................................................... 6 VRSTE KAČ.......................................................................................................................... 7 VOHANJE ............................................................................................................................. 8 PREMIKANJE....................................................................................................................... 9 NI RES ................................................................................................................................. 10

ZAKLJUČEK........................................................................................................................... 11 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................... 12

KAZALO SLIK Slika 1:Navadni udav ................................................................................................................. 4 Slika 2:Razvojni krog................................................................................................................. 5 Slika 3:Okostje ........................................................................................................................... 5 Slika 4:Notranji organi ............................................................................................................... 6 Slika 5:Mamba ........................................................................................................................... 7 Slika 6:Vrste kač ........................................................................................................................ 8 Slika 7:Vrste kač ........................................................................................................................ 8 Slika 8:Vohanje .......................................................................................................................... 9 Slika 9:Kobra.............................................................................................................................. 9

Kače


POVZETEK Predstavila vam bom kače, ki so strupene, njihovo razmnoževanje, kako je kača zgrajena, kje prebiva.

Kače


UVOD Za to temo seminarske naloge sem si izbrala kače, ker so mi všeč. Najbolj mi je bil všeč navadni udav. Upam da bo tudi vam všeč moja seminarska naloga.

ZGRADBA IN RAZVOJ

Kačine luske so iz roževine ali keratina.To je beljakovinska snov, ki sestavlja tudi lase, nohte, kopita in razne druge zunanje dele vretenčarskega telesa. Pri kačah so luske pogosto gladke in prelivajočih se barv. Kače se levijo in odvržejo staro kožo z luskami vred ( kačji lev). Imajo dobro razvito hrbtenico, ki lahko ima prek 450 vretenc. Na vsako vretence se pripenja par reber. Iztrebki prebavil ter izločki sečil in jajčeca oz. semenčice iz spolnih organov se izločajo v skupno kloako. Kače nimajo nog ali pa so zelo okrnjene. Imajo značilno razcepljen in izredno gibljiv jezik. Z njim hitro opletajo ter iz okolja prenašajo kemijske molekule do posebnega vonjalnega organa na ustnem nebu. Oploditev je pri kačah notranja. Nekatere vrste kač se parijo v velikih skupinah takoj spomladi, ko prilezejo iz prezimovališč. Jajca največkrat odložijo v talne razpoke ali v trohneče rastline. Jajca so pred izsušitvijo in mehanskimi poškodbami dobro zaščitena z apnenčasto ali usnjasto lupino.Znotraj lupine je zarodek,obdan s posebno membrano(amnion),s pomočjo katere diha.V drugi membranski vreči (alantois) pa se zbirajo razne odpadne snovi, ki nastajajo ob razvoju zarodka. Pri mnogih vrstah kač ostajajo oplojena jajca v jajcevodih, dokler se zarodki popolnoma ne razvijejo.Te živali so jajcerodne ali ovoviviparne in mladiči prilezejo iz jajc takoj potem,ko samica jajca odloži.

Slika 1:Navadni udav

RAZVOJNI KROG Samec ima kopulacijski organ, s katerim samico osemeni neposredno. Za plazilce je, kot za ptiče in sesalce, značilno amniotsko jajce. Iz zarodka izraščajo membrane, ki ščitijo zarodek in obdajajo rumenjak, ki predstavlja poleg rumenjaka zarodkovo zalogo hrane. Beljak vsebuje tudi velike količine vode. Plazilsko jajce ima lupino, ki zarodek varuje in je hkrati prepustna za zrak. Plodnikova membrana (amnion), obdaja jajčni mehur ali plodovnik (amnionska votlina). V njem je plodovnica (amnionska tekočina), v kateri se razvija zarodek (embrio). Zarodek je podoben staršem, le da je manjši

Kače


Slika 2:Razvojni krog

OKOSTJE Ker so okončine, in pri večini kač tudi oplečje in okolčje, zakrneli, je hrbtenica osrednji del okostja.Ta je zelo gibljiva. Vretenca so ojačana, tako da so lahko trdna opora mišicam. Na hrbtenici ločimo vratna, prsna, ledvena, križna in repna vretenca. Sklep nosača, prvega vratnega vretenca, z glavo je enojen. Drugo vratno vretence je okretač. Rebra so vzdolž vsega trupa, celo na repnem delu hrbtenice. Nimajo grodnice. Zgornja in spodnja čeljust s rahlo povezani med seboj, tako se lahko usta na široko odprejo. ta samo rahlo povezani med seboj, tako se lahko usta na široko odprejo.

