izbor mali @itija za vremeto od krstovden do soborot na sv ... 29-30/17 mali zitija.pdf · sv....
TRANSCRIPT
96 Premin, Krstovden 2005
olem rimski vojskovodec
od vremeto na carevite
Tit i Trajan. Iako nezna-
bo`ec Plakida (toa e negovoto
neznabo`e~ko ime) be{e ~ovek
praveden i milostiv, sli~en na
kapetanot Kornilij, kogo{to go
krsti apostolot Petar (Dela
10). Edna{ odej}i vo lov toj pod-
goni eden elen. Po Bo`ja
Promisla me|u rogovite na
elenot se javi svetol krst i
dojde glas Gospodov do Plakida,
koj{to go upati da otide kaj
hristinjanskiot sve{tenik i da
se krsti. Se krsti Plakida i negovata
`ena i nivnite dvajca sinovi. Na
Kr{tenieto toj go dobi imeto Evstatij,
`ena mu - Teopistija, {to zna~i bogo-
verna, a nivnite sinovi - Agapij i
Teopist. Po Kr{tenieto Evstatij otide
na istoto ona mesto kade {to preku
elenot mu se be{e javilo otkrovenieto i
klekna da Mu se zablagodari na Boga {to
go privede kon poznanieto na Vistinata.
Vo toj mig povtorno mu se javi glas
Gospodov i mu prore~e stradawe za
Negovoto ime i go ukrepi. Toga{
Evstatij tajno go napu{ti Rim zaedno so
svoeto semejstvo so namera da se povle~e
me|u prostiot narod i ottamu vo tajnost
da Mu poslu`i na Boga. Koga pristigna
vo Egipet vedna{ navalija na nego
isku{enija. Nekoj zol varvarin mu ja
grabna `enata, a obajcata sinovi mu gi
fatija yverovi i gi odnesoa. No
nabrzo varvarinot zagina, a
decata mu gi spasija od
yverovite ov~ari. Evstatij se
naseli vo egipetskoto selo
Vadisis i kako selski naem-
nik po`ivea tamu petnaeset
godini. Potoa napadnaa na rim-
skoto carstvo varvarite i car
Trajan `ale{e {to go nema
hrabriot vojvoda Plakida,
koj{to sekoga{ koga vojuva{e
mu nose{e pobeda. I isprati
carot dvajca od svoite oficeri
da go baraat golemiot vojvoda
niz celoto carstvo. Po Bo`ja
Promisla tie oficeri, nekoga{ni dru-
gari na Evstatij, dojdoa vo seloto
Vadisis, go najdoa Evstatij i go odvedoa
pred carot. Evstatij sobra vojska i gi
pobedi varvarite. Na patot nazad kon
Rim ja pronajde `ena si i dvajcata
sinovi. Koga stigna vo Rim, carot Trajan
ve}e be{e umrel, a na prestolot stapi
Adrijan. Koga carot Adrijan go povika
vojvodata Evstatij zaedno da im prinesat
`rtvi na idolite, Evstatij mu ka`a deka
e hristijanin. Carot go frli na maki
zaedno so `enata i so sinovite. No
bidej}i yverovite ne im na{tetija
nimalku, gi frlija vo usviten metalen
vol. Tretiot den gi izvadija nivnite
tela mrtvi, no nepovredeni. Taka ovoj
slaven vojvoda go dade i carevoto na
carot i Bo`joto na Boga i se preseli vo
ve~noto carstvo na svojot Gospod.
20 SeptemvriSvetiSvetiot
velikoma~enikEvstatij Plakida
G
izbor MALI @ITIJAza vremeto od Krstovden do Soborot na Sv. Arhangel Mihail
Premin, Krstovden 2005
d mladosta se podvizuva{e
vo site hristijanski
dobrodeteli. Kako
episkop vo mestoto na
svoeto ra|awe, vo gradot
Sinopa na bregot na Crnoto
More, so primer i so
Bo`estveni zborovi gi utvr-
di pravovernite vo verata, a
mnozina idolopoklonici gi
obrati vo vistinitata vera.
