M M l f it m C « a G Z.—

m g p

EML

[ S ?

H i s i t m m

is

1

H f S M S

m m i

S I

' M

i ®

LJUBLJANA, 3. mala. Ha nocojšnji zgodovinski seji prvega sloiren-

skega parlamenta fe bil z navcuisenfem sprefet naslednji oklic:

SLOVENSKEMU NARODU!

V smislu Atlantske listine in drugih svečanih

izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odlo-

čitvi in demolzratični ureditvi narodov

NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO

v odločilni in usodni zgodovinski uri slov. naroda

proglaša,

da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slo-

venci, ustanovljena narodna država Slovenija kot

sestavni del demokratično in federatitmo urejene

kraljevine Jugoslavije.

Narodni odbor za Slovenijo postavlja sloven-

sko vlado kot začasni najvišji upravni organ za

območje narodne države Slovenije.

Slovenska narodna vojska je prevzela slerb za

red in mir v narodni državi in bo zavarovala slo-

venske meje. Slovenski domobranci in druge na-

rodne oborožene enote so se stavile v službo Narod-

nemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško

prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem

vstopile v slovensko narodno vojsko kot sestavni

del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini.

V narodni državi Sloveniji bo mogla vsaka

stranka po načelih svobode in demokracije razvi-

jati svoje sile in uveljavljati svoja stremljenja.

Zato poziva Narodni odbor za Slovenijo vse stran-

ke, da z njim sodelujejo in tako omogočijo poli-

tično in socialno konsolidacijo sloven. naroda.

Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Sloven-

ce k obči spravi, da ne bodo skromne in oslabljene

narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem

zgodovinskem trenutku rabimo sproščene in enot-

ne za uresničenje najvišjih narodnih koristi. Zato

vabi partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse

sovražnosti proti slovenski narodni vojski in vse

nastope proti miroljubnemu slovenskemu prebi-

valstvu, da tako preneha strahotno bratomorno

krvoprelitje.

Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slo-

vence, da v tem odločilnem trenutku ohranijo na-

rodno disciplino, da se vedejo do vseh dostojan-

stveno, da opustijo vsako osebno obračunavanje

in sledijo ukrepom narodne vlade.

Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po za-

slugi zmagovitega zavezniškega orožja in naših

naporov prestolnica Zedinjene Slovenije, mora

biti v vsem vzor narodne zavednosti, politične zre-

losti in državljanske discipline.

Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo

narodov in zanaša joč se na podporo velikih demo-

kratičnih zaveznikov, poziva Narodni odbor za

Slovenijo vse Slovence k sodelovanju za blagor do-

movine, k edinosti in spravi, ker je le s tem zago-

tovljen obstoj in napredek slovenskemn itnrrriff".

Živel kralj Peter 11.1

Živela federativna kraljevina J ug o-

slavi jat

Živela narodna država Slovenija!

LJUBLJANA, dne 3. maja 1945.

Stran g i«LOVT?TIEOc, pofeK, 1. mafc ffiffi, Ble». W t

©klicana \z bila slovenska država v fedtetira kraljevini Jicgos!aviIi Ljubljana, 3. maja.

Po dolgih in strašnih letih trplje-

nja, gorja in ponižanja, je danes vstal

tudi naš teptani in ponižani in tako

težko preizkušeni narod ter je pre-

ko svojih pravih narodnih zastopni-

kov kriknil v svet, da je na svoji

zemlji sam svoj gospodar in da hoče

tudi še v bodoče svojo usodo urejati

v okviru svobodne, demokratično in

federativno urejene Jugoslavije pod

dinastijo Karadjordjevičev in v druž-

bi ostalih svobodnih evropskih na-

rodov pod zaščito zmagovitih demo-

kratskih zaveznikov.

Na Taboru v Ljubljani so se malo J pripeta slika kralja Petra II. Nad

pred sedmo uro polnoštevjlno zbrali

začasni zastopniki slovenskega naro-

da. Navzoči bili vsi slovenski po-

slanci in zastopniki slovenskih usta-

nov in organizacij. Poseben poudarek

sta dala zgodovinskemu sestanku s

svojo navzočnostjo ljubljanski škof

prevzvišeni g. dr. Rožman in povelj-

nik slovenske narodne vojske brigad-

ni general g. Franc ICrener. Mala

dvorana na Taboru je bila za to pri-

l iko slavnostno okrašena. Na steni

za govorniško mizo je visela velika

slovenska zastava, na kateri je bila

kraljevo sliko je bila razpeta jugo-

slovanska državna zastava. Ob obeh

straneh slovenske zastave je bilo

razpostavljeno cvetje in oleandri. V

dvorani je bilo resno vzdušje. Točno

ob sedmih so zavzeli svoje prostore

na govorniškem odru člani Narodne-

ga odbora za Slovenijo: predsednik

dr. Joža Basaj, Bogumil Remcc, dr.

Albin Smajd, dr. Bajlec, Marko

Kranjc, dr. Marijan Zaje, Rudolf Žit-

nik, inž. Joško Bevc ter Jelene.

Zgodovinski sestanek je začel pred-

sednik Narodnega odbora g. dr. Jo-

ža Basaj s sledečim nagovorom:

B r . E m \ j e o tvors l s s j o s l o v e n s k e g a p a r l a r a i a

Gospodje poslanci! Prevzvišeni! I

V odločilnem čusu ste bili povablje-

ni na sejo začasnega slovenskega na-

rodnega predstavništva. Cns nujno za-

hteva. da narod po svojih predstavni-

kih izrazi svojo voljo na zunaj in na

znotraj in da okrepi svojo obrambo

proti invaziji terorja in boljševizma, ki

ne pozna narodne sprave, čeprav je tri-

letna državljnnskn vojna zahtevala že

toliko krvi in uničila toliko narodnega

premoženja.

Nn znotraj nnrod pričakuje odločno

besedo oblasti, ker dogodki hitro do-

zorevajo in obstoji nevarnost, da na-

rodna akcija za združitev vseh Sloven-

cev v Zedinjeni Sloveniji pride pre-

pozno.

Na znnnj je položaj tak, da je zad-

nja ura, da se ustvari stik z velikimi

demokratičnimi zavezniki na zahodu.

Nnrod s svojo demokratično vlado

nn čelu mora nujno povečati svojo

obrambno moč z ustvaritvijo slovenske

narodne vojske, da bi ta vojska poma-

gala ustvariti zedinjenje vseh Sloven-

cev v narodno državo Slovenijo v okvi-

rn kraljevine Jugoslavije in dn bi le ta

bila jamstvo za svobodo in demokrati-

zem. Zakaj: skoro triletna državljan-

ska vojna je v demokratskih strankah

ustvarila odločno enotno voljo, dn bolj-

ševizem in terorizem ne bosta zavla-

dala.

