Iz Jesenskega porocila ZMARDecember 1996

1. UVOD - Nove metodološke rešitve pri ocenjevanju nacionalnih racunov, težave pristatistiki zunanje trgovine in pri spremljanju investicijske aktivnosti

2. POVZETEK - Leto 1996 in možnosti razvoja v letu 1997

3. MEDNARODNO EKONOMSKO OKOLJE

4. PROIZVODNJA

5. OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO DOMACEGA PROIZVODA

6. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO

6.1. PLACILNOBILANCNI TOKOVI

6.2. IZVOZNA KONKURENCNOST

6.3 DEŽELNO TVEGANJE IN TUJE NALOŽBE

7. NALOŽBE

8. ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST

9. JAVNE FINANCE

10. PLACE

11. CENE

1. UVOD

Nove metodološke rešitve pri ocenjevanju nacionalnih racunov, težave pristatistiki zunanje trgovine in pri spremljanju investicijske aktivnosti

Nove ocene za leto 1996 in ciljni scenarij za leto 1997 so narejene v skladu z novimimednarodnimi priporocili iz leta 1993, ki jih je v zadnje objave nacionalnih racunovvkljucil Statisticni urad R Slovenije (v nadaljevanju SURS). Proizvodnja je po novimetodologiji vrednotena v osnovnih (faktorskih) cenah, v prejšnjih objavah pa je bilavrednotena v proizvajalcevih cenah. Metodološke spremembe niso bistveno vplivalena raven bruto domacega proizvoda, razlike se pojavljajo predvsem na podrocjuobravnave davkov in subvencij (korekcijske postavke) ter ocen dodane vrednosti podejavnostih, kar vpliva tako na prozvodno kot na stroškovno strukturo brutodomacega proizvoda.

Analiza je zasnovana na podatkih informacijskih služb in novih ocenah nacionalnihracunov, ki jih dvakrat letno pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj.Problem pomanjkljive in neustrezne podatkovne osnove za ocene nacionalnihracunov, s katerim se na nekaterih podrocjih srecujemo že vec let, se je to jesen šezaostril. Ob tradicionalnih problemih pri ugotavljanju dejanskega obsega proizvodnjezaradi nepopolnega statisticnega zajetja in neizmerjenih kvalitativnih premikov vproizvodnji je letos postala skoraj povsem neuporabna (sicer že v preteklih letih slaba)informacijska osnova za spremljanje investicijske aktivnosti. Na eni strani zaradispremembe carinske zakonodaje in s tem uporabe enotne carinske listine trenutno šene razpolagamo s podatki o uvozu opreme. Na drugi strani pa tudi podatki o izplacilihza investicije, ki jih objavlja Agencija za placilni promet (v nadaljevanju APP), in soedini mesecno objavljeni podatki o investicijah, niso povsem primerljivi s podatki izpreteklih let. Letošnje izredno visoke stopnje rasti izplacil za investicije so namrec vveliki meri posledica ucinkov spreminjanja lastništva (nakupi lastniških deležev, nakupisredstev) in sprotnega vkljucevanja denarnih tokov pri uvozu opreme v izplacila zainvesticije, ki je posledica prenosa šifriranja namena izplacil iz APP na podjetja.

Zunanjetrgovinska statistika je med letom sicer postopoma zmanjšala casovnozamudo, vendar še vedno razpolagamo le z ocenami tokov, ki jih najbolj pesti problempodvrednotenja izvoza in uvoza po oplemenitenju. Zaradi sistematicnih napak priizpolnjevanju vrednosti na carinskih deklaracijah pri postopkih uvoza in izvoza pooplemenitenju SURS napoveduje popravke statisticne vrednosti izvoza in uvoza, kibodo bistveno spremenili trenutno precej negativno sliko zunanjetrgovinskih tokov.Ucinek vpliva na podvrednotenje izvoza po oplemenitenju in podvrednotenja uvoza pooplemenitenju se po oceni SURS giblje v razmerju 10:1. Ker je vecina poslovpredelave vezana na države EU, so regionalni podatki najmanj verodostojni prav priizvozu v EU, manj problematicni pa so podatki o tokovih s Hrvaško, državamiCEFTA in ostalimi.

S starimi problemi se srecujemo tudi na podrocju spremljanja dogajanj na trgu dela.Razlika med številom registriranih brezposelnih (po evidencah RZZ) in številomanketno brezposelnih (po kriterijih ILO) še vedno ostaja velika. Ohranjajo pa se tuditežave pri spremljanju zaposlenosti.

Navedeni problemi kažejo, da tako ekonomski analitiki kot ekonomska politikatrenutno ne razpolagamo z najbolj kvalitetnimi informacijami, ceprav le kvalitetneinformacije zagotavljajo kvalitetne odlocitve. Analiticno delo in vodenje ucinkovite

ekonomske politike v prihodnje je torej v veliki meri odvisno tudi od vlaganj v kadre,analize in raziskave SURS.

Analiza skuša ob napovedih gospodarskih gibanj opozoriti na probleme, s katerimi sebo soocala ekonomska politika v prihodnjem letu. Velik del teh problemov jeposledica zamujanja institucionalnih sprememb, na kar smo opozarjali že spomladi:zamujanje davcne reforme, zamujanje reforme pokojninskega sistema z negativnimiucinki za razvoj trga kapitala in za ohranitev javnofinancnega ravnovesja. neskladnaurejenost plac v javnem sektorju. Nujno potrebna pa je tudi streznitev priuresnicevanju nacionalnih programov oz. pri vseh oblikah vnaprejšnjega razporejanjaproracunskih sredstev, ter aktivnejša politika na podrocju spodbujanja inovativnedejavnosti in dviga tehnološke ravni slo-venskega gospodarstva.

2. POVZETEK

Leto 1996 in možnosti razvoja v letu 1997

Obdobje gospodarske rasti oz. transformacijskega okrevanja, o katerem v Slovenijigovorimo od sredine leta 1993, se kljub težavam konec lanskega in na zacetkuletošnjega leta nadaljuje. Po zadnjih ocenah SURS, ki so za leta 1990-1994 koncnaocena, je gospodarska rast v letih od 1993 do 1995 dosegala še nekoliko višje stopnjerasti, kot jih je SURS prikazoval v prejšnjih objavah. Tako smo po teh ocenah v letu1993 dosegli 2.8-odstotno rast bruto domacega proizvoda (po prejšnji objavi1.87-odstotno), v letu 1994 5.3-odstotno (prejšnji podatek 4.89%) in v letu 19953.9-odstotno rast (prejšnji podatek 3.52%). Nekoliko višje stopnje rasti so predvsemposledica višje ocenjenih stopenj rasti storitvenih dejavnosti. Zadnji objavljenistatisticni podatki o letnih stopnjah rasti so sistematicno nekoliko višji od ocen, kitemeljijo na poskusnih kvartalnih statisticnih podatkih. Navedeni popravki letnihstopenj rasti nas tako navajajo k sklepu, da je realno pricakovati, da so tudi kvartalnipodatki o rasti bruto domacega proizvoda v prvih dveh cetrtletjih (1.6%) nekolikopodcenjeni.

Rast domacega povpraševanja, izboljševanje izvozne konkurencnosti slovenskeindustrije in prvi znaki oživljanja gospodarske rasti v Evropi so se že odrazili vugodnejših gospodarskih gibanjih v tretjem cetrtletju (še zlasti v septembru inoktobru) in se bodo po naših ocenah nadaljevala tudi v zadnjem cetrtletju. Obupoštevanju omenjenih popravkov stopenj rasti v obdobju 1993-1995, po katerihkoncni podatki o rasti bruto domacega proizvoda sistematicno rahlo presegajo ocenekvartalnih statisticnih objav, in ugodnejših gibanj v drugi polovici leta, ocenjujemo, dabo spomladi prognozirana 3-odstotna gospodarska rast nekoliko presežena in bo (pozadnjih ocenah) okoli 3.5-odstotna.

Graf 1: Kvartalni bruto domaci proizvod, stalne cene 1992

Letošnjo 3.5-odstotno rast bo na proizvodni strani omogocila pozitivna rast vsehsektorjev z izjemo oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Dejavnost predelovalneindustrije je v oktobru že nadoknadila zaostajanje za lanskoletno ravnijo zaradiizboljševanja gospodarskih gibanj v Evropi (rast izvoznih narocil) in izboljševanjamedletnega rezultata, ki je posledica slabših gibanj v zadnjih mesecih leta 1995.

Spomladi projicirana rast bo po proizvodni strani presežena zaradi boljših rezultatov vdejavnostih kmetijstva, rudarstva in storitev, kot smo jih pricakovali spomladi terzaradi hitrejše rasti davkov na proizvodnjo in uvoz.

Gospodarska rast v letu 1996 je bila spodbujena predvsem z rastjo domacegapovpraševanja (4.5-odstotna rast), ki bo letos mocno presegla rast izvoznegapovpraševanja (1.6-odstotna rast). V okviru domacega povpraševanja tudi letospodobno kot v zadnjih treh letih najbolj narašca investicijsko povpraševanje. Deležinvesticij v bruto domacem proizvodu sicer narašca (21.1% lani, 22.2% letos),vendar se je tempo rasti investicijskega povpraševanja, po ocenah, ki jih je mogocenarediti, izhajajoc iz pomanjkljivih podatkov, upocasnil (18.4-odstotna rast lani, okoli10-odstotna letos). Kljub oživljanju investicij tudi v predelovalni industriji te še nezadošcajo za odpravljanje tehnološkega zaostajanja za Evropo. K rasti dodanevrednosti na zaposlenega in k odpravljanju tehnološkega zaostajanja bo morala vbodoce vec prispevati aktivna industrijska in tehnološka politika (vecja vlaganja vraziskave in razvoj s ciljem posodabljanja izdelkov in dviga tehnološke ravni inkakovosti).

Slika zunanjetrgovinskih tokov je ob upoštevanju ucinka podvrednotenja uvoza inizvoza po oplemenitenju precej ugodnejša, kot jo kažejo sedanja placilnobilancnagibanja. Po oceni SURS narejeni na osnovi primerjave med letošnjimi in lanskimipodatki je desetmesecni skupni izvoz podvrednoten za najvec okoli 340 milijonovUSD, uvoz pa za okoli 35 milijonov USD. Ne glede na to pa je ocitno, da jeupocasnjena rast v evropskih gospodarstvih povzrocila tudi umirjanje rasti našihzunanjetrgovinskih tokov. Ocenjujemo, da bosta izvoz in uvoz blaga letos vendarlerealno višja kot lani (za 1.5%). Morebiten primanjkljaj v tekocem delu placilne bilancebo dovolj nizek, da ne bo ogrozil zunanjega ravnotežja. Trgovinski primanjkljaj bo poteh ocenah znašal 1,040 milijonov USD, primanjkljaj v tekocem racunu placilnebilance pa okoli 130 milijonov USD.

Izvozna konkurencnost slovenske industrije (merjena s stroški dela na enotoproizvodnje, izražena v košari valut) se je po velikem padcu lani (-11.9%), letosizboljšala (po oceni za okoli 7%). K izboljšanju bodo prispevale rast produktivnosti,znižanje davcne obremenitve plac in realna depreciacija tolarja, slabi pa jo, podobnokot že v preteklih letih, hitra rast plac in drugih prejemkov. Izvozna konkurencnost seje letos nekoliko izboljšala tudi v primerjavi z drugimi državami CEFTE.

Slovenija je v letu 1996 zabeležila velik skok na lestvici deželnega tveganja, ki gadvakrat letno objavlja revija Euromoney, saj se je s 46. mesta, ki ga je dosegla letosspomladi, povzpela na 34. mesto in na lestvici prvic prehitela ceško. Skok jepredvsem posledica prvic ovrednotenega kreditnega ratinga, katerega ocena je bila zaSlovenijo zelo ugodna. Ugodna ocena deželnega tveganja ima praviloma ugoden vplivna neposredne tuje naložbe, ki so pri nas v primerjavi z neposrednimi tujimi naložbamiv drugih tranzicijskih državah še vedno relativno skromne.

Zaradi preskromnega domacega varcevanja (delež bruto nacionalnega varcevanja vBDP se je letos že drugo leto zapored zmanjšal in znaša 22.8%) se zaostruje problemfinanciranja investicij in povecuje potreba po zadolževanju v tujini. Realne obrestnemere na domacem trgu ostajajo še vedno sorazmerno visoke, trend njihovegazniževanja se je letos upocasnil. Za stabilno in trajno gospodarsko rast je povecanjevarcevanja kljucnega pomena.

Inflacija bo letos enoštevilcna. Ocenjujemo, da bo stopnja inflacije ob koncu letaznašala okoli 9%, povprecna letna stopnja inflacije pa bo letos prvic enoštevilcna.Kljub nadaljnjemu znižanju inflacije pa vse kaže, da po osamosvojitvi uporabljenimstabilizacijskim instrumenom zmanjkuje moci. Cenovna politika je letos nadaljevala zodpravljanjem cenovnih disparitet, razen pri naftnih derivatih, kjer so se te poglobile.Možnosti monetarne politike pri zniževanju inflacije so omejene, še vedno pa

stabilizacijskih naporov ne uspe ustrezno podpreti dohodkovna politika.