Zakoravenite neznabo`ci se
ispolnija so gnev kon Sveti
Foka. Gospod mu uka`a na
Foka za negovoto ma~eni~ko
kon~anie preku edno videnie.
Imeno, toj vide svetol gulab
kako sletuva od neboto nosej}i vo
klunot prekrasen venec od cve}iwa i
kako go spu{ta vrz negovata glava. I
~u Foka glas od gulabot:
„Tvojata ~a{a se napolni i
treba da ja ispie{“. Od toa
videnie Bo`jiot ugodnik
dozna deka naskoro treba da
postrada za Hrista. I ne se
upla{i, tuku so blagodarnost
kon Boga se podgotvuva{e za
ma~eni{tvoto. Naskoro po ova
nekoj knez Afrikan go
podlo`i Foka na maki, mu go
ispretepa i mu go iznarani
teloto, go ostavi vo zatvor, a
potoa go frli vo zovriena
voda, vo koja{to hrabriot
Hristov ma~enik go zavr{i
zemniot `ivot i se preseli vo
radosta na svojot Gospod. Postrada vo
vremeto na carot Trajan.
22 SeptemvriSvetiot sve{teno-
ma~enik Foka,episkop Sinopski
O
e podvizuva{e vo
Beloezerskiot manas-
tir slu`ej}i Mu
denono}no na Gospoda
so teloto i so duhot. So pod-
vig na post, molitva i bdeni-
ja i so sekakov telesen trud
na tagonosniot mona{ki
`ivot, poslu{en na igumenot
i na bra}ata, gi minuva{e
site svoi poslu{anija so
takva revnost, {to be{e
omilen od site. Na bra}ata
im be{e primer za dobrode-
telen podvi`ni~ki `ivot. No
zaradi slavata od lu|eto posa-
ka da se zasolni vo manastrot na
Preobra`enieto na Gospoda na ostro-
vot Valaam, kade otkako pojde na nov
podvig, gi udvoi svoite trudovi, no i
povtorno se pro~u so svojata dobrode-
telnost. Pottiknat od `elbata za
smiren podvig daleku od o~ite na sve-
tot go pronajde pustiot i nenaselen
ostrov Solovecki na dva dena plovid-
ba od bregot na Severnoto More.
No Valaamskoto bratstvo ne
saka{e da se li{i od svojata
svetilka i igumenot go zadr`u-
va{e prepodobniot pokraj sebe.
Sepak sveti Savatij gi
ustremi o~ite kon Gospoda,
tajno se oddale~i od manas-
tirot i pojde na pat kon
Soloveckiot ostrov. So
monahot German kogo{to
patem go sretna se upatija
na ovoj ostrov vo kogo
starecot naseti pogodno me-
sto za skrieno molitveno
tihuvawe i se naselija tamu.
Angeli Bo`ji go izgonija semejstvoto
ribari {to se naselija vo bliizina za
da go naru{uvaat tihuvaweto na ovie
pustino`iteli. Sveti Savatij ima{e
dar na proyorlivost i go predvide
svoeto bla`eno kon~anie vo Gospod,
pred Kogo se prestavi
na 27 septemvri 1435.
27 SeptemvriSveti Savatij
Solovecki
S
izbor MALI @ITIJAza vremeto od Krstovden do Soborot na Sv. Arhangel Mihail
98 Premin, Krstovden 2005
oden e od blagorodni
roditeli vo Samosat
vo Sirija. Vo mlados-
ta stekna mo{ne {iroko svet-
sko i duhovno obrazovanie.