G. dr. Basaj je končno predložil

začasnemu slovenskemu narodnemu

predstavništvu v odobritev sledeči

d n e v n i r e d :

1. Izvolitev predsedstva narodne-

ga predstavništva: predsednika, pod

predsednika in dveh tajnikov.

2. Poročilo o dosedanjem delu Na-

rodnega odbora za Slovenijo.

3. Proklamacija.

4. Samostojni predlogi, predlože-

ni NO.

Začasno narodno predstavništvo

je predloženi dnevni red soglasno

sprejelo, nakar je narodni poslanec

g. B i t e n c predložil za p r e d s e d -

n i k a slovenskega narodnega pred-

stavništva g. Franca K r e m ž a r j a,

za p o d p r e d s e d n i k a g. Rudolfa

Ž i t n i k a in za t a j n i k a gg. Pavla

M a s i č a in Ivana T o n j o.

Bitenčev predlog je bil soglasno

sprejet. Izvoljeno predsedstvo za-

časnega slovenskega narodn. pred-

stavništva je zavzelo svoje prostore

za predsedniško mizo. V imenu iz-

voljenih članov predsedništva slo-

venskega narodnega predstavništva

se je zahvalil za izkazano visoko čast

in veliko zaupanje predsednik g.

Franc Kremžar, ki je imel na zbrane

narodne poslance in ostale odličnike

sledeči govor:

Predsednik naroinemn predstavništvu

na,

Gospodje poslanci!

Prevzvišeni gospod škoff

Doletela me je docela neprifakova-

vendar nenavadno visoka čnst, da

ste me izvolili za predsednika prvega

slovenskega parlamenta, narodnega

predstavništva slovenske države, ki nnj

združi v inejah svobodnega slovenske-

ga ozemlja vse kraje in dežele, kjer

Slovenci prebivajo. Združena Slovenija

jc bila nnjlepši narodni in politični sen

r.aših očetov in dedov. Štajerski Slo-

venci so že leta 1848. prirejali sponta-

ne plebiscite zn združeno Slovenijo, ki

je zametek te velike narodne ideje, na-

stale že v napoleonski dobi. Združena

Slovenija je bila ideal naših mladih

dni. za katerega smo tedanji mladi ro-

dovi z vso ljubeznijo delnli. Priti pn je

moralo poprej to veliko gorje, priti je

moralo to strahotno umiranje sloven-

skih ljudi, teči je morala slovenska kri

v potokih, dn smo danes v sredi tega,

skoro bi rekel apokaliptičnega trplje-

nja mogli v prestolnici Slovenije, naši

Ljubljani, zbrati vse poštene in tvorne

slovenske sile, katere danes nn zgodo-

vinski dan 3. majnikn pnlagajo temelje

zdrnženi Sloveniji, svobodni državi

združenih slovenskih sinov in hčera.

Zaradi tega se vsi globoko pretre-

seni zavedamo zgodovinske važnosti

tega trenutka, ki je tako velik, da ga

takega naša slovenska politična zgodo-

vina ne pozna. Prav zaradi tega se tu-

di jaz kot predsednik skupaj s svojimi

tovariši v predsedstvu zavedam veli-

kanske pomembnosti naloge, ki nam je

s tem naložena. V imenu svojih tova-

rišev v predsedstvu se vom zahvalju-

jem za izkazano zaupanje, izrečeno

čast in nuloženo nalogo ter izjavljam,

da bomo na svojih mestih to svojo

dolžnost vestno in zvesto izvrševali v

korist in blagor vsega našega sloven-

skega naroda. Zdaj pa znčnimo z delom,

z upanjem v božjo pomoč.

Druga točka dnevnega reda prve

seje začasnega slovenskega narodne-

ga predstavništva je bilo poročilo o

dosedanjem delu Narodnega odbora

za Slovenijo. G. predsednik Franc

Kremžar je podal besedo tajniku

Narodnega odbora za Slovenijo na-

rodnemu poslancu g. Albinu Š m a j-

d u , ki je pred zbranimi zastopniki

slovenskega naroda in številnih slo-

venskih organizacij in ustanov odgr-

nil zastor pred naravnost ogromnim,

težkim in odgovornim delom, ki ga

je Narodni odbor v tem času pod ne-

verjetno težkimi okolnosttr.i opra-

vil. V svojem daljšem in preglednem

poročilu je govornik poudarjal:

podlago za začetno delo slovenski

narodni oblasti. Gotovo j e smatrati

za na jvažnejše tri uredbe, k i ureja-

j o izvrševanje državne oblasti na

ozeml ju narodne države Sloveni je

in govore o slovenski vladi. Najvaž-

nejša j e uredba o ustanovitvi slo-

venske narodne vojske.« — Pri tein

sporočilu j e v dvorani zavalovi lo

burno in do lgotra jno odobravanje .

Vsi navzoči so vzk l ika l i slovenski

narodni vojski in pozdrav l ja l i v

svoji sredi n jenega pove l jn ika , bri-

gadnega generala g. Franceta Kre-

nerja . Govorn ik j e obvestil narodne

poslance, da j e b i l na podlagi dolo-

čil te uredbe povišan dosedanj i pol-

kovn ik g. Franc Krener v brigadne-

ga generala slovenske narodne voj-

ske. Pr i teh besedah so navzoči od

Narodnega odbora za S loveni jo ime-

novanemu br igadnemu generalu in

povel jn iku slovenske narodne voj-

ske priredil i tople ovnei je, za katere

se je g. general iskreno zahval jeval .

I z v r š e v a n j e d r ž a v n e c b t a p i i

Ta j n i k Narodnega odbora za

S loveni jo j e zateni nada l jevu l svo-

j e poroči lo ter j e nava ja l : »Uredba

o izvrševanju državne oblasti na

ozeml ju narodne države Sloveni je

predvideva tr ič lanski Narodn i od-

bor, k i vrši začasno, dokler se kra l j

ne vrne v domovino, vse pravice

državnega poglavar ja . Tret ja ured-

ba govori o slovenski vladi in za-

časnem slovenskem narodnem pred-

stavništvu. Poleg uredboda jnega de-

la j e vršil Narodni orlbor za Slove-

n i j o tudi vsa druga p r i p rav l j a l na

dela, k i so v zvezi z osvobodi tv i jo

slovenskega naroda.