Vztrajno narašcanje plac in drugih prejemkov, ki se je zacelo že v prvem cetrtletju1992, ustvarja za razvoj neugodna makroekonomska razmerja. Zaradi visoke ravnicelotnih prejemkov prebivalstva (plac, drugih prejemkov iz delovnega razmerja insocialnih transferjev) je nujno, da bi njihova realna rast zaostajala za rastjo brutodomacega proizvoda vsaj za 2 do 3 odstotne tocke letno. K doseganju tega bi lahkona podrocju plac delno prispevalo uresnicevanje Socialnega sporazuma za leto 1996,vendar pa bi bilo nujno omejiti tudi rast drugih prejemkov iz delovnega razmerja.Drugi osebni prejemki namrec tudi letos hitro narašcajo in v primerjavi z maso cistihplac znašajo že 44% (lani 39%). Njihovo omejevanje je pomembno tudi zaradipospeševanja rednega zaposlovanja (vecji del drugih osebnih prejemkov ima znacajplace). Delodajalci in delojemalci se s takšnim nacinom placevanja za opravljeno deloizogibajo placilu obveznih dajatev za socialno varnost.

Tudi v letu 1996 bo Slovenija uspela ohraniti javnofinancno ravnovesje. Ocenjujemo,da bo javnofinancni primanjkljaj letos minimalen (0.2% BDP). Svoj delež v brutodomacem proizvodu bodo zmanjšali tako javnofinancni odhodki (z 46.1% v letu 1995na 45.9% v letu 1996) kot tudi javnofinancni prihodki (z 46.1% v letu 1995 na 45.7%v letu 1996). Neuravnoteženost se pojavlja znotraj posameznih javnofinancnihblagajn, predvsem v pokojninski. Transferi iz tekocih odhodkov državnega proracunav pokojninsko blagajno, ki bodo letos znašali že 2.7% BDP (v prihodnjem letu pa celo4.2% BDP), izpodrivajo druge odhodke državnega proracuna. Omenjeni transfersicer sili proracunske uporabnike v "prisilno" racionalizacijo izdatkov, vendar pa imazaradi izrivanja ostalih odhodkov tudi razvojno negativne ucinke.

Zaposlenost se je v letošnjem letu nekoliko zmanjšala (-0.5%). V zadnjih štirih letihdosežena gospodarska rast (14.7% realna rast BDP v obdobju 1993-1996) je leskromno prispevala k rasti zaposlenosti. Mednarodno primerljiva stopnjabrezposelnosti, ki jo enkrat letno ugotavlja SURS, se je z 9.1% v letih 1993 in 1994zmanjšala na 7.4% leta 1995 oz. 7.3% leta 1996 in je tako nižja, kot znaša povprecje vEU (11.4%) in v državah CEFTE (z izjemo ceške). Registrirana brezposelnost se ševedno ohranja na sorazmerno visoki ravni (okoli 14.%). Stagnacija zaposlenosti obsorazmerno visokih stopnjah rasti je na eni strani posledica procesovprestrukturiranja, na drugi strani pa kaže na prisotnost elementov nefleksibilnosti trgadela (majhna mobilnost, previdnost pri zaposlovanju zaradi visokih stroškovodpušcanja). Težave pri zmanjševanju brezposelnosti se pojavljajo tudi zaradi velikegadeleža dolgotrajno brezposelnih in nizke stopnje strokovne usposobljenostibrezposelnih.

Ciljni scenarij za leto 1997 predvideva 4-odstotno realno rast bruto domacegaproizvoda, ki jo bo omogocila rast vseh dejavnosti, predvsem pa hitrejša rastindustrijske proizvodnje (2.1-odstotna rast), gradbeništva (10-odstotna rast), trgovine(5.5-odstotna rast) in prometa (5-odstotna rast). V stroškovni strukturi BDP naj bi senadaljevalo zmanjševanje deleža sredstev za zaposlene zaradi letošnjega zmanjšanjaprispevkov za socialno varnost, rahlo pa bi se povecal delež bruto poslovnegapresežka. Za vecje izboljšanje primarne delitve v letu 1997 ni veliko prostora, saj sobile kljucne odlocitve (glede gibanja plac in davkov), ki bodo vplivale na primarnodelitev v letu 1997, sprejete že letos.

V letu 1997 racunamo na vsaj skladno rast bruto plac na zaposlenega z rastjoprodu-ktivnosti dela. Za uresnicitev tega cilja pa je potrebna cimprejšnja razrešitevnastalega konflikta med delodajalci in delojemalci (oblikovanje nove kolektivnepogodbe za gospodarstvo), oz. nadaljnji razvoj vseh oblik socialnega partnerstva.

Slovenija naj bi tudi v prihodnjem letu uspela ohraniti zunanje ravnovesje (približnouravnotežen tekoci racun placilne bilance). Ocenjujemo, da bo rast tujegapovpraševanja (uvoza pri glavnih trgovinskih partnerjih) v prihodnjem letu (za skoraj

6%) in letošnje izboljšanje izvozne konkurencnosti slovenske industrije omogocilohitrejšo rast izvoza blaga (realno za 4.0%) in storitev (realno za 4.3%). Ciljno4-odstotno gospodarsko rast v letu 1997 bi dosegli z nekoliko hitrejšo rastjo tujega oddomacega povpraševanja.

Težave v prihodnjem letu se bodo pojavile predvsem pri ohranjanju javnofinancnegaravnovesja. Ob predpostavkah, da se bodo javnofinancni prihodki oblikovali popribližno enakem instrumentariju kot letos (razen na podrocju carin, delomaprometnih davkov in na novo uvedenih ekoloških taks), da bodo precej manjši kotletos prihodki od kupnin od privatizacije podjetij in da bodo celotni javnofinancniodhodki nekoliko zmanjšali svoj delež v bruto domacem proizvodu, se javnofinancniprimanjkljaj poveca z 0.2% bruto domacega proizvoda v letu 1996 na 0.7% brutodomacega proizvoda v letu 1997. Da se javnofinancni primanjkljaj ne bi poveceval, sov prihodnjih letih nujne sistemske spremembe tako na strani javnofinancnih virov kottudi na strani javnofinancnih odhodkov. Delež javnofinancnih prihodkov v brutodomacem proizvodu se bo predvidoma zmanjšal za 0.9 odstotne tocke (od 45.7%bruto domacega proizvoda v letu 1996 na 44.8% v letu 1997). Delež javnofinancnihodhodkov pa se bo po tej oceni zmanjšal z 45.9% v letu 1996 na 45.5% brutodomacega proizvoda v letu 1997. Na strani javnofinancnih odhodkov letos sprejetespremembe plac v negospodarstvu in spremembe na podrocju socialnih transferovpovecujejo njihov delež v strukturi odhodkov. Zaradi letošnjega znižanja prispevnihstopenj za socialno varnost, se bodo v prihodnjem letu še povecali tekoci odhodkidržavnega proracuna za transfer v pokojninsko blagajno. Tako se bo tudi vprihodnjem letu nadaljevalo izrivanje razvojno naravnanih odhodkov proracuna.

Zaostajanje doseženih stopenj gospodarske rasti v letih 1995-1996 za projiciranimi vplus (+) scenariju Strategije gospodarskega razvoja Republike Slovenije (SGRS) lahkov najvecji meri pripišemo neugodnim gospodarskim razmeram v mednarodnemokolju. Vseeno pa ne gre zanemariti dejstva, da je k temu pripomoglo tudi zaostajanjena podrocju domacih institucionalnih sprememb. Hitra gospodarska rast v obdobju odsredine leta 1993 do zacetka leta 1995 je na nek nacin odlagala potrebo po hitrejšihsistemskih spremembah, ki so se ob upocasnitvi rasti v Evropi odrazile tudi vupocasnjeni domaci rasti.

V prihodnjem letu je zato nujno potrebno nadaljevati z reformo davcnega in zaceti zreformo pokojninskega sistema, ponovno urediti razmerja v javnem sektorju ter rešitivprašanje financiranja izgradnje infrastrukture, ki presega zmožnosti države.

Ob pripravah na uvedbo davka na dodano vrednost (prehod je predviden v letu 1998)bi lahko z manjšimi spremembami sistema davkov prispevali k racionalnejši rabienergentov in vsaj delni internalizaciji okoljskih škod (uvedba ekoloških davkov alivsaj povecanje prometnega davka na naftne derivate). K normalizaciji strukturedavcnih virov bi prispevala tudi uvedba premoženjskih davkov. Odprava prometnegadavka na transakcije na sekundarnem financnem trgu bi spodbudila trgovanje.Reforma pokojninskega sistema, ki bi spodbudila oblikovanje skladov dolgorocnihprihrankov prebivalstva, bi pozitivno vplivala tudi na razvoj trga kapitala in naspremembe na trgu dela. Ureditev razmerij v javnem sektorju (zakon o javnihuslužbencih) pa bi prispevala k umiritvi pritiskov na place.

Sprejem institucionalnega sprememb, ki bi omogocale vecjo konkurenco na podrocjustoritev, bi prispeval k vecji ucinkovitosti in kvaliteti storitev, zmanjšal pritiske nacene ter povecal možnosti storitvenega sektorja za uspešnejši prodor na tuje trge.Odsotnost zakonskih rešitev in konkurence na podrocju dejavnosti t.i. javnihgospodarskih služb oz. na podrocju infrastrukture, kjer ima država pomembenposreden ali neposreden nadzor in nastopa kot pomembna lastnica, povzroca težavetako politiki javnih financ kot cenovni politiki. V prvi se kaže predvsem kot problemzagotavljanja zadostnih virov za financiranje investicij in narašcajocih potreb pozadolževanju. V drugi pa kot problem pritiskov na nadzorovane cene, saj zaviranje

njihove rasti povzroca probleme financiranja ohranjanja dosežene stopnje innadaljnjega razvoja teh dejavnosti. Možnosti "komercializacije" in privatizacijeinfrastrukturne dejavnosti so sicer omejene, vendar pa jih ne bi smeli zanemarjati.Nekatere druge države v tranziciji so se za ta korak že odlocile (ceška, Madžarska).Evropska banka za obnovo in razvoj v svojem letošnjem porocilu (Transition Report1996) ugotavlja, da se države v tranziciji najpogosteje odlocajo za privatizacijotelekomunikacijske dejavnosti. S stališca javnofinancnih izdatkov pa bi veljalo preverititudi druge možnosti privatizacije tistih dejavnosti, ki so financirane iz proracuna.

3. MEDNARODNO EKONOMSKO OKOLJE

postopno izboljševanje gospodarskih gibanj v Evropi

Obdobje šibke gospodarske rasti v Evropski uniji, ki se je zacelo v drugi polovicilanskega leta, se je nadaljevalo tudi v zacetku letošnjega leta. ceprav se v drugipolovici leta že kažejo prvi znaki okrevanja gospodarske rasti, bo po ocenahstrokovnjakov ekonometricnega modela LINK in mednarodne organizacije evropskihinstitutov AIECE gospodarska rast letos kar v enajstih državah EU nižja kot lani.Zaradi izvozne usmerjenosti slovenskega gospodarstva se upocasnjena rast našihglavnih trgovinskih partnerjev odraža v domaci gospodarski rasti.

Evropska gospodarstva je prizadela predvsem recesija v Nemciji, ki pa je že dosegladno v prvi polovici letošnjega leta. Vzpon nemškega gospodarstva naj bi v naslednjemletu spodbudil rast tudi v drugih evropskih gospodarstvih. Skromni gospodarskidosežki evropskih ekonomij v prvih šestih mesecih letos opozarjajo na pocasnejšeoživljanje, kot je bilo pricakovano. Poleg nižjega izvoznega povpraševanja povzrocatežave v vecini držav EU restriktivna fiskalna politika, ki je usmerjena v cim hitrejšepribliževanje maastrichtskim kriterijem. To zmanjšuje rast domacega povpraševanjater ohranja in ponekod tudi povecuje že tako visoko raven brezposelnosti. Inflacija vdržavah EU se še naprej znižuje; po septembrskih podatkih (povprecje v treh državahz najnižjo stopnjo je bilo 0.7%) trenutno kar deset clanic izpolnjuje maastrichtskikriterij na podrocju gibanja cen.

Na izboljševanje gospodarskih gibanj v Nemciji kažejo predvsem podatki o hitri rastiindustrijske proizvodnje v poletnih mesecih. V obdobju od junija do avgusta jeindustrijska proizvodnja narašcala kar po 9% letno (IEPF,1996). Še ob polletju za1.2% nižja raven industrijske proizvodnje kot v enakem obdobju lani naj bi po ocenahdo konca leta dosegla 0.75%, pri cemer naj bi znašala rast v vzhodnem delu okoli3%, v zahodnem pa okoli 0.5% (Lemmer, 1996). Glavna vzvoda napovedane 2.1odstotne gospodarske rasti v prihodnjem letu bosta okrepitev domacegapovpraševanja zaradi zmanjšanja davcnih stopenj iz zacetka letošnjega leta in rastizvoza, ki ga bosta omogocala povecano tuje povpraševanje in ugodna tecajnarazmerja, slabila pa slabša konkurecnost nemškega gospodarstva zaradi visokihstroškov dela.

V Franciji je najbolj zaskrbljujoca letošnja skromna rast investicij in izvoza. Prav tadva dejavnika pa naj bi odlocilno pripomogla k oživitvi francoskega gospodarstva vletu 1997, ko napovedujejo 2.5-odstotno rast. Rast naj bi temeljila predvsem na rasti

tujega povpraševanja zaradi pricakovanega gospodarskega oživljanja v Evropi (zlasti vNemciji) in zmanjšanju stroškov dela v primerjavi s trgovinskimi partnerji. Ugodnejšimonetarni pogoji pa bi prispevali k rasti investicij. Znižanje davkov na dohodek bosicer spodbudilo domaco potrošnjo, vendar zaradi precejšnje negotovosti na podrocjuzaposlovanja rast domace potrošnje ne bo velika.