Slika 3:Okostje

BIVALIŠČE IN RAZŠIRJENOST Vsi današnji plazilci so poikilotermne ali ektotermne živali, zato je vzdrževanje njihove telesne temperature odvisno od temperature okolja. Takšnim živalim pravimo tudi mrzlokrvne in zanje je značilno,da same iščejo primerno topla mesta. Kadar je njihovo telo preveč ohlajeno, si poiščejo topla mesta, pregrevanje telesa pa preprečijo tako, da si poiščejo hladnejše mesto. Za večino plazilcev je najprimernejša telesna temperatura 25-30 °C. Pri nižjih temperaturah telesa se upočasni telesna presnova in živali postanejo lenobe. Pri kačah se telesna presnova v hladnejših delih leta izredno zmanjša in živali preidejo v zimsko spanje(hibernacija).Pred tem si poiščejo primerno prezimovališče v votlinah ali pa se zakopljejo v zemljo ali blato. Zaradi za vodo neprepustne kože in zaradi ledvic, ki porabijo zelo malo vode, so plazilci osvojili tudi bolj sušnata in vroča območja Zemlje

NOTRANJI ORGANI Zaradi načina premikanja ni v dolžino iztegnjeno le telo, ampak tudi notranji organi. Pokrnelo je tudi eno pljučno krilo. Požiralnik pri kačah meri do tretjine celotne dolžine. Konča se v

Kače


dolgem želodcu, ki se lahko raztegne podobno kot požiralnik, če žival pogoltne večje zalogaje. Tudi drugi notranji organi so dolgi in ležijo drug za drugim. Debelo črevo se izliva v stok. Dvokrpa jetra ležijo pred želodcem, trebušna slinovka pa v pentlji tankega črevesa. Ob hrbtenici ležita ploščati in krpasti ledvici. Sečevoda se ločeno izlivata v stok. Srce je loče preddvorov in delno tudi prekatov. Arterialna in venozna kri še nista popolnoma ločeni.

Slika 4:Notranji organi

PREHRANA Plazilci so večinoma mesojede živali. Prehrana življenjskem okolju, tako da je njihov plen lahko vsaka žival, ki je manjša od njih. Kače pogoltnejo cele živali. To jim omogočajo izredno elastične vezi med spodnjo čeljustjo in lobanjo, zaradi katerih lahko kače zelo na široko odprejo usta.Velike anakonde in pitoni lahko pogoltnejo celo blizu 50 kg težke in kot mlada koza ali srna velike živali. Jamičarke ali klopotače ter udavi zasledijo svoj plen s pomočjo posebnih čutilnih organov v jamicah na sprednjem delu glave. S temi čutili lahko zaznajo celo temperaturne razlike do 0,2°C. Morske kače imajo posebne prilagoditve za izločanje odvečnih količin soli, ki jo dobivajo iz hrane in morske vode.

KAČJI STRUP Žleze slinavke so pri mnogih vrstah kač spremenjene v strupne žleze in izločajo močan strup. Kemijska sestava strupa je zelo različna. Izloček strupnih žlez nekaterih vrst kač je sestavljen iz več različnih beljakovinskih strupov, ki na druge živali različno učinkujejo.Ugriz strupene kače večinoma povzroči mišično ohromelost in prepreči dihanje ali pa hudo poškoduje kri in druga telesna tkiva.Čeprav na vsem svetu(predvsem pa na toplejših območjih)za posledicami kačjega pika vsako leto umre več tisoč ljudi,strupene kače večinoma niso tako napadalne ter Pri večini strupenih kač so strupne žleze povezane s posebnimi zobmi strupniki,ki so ponavadi večji od ostalih zob.Človeku so najnevarnejše vrste strupenih kač z votlimi strupniki na prednjem delu gobca(gadi,kobre,jamičarke ali klopotače).Ti strupniki so pri gadih in jamičarkah gibljivi in so v zaprtih ustih položeni na zgornjo čeljust,pri odprtem gobcu pa se postavijo pokonci in so ob ugrizu takoj pripravljeni vbrizgati strup v ranico.