Kakor sem ze omeni l , predvide-

va uredba o slovenski narodni voj-

ski ustanovitev slovenske oborože-

ne sile. Slovenska narodna vo jska

j e sestavni del kra l jevske jugoslo-

vanske vojske v domovini . Sloven-

ska narodna vojska v Sloveni j i j e

danes dejstvo, k i razv i j a svoje de-

lovanje na samem terenu in k i bo

varovala slovenske narodne intere-

se z orožjem v roki . Tako j e Narod-

ni odbor za S loveni jo vršil mnogo

zelo nehvaležnega in težkega dela.

Ker je b i lo to de lovan je v dobi oku-

pacije, se j e mora lo n u j n o vršiti •

tajnosti , posebno kar se tiče st ikov

z demokratskimi zavezniki , da niso

bi le s strani okupator ja motene pri-

prave za vstop v svobodno sloven-

sko narodno ž iv l jen je .

Narodn i odbor za Sloveni jo j o

smatral za nu jno potrebno, da skl iče

na prvo zasedanje poslance začasne-

ga slovenskega narodnega predstav-

ništva, k j e r na j se v svečani obli-

ki ob jav i enodušna vo l j a in zahteva

slovenskega naroda, k i j e izražena

v narodni iz jav i z dne 29. oktobra

1944, in iskrena žel ja , tla stopimo iz

dobe bratomornega krvopre l i t ja v

dobo mirnega soži t ja vseh sinov

slovenskega naroda.«

Izčrpno poroči lo o dosedanjem

vel ikem, težkem in odgovornem de-

lu Narodnega odbora za S loveni jo

so vsi narodni zastopniki in ostuli

navzoči odl ičniki vzeli enodušno na

znan je ter ga odobri l i s topl im pri-

znan jem navzoč im č lanom Narod-

nega odbora.

Z g o d o v i s s b a p r o k t e s e l j a

d @ l © H a r o d i i ® »Razmere, v katerih se je nahajal

konec preteklega leta slovenski na-

rod, so kategorično zahtevale, da

se združijo vse narodne sile v enotno

fronto v borbi za dosego narodnih

stremljenj in za obrambo slovenskih

življenj in slovenskega narodnega

premoženja. Politične stranke, ki so

v slovenskem javnem življenju vse

do pred vojne imele vodilno in od-

ločilno vlogo, so zato vložile ves svoj

napor, da se je dne 29. oktobra 1944

Navadna izdava z dne 29. oht.1944 SLOVENCI!

Zastopniki slovenskega javnega življenja so po medsebojnem po-

svetovanju sklenili sledečo

narodno izjavo:

Na temelju etnične samobitnosti slovenskega narodu in nu temelju

narodnostnega načela zahtevamo:

1. državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja

v ZED1NJENO SLOVENIJO, ki mora biti v geografskem, gospodar-

skem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta

zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj sloven-

skega naroda;

2. federativno, nn demokratični podlagi in socialno pravično urejeno

kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordjevičev, katere

sestavni del /e tudi narodna država Z edin jena Slovenija;

3. tako federativno državo, da bodo narodne države kot sestavni

deli imele tako stvarno področje, da bo izvrševala osrednja zvezna

oblast le tiste naloge in imela le tiste prerogative, ki so ji z zvezno

ustavo izrecno priznane in izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav.

Zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavodajna skup-

ščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih narodnih

držav tako, da glasuje za njo kvalificirana večina zakonitih zastopni-

kov iz vsake narodne države;

4. temeljito socialno in gospodarsko preosnovo, ki bo ume da go-

spodštvo kapitalu nad delom, priznala vsem delovnim slojem, družinam

in prredincem njih socialno-gospodarsko funkcijo ter jim zagotovila človeka vredno življenje. • v AnnnMI

Za uveljavljen je teh narodnih zahtev ustanovljeni NAKUUNl

ODBOR ZA SLOVENIJO kot vrhovna nar. oblast združuje začasno,

„„ „„itnnlin určiene razmere, v svojih rokah pravice suverena U U i' ICI » J. f -j - .r

in najvišje upravne oblasti.

NA NARODNI PRAZNIK, 29. oktobra 1944.

na sam slovenski narodni praznik

ustanovil Narodni odbor za Sloveni-

jo kot najvišja slovenska narodna

oblast za vse slovensko ozemlje. V

njem so zastopnne vse slovenske na-

rodne in demokratične stranke, ki

priznavajo načela in zahteve narodne

izjave z dne 29. oktobra 1944.

To narodno izjavo priobčujemo v

okviru na levi.

Ko se je navdušenje , s kater im

je b i la sprejeta ta slovenska narod-

na iz java , poleglo, je govorn ik zo-

pet nadal jeva l ter i zva ja l :

»Na tem slovenskem narodnem

in državno pravnem programu se j e

združ i lo nad 30» slovenskih j avn ih

delavcev iz vseh področ i j j avnega

ž iv l jen ja , iz vseh stanov in iz vseh

pokra j in . Ugotovit i moram, da je za

ma jn i ško deklarac i jo iz leta 1917

narodna izjava iz leta 1944 najmoč-

nejša slovenska narodna pol i t ična

listina, za katero j e da lo v i legalni

dobi slovenskega j avnega udejstvo-

van ja in pod n a j h u j š i m nas i l jem

okupator ja svoje podpise nnd 300

najodl ičnejš ib slovenskih l j ud i . Ta-

ko j e b i la z narodno i z javo dana

Narodnemu odboru za Sloveni jo

na jmočnejša legi t imaci ja za zasto-

pan je narodnih interesov slovenske-

ga naroda. Vsebina narodne iz jave

z dne 29. oktobra 1944 ni mogla bit i

doslej objavl jeno, ker j c bil prit isk

okupa tor ja na slovenske narodne

delavce tolikšen, da j e b i lo treba

obranit i narodno i z javo v tajnosti .

Slovenska narodna vojska Narodni orlbor zn Sloveni jo je

začel s svojim delom ter je pr ipravi l

številne uredbe, s kater imi j e dal

Po poroči lu t a j n i c a Narodnega

odbora g. dr. Šma jda j e predsednik

začasnega slovenskega narodnega

predstavništva podal besedo članu

Narodnega odbora g. dr. Ma r j a nu

Zojcu, k i j e ob napet i pozornosti

preči tal zgodovinsko važno p rok 1.1-maci jo Narodnega odbora o ustano-

vitvi narodne države Sloveni je kot

sestavnega deln demokrat ične in fe-

derat ivno ure jene kra l jev ine Jugo-

slavije, o ustanovitvi slovenske na-

rodne vojske, k i se j e že stavila v

službo Narodnemu odboru za Slo-

ven i jo ter j e položita vo jaško pri-

sego kra l j u in slovenskemu narodu.