Gospodarska rast v Avstriji bo v letošnjem letu skromna. V prvi polovici leta je nanjonegativno vplivalo predvsem šibko domace povpraševanje, v drugi polovici leta pa ježe mogoce pricakovati pozitiven vpliv nižjih obrestnih mer in narašcanja izvoza (vecjaizvozna konkurencnost zaradi depreciacije šilinga in mocno povpraševanje iz srednjein vzhodnoevropskih držav ter ZDA). Narašcanje izvoza bo skupaj z nizko domacopotrošnjo ugodno vplivalo na zmanjšanje primanjkljaja zunanjetrgovinske bilance.Zaradi skromne gospodarske rasti, zmanjševanja zaposlenih v javnem sektorju invelikega števila stecajev podjetij se bo nekoliko povecala stopnja brezposelnosti.

Tabela 1

V Italiji se letos nadaljuje obdobje skromne gospodarske rasti, ki naj bi po ocenahdosegla le 0.8%. Med dejavniki rasti BDP ostaja izvoz kljub umirjanjunajpomembnejši, saj je rast osebne potrošnje (manj kot 1-odstotna rast v letu 1996)zaradi restriktivne fiskalne politike in visoke brezposelnosti zelo skromna.Pricakovanja za prihodnje leto so ugodnejša, saj si tudi Italija precej obeta odokrevanja nemškega gospodarstva, okrepili pa naj bi se tudi domaca zasebna porabain investicijska aktivnost.

Države clanice CEFTA (brez Slovenije) se po kriteriju dosežene stopnje gospodarskerasti v lanskem letu uvršcajo v sam vrh svetovnega gospodarstva. ceprav se bonarašcanje BDP letos povsod nekoliko upocasnilo, stopnje rasti po napovedih dokonca stoletja ostajajo sorazmerno visoke. Letošnjo upocasnitev rasti v državahCEFTA povezujejo z recesijo v EU, oz. v Nemciji, ki je njihov glavni trgovinskipartner. Na recesijo v Nemciji zvracajo tudi krivdo za narašcajoce trgovinskeprimanjkljaje, ki ponekod vodijo tudi v primanjkljaje v tekocem delu placilne bilance.Trend zniževanja inflacije se nadaljuje. Inflacijska stopnja na Poljskem in Madžarskembo tudi letos presegla 20%, ceška in Slovaška pa bosta še nekoliko zmanjšali žedoseženo enoštevilcno stopnjo. Zmanjševanje stopnje brezposelnosti se je ustavilo narelativno visoki ravni (okoli 11%). Vecje povecanje iskalcev zaposlitve ni predvidenoniti na ceškem, kjer je stopnja brezposelnosti že vsa leta presenetljivo nizka.

Z najnižjo stopnjo gospodarske rasti (po nekaterih napovedih celo manj kot1-odstotno) se letos srecuje Madžarska, vendar je po mnenju domacihstrokovnjakov pozitiven vpliv stabilizacije na rast mogoce pricakovati že v drugipolovici letošnjega, v glavnem pa v prihodnjem letu. Slovaška je v letošnjem letuustvarila visok zunanjetrgovinski primanjkljaj (apreciacija nacionalne valute inupadanje komparativnih prednosti ekonomije na podrocju stroškov dela), hkrati paneustrezna struktura menjave kaže na verjetnost njegovega povecevanja tudi vprihodnje. Nerešen problem poljskega gospodarstva ostaja inflacija (v letu 1995 jeznašala 27.8%), kjer kljub naporom ekonomske politike enoštevilcna inflacija poocenah strokovnjakov ne bo dosežena v naslednjih dveh letih. Poljska ima težave tudiz narašcajocim primanjkljajem trgovinske bilance, ki je med drugim posledica realneapreciacije zlota. Poleg nemške recesije sta k letošnji upocasnitvi gospodarske rasticeške prispevala še nižji pritok tujega kapitala in restriktivna politika centralne banke.Izredno nizka stopnja brezposelnosti (2.9% v letu 1995) in proracunski presežek paostajata kazalca, po katerih ceška prednjaci pred ostalimi tranzicijskimi državami.

Oživljanje hrvaškega gospodarstva se po lanskoletni 1.5-odstotni rasti BDP nadaljuje,vendar pocasneje od pricakovanj. Po ocenah domacih strokovnjakov naj bi letosdosegli 5-odstotno gospodarsko rast, nekateri tuji ocenjevalci (npr. Dunajski institut

za mednarodne ekonomske primerjave) pa menijo, da bo rast skromnejša(3.5-odstotna). K letošnji rasti je najvec prispevala proizvodnja investicijskih dobrin(15-odstotna rast v prvih osmih mesecih) in presenetljivo mocna in hitra oživitevturizma. Znacilnost letošnjih zunanjetrgovinskih tokov je stagnacija, ki je v glavnemodraz šibkega tujega povpraševanja.

Izboljševanje gospodarskih gibanj v Evropi bo zaradi naše izvozne odvisnostinedvomno pozitivno vplivalo na domaca gospodarska gibanja. Ob sorazmernougodnih napovedih rasti izvoznega povpraševanja v prihodnjem letu (po napovedih najbi se uvoz pri naših najpomembnejših trgovinskih partnerkah povecal za skoraj 6%)lahko v letu 1997 pricakujemo nadaljnjo rast izvoza in nekoliko višjo stopnjogospodarske rasti.

4. PROIZVODNJA

3.5-odstotna rast bruto domacega proizvoda v letu 1996, 4-odstotna v letu 1997

Letošnjo 3.5-odstotno rast bruto domacega proizvoda bo na proizvodni straniomogocila pozitivna dinamika vseh sektorjev, z izjemo oskrbe z elektriko, plinom invodo. Najvišje stopnje rasti bodo dosegle dejavnosti gradbeništva, financnegaposredništva, kmetijstva in ribištva ter trgovine. Predelovalna industrija, ki ustvariskoraj 24% dodane vrednosti, bo po naših ocenah v drugi polovici leta nadoknadilazaostajanje za lansko ravnijo in ob koncu leta presegla lansko raven za 0.7%. Ciljna4-odstotna rast BDP v letu 1997 predvideva nadaljevanje pozitivnih gibanj v vsehsektorjih in izboljšanje gibanj v predelovalni industriji kot posledico izboljšanjagospodarskih gibanj v Evropi in izboljšanja izvozne konkurencnosti.

Rast dejavnosti storitev bo letos nekoliko nižja od povprecne rasti, v prihodnjem letupa jo bo presegla za 0.2-odstotni tocki. Storitveni sektorji krepijo svoj delež v dodanivrednosti, ki bo letos znašal 59.6%, drugo leto pa po predvidevanjih 59.8%. V letu1996 je delež storitvenih dejavnosti v dodani vrednosti v primerjavi z letom 1990 vecjiza 5.9 odstotnih tock. V istem obdobju so storitveni sektorji kar za 8 odstotnih tockpovecali svoj delež v skupni zaposlenosti, kljub temu pa razmah storitvenih dejavnostiše ni uspel pomembneje vplivati na zaposlovanje presežnih delavcev iz industrije. Vobdobju 1990-1996 se je v predelovalni industriji število zaposlenih zmanjšalo za108,000, storitveni sektor pa je povecal število zaposlenih za 32,000. V industrijinamrec delo izgubljajo predvsem nekvalificirani delavci, zaposlitvene potrebe vstoritvenem sektorju pa so osredotocene na visoko kvalificirano in izobraženodelovno silo.

Rast kmetijske dejavnosti, dosežena v letih 1994 in 1995, se tudi letos nadaljuje.Na podlagi razpoložljivih statisticnih podatkov ocenjujemo, da bo letošnje povecanjeneto kmetijske proizvodnje višje od lanskega. Podatki o rastlinski pridelavi kažejo nadobro letino. Ugodni so tudi podatki o tržni živinorejski proizvodnji. Vecja stastatisticno zabeležen odkup in zakol živali. Izjema je še vedno perutninarstvo, letos patudi odkup mleka. Ta je v zadnjih dveh letih narašcal (za 7 in 11%), v letošnjih prvih

devetih mesecih pa je 2% manjši kot v primerljivem obdobju lani. Vzrok je predvsemv novem, zaostrenem pravilniku o kakovosti mleka in nizki odkupni ceni. Ekonomskipoložaj rejcev govedi se je letos poslabšal tudi pri prireji mesa, zaradi narašcanjastroškov krme, padanja cen in težav pri odkupu. Visoke tržne presežke govejegamesa na domacem tržišcu je država delno normalizirala z intervencijskim odkupom. Stem je hkrati zaustavila padanje njihovih odkupnih cen.

Tabela 2

Povprecne odkupne cene v živinoreji so v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjaviz enakim obdobjem lani rasle za 2.4 odstotne tocke pocasneje kot cene na drobno.Cene ostalim kmetijskim pridelkom so rasle hitreje. Tako so povprecne odkupne cenevseh kmetijskih pridelkov v prvih devetih mesecih glede na primerljivo obdobje laniporasle za 0.2 odstotne tocke bolj kot skupne cene na drobno. Sezonski padecodkupnih cen kmetijskih pridelkov v letošnjem poletju ni bil tako globok kot lani.

V letu 1997 pricakujemo ponovno povecanje kmetijske pridelave. Njena ravenintenzivnosti je v primerjavi z evropsko še vedno nizka, možnosti za izboljšanje pa obugodnih cenovnih gibanjih zelo velike.

V okviru rudarstva je najpomembnejše premogovništvo. Devetmesecni podatkikažejo na nekoliko vecjo proizvodnjo rjavega premoga in lignita, kot jo predvidevaenergetska bilanca za leto 1996. Omenjeni podatki kažejo, da je proizvodnja rjavegapremoga manjša za 7.3%, proizvodnja lignita pa višja za 1.1% kot v prvih devetihmesecih lani. Za primerljivo lanskoletno proizvodnjo zaostaja proizvodnja nekovinskihrudnin (za 4.0%), izstopa proizvodnja kamna in peska, ki je kar za 26.3% višja odlanskoletne devetmesecne proizvodnje. Porast slednje je moc v veliki meri pripisatipovecani dinamiki izgradnje avtocestnega omrežja. Navedena gibanja kažejo na rastrudarstva za 2% v letu 1996. V letu 1997 pricakujemo podobno rast, vendar jepovezana z ekološkimi odlocitvami o proizvodnji in rabi domacega rjavega premoga.

Fizicni obseg proizvodnje predelovalne industrije, ki ne vkljucuje dejavnostiele-ktrogospodarstva in rudarstva, se je v prvih devetih mesecih letos zmanjšal za0.6% v primerjavi z enakim obdobjem lani. V letu 1995 je bila zabeležena2.3-odstotna rast. Gibanje impulznega trenda industrijske proizvodnje je bilo letos zeloneenakomerno. K upadanju industrijske proizvodnje je najvec prispevalo zniževanjeproizvodnje reprodukcijskega materiala, ki pa v tretjem cetrtletju že kaže pozitivnotrendno rast. Pozitivne trendne stopnje rasti proizvodnje sredstev za delo, ki jihbeležimo od februarja, so se od aprila pocasi zmanjševale, septembra pa se spet kažeskok na aprilsko raven. Pri proizvodnji blaga za široko porabo je že štiri mesecezapored (izjema je julij) prisoten negativni trend rasti. Vzporedno z gibanjemindustrijske proizvodnje se je odvijal tudi proces zmanjševanja zaposlenosti vslovenski predelovalni industriji, ki se je v prvih devetih mesecih v primerjavi zenakim obdobjem lani znižala za 8.5%, kar je tudi glavni razlog za povecanjeproduktivnosti dela.

Po posameznih skupinah panog znotraj predelovalne industrije je dogajanje zelorazlicno. Pretežno izvozne panoge so v prvih devetih mesecih letos še bolj zmanjšaleobseg proizvodnje (-1.2%) kot celotna predelovalna industrija (-0.6%). K nižji rastipretežno izvoznih panog so vplivala predvsem neugodna gospodarska gibanja vEvropi (še posebej Nemciji). V relativno neugodnem položaju so bile tudi delovnointenzivne panoge, ki so v prvih devetih mesecih letos proizvedle kar za 5% manj kotv enakem obdobju lani. Delovno intenzivne panoge bremenijo visoki deleži stroškovdela v strukturi cene, prizadete pa so tudi zaradi izvozne usmerjenosti (z izjemoproizvodnje preje in tkanin so bile delovno intenzivne panoge v letu 1995 netoizvozniki) in mocne konkurence izdelkov iz držav z nizkimi stroški dela, s katero sesrecujejo na domacem in tujem trgu.

Letos (v prvih devetih mesecih) so proizvodnjo povecevale panoge, ki so vecinoprihodkov od prodaje ustvarile na domacem trgu, in panoge, ki niso delovnointenzivne. Prve so v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lanipovecale obseg proizvodnje za 0.6%, druge pa za 0.4%.

Ker je impulzni trend industrijske proizvodnje ob koncu tretjega cetrtletja obrnjennavzgor in glede na statisticne razloge (lanski slabi rezultati v zadnjem cetrtletju),lahko do konca leta pricakujemo izboljšanje medletnega rezultata. Fizicni obsegindustrijske proizvodnje naj bi letos tako vendarle presegel lansko raven za 0.5%,predelovalna industrija pa bo predvidoma zabeležila še nekoliko ugodnejši rezultat(0.7-odstotno rast).