Kače


Slika 5:Mamba

VRSTE KAČ Pri nas živi 11 vrst kač od tega so le tri strupene. Naše strupenjače od daleč lahko prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem, repa večinoma pa tudi po značilnem cickcak vzorcu na hrbtu. Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca.

• Modras (Vipera ammodytes) • laški gad (Vipera aspis) • navadni gad (Vipera berus)

Polstrupene kače imajo strupnik nameščen globoko zadaj v ustni votlini in zato človeku niso nevarne:

• črnostrel ali mačjeoka kača (Telescopus fallax)

Popolnoma brez strupa so:

• progasti gož (Elaphe quatuorlineata) • navadni gož (Elaphe longissima) • kobranka (Natrix tessellata) • smokulja (Coronella austriaca) • belouška (Natrix natrix) • črnica (Coluber viridiflavus) • belica (Coluber gemonensis).

Kače


Slika 6:Vrste kač

Slika 7:Vrste kač

VOHANJE Kača voha,kadar iztegne iz gobca jezik.Kače namreč zelo dobro vohajo in na ta način iščejo hrano.Jamičarke imajo za nosnicami čutne jamice,s katerimi zaznavajo spremembo temperature v okolju.S tem čutilom lahko kača zasledi plen s stalno toplo krvjo celo v popolni temi.

Kače


Slika 8:Vohanje

PREMIKANJE Za premikanje uporabljajo kače rebra, bočne mišice in trebušne luske ali pa katerokoli kombinacijo omenjenih treh gibal.Rogata klopotača ali postranik iz južnih predelov ZDA in Mehike se premika z bočnim zvijanjem in prestavljanjem telesa ter tako zmanjšuje stik z vročimi tlemi.Afriška črna mamba in nekatere druge vrste kač lahko šinejo s hitrostjo do 16 km na uro,tako da s hitrim premikanjem reber ´tečejo´ po podlagi.Morske kače imajo bočno sploščeno telo, prilagojeno za zvijajoče se plavanje.

Slika 9:Kobra

Kače


NI RES … da kače ljudi napadajo; pred njimi vedno bežijo, če je to le mogoče … da kače lahko skačejo, v resnici lahko dvignejo le prvo tretjino telesa … da kače ljudi zasledujejo tako, da si v gobec vtaknejo rep in se kot kolo poženejo za človekom … da kače sesajo mleko krav in drobnice, saj jim zgradba čeljusti tega ne omogoča … da kače po gozdnih rastlinah nabirajo strup … da imajo nekatere kače zlato kronico … da v naših gozdovih živi strašna zver, imenovana bazilisk, ki je napol kača napol petelin ČE VENDARLE UGRIZNE Najhujše so posledice ugriza modrasa, vendar ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega, zdravega človeka ni smrtno nevaren. Pomembno je, da ohranimo mirno kri. Ugriznjeni ud takoj prevežemo med mestom ugriza in srcem, vendar ne pretesno, da kri lahko vseeno kroži, in se odpravimo k zdravniku. Ta bo rano primerno oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal na opazovanju. Tudi brez posebnega zdravljenja začneta boleča oteklina in hematom po nekaj dneh izginjati, vse posledice ugriza pa izzvenijo najpozneje v mesecu dni. Protistrupa pri ugrizih naših kač danes ne uporabljajo več, saj je alergijska reakcija nanj lahko nevarnejša od kačjega strupa

Kače


ZAKLJUČEK Upam, da vam je bila moja seminarska naloga všeč. Iz seminarske naloge sem se naučila veliko o kačah in njihovih navadah. Naučila sem se tudi veliko o oblikovanju.

Kače


VIRI IN LITERATURA Wikipedija Vivarij.htm http://www.geocities.com/novo82003/ven22-plazilci/kaca1.html

kaČe - os- · pdf filekače seminarska naloga iz urejanja besedil stran 3 povzetek...

Documents