Proglas Narodnega odbora zaradi

n jegove važnosti ob j av l j amo na pr-

vi strani.

Prok lumac i jo Narodnega odbora

j e začasno slovensko narodno pred-

stavništvo sprejelo in odobri lo z

bu rn im in do lgotra jn im odobrava-

njem. Z n j o se j e uresničil dolgo-

letni sen slovenskih na jbo l j š ih in

na jveč j ih mož ter uresničila njiho-

va zahteva po lastni državi in Zedi-

n jen i S loveni j i v okviru demokra-

tično in federativno urejene Jugo-

slavi je pod dinast i jo Karadjordje-

vičev. K ra l j u Petru II. so vsi navzoči

toplo in iskreno vzk l ika l i z željo,

da bi se č impre j vrni l med svoje

narode.

Pr i zadn j i točki dnevnega reda

j c predsednik začasnega slovenske-

ga narodnega predstavništva gosp.

Franc Kremžar sporočil, da j e do-

bi lo predsedništvo slovenskega na-

rodnega predstavništva predloge, da

sc odpoš l je jo s prvega zasedanja

začasnega slovenskega narodnega

predstavništva pozdravne brzojav-

ke kra l j u Petru 11. v London, pred-

sedniku Združenih ameriških d r žav

I I a ry Trumami , predsedniku angle-

ške vlade "VVinsfonu Church i l lu in

ministru g. dr. Mih i Kreku v Kairo.

Predložene brzojavke kralju Pe-

tru, predsedniku USA Hary Truma-

nu, \Vinstonu Churchillu in ministru

dr. Kreku so bile sprejete z živahnim

živijo vzkliki.

K besedi se je zatem priglasil tudi

g. dr. Voršič ter je stavil sledeči

predlog:

»Pozdravljamo ustanovitev prvega

slovenskega narodnega predstavni-

štva. Predlagamo, naj se v tem do-

mu pestopa vedno po vzvišenih par-

lamentarnih načelih v skladu z res-

nično demokracijo, da bo slovensko

ljudsko predstavništvo vedno veren

izraz volje slovenskega naroda, da ta

dom ne bo imel samo dolžnosti in

odgovornosti, ampak tudi pravice,

kakršne slovenskemu ljudskemu pred-

stavništvu tudi pripadajo.« Predlog

je bil soglasno sprejet.

Končno je prosil za besedo inž.

P r e d a v e c , ki je prisostvoval prvi

seji začasnega slovenskega narodne-

ga predstavništva kot zastopnik cen-

tralnega nacionalnega odbora. Go-

vornik pozdravlja prvi sestanek slo-

venskega narodnega parlamenta ter

poudarja svoje veselje nad dejstvom,

da se po tako dolgem in strašnem

trpljenju ustvarja nova in boljša Ju-

goslavija. V nadaljnjih svojih izvaja-

Brzojavke s prve seje slovenskega parlamenta Tete.r II., kralj Jugoslavije, London.

Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljubljani izraze vdanosti in zvestobe ter Vas nujno va-bijo na svobodno slovensko ozemlje, ki ga drže Vaše zveste čete.

Predsednik Kremžar.

Ekscelcnca Hary Truman, predsednik USA, Washington.

Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljubljani vdane pozdrave s prošnjo za takojšnjo inter-vencijo, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Sporočamo, da smo Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. zaprosili, naj se nemudoma vrne v domovino. Predsednik Kremžar. Ekscelcnca Winston Clmrchill, predsednik angleške vlade, London.

Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljubljani tople pozdrave in prosijo za takojšnjo inter-vencijo, da se prepreči nadaljnje krvoprelitje. Sporočamo, da smo Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. zaprosili, naj se nemudoma vrne v domovino. Predsednik Kremžar.

Dr. Miha Krek, minister, Kairo.

Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo tople pozdrave in prosijo za Vaše posredovanje pri zaveznikih, da onemogočijo nadaljnje oborožene akcije partizanov proti miroljub-nemu slovenskemu ljudstvu. Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. smo zaprosili, naj se nemudoma vrne v domovino.

Predsednik Kremžar.

Btev. 101. >SLOVENEC<, petefc, 4. maja 104S. Stran 9

M konferenci v San Francisca Stockholm, 3. maja. Zunanji ministri

Štirih vodilnih držav na konferenci v San Franciscu Eden, Stettimus, Molotov in Soong so nadaljevali z intenzivnim preučevanjem predlogov ln dodatkov, sprejetih na konferenci v Dumbarton Oaksu. Obdelali so točko za točko, in •icer ves dan včeraj in še pozno zvečer.

V imenu severnoameriške delegacije je izjavil Harold Stassen, da so se Zdru-žene države zedinite na naslednjih devet točki 1. celotua svetovna organizacija mora delovati v skladu z načeli medna-rodnega prava; 2. sklepi sprejeti v Dum-barton Oaksu, morajo biti razčiščeni, da bo mogla organizacija delovati v skladu z mednarodnim pravom; 3. organizacija mora pospeševati in ohraniti človečan-ske pravice kot svoj temelini cilj; 4. vse se naj ukrene, da bi se na miroljuben način urejale vse spremembe na svetu, tako da »ne bi razvoj zastal«; 5. sestavi naj se dokončna listina o načinu izme-njavanja dobrin; 6. izdelajo naj se ukre-pi ra generalno preučitev listine v luči izkušenj in v skladu z razvojem svetov-nega položaja po' vojni; 7. v organiza-cijo naj bo včlenjeno modernizirano sve-tovno mednarodno razsodišče; 8. v li-stino San Francisca naj se sprejmejo do-ločila atlantske listine o štirih svobo-ščinah; 9. v novi listini naj bodo po-udarjeni kulturni cilji, o katerih se je razpravljalo v Dumbarton Oaksu na ki-tajski predlog, pa takrat niso bili vklju-čeni v načrt, ki je bil sprejet. — Stassen je dejal, da imata Stcttinius in Eden v glavnem enake nazore o teh točkah.