Tabela 3

Problemi tehnološkega zaostajanja predelovalne industrije in šibkega vstopanja novihprogramov in izdelkov v letu 1997 ne obetajo pretirano dinamicnega razvoja (vec otem: Gmeiner, 1996a). Rast naložb in ugodna izvozna narocila dajejo v letu 1997najvec možnosti panogam iz proizvodnje sredstev za delo, nekoliko skromnejšeenergetsko intenzivnim ponogam ter prehrambeni industriji, najslabše možnosti pa"tradicionalnim panogam". Ocenjujemo, da bi predelovalna industrija v prihodnjemletu lahko povecala obseg proizvodnje in dodane vrednosti za okoli 2%.

V okviru dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in vodo najvecji del predstavljaproizvodnja elektricne energije, ki naj bi se, v skladu z letošnjo energetsko bilanco,znižala za 3.0%. ceprav podatki o proizvodnji elektricne energije v prvih desetihmesecih kažejo na vecji obseg skupne proizvodnje, pricakujemo, da se bo ob konculeta približala bilancnim okvirom. ce bosta tudi proizvodnja in distribucija plina intoplote v letu 1996 dosegli predvideno rast (1.2% in 4.5%), ocenjujemo, da se bocelotna proizvodnja v letu 1996 zmanjšala za 2%. Po prvem predloguelektroenergetske bilance za leto 1997 naj bi se skupna proizvodnja elektrike v temletu povecala za 3.3%. Celotna dejavnost oskrbe z elektriko, plinom in vodo pa bopredvidoma dosegla 3% rast.

Dejavnost gradbeništva je po oceni SURS v devetih mesecih leta povecala vrednostopravljenih del realno za 14.3%, število delavcev in efektivnih ur pa se je zmanjšalo za5% oz. 7%. Najvišji porast vrednosti opravljenih del še naprej izkazujejo podjetja spodrocja nizkih gradenj, ki skupaj s podjetji visokih gradenj (10-odstotna realna rast)ustvarijo 84% evidentirane vrednosti gradbenih del. Podatki o vrednosti opravljenihdel na gradbenih objektih v tujini v prvem tromesecju leta kažejo na za vec kot tretjinonižjo vrednost del glede na lani, kar je posledica zapiranja nemškega trga in prevelikihrizkov za prevzemanje del na ruskem tržišcu. Ocenjujemo, da delež statisticnoneevidentiranih del v gradbeništvu že presega tretjino in bo pomembno prispeval k8-odstotni rasti gradbeništva v letu 1996. Predvidena naložbena vlaganja v izgradnjogospodarske infrastrukture ter še nekoliko mocnejši impulz s strani podjetniškihnaložb bosta v prihodnjem letu predvidoma pripomogla k nadaljnji 10-odstotni rastigradbeništva.

Po devetmesecnih statisticnih podatkih o prometu v trgovini na drobno se je le-tarealno povecal za 2.4%. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je povecalapredvsem prodaja motornih vozil, naftnih derivatov, kuriv in gradbenega materiala terpohištva, prodaja mesa, obutve, tkanin in konfekcije ter knjig in pisarniškega materialapa se je znižala. V istem obdobju beleži trgovina na debelo 4.2-odstotno realno rastprometa. Omenjeni statisticni podatki ne zajemajo velikega dela zasebnikov v trgovinina drobno. Podatke o rasti prometa v trgovini je pri ocenjevanju rasti trgovinesmotrno dopolniti s podatki o maržah, ki kažejo na hitrejše narašcanje neto zaslužkovv primerjavi z rastjo prodaje. Od aprila lani do aprila letos so se marže v trgovini nadrobno povecale realno za 3.2%. Po naših ocenah se bo dejavnost trgovina, popravila

motornih vozil in izdelkov široke porabe letos realno povecala za 4.5%, še nekolikovišjo stopnjo rasti pa bo predvidoma dosegla v letu 1997 (5.5-odstotna rast).

Že lani zelo skromna rast števila nocitev turistov se je letos spremenila v zaostajanjeza lanskoletnimi številkami, saj po podatkih za prvih devet mesecev število skupnihnocitev gostov za 2% zaostaja za številom v primerljivem lanskem obdobju. Pri temse je število nocitev domacih turistov zmanjšalo za 5%, število nocitev tujih papovecalo za 3%. V prvih devetih mesecih se je v primerjavi z enakim obdobjem laniza 13% povecalo število obiskov tujih gostov, število obiskov domacih gostov pazmanjšalo za 3%. Vecje število tujih gostov bo po naših ocenah prineslo povecanjedeviznega priliva od turizma za okoli 11%. K povecanju deviznega priliva od turizmain rasti dejavnosti gostinstva je nedvomno pripomogla tudi rast cen gostinskih storitevin prenocitev (v prvih devetih mesecih so cene gostinskih storitev višje za 11.9%,cene prenocitev pa celo za 15.2%). Ocenjujemo, da bo v letu 1996 dejavnostgostinstva porasla za 3%, podobno rast pa ob pricakovanju boljše poletne turisticnesezone in vecjega števila tujih gostov napovedujemo tudi za leto 1997.

Letos (1996) beležimo najvecje poslabšanje fizicnih kazalcev obsega dejavnosti pritreh med seboj povezanih prometnih panogah. Devetmesecni podatki kažejo najslabšerezultate v železniškem blagovnem prometu, (znižanje tovornega prometa za 14.9%).Pomorski blagovni promet je upadel za 8.5%, pristaniški pa za 3.9%. Sodec pogibanju števila registriranih tovornih vozil, ki se je v prvih šestih mesecih letospovecalo za 4%, se je del prevozov blaga letos z železnice preselil na ceste. Po prvihdevetih letošnjih mesecih se je glede na primerljivo lansko obdobje za 10.8% povecaloštevilo prepeljanih potnikov v zracnem prometu, promet na letališcu pa je bil vecji za6.4%. V sklop uspešnih dejavnosti s podrocja prometa, skladišcenja in zvez lahkouvrstimo tudi poštno dejavnost, ki je odpremila za 10.9% vec pošiljk tertelekomunikacijsko, ki bo v letu 1996 za 8.3% povecala število telefonskihnarocnikov, in dejavnost turisticnih agencij. Ob nakazanih gibanjih na posameznihpodrocjih ocenjujemo, da se dejavnost prometa, skladišcenja in zvez v letu 1996dosegla 3-odstotno rast. Ob predvidenem povecanju obsega železniškega inpristaniškega prometa pa bi bila v letu 1997 možna vecja rast celotne prometnedeja-vnosti, kot bo dosežena letos.

5. OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO DOMACEGA PROIZVODA

Rast domacega povpraševanja glavni dejavnik rasti v letu 1996, zaskbljujocezmanjšanje deleža bruto nacionalnega varcevanja v BDP

V ocenjevanje BDP je SURS letos uvedel nove metodološke dopolnitve, ki so skladnez novimi mednarodnimi standardi (v nadaljevanju SNA 93). Metodološke dopolnitvesicer niso vplivale na obseg oz. raven vrednosti BDP v tekocih cenah, so se paspremenile bilancne sheme, elementi dodane vrednosti in korekcijske postavke. Brutodomaci proizvod leta 1995 tudi po drugi oceni SURS znaša 2.2 bilijona SIT,preracunan v USD pa 18.6 milijarde USD. BDP na prebivalca v letu 1995 v tekocihtecajih znaša 9,348 USD.

S prehodom na prikazovanje izvora dodane vrednosti v osnovnih oz. faktorskih cenah

(prej proizvajalcevih cenah) se po novem med korekcijskimi postavkami pojavljajo vsidavki na proizvode in storitve, zmanjšani za vse subvencije po proizvodih in storitvah.V skladu z SNA 93 inputirane bancne storitve niso vec prikazane v korekcijskihpostavkah ampak so vkljucene v dodano vrednost kot posebni sektor industrije.Zaradi sprememb v zajetju in razvrstitvi po podrocjih in ker so za leti 1994 in 1995podatki prikazani po podjetjih (preracuni na podlagi obratov naj bi bili narejeninaknadno), je primerljivost podatkov v tekocih cenah po posameznih dejavnostihomejena. S prehodom na prikazovanje izvora dodane vrednosti v faktorskihvrednostih se na ravni posameznih dejavnosti spreminja tudi dodana vrednost vstalnih cenah 1992, ki je osnova za izracun realnih stopenj rasti posameznihdejavnosti.

Upoštevaje objavljene statisticne ocene BDP za preteklo leto in tekoca gospodarskagibanja, smo izdelali jesensko oceno nacionalnih racunov Slovenije, ki kaže, da naj biSlovenija letos presegla spomladi ocenjeno gospodarsko rast in dosegla 3.5-odstotnorast. Nespremenjeni pa ostajata spomladi ocenjeni nominalni oceni bruto domacegaproizvoda za leto 1996 v višini 2.5 bilijona SIT in za leto 1997 v višini 2.83 bilijonaSIT.

Za razliko od leta 1995, ko sta k gospodarski rasti uravnoteženo pripomogla domacein tuje povpraševanje, se ta letos pretežno napaja iz domacega povpraševanja(4.5-odstotna rast). V okviru domacega povpraševanja najhitreje narašca investicijskopovpraševanje (za 10%), vendar pocasneje kot lani (18.4%). Narašcanje tujegapovpraševanja je bilo letos precej pocasnejše kot v preteklih letih (lani 5.5%, letos1.6%).

Tabela 4

Tabela 5

V stroškovni strukturi BDP se nadaljujejo nekateri strukturni premiki, znacilni že zapretekla leta. Narašca delež raznovrstnih dohodkov (t.j. dohodkov iz dejavnostisamozaposlenih oseb in drugih dejavnosti gospodinjstev), delež sredstev zaposlenih(bruto plac in prejemkov zaposlenih) pa se zmanjšuje. Predvsem zaradi realnegapovecanja uvoza in politike prestrukturiranja davcnih virov v korist razbremenjevanjastroškov dela, je delež neto davkov na proizvodnjo in uvoz porastel od 12.4% v letu1992 na 15.0% v letu 1995. Za leto 1996 pricakujemo nadaljni porast tega deleža na15.5%. Delež v primarni delitvi rahlo vendarle povecujeta tudi bruto in neto poslovnipresežek (po zastoju v letu 1995 letos le za 0.2 odstotni tocki).

Tabela 6

Sredstva zaposlenih naj bi letos realno porasla za 1.2%, kar je precej pocasneje odrasti bruto domacega proizvoda. V tem okviru naj bi ciste place in drugi prejemkirealno porasli za 3.9%, prispevki in dohodnina iz plac pa realno upadli za 2.6%.Realno naj bi se po teh ocenah zmanjšali le prispevki delodajalcev (-15.2%), medtem,ko bi se povecali prispevki delojemalcev (+3.7%) in dohodnina (+6,9%). Letošnjaumirjena rast mase sredstev zaposlenih je rezultat hitre rasti bruto place nazaposlenega, politike razbremenjevanja stroška dela in upadanja zaposlenosti. Pri temje potrebno opozoriti, da razbremenjevanje stroška dela ni tolikšno, kot izhaja izznižanih prispevkov delodajalcev. Letos uveden davek na placilno listo, ki po veljavnistatisticni metodologiji ni element sredstev zaposlenih, namrec povecuje obsegstroška dela in skoraj za polovico nevtralizira zmanjšanje prispevka delodajalcev. Tudistruktura letošnje 3.3-odstotne realne rasti mase bruto plac je vse prej kot ugodna.Masa bruto plac v gospodarstvu in drobnem zasebnem sektorju res zaostaja za rastjobruto domacega proizvoda, vendar bo to doseženo ob visoki realni rasti bruto plac nazaposlenega (3.6%) in precejšnjemu zmanjšanju zaposlenosti (-1.3%). Vnegospodarstvu pa bo bruto placa na zaposlenega imela še hitrejšo realno rast kot v

gospodarstvu (6.8%) in tudi zaposlenost bo porasla (1.5%). Tudi letos se nadaljujetrend hitrejše rasti drugih prejemkov od rasti cistih plac. Vecji del teh sredstev imaznacaj place, le da se delodajalci s takšnim nacinom izplacila izognejo davcnimobveznostim, ki jih prinaša redna zaposlitev.

Tabela 7

Skladno s ciljnim scenarijem za leto 1997 naj bi ekonomska politika v bodocezagotavljala razvojno ugodnejša razmerja v primarni delitvi. Ucinek bo v prihodnjemletu omejen z že sprejetimi obveznostmi (predvsem na podrocju placnegospodarstva). Sredstva zaposlenih bodo tako v letu 1997 porasla za 3.2%, pricemer naj bi se ciste place in drugi prejemki realno povecali za 4.5%, dohodnina za7.8%, prispevki delojemalcev za 3.8%, prispevki delodajalcev pa bi se realnozmanjšali za 7.1%. Prispevki delodajalcev bodo realno manjši zaradi zmanjšanjaprispevnih stopenj za socialno varnost sredi leta 1996 in bodo pomembno zmanjševalirast sredstev zaposlenih v letu 1997.

Tabela 8

Ciljni scenarij za leto 1997 racuna na dolgorocno bolj perspektivne vire gospodarskerasti, to je predvsem na hitrejšo realno rast industrijske proizvodnje (2.1%),gradbeništva (10%), trgovine (5.5%), prometa (5%). V stroškovni strukturi BDP najbi se nadaljevalo zmanjševanje deleža direktnih davkov, zmanjševanje deleža sredstevza zaposlene in rahlo povecevanje bruto poslovnega presežka ter bruto raznovrstnegadohodka gospodinjstev. Za pomembnejše izboljšanje primarne delitve v letu 1997 niveliko prostora, saj so bile kljucne odlocitve (glede gibanja plac in davkov), ki bodovplivale na primarno delitev leta 1997, sprejete že v letošnjem letu.