Ovoj ma` be{e poznat po
u~enosta i po podvi`ni~kata
strogost na `ivotot. Otkoga
go razdade svojot imot na
siroma{nite, se izdr`uva{e
od svoite pou~ni dela i od toa
se prehranuva{e kako od
nekoe rakodelie. Ì napravi na
Crkvata mo{ne golema usluga so toa {to
spored evrejskiot tekst popravi mnogu
mesta od Svetoto Pismo koi{to
ereticite shodno na svoeto izopa~eno
u~ewe gi bea rasipale. Zaradi u~enosta i
duhovnosta be{e rakopolo`en za
prezviter vo Antiohija. Vo vremeto na
goneweto na Maksimijan, koga bea ma~eni
Sv. Antim Nikomidiski i Sv. Petar
Aleksandriski i Lukijan be{e na
spisokot na onie koi{to carot saka{e da
gi pogubi. Toj pobegna od gradot i se
skri, no go potka`a nekoj
zavidliv ereti~ki sve{tenik
Pankratij. Vo toa vreme goneweto
be{e u`asno.
Ne bea po{tedeni nitu
malite deca. Dve mom~enca koi
ne sakaa da jadat od idolskite
`rtvi bea frleni vo vrela
bawa, kade {to vo maki gi
predadoa svetite du{i na
Boga. Edna u~eni~ka na
Lukijan, po ime Pelagija, za
da ja za~uva svojata
devstvenost se ka~i na
pokrivot na ku}ata, a ottamu
padna i se razbi (nejziniot
spomen Crkvata go slavi na 8
oktomvri). Lukijan go odvedoa vo
Nikomidija pred carot. Patem so svoite
soveti uspea da obrati vo verata
~etiriesetmina vojnici. I site zavr{ija
ma~eni~ki. Posle ispituvawe i biewe go
frlija vo zatvor i go morea so glad.
Sv. Jovan Zlatoust za nego pi{uva: „Toj
go prezre gladot, da go prezreme i nie
rasko{ot i da ja uni{time vlasta na
crevata, za koga }e dojde vreme da se bara
od nas takva ma`evnost, odnapred pod-
gotveni preku pomalite podvizi, da se
poka`eme slavni vo vreme na borba”. Na
Bogojavlenie se pri~esti vo zatvorot, a
utredenta Mu go predade svojot duh na
Boga. Postrada na 7 januari 311 godina.
a molba na velikiot knez
Vladimir be{e ispraten
vo Rusija od carigrad-
skiot patrijarh za da go
kr{teva neznabo`e~kiot
narod i da ja utvrduva i
ustrojuva Crkvata. Sveti
Mihail go krsti narodot vo
Kiev, Novgorod, Rostov i po
mnogu drugi gradovi i sela,
ja ustroi Crkvata,
postavi episkopi i prezviteri,
polo`i temel na Mihailovskiot
manastir vo Kiev, isprati
misioneri me|u Bugarite i
Tatarite i mnozina od niv gi
pridobi za Hrista. I toa i mnogu
drugo korisno ovoj svetitel
izvr{i za samo ~etiri godini.
Se upokoi mirno vo 992 godina.
Negovite mo{ti po~ivaat vo
Pe~erskata lavra.
13 OktomvriPrepodobniot
ma~enik Lukijan,prezviter antiohiski
N
R
30 Septemvri SvetiMihail, prv
mitropolit Kievski
izbor MALI @ITIJAzza vremeto od Krstovden do Soborot na Sv. Arhangel Mihail
Premin, Krstovden 2005
o vremeto na carot Antonin
Sv. Averkij be{e episkop vo
gradot Jerapol Frigiski. Vo toj
grad ogromnoto mnozinstvo bea
neznabo`ci, a Sv. Averkij upravu-
va{e so svoeto male~ko stado i
taguvaj}i vo srceto zaradi tolka-
voto mno{tvo neznabo`ci i ido-
lopoklonici usrdno Mu se mole{e
na Boga da gi obrati kon svetlosta
na vistinata. Za vreme na edno
golemo idolsko praznuvawe,
Averkij se raspali so revnost po
Boga, pa vleze vo idolskiot hram i
gi ispokr{i site idoli. Koga raz-
jarenite neznabo`ci sakaa da go
ubijat, vo toj mig pripadnaa pred
nego trojca besni mladi lu|e so pena na
usnite i so urlawe, a Bo`jiot ~ovek so
molitva gi izgoni od niv demonite i
mom~iwata stanaa zdravi i mirni. No {tom
go vidoa toa, neznabo`cite go svrtea svojot
gnev vo voshit kon Hristoviot ~udotvorec i
vedna{ petstotini od niv primija
Kr{tenie. Malku po malku celiot
grad Jerapol poveruva vo Hrista i se
krsti. Antipatot na taa oblast,
Publij, ima{e slepa majka na
koja{to Averkij so molitva $ go
vrati vidot, ta poveruvaa vo Boga
Publij i negovata majka i mnozina
drugi lu|e. Na starost be{e
povikan vo Rim, kade {to ja
isceli od ludilo carskata }erka.