Stockholm, 3. maja. Glavna skupšči-na na konferenci v San Franciscu je račela s svojim delom. Imenovala je štiri komisije, od katerih sta najvažnejši ko-misija za trgovsko izmenjavo in komi-sija za varnostni svet. V vsaki komisiji bodo zastopniki vseh 49 narodov, ki so se udeležili konference v San Franciscu. To je sporočil predsednik glavne skup-ščine Smuts, ki je dejal, da so po uspeš-nih predhodnih razpravah sedaj prešli na pravo delo. Smuts je uvedel čisto novo tehniko konferenc s časnikarji. Zjutraj najprej sam na kratko poroča o delu, nato pa odgovori časnikarjem na dvoje ali troje vprašanj, nakar konfe-renco zaključi z naznanilom, da se bodo kmalu zopet videli. Med drugim je Smuts tudi povedal, da bo komisija, ki ii pred-seduje, izdelala pravila ter določila delo-krog glavne skupščine in da bo njeno najvažnejše delo ustvaritev gospodarsko-socialnega sveta ln trgovskih sporazu-mov.

Lizbona, 3. maja. Po mnenln udele-žencev konference je stopilo sedaj vpra-šanje svetovne varnosti v odločilen Stadij. •Udeleženci konference so izvolili za pre-gled in študij predlogov iz Dumbartoin

Oaksa štiri glavne komisije prav toliko preiskovalnih komisij in 12 specialnih odborov.

Kot je bilo le javljeno je »poročil so-vjetski zunanji komisar Molotov Angle-žem in Amerikancem, da bo zapustil San Francisco konec tega ali začetkom na-slednjega tedna. Kot znano se je Molotov zaman trudil, da bi odrekli Argentini ji pristop k organizaciji za svetovno varnost ter da bi dopustili, da pride tjakaj so-vjetski lublinski poljski odbor. V obeh slučaiih se je posrečilo britanskemu zu-nanjemu ministru Edenu, da je spravil ta vprašanja pred plenarno skupščino ter so utrpeli sovjeti v obeh dveh primerih po-raz. Angloamerikanci se močno trudijo, da ne bi mislili v svetu, du zapušča Mo-lotov konferenco sprt s 6\ojinii zavezniki. Tako izjavljajo sedaj naglo, da Molotovi potovalni načrti nimajo ničesar skupnega s porazi, ki jih je utrpela Sovjetska zveza pri glasovanjih. Molotov odpotuje ker želi imeti Stalin v teh važnih dnevih zvestega Molotova v svoji bližini.

Stockholm. 2. maja. Posebni dopis-nik angleških listov in angleškega ra-dia [Mizarja, da velesile v San Fran-ciscu očitno ne polagajo nobene važ-nosti nij.ia, da h i konferenca temeljito iz3eTnTa statut za novo svetovno orga-nizacijo. Molotov se namerava mu-diti tamkaj 10 dni in Eden je izja-vil, da ne namerava ostati dalje kot tri tedne v San Franciscu. Do tokrat bodo morali spraviti pod streho naj-važnejše sklepe.

Molotov je izjavil, da priznava sprejem Argentine v organizacijo za svetovno varnost, če bodo tudi so-vjetski Poljaki povabljeni v San Fran-cisco. Na razgovoru, ki se je vršil v soboto med voditelji delegacij, je podal vodja argentinske delegacije iz-javo, v kateri je izjavil, da se on iin njegov narod zavzemata zn demokra-cijo. Nadaljnj i južnoameriški govor-niki kot zastopniki iz Peruja, Mehi-ke in Bolivije so se izrekli za spre-jem Argentine, medtem ko jc bil bel-gijski zunanji minister Spaak proti temu, ter je torej s tem podprl so-vjetsko politiko. Ameriški zunanji mi-nister Stettinius je zahteval takojšnjo odločitev ter dosegel glasovanje. So-vjetska zveza, belgijska vlada, Titova Jugoslovijo in Grčija so nasprotovale sprejetju Argentine v organizacijo zn svetovno varnost, 19 držav, med temi Južna Afrika in Francija so se vzdr-žale glasovanja, medtem ko so se iz-rcikle vse ostale države za »prejem Ar-gentine. Zarodi tega je bila Argentina sprejeta v organizacijo zo svetovno varnost in Sovjetska zvezo je utrpelo tudi v tem primeru diplomatski poraz.

Govor nemškega zunanjega ministra grofa Schwerin - Krosigk

Berlin, 8. maia. Nemški zunanji mi-nister grof Schwerin-Krosigk je izjavil včeraj zvečer v nekem nagovoru:

>V najtežji url Nemčijo ee obračam na javnost, še vedno se trese svet od ropota orožja, še padajo nemški možje v boiu za obrambo nemške domovino. Na cestah še nezasedenega nemškega področja se vali reka obupanih, izstra-danih, od lovskih bombnikov preganja-nih ljudi proti zahodu na svojem begu pred neizrečnlm terorjem. Na vzhodu so pomika železni zastor vedno dalje na-prej, za katerim so skrito očem sveta nadaljuje delo uničevanja. V San Fran-ciscu se posvetujejo o organizaciji no-vega svetovnega reda, ki bi naj obvaro-vala Človeštvu varnost pred novo vojno. Svet ve, da bi tretja svetovna vojna ne pomenila propada enega naroda, mar-več propad človeštva sploh. Grozovita orožja, ki jih v tej vojni šo niso upora-bili, bi prišla v tretji svetovni vojni do učinka ter prinesla vsemu Človeštvu smrt in uničenje. Mi Nemci smo vseh narodov sveta najmočneje doživeli koli-ko kulturnih dobrin je uničila že seda-nja vojna. Z nami pričakuleio vse evrop-ske dežele, ki jih ogrožajo boljševiški

Ameriško izkrcanje na Borneu Stockholm. Kakor javlja agencija Reu-

ter iz New Yorka, so ameriške mornari-ške sile v ponedeljek zvečer in v noči na torek® izvedlo pristajalne operacije na obali otoka Borneo. Japonci jim nudijo junaški odpor. Pred izkrcanjem so -Ame-rikanci izvedli bombardiranje Iz zraka kakor tudi mogočno obstreljevanje z la-dijskim topništvom z obalne strani.

Volitve v Franciji Pariz, 2. maja. Kot menijo, so dale

volitve v Parizu levo usmerjenim strankam nov velik zn.gon. Izmed 90 sedežev j ih je odpadlo na komuniste 27, na republikansko ljudsko stranko 13, na socialiste 12 in radikale 6. 32 nadaljnjih sedežev je razdeljenih na različne kandidate odporniškega giba-nja, ki so blizu komunistov ter na konservativce. Komunisti so dobili mno-go ženskih glasov.

Svarilo majhnim narodom London, 3. maja. V flamskl oddaji

londonskega radia so je izjavil nek belgijski politik o izgledih konference v San Franciscu.