Domaca koncna poraba je že v letu 1995 presegla ustvarjeni bruto domaci proizvod,saldo menjave blaga in storitev s tujino je bil v tem letu prvic negativen (za 1.2%BDP). Za letos ocenjujemo, da se bo primanjkljaj v menjavi blaga in storitev s tujinopovecal na 1.6% BDP, kolikor naj bi znašal tudi v letu 1997. Pri tem je potrebnoopozoriti, da letos zaradi številnih novosti pri izpolnjevanju carinskih listin, prihaja tudido nekaterih vecjih sistematicnih napak, ki bi lahko pokazale manjši blagovniprimanjkljaj od sedaj ocenjenega. To bo poznano, ko bo SURS podrobneje ovrednotilin odpravil razliko v zajetju na izvozni in uvozni strani, ki nastaja zaradi podcenjenostiuvoza, predvsem pa izvoza po oplemenitenju. V strukturi koncne porabe BDP so vletu 1996 v primerjavi z leto 1995 najvec pridobile investicije v stalna sredstva(1.1-odstotne tocke), svojo udeležbo v BDP je povecala tudi državna potrošnja(0.1-odstotne tocke). S ciljno projekcijo za leto 1997 predvidevamo postopnozmanjševanje deleža domace zasebne porabe (za 1.2-odstotne tocke), delež investicijv stalna sredstva pa naj bi se povecal za 1.2-odstotni tocki.

Zaradi pozitivnega salda dohodkov in tekocih transferov je bil bruto nacionalnirazpoložljivi dohodek v letu 1995 za 2 odstotni tocki vecji od BDP. Ugoden saldodohodkov in tekocih transferjev (v višini +1.3% BDP) pricakujemo tudi v letošnjemletu in v letu 1997 (+1.9% BDP). Po pokritju nacionalne koncne porabe je brutonacionalno varcevanje v letu 1995 znašalo še 23.1% BDP, letos pa le še 22.8% BDP.Takšna raven varcevanja, ki je le malenkost višja od predosamosvojitvene ravni iz leta1990, naj bi letos ne zadošcala za pokritje domacih investicij. Te naj bi bile, prvic poosamosvojitvi, neto financirane z zadolževanjem v tujini (negativni saldo tekocihtransakcij v racunu tujine v višini 0.2% BDP). Za leto 1997 predpostavljamo, da boekonomska politika uspešnejša pri zagotavljanju zadostne ravni nacionalnegavarcevanja. Udeležba te kljucne makro-ekonomske kategorije v bruto domacemproizvodu, od katere je odvisen predvsem bodoci gospodarski razvoj, naj bi se v letu1997 ponovno povecala.

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO6.1 PLACILNOBILANCNI TOKOVI

Nejasna slika zunanjetrgovinskih tokov

Letošnja slika zunanjetrgovinskih tokov je zaradi že v uvodu omenjenih težav spodatki zelo nejasna. Popravki, ki jih bo SURS opravil v naslednjih mesecih, lahkosliko blagovnih tokov spremenijo celo v tolikšni meri, da se primanjkljaj v placilnibilanci, ki po sedanjih ocenah v prvih devetih mesecih znaša že 192.4 milijonov USD,lahko bistveno zmanjša ali celo spremeni v presežek. S tem bi bil lažje razumljiv tudipresežek ponudbe deviz na deviznem trgu.

Kljub nezanesljivim podatkom je ocitno, da je v letu 1996 prišlo do umirjanja izvoznihin uvoznih tokov. K višji rasti izvoza v prihodnjem letu bo ob ugodnejših razmerah naevropskih trgih prispevalo tudi nadaljnje izboljšanje izvozne konkurencnosti slovenskeindustrije, ki ustvari vecino slovenskega izvoza blaga.

Po predhodnih statisticnih ocenah je bil skupni izvoz blaga, izražen v dolarjih potekocih tecajih, v prvih devetih mesecih letos za 5.5% nižji kot v enakem obdobjulani. Izvoz v države EU naj bi bil nižji za 11.5%, v države nekdanje Jugoslavije pa višjiza 14.6%. Velikemu padcu izvoza v dežele EU je prav gotovo prispevalopodvrednotenje izvoza po oplemenitenju, saj so države EU naše glavne partnerice priposlih aktivnega oplemenitenja. V letu 1995 je bilo z Nemcijo ustvarjeno 64%skupnega izvoza po oplemenitenju, z Italijo 11.8% in Avstrijo 10.2%.

Skupni uvoz blaga v prvih devetih mesecih je bil po predhodnih statisticnih podatkihnižji za 1.5% (iz držav EU nižji za 2.5%, iz držav nekdanje Jugoslavije pa višji za2.6%)

S petimi najvecjimi zunanjetrgovinskimi partnerji v okviru EU (Nemcijo, Francijo,Italijo, Avstrijo in Veliko Britanijo) smo v prvih devetih mesecih realizirali 90.2%blagovne menjave z EU. Obseg blagovne menjave z državami CEFTE je ostal na enakiravni kot v enakem obdobju lani. Vendar so izvozni blagovni tokovi narašcali, uvoznipa so se zniževali, tako da se je zunanjetrgovinski primanjkljaj s temi državaminominalno znižal za 59.8 milijonov USD in znaša 119.8 milijonov USD. Oživeli so tudiblagovni tokovi z državami nekdanje Jugoslavije (predvsem z BIH, Hrvaška ostaja naštretji zunanjetrgovinski partner). Zunanjetrgovinski presežek v menjavi z omenjenimidržavami se je povecal za 116.8 miljonov USD in je v prvih devetih mesecih letosznašal 495.1 milijonov USD. Skupni blagovni primanjkljaj (po placilno bilancnihpodatkih) je znašal 851.5 miljonov USD.

Tako kot lani v celem letu tudi letos v prvih devetih mesecih, povecan primanjkljajblagovnih tokov ni bil v celoti pokrit s povecanim presežkom v menjavi storitev, ki jeznašal 579 milijonov USD. K temu sta najvec prispevala presežka prilivov nad odliviod turizma in transporta, ki sta predstavljala 80.6% celotnih prilivov od storitev (lani78.3%). Njun delež v strukturi uvoza je ostal približno na enaki ravni (66.7%) kot vpredhodnem obdobju. Tekoci del placilne bilance je v prvih devetih mesecih letosizkazoval primanjklaj v višini 192.4 miljonov USD, kar je v najvecji meri posledicanarašcajocega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, katerega velikost pa je zaradi

podvrednotenja izvoza in uvoza po oplemenitenju vprašljiva.

Imetja na financnem racunu so se v devetih mesecih letos zmanjšala za 195.8milijonov USD. Na to so vplivale predvsem povecane naložbe v vrednostne papirjedomacih izdajateljev (državne obveznice in državne evroobveznice). V juniju 1996 jedržava z izdajo obveznic zamenjala del alociranega zunanjega dolga z zapadlimiobrestmi v skupnem znesku 465.4 milijonov USD. V avgustu pa je država izdalaevroobveznice v znesku 320.6 milijonov USD. Porast naložb v vrednostne papirje (za756.4 milijonov USD) je letos omogocil vecino povecanja deviznih rezerv (za 548.5milijonov USD). Skupne devizne rezerve so konec septembra znašale 4,179.2milijonov USD.

Na osnovi ocene gospodarskih gibanj do konca leta 1996 in korekcije ucinkapodvrednotenja izvoza in uvoza po oplemenitenju ocenjujemo, da bi bosta izvoz inuvoz blaga letos za 1.5% realno višja kot lani. Primanjkljaj trgovinske bilance bi po tehprojekcijah znašal okoli 1.040 milijonov USD. Ob hitrejši rasti izvoza storitev,predvsem turizma (nominalno za 9.4%), bi presežek v storitveni menjavi znašal 750milijonov USD. Tekoci racun placilne bilance pa bi ob presežku v dohokih in tekocihtransferih izkazoval primanjkljaj v višini 130 milijonov USD.

V letu 1997 bi, ob napovedanem okrevanju gospodarske rasti v državah clanicah EU(ocenjena rast uvoznega povpraševanja sedmih najpomembnejših zunanjetrgovinskihpartneric Slovenije je 5.9%), lahko racunali na 4.2-odstotno realno rast izvoza blagain storitev, pri cemer predvidevamo 4-odstotno rast izvoza blaga in nekoliko višjo(4.3-odstotno) rast uvoza storitev. Skupni uvoz blaga in storitev naj bi bil višji za4.5%, od tega uvoz blaga za 4.0, uvoz storitev za 5.3%. Zunanjetrgovinskiprimanjkljaj bi se rahlo povecal in bi znašal 1,085 milijonov USD. Storitvena menjavabi izkazovala presežek v višini 770 milijonov USD, predvsem na racun presežka vturizmu in transportu. Presežek v storitveni menjavi, skupaj s presežkom na dohodkihin tekocih transferih, bi predvidoma pokril zunanjetrgovinski primanjkljaj. Saldotekocega dela placilne bilance pa bi bil približno izravnan (-35 milijonov USD).

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO6.2 IZVOZNA KONKURENCNOST

Po mocnem padcu v letu 1995 izboljšanje v letu 1996

Po izrazitem padcu v letu 1995 se bo izvozna konkurencnost domace industrije v letu1996 precej izboljšala. Stroški dela na enoto proizvoda v industriji, izraženi v košarivalut (kot se obicajno izracunava kazalec konkurencnosti), bodo po lanski skoraj12-odstotni povprecni rasti letos nižji za okoli 7%. Izboljšanje konkurencnosti bo vnajvecji meri izhajalo iz višje produktivnosti dela (za 8.5 %), ki je predvsem posledicapadca zaposlenosti. V manjši meri bosta na izboljšanje izvozne konkurencnostivplivala znižanje davcne obremenitve plac (v industriji za približno 4.5%) in realna

depreciacija tolarja (v povprecju leta približno za 3.5%). Realna rast cistih plac indrugih prejemkov (za 5.5%) tudi letos znižuje izvozno konkurencnost.

Tolar je v letošnjem prvem polletju glede na enako lansko obdobje v razmerju do USDdepreciiral bolj kot vecina evropskih valut. Za slovenske izvoznike ugodnejši tecajdolarja in pocasnejša rast plac kot v državah CEFTA sta bila vzrok, da se jemednarodni položaj slovenskih izvoznikov v primerjavi z državami CEFTA vletošnjem prvem polletju izboljšal (podrobneje glej tabelo št. 13 v prilogi).

Graf 2: Prispevki komponent k realni rasti stroškov dela na zaposlenega v industriji

Ob predpostavki, da bo tolar stabilen, se bo izboljševanje izvozne konkurencnosti vletu 1997 umirjeno nadaljevalo. Po prvih grobih ocenah bodo stroški dela na enotoproizvoda v košari valut v industriji nižji za okoli 3%. Realna rast stroškov dela nadelavca bo na približno letošnji ravni, ker bodo ob predpostavljenem upocasnjenemnarašcanju cistih plac in drugih prejemkov ucinki letošnje davcne razbremenitve placna povprecje prihodnjega leta majhni. Rast produktivnosti dela bo nekoliko nižja kotletos, ker naj bi se ob približno 2-odstotni rasti industrijske proizvodnje zmanjšaloupadanje zaposlenosti.

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO6.3 DEŽELNO TVEGANJE IN TUJE NALOŽBE

Velik skok na lestvici deželnega tveganja, še vedno "skromne" neposrednetuje naložbe

Ocena deželnega tveganja , ki jo dvakrat letno objavlja revija Euromoney, jesinteticni kazalec razvoja mednarodnega ugleda države. Slovenija je oktobra letos zeloizboljšala položaj na Euromoneyevi lestvici deželnega tveganja, saj se je uvrstila na 34.mesto in prvic prehitela ceško, ki se pogosto izpostavlja kot najuspešnejša medtranzicijskimi državami. Omenjeni skok je predvsem posledica prvic ovrednotenegakreditnega ratinga, ki so ga letos poleti ocenile tri mednarodne agencije, ki so Slovenijidodelile najugodnejšo oceno med državami v tranziciji. Pricakovanje ugodnejšegaodziva zlasti tujih strateških partnerjev v slovenskih podjetjih nas zato še bolj zavezujek hitrejšemu poteku lastninskega preoblikovanja podjetij, sprejemu zakona o deviznemposlovanju s tujino in zakona o prevzemih in predvsem k vecji transparentnostirazvojnih programov podjetij.

Graf 3: Istodobna primerjava financnega dela tujih vlaganj (BS) in deželnega rizika(EUROMONEY) Slovenije 1991-1996

Financiranja podjetniških investicij, ob šibkem domacem varcevanju, ni možnoizpeljati brez hitrega povecanja tujih neposrednih naložb. Povecano zadolževanje vtujini je omejeno z že sklenjenimi pogodbami za financiranje izgradnje gospodarskeinfrastrukture, poslabšalo pa bi tudi indikatorje dolga v oceni deželnega tveganja.Problemi financiranja gospodarskega razvoja imajo hiter odziv v monetarni stabilnosti,že v naslednjem koraku pa vplivajo na elemente deželnega tveganja, znižajoperspektivnost ekonomskih sprememb, povecajo politicni riziko in riziko dostopa natrg mednarodnih financ (vec o tem: Gmeiner, 1996b).