Nekolkupati na ovoj Svoj veren
sledbenik mu se javuva{e Gospod
Isus Hristos. Od daleku i od
okolinata kaj nego doa|aa lu|e
zaradi negovata ~udotvorna pomo{
pri nivnite nevolji. Demonite ne samo {to
se pla{ea od nego tuku koga im zapoveda{e i
mu slu`ea. Na zapoved na Samiot Gospod go
propoveda{e Evangelieto i vo Sirija i vo
Mesopotamija. Pred svojot quben Hristos se
prestavi vo dlaboka starost, vo gradot
Jerapol, na krajot od 2 vek
22 OktomvriSveti Averkij
Ramnoapostolen
V
o vremeto na stradaweto na
Sv. Dimitrij Miroto~iviot
vo Solun `ivee{e eden
mlad ~ovek Nestor, koj{to
na verata se nau~i od sa-
miot Sv. Dimitrij. Vo toa
vreme hristoborniot car
Maksimijan prireduva{e
razni igri i veselbi za naro-
dot. A qubimec na carot mu
be{e eden vandalin po ime
Lij, so golijatski rast i sila.
Kako carski gladijator Lij
sekojdnevno gi predizvikuva{e
na megdan lu|eto i gi ubiva{e. Krvo-
lo~nosta na ovoj Lij go razveseluva{e
krvolo~niot idolski car. Za borbite na
Lij carot napravi posebna scena, kako edna
terasa na stolbovi. Dolu pod terasata
ima{e zabieno kopja so ostrici ustremeni
nagore. Koga Lij }e pobede{e nekogo vo
borewe, }e go frle{e odozgora od terasata
vrz cela edna {uma od ispraveni
kopja. Naokolu stoe{e nezna-
bo`e~kiot narod so svojot car i
se vesele{e koga nekoe bedno
~ove~ko su{testvo }e se vitka{e
vo maki na kopjata s# dodeka ne
izdivne. Me|u nevinite `rtvi na
Lij bea i mnogumina hristijani.
Za{to vo denovite koga nikoj
dobrovolno ne se prijavuva{e za
borba so Lij, toga{ po carska
naredba nasilno gi dovle~kuvaa
hristijanite na borili{teto.
Gledaj}i gi tie u`asni razonodi na nezna-
bo`e~kiot narod, na Sveti Nestor mu se
kine{e srceto od bolka. I toj re{i
samiot da izleze vo borba so xinovskiot
Lij. No prethodno otide vo zatvorot kaj
Sv. Dimitrij za da pobara od nego
blagoslov za toa. Sveti Dimitrij go
blagoslovi, go prekrsti so znakot na
krstot na ~eloto i na gradite
27 OktomvriSvetiot ma~enik
NestorV
izbor MALI @ITIJAza vremeto od Krstovden do Soborot na Sv. Arhangel Mihail
100Premin, Krstovden 2005
oden e vo gradot Tijana
Kapadokiska od dobra i
blago~estiva majka,
Stratonika, koja be{e
slepa. Jeron so golema sinovs-
ka qubov $ slu`e{e na svoja-
ta majka, a be{e mo{ne
revnosen hristijanin. Od ovie
dve pri~ini ne saka{e da odi
vo vojska i gi natepa i gi
isprati onie {to bea prateni
da go zemat. Mu be{e `al da
ja ostavi majka mu bespomo{-
na i mu be{e te{ko i da
pomisli deka kako vojnik }e
bide prinuden da im se poklonu-
va i da im prinesuva `rtvi na idolite.