Nek nizozemski pravnik mednarod-nega prava, ki je istočasno obravnaval isto snov, svari majhne narode, da naj nimajo nad na konlcrenco.

Majhni narodi bodo lahko vzdržali le tedaj, čo bodo šli odločno na delo, da preprečijo vse strankarske prepire, rasne konflikte in nasprolstva ver. Le na ta način se bodo majhni narodi lahko uveljavili proti velesilam.

Izgube v letalski vojni Lizbona, 3. maja. V Angliji so sedaj

nradno sporočili, da so uničili angleški lovci od pričetka vojne do konca aprila

teror ter lakota, nov red, kl bi na| dal temu delu sveta preko katerega je šla vojna vihra resničen in trajen mir ter možnost svobodnega in varnega življe-nja. Takšnega reda pa ni moči ustva-riti, če se postavi rdeči požigalec za mirovnega sodnika. Svet je lahko pomir-jen le, čo ' boljševiški val ne preplavi Evrope. Svet stoji v tem trenutku pred najusodnejšo odločitvijo človeško zgodo-vine. Od to odločitve je odvisno ali bo vladal kaos ali red, vojna ali mir, smrt ali življenje.

Novi nemški zunanji minister Berlin, 3. maja. Grossadmlral Dflnitz

je imenoval, kakor smo že kratko javili, nemSkega ministra grofa Sclnvorin von Krosigk za nemškega zunanjega mini-stra.

V decembra 1031. Jo vzbudil zanima-nje pri finančnih pogajanjih v Itaselu nek nemški finančni strokovnjak s svo-jimi jasnimi predvajanji. To je bil ge-neralni ref. v proračun, oddelku finanč-nega ministrstva — grof Schwerin von Krosigk. I,eto kasrneje ga je Papen v svoji vladi imenoval za finančnega mi-

nistra. Tega Izkušenega finančnega stro-kovnjaka, ki je tekom svojega delovanja pričel B konstruktivno finančno politiko, jo prevzel tudi Adolf Hitler. On je dr-žavne finance izvlekel iz okrnitvo vojnih let ter Je z razširjanjem kredita obvla-dal državne in vojne naloge tako brez trenja, da je inozemstvo mnogokrat go-vorilo o »finančnem čudežu«.

Donos 67 letni v Hadinansdorfu v Anhaltu rojem strokovnjak, ki Jo po kon-čanem pravnem študiju bil častnik v pr-vi svetovni vojni, si je % bivanjem na vseučiliščih v Oxfordu in Lausaani teme-ljito razširil svetovno obzorje ter si po-zneje kot ravnateli oddelka za mirovna |H»gajanja prt številnih mednarodnih pogajanjih v Parizu pridobil dalokoscž-ua mednarodna izkustva.

Včeraj jo novoimenovani zunanji mi-nister govoril v nemškem radiu. Mod drugim jo izjavil naslednje:

Svet l>o možno zadovoljiti le, če liolj-ševiški v.il ne l«o preplavil Evrope, šliri dolga lela je Nemčija s svojim juna-štvom krotila rdečo poplavo s tem, da jo razprostrla vse sile. Nemčija bi lahko reSila Evropo Itoljševlzina, če bi Imela zavarovan hrbet. Kakor si želi ljudstvo zunanji, tako si želi tudi nolrnnji mir, rešitve v vseh deželah tako perečega so-cialnega vprašanja. Svet je v tem tre-nutku pred noitežio odločitvijo ČloveSke zgodovine. Sedaj, kakor ta izp:ido, tio posledica zmeda ali red, vojna ali mir, smrt ali življenje.

S p o m n i m o se o b n p še v s e h n e z n a n i t Jernej Rus

tepa leta G977 letal osnih sil ter da so britamUi bon.bni&Ui <vl<Mki uničili V istem času 934 osnih letal. Istočasno so sporočili, da je izgubilo britansko letal-stvo 7977 bombnikov, 2098 lovcev in in 554 obalnih letaL

Komunistično strahovanje

v Italiji Bern, 3. maja. Po vesli, ki je dospe-

la v Švico iz Italije, se vedno bolj oja-čujs komunistično morilsko strahovanje. Vodilne osebnosti fašistične vlade so bile aretirane in brez obsodbe pobite. Bono-mijeva vlada je v uradni izjavi priznala Mussolinijev umor po drhali ter s tem odobrila enega najbolj sramotnih zloči-nov italijanske zgodovine.

Dclegacija Rdečega križa

v Pragi Praga. 3. maja. V Pragi je s soglas-

jem pristojnega nemSkega mesta pri-čela delovati delegacija Mednarodnega komiteja Rdečega križa. Delegaciji pri-pada dolžnost skrbeti za vojne ujetnike in ranjence v okviru Ženevske konven-cije.

Kratka poročila Bologna. Kljub protestu angloameri-

ških vojaških oblasti je bil v Bologni na-meščen komunistični župan. Zupet so oži-vela nasprotstva med južno in severno Italijo. Švedska novinarka Borg piše, da je najmočnejši vtis v Italiji sovraštvo proli Bonomiju in njegovi vladi.

K a lk lita. V Avstraliji so obroke mesa znižali za 12%. Zastopnik ministrskega predsednika je izjavil, da je preskrboval-ni položaj tako napet, da mora Avslralija omejiti ali svojo potrošnjo ali pošiljke me-sa v inozemstvo.

26. aprila t 1. je

na Selib pri Toplicah padel za domovino • cvetu avojo mladosti domobranec 1. bojne skupine Jernej Hus, roj. 10. febr. 11)26 na Pokojnlci prt St. Vi-du pri 8 ti Ani. Dasi Ao tako mlad bi bil lahko vsakomur r.n vzor a avojo hrn-brostjo v boju. Vo-dno In povsod j« bil

prvi, ni so zmenil, ko ao mimo njega žviž-gale krogle. Nikdar nI zamudil pohoda svojo bojno skupine. Njegov cilj je bil: uni-čenje komunističnih tolp za avobodo naSega naroda.

Z nJim J« Izgubila I . udarna ekuplna enega najboljših borcev lu vzornega, po*to-noga fanta, kl ae Je izkazal ne snmo kot borec, ampak tudi kot tavalon Hlovoneo « dobro brsodo In veselim nasmehom.