Po podatkih iz raziskave o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva (GralMarketing, 1996) se izvozna podjetja zavedajo pomena tujih vlaganj za izboljšanjekonkurencne sposobnosti izvoznega gospodarstva. Kot je razvidno iz slike, kiprikazuje gibanje tujih vlaganj in gibanje ocene deželnega rizika, ocena deželnegatveganja ni omejevala rasti neposrednih tujih vlaganj. Izboljševanje pa bi po zgledudrugih držav v tranziciji omogocalo znatno hitrejši dotok tujega kapitala.

Po podatkih Banke Slovenije, ki temeljijo na spremljanju placilnega prometa s tujino,so neposredne tuje naložbe v Slovenijo lani znašale 176.1 milijonov USD, v prvihdevetih mesecih letos pa 95.2 milijonov USD, v istem obdobju lani so znašale že147.5 milijonov USD. Podatki Banke Slovenije, ki temeljijo na letnih porocilih podjetijs tujim kapitalom, kažejo nekoliko boljšo sliko, saj se je tuji delež v podjetjih s tujimkapitalom povecal z 1,312.7 milijonov USD konec leta 1994. na 1,693.7 milijonovUSD, pri cemer gre 241.3 milijonov USD na racun povecanja kapitala, ostalo pa naracun povecanja neto zadolžitve domacih podjetij do njihovih tujih maticnih podjetij.ceprav smo leta 1995. zabeležili do sedaj najvecji letni priliv neposrednih tujihinvesticij v Slovenijo, so ti prilivi, ce jih primerjamo z drugimi tranzicijskimi državami,skromni. Leta 1995 je Madžarska zabeležila priliv neposrednih tujih investicij v višini3,500 milijonov USD, ceška v višini 2,500 milijonov USD, Poljska 2,510 milijonovUSD, Slovaška in Latvija 250 milijonov USD, Estonija 188 milijonov USD itd.(UNCTAD, 1996). Vse ocitneje postaja, da Slovenija na podrocju neposrednih tujihinvesticij zaostaja za drugimi tranzicijskimi državami, celo za tistimi, ki niso ravnomed najuspešnejšimi. Taka slika je še toliko bolj zaskrbljujoca, ker primerjavaposlovanja podjetij s tujim in podjetij z domacim kapitalom v Sloveniji kaže, da prvaposlujejo uspešneje, izvažajo vecji del svoje proizvodnje, realizirajo vecje dobickeglede na kapital in temu ustrezno placujejo tudi relativno višje davke na dobicek (veco tem: Rojec, 1996).

ceprav v Sloveniji ni zanesljivih podatkov o prilivih tujih portfolio naložb v delnicedomacih podjetij (ocene letošnjih prilivov se gibljejo med 2 do 7 milijard SIT) le-teod konca poletja kažejo ociten trend narašcanja. Razlogi za to povecanje ležijo prvic vpovecevanju ponudbe števila delnic na slovenskem trgu kapitala in drugic vodstopanju slovenskih od razmer v razvitih državah (na primer, visoke obrestne merein neobstoj davka na kapitalske dobicke). Tarca nakupov so bila predvsem nekateranajbolj znana slovenska podjetja, ki nastopajo na organiziranem trgu kapitala. Portfoliotuje naložbe po eni strani pomenijo dobrodošlo krepitev povpraševanja na slovenskemtrgu kapitala, ki z zakljucevanjem procesa lastninjenja vstopa v obdobje vse vecjeponudbe, po drugi strani pa vzbujajo skrb zaradi nevarnosti in možnosti hitrihizstopov tujih investitorjev ter monetarnih oziroma tecajnih ucinkov takšnih izstopov.Da bi imela Banka Slovenije možnosti za ustrezno reagiranje, za zacetek potrebujemovsaj transparenten sistem spremljanja teh investicij.

7. NALOŽBE

Težave s podatki, nadaljnja rast, problem financiranja naložb v infrastrukturo

Podatki Agencije za placilni promet (APP) o izplacilih za naložbe med letom so edini

vir za spremljanje investicijske dejavnosti. ceprav je bila njihova primerljivost spodatki o ustvarjenih naložbah SURS že v preteklih letih precej problematicna in torejkot osnova za ocenjevanje letnih gibanj precej nezanesljiva, je z letom 1996kakršnokoli ocenjevanje na osnovi podatkov APP postalo prakticno nemogoce.Razloga sta dva. Prvi je vse vecji pomen nakupov lastniških deležev ali sredstevpodjetij, ki jih podjetja v porocanju APP prikazujejo kot izplacila za naložbe, vendar tez makroekonomskega vidika to niso. Drugi razlog pa je, da so z letom 1996 podjetja vporocilih APP sama zacela šifrirati namene izplacil na placilnih nalogih. Številnaizplacila so v preteklih letih zaposleni na APP zaradi nepoznavanja namena (npr. prinakupih tuje investicijske opreme, ki so bili izvršeni s posredovanjem Banke Slovenije)razvršcali v postavko drugo. Le-ta se je v letošnjem letu zelo zmanjšala, kar pomeni,da se je kvaliteta šifriranja sicer izboljšala. Vendar pa so zaradi tega nekaterekategorije, med katere spadajo tudi izplacila za investicije, prakticno neprimerljive zlanskimi podatki. Oba razloga sta mocno povecala podatek APP o izplacilih zanaložbe (npr. v prvih devetih mesecih letos so kar za 79.2% realno vecja kot venakem obdobju lani). Zaradi teh problemov v tem trenutku edina možna ocenaletošnjega gibanja investicij izhaja kot rezidual po oceni drugih kategorij izdatkovnestrukture BDP. Tako ocenjene naložbe v stalna sredstva dosežejo 22.2-odstotni deležv BDP oz. približno 10-odstotno realno rast v letošnjem letu. Ciljni scenarij za leto1997 predvideva nadaljno rast naložb (za okoli 10%) in povecanje deleža naložb vBDP na 23.3%.

Zaradi nezanesljivosti podatkov o izplacilih ne moremo ocenjevati naložbenih gibanjpo posameznih sektorjih. Edino zanesljivo oceno smo lahko pripravili za naložbe vizgradnjo gospodarske infrastrukture, ki bodo letos ter prihodnje leto s4.6-odstotnim oz. 4.5-odstotnim deležem v bruto domacem proizvodu doseglenajvišjo udeležbo po letu 1989. V tem okviru je z 1.7-odstotnim deležem potrebnoizpostaviti zlasti vlaganja v izgradnjo cestne infrastrukture (povprecni delež v letih1992-1994 je znašal 0.5%) ter z 0.4-odstotnim oz. 0.5-odstotnim deležem v brutodomacem proizvodu naložbe v železniško infrastrukturo (povprecni delež v letih1992-1994 je znašal 0.2%).

Financiranje naložb - Lani so naložbeniki v desetih mesecih leta 15% vsehopravljenih izplacil financirali s krediti, letos je ta delež 15.5-odstoten. Podatki ostanju dolgorocnih posojil oktobra kažejo na 22-odstoten realni porast glede na lanskidecember, od tega so posojila gospodarstvu porasla za 20%, posojila drugim pa za23%. Banke so za dolgorocna posojila za osnovna sredstva v septembru zaracunavalev povprecju 12.6-odstotno realno obrestno mero, kar je le za eno odstotno tockomanj kot v decembru lani. V primerjavi z letom 1995 se je zniževanje realnihobrestnih mer na dolgorocna posojila upocasnilo (lani zmanjšanje za 3.2 odstotnihtock, v prvih devetih mesecih letos pa le za 0.6 odstotne tocke). Na podrocjuobrestnih mer na domacih trgih ostaja še dosti prostora za ustvarjanje ugodnejšihpogojev za naložbenike. Banke na razvitih zahodnih denarnih trgih še vednozaracunavajo nižjo ceno kapitala.

Delež državnih naložb (investicij iz proracuna) iz predhodnih let (okoli 3% BDP) seje letos znižal na 2.5% BDP. Ob tem pa ovrednotenje razvojnih programov, obohranitvi zneskov investicij za dejavnosti, ki programov nimajo, kaže, da bi moralenaložbe iz proracuna v letu 1997 znašati vec kot 5% BDP, cesar država ne bo moglazagotoviti. Kljub ocitnim potrebam po pospešenem razvoju gospodarskeinfrastrukture, javnih zavodov in državne uprave se ne bo moc izogniti usklajevanjupotreb z možnostmi financiranja. Pri usklajevanju se pojavljajo štiri vprašanja:

(a) Ponovno preverjanje najpomembnejših državnih investicij z vidikanacionalnih prioritet in rocnosti izvedb. Gradnji avtocest v zadnjem casukonkurirajo nic manjši projekti gradnje železniškega omrežja, stanovanj,ravnanja z odpadki, energetike itd.;

(b) Razrešitev dileme o zagotavljanju lastnega financiranja investicij napodrocjih, kot so energetika, telefonske in komunalne storitve, kjer nekaterecene ne pokrivajo niti celotne amortizacije, kaj šele naložb

(c) Vprašanje o dodatnem zadolževanju za financiranje investicij, predvsem ozadolževanju v tujini, ki povecuje javni dolg in državne garancije za tuje kredite.Domace zadolževanje je omejeno z obsegom varcevanja. Državne garancije zatuje kredite za leto 1997 so s sprejetimi razvojnimi zakoni in tistimi v postopkusprejemanja že presegle 9% BDP (energetika 4.5%, avtoceste 2.1%)

(d) Možnost hitrejšega uvajanja konkurence, pospešitev lastninjenja inprivatizacije tistih dejavnosti (predvsem telekomunikacij), kjer je to mogoce.Zaradi nezmožnosti sprejetja nacionalnih investicijskih prioritet na podrocjih,kjer je udeležena država, se naložbe v vecini projektov le delno izvajajo,istocasno pa se stopnjujejo pritiski na povecevanje financiranja investicij izdržavnega proracuna, na cene blaga storitev infrastrukturnih dejavnosti ter najavno zadolževanje in dajanje državnih garancij za tuje kredite.

8. ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST

Stagnacija zaposlenosti se nadaljuje, regionalne razlike na trgu dela narašcajo

Skupna zaposlenost, ki prispeva k ustvarjanju bruto domacega proizvoda (zaposleni,samozaposleni, neplacani pomagajoci družinski clani in osebe, ki delajo le obcasno),se je v letu 1995 (prvic po letu 1987) povecala za 0.5%, letos pa se bo zmanjšala zaokoli 0.5%. Padec zaposlenosti v gospodarskih podjetjih in organizacijah bo letosnamrec vecji kot lani, prirast zaposlenosti v negospodarstvu pa manjši. Manjša kotlani bo tudi rast zaposlenosti v drobnem zasebnem sektorju, rast samozaposlenosti terrast drugih, statisticno neregistriranih oblik delovne aktivnosti. Ocenjujemo, da bo seletos zaposlenost v gospodarskih podjetjih in organizacijah zmanjšala za okoli -3.5%(lani za -3.1%), povecala pa se bo zaposlenost v negospodarstvu za okoli 1.5% (lani2%) in v drobnem zasebnem sektorju za 10.7% (lani 16.7%). Povecalo pa se bo tudištevilo samozaposlenih (letos za okrog 1.8%, lani 3.2%) in druge oblike delovneaktivnosti (letos za okoli 3.1%, lani 8.0%).

Najbolj se bo zaposlenost zmanjšala v industriji in rudarstvu (za okrog 15 tisoc ali 6.5% v primerjavi s povprecjem lanskega leta). To bo tudi glavni razlog za visokostopnjo rasti produktivnosti v industriji (okoli 7-odstotna). Med posameznimiindustrijskimi panogami se bo število zaposlenih letos mocno zmanjšalo v predelavibarvnih kovin (za vec kot 20%), strojegradnji, proizvodnji prometnih sredstev,ladjedelništvu, proizvodnji kamna in peska, prozvodnji usnja in krzna ter v proizvodnjiobutve in usnjene galanterije. Rast zaposlenosti pa pricakujemo le v proizvodnjinekovinskih rudnin, proizvodnji pijac ter v proizvodnji in predelavi kemicnih izdelkov.

Graf 4: Dejavniki produktivnosti v industriji

Rast realnih plac in stroškov dela ne vpliva negativno samo na izvozno konkurencnostslovenske industrije, temvec ima negativen vpliv tudi na zaposlenost. S pomocjoekonometricne funkcije, ki izraža vpliv gibanja industrijske proizvodnje in realnih

bruto plac na zaposlenega na gibanje zaposlenosti v industriji, ocenjujemo, da je bilogibanje plac po osamosvojitvi pomembnejša determinanta zaposlenosti kot gibanjeindustrijske proizvodnje. Ob danem gibanju proizvodnje je po oceni vsak odstotekpovecanja realnih plac po letu 1992 povzrocilo zmanjšanje zaposlenosti za 0.25%.

Zmanjšanje registrirane zaposlenosti v gradbeništvu za 3.8% je na eni strani posledicapomanjkljivega statististicnega zajema manjših zasebnih podjetij, po drugi strani patudi posledica dejstva, da je gradbeništvo eden najvecjih neformalnih zaposlovalcev vSloveniji. Na to kažejo tudi podatki o prostih delovnih mestih, po katerih se vsakmesec išce v gradbeništvu skoraj enako ali celo vec delavcev kot v celotni industrijiskupaj, statisticno registrirano število zaposlenih v gradbeništvu pa že vse leto upada.