Najposle zaedno so u{te nekoi hristi-
jani go fatija i go odvedoa pred knezot
vo Melitina. Koga bea na pat, edna no}
na Jeron mu se javi nekoj vo bela obleka i
mu re~e: „Eve, Jerone, ti javuvam za spase-
nieto: nema da vojuva{ za zemniot car,
tuku naskoro }e izvr{i{ podvig za
Carot nebesen i kaj Nego }e premine{ i
od Nego }e primi{ slava i ~est”. Od taa
vest srceto na Jeron se ispolni so
neiska`liva radost. Koga stignaa vo
Melitina site gi frlija vo zatvor. Ovde
Jeron so golema revnost gi utvrduva{e vo
verata zatvorenite, molej}i se nikoj od
niv da ne otpadne, no site da gi predadat
dragovolno svoite tela na maki i na smrt
za Hrista. Pred knezot site
ednoglasno ja izjavija svojata
vera vo Gospod Hristos, samo
eden rodnina na Jeron, po ime
Viktor, otpadna od verata. Na
Jeron mu ja otsekoa rakata, pa
go bieja i go ma~ea so
razli~ni maki, duri najposle
zaedno so ostanatite ne go
ubija. Odej}i na gubili{te,
tie trieset i trojca ma~enici
go peeja psalmot: „Bla`eni se
neporo~nite {to odat po
patot na zakonot Gospodov”.
Da gi spomneme po ime i ovie
~esni ma~enici ~ii{to imiwa
se zapi{ani vo Knigata na @ivotot:
Isihij, Nikandar, Atanasij, Mamant,
Varahij, Kalinik, Teogen, Nikon,
Longin, Teodor, Valerij, Ksant, Teodul,
Kalimah, Evgenij, Teodoh, Ostrihij,
Epifanij, Maksimijan, Dulkitij,
Klavdijan, Teofil, Gigantij, Dorotej,
Teodor, Kastrihij, Anikit, Temelij,
Evtihij, Ilarion, Liodot i Amonit.
Nekoj Hrisant ja otkupi otse~enata glava
na Jeron i ~esno ja pogreba, a podocna nad
nea podigna crkva vo imeto na Sveti
Jeron. Otse~enata raka na ma~enikot $ ja
odnesoa na negovata slepa majka. Sveti
Jeron so dru`inata postrada i premina
vo slavata Hristova vo 298 godina.
i mu prore~e: „Lij }e go pobedi{, no za
Hrista }e postrada{“. Mladiot Nestor
zna~i mu izleze na megdan na Lij. Be{e
prisuten i carot so tolpa narod; i site
go `alea mom~eto {to }e zagine, ta go
odvra}aa od borbata. No Nestor se
prekrsti i re~e: „Bo`e Dimitriev,
pomogni mi!” I so Bo`ja pomo{ go sovla-
da Nestor Lij, go sobori i go turna vrz
kopjata, kade {to te{kiot xin brzo umre.
Toga{ siot narod vika{e: „Golem e Bog
na Dimitrij!” A carot se posrami pred
narodot, se na`ali po svojot qubimec
Lij i mnogu se razgnevi na Nestor i na
Dimitrij. Pa ovoj svirep car naredi i
Nestor go ubija so me~, a Dimitrij go
izbodija so kopja. Toga{ go zavr{i svojot
ovozemen `ivot slavniot hristijanski
junak Nestor, vo 306 godina, koga se pre-
seli vo Carstvoto na svojot Gospod.
13 OktomvriSvetiot ma~enik
Jeron so dru`inataod 33 ma~enici vo
Melitina
R
izbor MALI @ITIJAza vremeto od Krstovden do Soborot na Sv. Arhangel Mihail
101