Z njim naa je »»pustilo topol mlado f.\ vi Jen je, kl ni bilo brezplodno, kl J<» ln kl bo po modi svoje žrtve bogato obrodilo. Tež-ko hI so potolažila nafia area ta Teboj, dragi soboroe. a moremo TI reči: Na svlde. nje, dragi Jernej, oh vstajenju! Ta ta« pa. draga duSa. počivaj v ml"u!

itnliijočlm starSem, brntom In aestram In ostalim Izrekamo nnSe globoko aožalje.

Prijatelja v r'->vo Stražar Ciril" Tr-

ček, doma I* Bre-kovo, obč. Kovte, Jo padel tadet od krog-le tločlnsklh laSkih komunistov. Tako mlad, Sele 17 let mu ja bilo, komaj 5 mesecev je bil v naSih vrstah. Prt-Sel je med nn« pro-stovoljno, ker Je spoznal, d« je v pro-tikomunističnem od-

poru edino prava pot ta vsakega po-Stonega Slovenca. Očeta, cestarja ln malo.

Al

m %

k."-"'

ga poscatnlka, eo komunisti ob Itali jan, skein rnzsulu mubilliirull ln gu pripravili ob tlvljenja. To Jo sina Cirila silno po. trlo, obenem pa podžgalo, da je vstopil mod na« ln zgrabil za pufiko.

16. aprila je padel, ko ae J-i skupaj t veharikimt atražarjl vračal a Cola proti Ornemu vrhu. Na poti ao jih komunisti za-hrbtno napadli. Vsull so nanje točo kro-gel, da Je ta nuSe postal položuj nevzdr-žna, a so kljub temu vsi arečno utekli, le Ciril Je obležal, ranjen v nogo. Bolio. roo Jo ranjenega dvignil, n tnkoj je ta-fvltgala druga avlnčenka In ranjenoa n u dela v glavo, da Jo obležal na mestu mrtev.

Prepeljan Je bil na VeharSe, od koder so Je vrSll v aredo 18. aprila pogreb v Zavratee. Ob odprtem grnhu se Jo od po-kojnega poslovil duhovnik, pevci stražarji so tapoll nekaj talostluk, nnto Je sprego. vorll Se pov-iljnik voharSkib stražarjev. Pokojni Jo bil po tnučaju miren, tih in uo-pok%-arJen mladenič.

Za njim Jočejo mati, dva brat«, tri sestro ln ml, kl smo g Cirilom Izgubili borca, kakršnih narod v teh dneh sila pogrcSn. Ciril, hvala TI za veliko trtev, ki si Jo doprlneeel tn vslajonje naSega narodu! Lalika TI bodi temljlca, i Bogoml

Židanovemu Tonetu iz Gornje Zadobrovc

In tudi TI, dragi

Toneti — Petindvaj-

seti al pohitel r.a

zmagovalo!, knr ta-

koj ta Zoritom. Za-

knj tnko naglo, brca

slovcsal btrašne so

vrzeli v prvi čo:!

protlkomunlstlč. hor-

cov v Polju. S Teboj

Jo nastaln nova, bo-

leča; pa kongregacija

J-> Izgubila — no, pri-

dobila nn Številu nju-

nih članov, ne tu ,prl Mariji pač Tu po bo

eomo Tvojo žrtvo pognalo novih boreov in

novih pogumnih mornarjev kongrcgacijo.

Kako naj so tudi Tebi tnhvallmo ta vse

g U M I p

®Pk< ''Sg » i mm •Mt**' -H

dobro, ta Tvojo nuJprljetneJSo družbo v četi, zu Tvoje tonorsko poljo, ta delo Tvojih rok krojača, ta Tvoj tgled pohožnostl, slovensko zavednosti, tglod hrabrosti ln JunnSke borbo-nostl eh ibrojevkl. kl ti Jo bila zadnja dru-žica. Nismo si Ae obrisali solza po pogrebu Zorltovem, pa nam Je Tvoja smrt Izvabila nove gronkosti na obrat, najbolj p« Tvoji mumt In alu, bratc-n ln sostrlcania.

Vsakega «1 vedno tnal, skoro tako kot Zori, potolažiti, ohrabrltl aH spraviti v naj-boljšo voljo, lato tudi sedaj tuko alorl. Prosi za nns, kl se fie borimo, da v tdrnvju lu moči zmagamo nnd satniuiklui komunizmom, kl Je prav iz naSo faro utrgal najboljša lu Teho žo petindvajsetega.

Zori je linel nuvndo rečli »Bojazljlvel,

Slove umirajo doma v postelji, drugI pn po-

koncu stojo kot Junaki v borhi. Umreti Jo

treba, tat« raJAl umrjem kot borncl. Pač re«.

nična tolnžha pa trpek očitek Se mnogim v

fari. Za take, to tvojo sovražnike ln za nn*

ho odsloj tudi Tvoj grob, dragi Tono, molčeA

n glusan poveljnik: »Vsi v boj proti eatann —•

Antikristu — koinunistul« II. E.

POPEVKA TRETJEGA M A J A

Dnne» svobode pri/gnl se je žar

na cnelni maj,

v.opci Slovenec bo svoj fiospndnr

na vekoma jI

Zini svobodni

'Aivi Slovenija!

I riskaj in poj sedaj:

lic j, Irelji maj!

Sredi Slovenije Tiiglav stoji,

naš skalni car,

žezla mu nikdar več ne zamegli

noben viliar.

Vladaj nam slavno

širno Slovenijo,

slednji slovenski kraj!

Hej, tretji maj!

Nadaljevanje z druge strani, j

njih poudarja, da so bili Slovenci

važen steber že v prejšnji Jugosla-

viji. To bodo gotovo ostali tudi v

novi in srečnejši Jugoslaviji. V ime-

nu centralnega nacionalnega odbora

pozdravlja vse slovenske narodne za-

stopnike in vse slovenske borce za>

svobodo in demokracijo ter za bolj-

šo in lepšo ureditev skupne domovi-

ne. Predvsem pa sporoča vsem slo-

venskim narodnim zastopnikom in

vsem Slovencem prisrčne in tople

pozdrave vrhovnega poveljnika kra-

ljeve jugoslovanske vojske v domo-

vini generala Draže Mihajloviča. Pri

teh besedah se je v dvorani sprožil

val vzklikov priljubljenemu vrhovne-

mu poveljniku jugoslovanske vojske

v domovini. Za generala Mihajloviča

je g. inž. Predavec poudarjal, da so

mu razmere v Sloveniji popolnoma

znane, ker je že svoječasno službo-

val v naših krajih. Vse Slovence za-

gotavlja, da jim bo tudi r bodoče

nudil vso svojo pomoč. Inž. Preda-

vec je svoj pozdrav zaključil s toplo

prošnjo, da bi Bog blagoslovil tako

lepo in odločno započeto delo za-

časnega slovenskega narodnega pred-

stavništva.