Glede na omejene možnosti zaposlovanja v industriji se kažejo kot edini možnige-nerator rasti zaposlenosti storitve. Letos se je skoraj ustavilo upadanje zaposlenostiv prometu in trgovini, v gostinstvu in turizmu ter obrti in osebnih storitvah. Vfinancnih in poslovnih storitvah ter v komunalni dejavnosti pa se nadaljuje rastzaposlovanja, ki je (na letni ravni) precej višja kot lani. V družbenih dejavnostih boletošnja rast števila zaposlenih nekoliko nižja od lanske, nižja pa bo tudi v javni upravi,ki ima še vedno eno najvišjih stopenj rasti števila zaposlenih (okrog 4-odstotno). Narast zaposlovanja v storitvah kaže tudi nadpovprecna rast števila prostih delovnihmest v storitvah (število prostih delovnih mest v storitvah se je letos povecalo za10%, celotno število prostih delovnih mest pa za 7%).

Razpoložljivi podatki kažejo, da se bo letos na zavode za zaposlovanje prijavilonekoliko manj mladih kot prejšnja leta, vecji pa je priliv v brezposelnost zaradi izgubezaposlitve. Najvecji del priliva zaradi izgube delovnega razmerja predstavlja prilivzaradi izteka delovnega razmerja za dolocen cas, saj je zaposlovanje za dolocen cas ševedno prevladujoca oblika zaposlovanja (vec kot 65% prostih delovnih mest jerazpisanih za dolocen cas).

Število registriranih brezposelnih se je v prvi polovici leta pospešeno zmanjševalo nesamo zaradi zaposlovanja, temvec tudi zaradi crtanja iz evidenc. Že v avgustu jezacelo ponovno narašcati (priliv iz šol). Ocenjujemo, da bo ob koncu leta registriranihokoli 122 tisoc brezposelnih oseb (letno povprecje 120 tisoc) oz. da bo stopnjabrezposelnosti znašala 14.2% (letno povprecje 13.9%). Zaradi crtanja iz evidenc jenekoliko upadel delež dolgotrajno brezposelnih, ki pa je še vedno visok (55%). Vednovišji je tudi delež brezposelnih, starejših od 40 let (septembra letos 37.2%), deležbrezposelnih brez strokovne izobrazbe pa ostaja okoli 46-odstoten. Že od lanineprestano narašca delež žensk med brezposelnimi, ki je v septembru letos znašal48.6%.

Tudi letos se ohranja velika razlika med stopnjo registrirane in stopnjo anketne oz.mednarodno primerljive brezposelnosti. Mednarodno primerljiva stopnjabrezposelnosti je maja letos znašala 7.3% (lani 7.4%), kar je precej manj kot znašapovprecna stopnja brezposelnosti v EU (11.4%) in približno na ravni povprecnestopnje brezposelnosti v državah OECD (7.9%). Mednarodnim kriterijem zaugotavljanje brezposelnosti je letos ustrezala le približno polovica registriranihbrezposelnih (registirano število brezposelnih oseb je maja letos znašalo 118 tisoc, poanketi o delovni sili pa 69 tisoc oseb). Registrirani brezposelni, ki ne izpolnjujejomednarodnih kriterijev za brezposelnost, so bodisi opravljali kakšno delo in so torejbili delovno aktivni (okoli 19 tisoc), bodisi niso iskali zaposlitve ali pa niso bilipripravljeni sprejeti zaposlitve v zahtevanem roku dveh tednov. Z razliko medregistrirano in t.i. anketno brezposelnostjo se sicer soocajo tudi v drugih državah,vendar je razlika pri nas bistveno vecja (glej Ekonomsko ogledalo, let. 2, št. 7). Glavnirazlogi za veliko razliko pri nas pa so:

(a) velik delež dolgotrajno brezposelnih, saj dolgotrajno brezposelni pravilomavlagajo manj napora v iskanje zaposlitve ali pa to celo povsem opustijo;

(b) razširjenost sive ekonomije, ki daje zaslužke registrirano brezposelnim,(c) obcasno delo brezposelnih, ki ga dovoljuje zakon.

Ocenjujemo, da se bo v letu 1997 nadaljevalo upadanje zaposlenosti v industriji (zaokoli 4.5%), hkrati pa tudi nadaljevala rast zaposlenosti v gospodarskih storitvah.Padec števila zaposlenih v gospodarskih podjetjih in organizacijah bi za to bil nižji kotletos. Ob nekoliko manjšem zaposlovanju v negospodarstvu in ob približno enaki rastidelovne aktivnosti v drobnem zasebnem sektorju kot letos lahko tako pricakujemoponoven rahel porast celotnega števila delovno aktivnih (+0,5%) in 3.5-odstotno rastproduktivnosti dela.

Vzroki za povecanje brezposelnosti v jesenskih mesecih so po regijah razlicni. Prilivmladih med brezposelne je bil najmocnejši v goriški, koroški, kraški, zasavski,pomurski in savinjski regiji, kjer je delež prvih iskalcev zaposlitve med brezposelniminadpovprecno porasel. V dolenjski, kraški in koroški regiji pa je na povecanje deležabrezposelnih v delovno sposobnem prebivalstvu vplival tudi priliv v brezposelnostzaradi stecajev podjetij. Delež brezposelnih v delovno sposobnem prebivalstvu je bilseptembra letos nadpovprecen v petih regijah (v podravski, pomurski,spodnjeposavski, zasavski in savinjski regiji).

Najvecji porast deleža žensk med brezposelnimi beležimo v koroški in dolenjski regiji.Najvecji delež brezposelnih med ženskami je v obalno-kraški in koroški regiji (vec kot55%), vec kot polovico pa jih je tudi v gorenjski, goriški, kraški in zasavski regiji.

Izobrazbena struktura brezposelnih je še posebej neugodna v dolenjski in pomurskiregiji, kjer je vec kot polovica brezposelnih brez stokovne izobrazbe. Neugodnaizobrazbena struktura zmanjšuje možnosti zaposlovanja brezposelnih in povecujedolgotrajno brezposelnost.

Podobno kot podatki o deležih brezposelnih v delovno sposobnem prebivalstvu poregijah kažejo na narašcanje regionalnih razlik tudi narašcanje indeksa neskladja natrgu dela, ki izraža razmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. T.i.Evansov indeks neskladij, v katerem je izlocen vpliv velikosti stopnje brezposelnosti instopnje nezasedenosti delovnih mest (glej: Jackman R.; Roper, S., 1987), je v marcu1995 znašal 1.22, v septembru letos pa 1.55.

9. JAVNE FINANCE

Zmanjšanje deleža javnofinancnih prihodkov v bruto domacem proizvodu vletu 1996, težave pri ohranjanju javnofinancnega ravnotežja v prihodnjem letu

Javne finance ostajajo tudi v letu 1996 skoraj uravnotežene. Ocenjujemo, da bojavnofinancni primanjkljaj (po konsolidaciji vseh javnofinancnih prihodkov inodhodkov) ostal minimalen (0.2% bruto domacega proizvoda). Nadaljuje seprestrukturiranje davcnih virov, povecuje se delež posrednih davkov in zmanjšujedelež neposrednih davkov.

Leto 1996 je na javnofinancnem podrocju zaznamovala priprava na uvedbo davka nadodano vrednost (predvidoma v letu 1998), pa tudi nova carinska zakonodaja,

zma-njšanje prispevnih stopenj in uvedba davka na placilno listo. V mesecu juliju jezacela delovati nova davcna služba, ki bo s svojim delovanjem postopoma zagotavljalaucinkovitejše obracunavanje, pobiranje in izterjavo davkov. Ucinkovita davcna službaje tudi temelj za nadaljevanje davcne reforme in vpeljavo novih fiskalnih instrumentov,predvsem davka na dodano vrednost in dograditev sistema trošarin. Sprejet je bilzakon o davcnem postopku, ki celovito ureja pravice in dolžnosti davcnih zavezancevv davcnem postopku. Nova carinska zakonodaja je korak naprej v prilagajanju našegagospodarstva mednarodnemu okolju in približevanja EU, vendar pomeni zmanjševanjejavnofinancnih prihodkov. Na prestrukturiranje davcnih virov je vplivalo zmanjšanjeprispevnih stopenj v zacetku leta (za 2.7 odstotne tocke) in v mesecu juliju (za 4odstotne tocke). Skupna prispevna stopnja prispevkov za socialno varnost se je od44.7% od mase plac v letu 1995 znižala na okoli 40% v povprecju leta 1996, oz. na38% ob znižanju prispevnih stopenj v juliju. Hkrati z znižanjem skupne prispevnestopnje za socialno varnost je bil v juliju sprejet zakon o davku na izplacane place. Zuveljavitvijo progresivnih stopenj davka na izplacane place se uvaja selektivnorazbremenjevanje plac, ki bolj razbremenjuje nižje place. Spremenjene so bile davcnestopnje prometnih davkov na naftne derivate, ki so prispevale k povecanju deležaposrednih davkov.

Nova zakonodaja in sprejeti ukrepi so v letu 1996 privedli do prestrukturiranjadavcnih virov (glej tabelo št. 11 v prilogi).

V letu 1996 se bodo javnofinancni prihodki realno povecali za 2.6% in bodopredstavljali 45.7% BDP, kar je za 0.4 strukturne tocke manj kot v preteklem letu.

Zaradi znižanja prispevnih stopenj bodo javnofinancni prihodki Zavoda za pokojninskoin invalidsko zavarovanje v letu 1996 realno za okoli 10% nižji kot lani. Transferi izdržavnega proracuna iz tekocih proracunskih prihodkov za izvajane pokojninskega ininvalidskega zavarovanja bodo skupaj z odplacili dolga iz preteklih let predstavljali žeokoli 23% prihodkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Javnofinancni prihodki za obvezno zdravstveno zavarovanje (brez prispevka zazdravstveno zavarovanje upokojencev) bodo predvsem zaradi povišanja prispevnihstopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje letos okoli 9% višji kot lani. Prihodkibodo predvidoma nekoliko presegli odhodke obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Javnofinancni prihodki državnega in obcinskih proracunov pa bodo v letu 1996realno povecali za 6.7%.

Javnofinancni odhodki v letu 1996 rastejo nekoliko hitreje kot javnofinancni prihodkiin se bodo realno povecali za 2.9% v primerjavi z lani. Delež javnofinancnihodhodkov v bruto domacem proizvodu bo znašal 45.9%, kar je v primerjavi z letom1995 zmanjšanje za 0.2 odstotne tocke. Vzroka za nekoliko manjše znižanje deležajavnofinancnih odhodkov v BDP od predvidenega sta predvsem povecanje deležaporabe obcin in nespremenjen delež odhodkov pokojninskega in invalidskegazavarovanja v bruto domacem proizvodu (13.7%). Odpravljeno je bilo sicerporacunavanje pokojnin za nazaj; visoka rast plac v letošnjem letu pa je še vednogenerator vecine rasti odhodkov za pokojnine. Zmanjšanje deleža odhodkov v brutodomacem proizvodu bo doseženo pri odhodkih za javno zdravstvo. Njihov delež vbruto domacem proizvodu bo dosegel 6.9%, kar je za 0.1 strukturne tocke manj kotv preteklem letu. Znižal pa se bo tudi delež proracunske porabe države in obcin vbruto domacem proizvodu (z 25.2% v letu 1995 na 24.7% letos).

V strukturi odhodkov državnega proracuna po ekonomskih namenih se bo v letu1996 najbolj povecal delež odhodkov, namenjenih za transfer v pokojninsko blagajno(za 7 strukturnih tock) in bo dosegel že dobrih 11% odhodkov državnega proracuna.V strukturi odhodkov se bodo povecali tudi deleži odhodkov za place v državnihorganih in izvajalskih organizacijah ter obresti in garancije. Vsi drugi odhodki

državnega proracuna bodo znižali svoj delež. Najbolj se bo znižal delež odhodkov zasubvencije in druge transfere gospodarstvu (za 2.1 strukturne tocke) in deležodhodkov za investicije (za 1.9 strukturne tocke).

Spremenjena struktura odhodkov državnega proracuna kaže, da se izrinjajo izrazvojnega vidika pomembni izdatki državnega proracuna (npr. investicije in izdatki,ki predstavljajo podporo tehnološkemu razvoju).

Po projekciji se bodo javnofinancni prihodki v letu 1997 oblikovali po približnoenakem instrumentariju kot ob koncu leta 1996, razen pri carinah in prometnih davkihna naftne derivate in na novo uvedeni ekološki taksi. Zaradi asociacijskega sporazumapredvidevamo v letu 1997 znatno zmanjšanje carin, ki jih bodo morali nadomestiti višjiprometni davki (predvsem na naftne derivate) in drugi viri. V letu 1997 se bodoprispevki za socialno varnost obracunavali po zbirni stopnji 38% od mase plac, to jepo stopnji, ki je veljala ob koncu leta 1996 in je nižja kot v povprecju leta 1996. Zatose bo delež prispevkov za socialno varnost v bruto domacem proizvodu zmanjšal zaeno strukturno tocko. V letu 1997 bo še potrebno ohraniti davek na izplacane place.

V letu 1997 bodo javnofinancni prihodki narašcali pocasneje od rasti bruto domacegaproizvoda (realna rast za 1.9%). Delež teh javnofinancnih prihodkov v brutodomacem proizvodu naj bi se znižal za 0.9 odstotne tocke (od 45.7% brutodomacega proizvoda v letu 1996 na 44.8% v letu 1997). Delovanje nove davcneslužbe pa bo postopno prispevalo k bolj doslednemu odmerjanju, obracunavanju,pobiranju in izterjavi davkov.

Osnovna omejitev za skupno višino odhodkov v javnem financiranju v letu 1997 jeopredeljena s politiko do javnofinancnega deficita. Politika uravnoteženega javnegafinanciranja mora še naprej ostati eden od ciljev makroekonomske politike. Skupenobseg izdatkov v javnem finaciranju lahko v letu 1997 le neznatno presega skupenobseg prihodkov. Pri posameznih blagajnah v javnem financiranju pa je situacijarazlicna.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo predvidoma imel v letu 1997uravnotežene prihodke in odhodke. Skupaj s sredstvi, ki jih namenja država (vecji delza investicije), bo v okviru javnega zdravstva v letu 1997 namenjeno 6.9% brutodomacega proizvoda.

V pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo delež skupnih izdatkov v brutodomacem proizvodu v letu 1997 znašal 13.6% (brez prispevkov za obveznozdravstveno zavarovanje upokojencev).

Proracunska poraba obcin je bila že v letu 1996 v nekaterih obcinah prenizka vprimerjavi z viri, ki so obcinam odstopljeni ali jih obcine dobijo od republiškegaproracuna. V letu 1997 bo delež v bruto domacem proizvodu ostal približno enak kotv letih 1995 in 1996. Do vecje spremembe bi lahko prišlo samo v primeru, ce bi sespremenila obseg in struktura proracunske porabe države.

Najvecji delež proracunske porabe države je opredeljen z obsegom sredstev za place,s socialnimi transferi in transferi v ZPIZ. V letu 1997 se bo delež za te namenepovecal zaradi odlocitev, ki so bile sprejete že v letu 1996. Posledicno bodo možnostiza financiranje drugih nalog državnega proracuna manjše, kar se bo poznalopredvsem pri subvencijah in transferih v gospodarstvo ter investicijah, ki sefinancirajo iz sredstev proracuna. Delež proracunske porabe v bruto domacemproizvodu bo za 0.5 odstotne tocke vecji od deleža v letu 1996 in bo znašal 20.4%bruto domacega proizvoda.Delež skupnih javnofinancnih odhodkov v bruto domacemproizvodu bo v letu 1997 predvidoma znašal 45.5%.

Obseg in vsebina javnofinancnih izdatkov ob predpostavki njihovega

nespremenjenega deleža v bruto domacem proizvodu povzroci rahlo povecanjejavnofinancnega primanjkljaja. Ta bi se od 0.2% bruto domacega proizvoda v letu1996 povecal na 0.7% bruto domacega proizvoda v letu 1997. Obseg in deležjavnofinancnega deficita bi se lahko zmanjšal le, ce bi povecali javnofinancneprihodke z uvedbo ekonomsko in fiskalno smiselnih ekoloških in premoženjskihdavkov. Na strani odhodkov pa z ukrepi, ki bi zmanjševali potrebno rast izdatkov zaplace in socialne transfere.

V naslednjih letih bodo nujne sistemske reforme, da se razkorak med javnofinancnimiprihodki in javnofinancnimi odhodki ne bi poveceval. Ker je v letu 1998 naprihodkovni strani predvidena reforma davcnega sistema, bo potrebno tudi na straniizdatkov v javnem financiranju v letu 1997 pripraviti nekaj predlogov sprememb, ki bibile lahko podlaga za zmanjševanje obsega in za spremembo strukture javnegafinanciranja. Te spremembe ne bi smele biti samo omejevanje ali zniževanjeposameznih elementov, ki dolocajo obseg izdatkov. Veliko bolj bi morale bitispremembe usmerjene v oblikovanje takšnih sistemskih rešitev, kjer bi se vlogadržave pri financiranju ponovno opredelila.

V obsegu zaposlenosti in iz nje izhajajocih sredstev za place, ki jih zagotavljajojavnofinancni viri, bo treba preveriti možnost prenosa dela sedanjih nalog nanedržavne in nejavnofinancirane službe. To pomeni ne toliko privatizacije premoženjakot potrebo po privatizaciji dejavnosti in spremembi regulacijskih mehanizmov.

Delovanje infrastrukturnih sistemov, ki so pretežno v državni lasti in katerih cene sov pristojnosti države, zahteva novo investiranje. Zaradi javnofinancnih omejitev pa nimogoce racunati na vecja sredstva iz državnega proracuna. Del problema lahko rešicenovna politika, bolj pomembno pa bi bilo pridobiti druga investicijska sredstva.Privatizacija in uvajanje konkurence lahko vsaj v daljši casovni perspektivi olajšatabreme državnega proracuna in javnega financiranja.

10. PLACE

Hitrejša rast bruto plac na zaposlenega od rasti produktivnosti dela v letu 1996

Letošnja dohodkovna politika je predvidevala pocasnejšo rast bruto place nazaposlenega od produktivnosti, da bi se s tem okrepila konkurencna in razvojnasposobnost gospodarstva. Za gibanje plac na podrocju gospodarstva daje osnovneopredelitve Socialni sporazum s spremnimi dokumenti. Gibanje plac na podrocjih, kijih Socialni sporazum ne opredeljuje, pa je opredeljeno s sklenjenimi kolektivnimipogodbami in Zakonom o razmerjih plac v javnih zavodih, državnih organih inorganih lokalnih skupnosti ter z drugimi zakoni.

V prvih treh mesecih letos je bilo gibanje plac v gospodarstvu še pod vplivomDogovora o politiki plac in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu kot separatSocialnega sporazuma za leto 1995. V tem obdobju je bruto placa na zaposlenegarealno stagnirala, za april in maj pa realno narašcala po okoli 2% mesecno. NovSocialni sporazum za leto 1996 je bil sprejet šele maja, Zakon o izvajanju socialnegasporazuma za leto 1996 pa šele konec junija. Bruto placa na zaposlenega za mesecjunij je realno upadla za 2%, za mesec julij pa je bila izjemna 4.4 odstotna realna rast.

Skromni avgustovski realni padec (0.8%) kaže, da julijska izjemna rast plac ni bilazgolj posledica izplacevanja iz rezultatov poslovanja. Bruto placa na zaposlenega zamesec september je sicer realno upadla za 0.7%, kljub temu pa bo, ob predvidenidinamiki rasti do konca leta, bruto placa na zaposlenega v gospodarstvu letos vpovprecju realno za 3.6% višja kot v preteklem letu.

V negospodarstvu je letos placni sistem doživel spremembe, ki bi se jim lahkoizognili, ce bi na celotnem podrocju veljal enotni placni sistem, oz. ce se krog izjemne bi širil. Povišanju plac sodnikom so sledili sprejem Aneksa h kolektivni pogodbi zazdravnike in zobozdravnike, spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe zadejavnost zdravstva in socialnega varstva, za dejavnost vzgoje in izobraževanja, zakulturno dejavnost in za raziskovalno dejavnost. Vsi ti dokumenti opredeljujejo nacinepovecanja plac v dodatkih in drugih oblikah, kar je vplivalo na gibanje bruto place nazaposlenega v teh dejavnostih (od aprila) in bo na dodatno realno rast vplivalo tudi šev letu 1997 (uveljavitev celoletnega ucinka). Na rast plac v teh dejavnostih vpliva tudiSocialni sporazum za leto 1995, ki je predvidel postopno približevanje izhodišcneplace negospodarstva izhodišcni placi gospodarstva. Na osnovi tega je bil sprejetAneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki je dolocil povecanjeizhodišcne place za 500 SIT za mesec april in oktober letos. Bruto placa nazaposlenega v negospodarstvu bo letos realno porasla za 6.8%.

Skupna realna rast bruto plac na zaposlenega bo letos znašala 4.8% in bo preseglarast splošne produktivnosti dela za skoraj eno odstotno tocko. Prehitra rast plac vgospodarstvu in spremembe v placnem sistemu negospodarstva so še dodatnoposlabšale razvojno neugodna makroekonomska razmerja, ki jih bo v letu 1997 težkopopraviti.

Z odpovedjo kolektivne pogodbe za gospodarstvo in tudi panožnih kolektivnih pogodbv drugi polovici leta 1996 je prišlo do konflikta med delojemalci in delodajalci, ki se šeni razrešil. Potrebno bo cim prejšnje oblikovanje nove kolektivne pogodbe zagospodarstvo. Ocenjujemo, da se bo bruto placa na zaposlenega v gospodarstvu vletu 1997 realno povecala za okoli 2.5%.

V negospodarstvu predvidevamo, da se bo bruto placa na zaposlenega zaradi letossprejetih sprememb v kolektivnih pogodbah dejavnosti in zaradi že dosežene višjerealne ravni plac v drugi polovici letošnjega leta, v letu 1997 povecala realno za okoli6%. Novi zakon o placah javnih uslužbencev, ki ga je potrebno cim prej pripraviti, boomogocil boljšo vodljivost sistema plac na tem podrocju. Ocenjujemo, da se bo obupoštevanju makroekonomskih usmeritev, ki so vgrajene v letošnji Socialni sporazumin druge dokumente, skupna bruto placa na zaposlenega v letu 1997 realno povecalaza okoli 3.5% in tako ne bi presegala rasti produktivnosti dela.

11. CENE

težave pri nadaljnjem zniževanju inflacije

Trend zniževanja inflacije, ki smo mu prica po osamosvojitvi, se nadaljuje na letniravni (lani 12.6%, letos po oceni 9.8%), medletna stopnja ob koncu leta pa bo ostalana približno isti ravni, kot je bila lani (8.6%).

Po enajstih mesecih je raven drobno prodajnih cen za 8% višja kot lani decembra oz.za 8.6% višja kot novembra lani.

V menjalnem delu gospodarstva porast cen (10.5%) po desetih mesecih, v primerjaviz enakim obdobjem lani, rahlo zaostaja za porastom stroškov nabav repromaterialadoma in v tujini (10.9%), kar kaže, da je menjalni del gospodarstva deloma ublažilpotencialni inflacijski ucinek depreciacije, saj zaradi konkurence ne more stroškov vceloti prenesti na potrošnika. Na drugi strani pa porast cen v nemenjalnem delugospodarstva (14.1%) presega porast stroškov nabav repromateriala (12.3%).

Precejšen inflacijski pritisk izvira iz podražitev cen živil (kmetijskih in industrijskihproizvodov). Njihov desetmesecni porast za 9.1% v primerjavi z decembrom oz. za12.3% v zadnjih dvanajstih mesecih je prispeval približno tretjino desetmesecnegaporasta drobnoprodajnih cen. Pritisk cen živil je, spremljana z rastjo kupne mociprebivalstva, spodbudila depreciacija tolarja, ki je podražila uvoz živil.

Rast cen v nemenjalnem sektorju je v doloceni meri posledica hitrejše rasti censtoritev (11.9%), na katere odpade vec kot tretjina letošnjega porasta inflacije. Porasti cen storitev v prvih desetih mesecih izstopajo obrtne (8.8%), osebne (9.9%) inprometne storitve (11.5%) ter storitve družbenega varstva (18.1%). Znaten del rasticen storitev je tudi posledica ukrepov cenovne politike. V tej skupini so se najboljpovišale neprofitne stanarine (letos 59.7%, v zadnjih 12 mesecih 86.9%).

Cene, ki so pod neposrednim nadzorom, so v desetih mesecih, v primerjavi z enakimobdobjem lani, narašcale hitreje od inflacije (porast za 14.3%). Dvigi teh pojasnijodobro cetrtino desetmesecnega porasta inflacije.

Graf 5: Gibanje relativnih cen

Najvecji problemi cenovne politike pri normalizaciji cenovnih razmerij sekoncentrirajo na podrocju energetike (cena elektricne energije in naftnih derivatov).Dolgorocna usmeritev glede cene elektricne energije, po kateri naj bi cena elektrikerasla za okoli 7% hitreje kot splošna raven cen, se ne izpolnjuje. Letos bo rast cenelektricne energije v elektrogospodarstvu (upoštevaje tudi novembrsko podražitev) leza okoli 2.1% hitrejša od rasti inflacije (cena elektricne energije za gospodinjstva pa za2%).

Relativno nizka raven cen naftnih derivatov je posledica nizkega prometnega davka innizke priznane nabavne cene naftnih derivatov. Z dražitvijo nafte na svetovnem trguin rastjo tecaja dolarja na eni strani ter zadrževanjem nabavne cene se delež stroškovnabave v priznani nabavni ceni povecuje. Stanje na svetovnih naftnih trgih se sicernekoliko umirja, vendar pred pomladjo 1997 ni pricakovati bistveno nižjih cen, kar boohranilo pritisk na domace cene naftnih derivatov. S prenizko ceno naftnih derivatovdajemo ekonomsko neustrezne tržne signale z negativnimi razvojnimi ucinki.

Cenovna politika se vse bolj sooca s problemom, da z relativnim zadrževanjemnadzorovanih cen povzroca težave pri razvoju cenovno nadzorovanih sektorjev.Nekatere nadzoravane cene (predvsem tiste v infrastrukturi) bi morale zato v bodocenarašcati hitreje od inflacije, ker je to osnova za povecanje sposobnostisamofinanciranja naložb v teh sektorjih in znižanje odvisnosti od proracunskegafinanciranja naložb.

Ekonomska politika bo morala za nadaljnje znižanje inflacije izpolniti še druge pogoje,ki pa niso pod vplivom cenovne politike: zlasti umiriti rast plac in s politikokonkurence prispevati k zaustavitvi rasti cen storitev.