Predsednik prvega slovenskega

narodnega parlamenta g. Kremžar

je nato zaključil zgodovinski sesta-

nek takole:

Ko sklepam prvo sejo tega zgodo-

vinskega zbora, vas prosim, da se spom-

nimo vseh tistih tisočev slovenskih si-

nov in hčera, ki šo v teh štirih letih za

to misel, katero mi seduj dvigamo nn

ščit, žrtvovali svoje življenje. Tisoči

mož in funtov, žena in deklet so v teh

letih strahote padli zu isto Idejo, ka-

teri služi danes tukaj naše delo in zn

katero bijejo svoj junaški boj naši slo-

venski junaki. Vsem padlim ln umor-

jenim slovenskim žrtvam kličemo: Naj

počivajo v božjem miru, njihovemu

spominu slavni

S tem je današnja seja končana, pri-

hodnja bo sklicana pismeno.

Pismo Stari Stupnilc sedi pred hišo, rankave

roke mu ležijo v naročju kakor dvoje močnih razraščenih gabrovih korenin. Na vrtu brenčijo čebele, trava je skoraj za komolec visoka in že nekoliko rosna. Pozno zvečer je.

V hlevu sope zadnja krava ln mršav vol. Pred stopnicami, ki p eljcjo nad hlev, leži pes in strmi v gospodarja.

»Neža!« Glas starega Stupnika je raskav ka-

kor hrastova skorja. Nič neugnanega ni v njem. Mirne rveni kakor bron starega zvona.

Zena stopi na prag.

»Kaj je?«

»Pismo mi prinesi, Blaževo pismo, da ga še enkrat preberem.«

»Kako boš bral, ko je skoraj že temno?«

»Prinesi ga, pravim. Dobre novice bereš tudi v temi, zakaj oči sjutijo dobro in da eno besedo preberem, bom že ve-del, kako je druga zapisana.«

Blaži Stupnik je premišljal. Grunt, tri si-

nove in dve hčeri mu je dal Bog. Zem-ljo tako, da bi rodila Se pozimi, ko bi ne bilo snega. Na pomlad, ko se je malo osušila, 6e je drobila v -.-oki kakor rah-la potica. Svoj vonj je imela, vonj po zrelem sadju, Iti je skrito v senu ali v mehki travi. Bog ve, da take zemlje ni daleč naokoli.

In sinovi, kakor hrsstje. Bogme, ta-kega kot je Blaž, ga nI v vasil Sam ti je peljal voz sena, če ni bilo konja doma. Blaž je bil Stupnikov.

Tine I Vitek ko konoplja. Vedno se je smejal, vedno je bil dobre volje, ka-kor da bi se bil z žalostjo domenil, da je ni nikoli treba.

In Jožel Tanek, bolj flbak, pa pri-den za delo. Vsaka stvar mu pristoji. Če slamoreznica nagaja, jo zna ukrotiti, če elektrika ne sveti, jo spravi v red, še pri živini se zna obrniti, če ji je kaj škodovalo.

»Na,« pravi Neža lu zbudi Stupnika iz sanj.

Stupnik s« nasloni naza}, oči se mu zasvetijo In raskave roke poatanejo ne-kam mehka.

Se se je malo videlo Pismo ni bilo veliko, toda pisano z

velikimi in nerodnimi črkami. Blaž ima trde roke, žuljave, da se mu jc na po-mlad koža na dlaneh kar lupila.

»Dragi atal« Stupniku se je nabrala rusa v očeh.

Da, Blaž je Stupnikov sin Ce bi šlo vse posestvo, vsa živina, da bi le Blaž ostal. Konj je šel iz hleva, vol, tri krave in dva prašiča, toda upanje na boljše čase je bilo pri Stupnikovih tako pritvezeno, da ga ni mogel nihče odpel,ati. To je ostalo pri hiči. Blaž, Tine in Jože so odšli. V Ljubljani so in čakajo, da se vrnejo.

»Dobro mi je In vam povem, da za košnjo lc najemite. Časi se bodo spre-menili. Tako nam pravijo, da se svo-boda rodi iz trpljenja. Najprej je tre-ba krvi. Ta pride v zemljo, kjer vzkali. Ko vzkali, ljudje ne moieio več od zemlje in sredi ruševin se ie še okle-pajo, kakor otrok matere. Mi smo vse zgubili, ostali so nam zidovi, zemlja, vi in mi. Se nas je dosti n crečo. Svo-boda je na vratih. Pri nas pravijo, da s pestjo tolče na duri. Ml jo že sliši-mo. Tudi pri vas jo boste kmalu.

Tiee ln Jože sla zdrava. Kaj pa mati? Nič naj ne jokajo, simo moliio naj. Ko se vrnemo in če ne bo živine, bomo mi trije vlekli plug, vi pa držali za ročice.

Vas prav lepo pozdravlja

Vaš Blaž.«

»Sment zlodjevi,« je začutil Stupnik dve debeli solzi na licih. Kakor da ga jc sram. Kar z rokavom ju je obrisal.

»Sem pojdi, Sek,« je poklical psa, ki mu je vdano legel k norfam

Med krošnjami sadnega drevja je bilo že temno in prav nad hišo je go-rela zvezda.

Stupnik je zganil pismo In ga po-božal.

Da, takle je Blaž. Prav takle knkor je v pismu. Preprost in pošten. Ve, da se mora vse presukali. Pa ne na slabše. Saj se vendar nc more.

Stupnik še nikoli ni premišljal, kuj ie svoboda. Le zakai? Rekel ie in ie bilo. Zdaj gre pa že nekaj let sem vse na-robe. Družina se je razšla in ko bi no bilo zemlje, ki ne spremeni obličja, bi

nemara tudi Stupnika ne bilo več. Saj ni bolan; revmatizem ga res daje, pa kaj bi tisto. Nekaj drugega mu |e manjkalo, nekaj, čemur ni vedel imena Zdaj, po tem Blažcvcm pismu ve, da je to svo-boda, nekaj, kar ne vidiš, pa čutiš bolj kot prisajeno rano.

Svcbodal

Stupniku je, kot da je ugriznil v ore-hovo potico. Zlomka, beseda kar diši in okus imal

Da, da, Blaž že ve.

Svoboda jc na vratih. Pri nas pravijo, da s pestjo tolče na duri.

To so Blažu povedali učeni gospodje. Oficirji, ki vidijo naprej. Bn že držalo.

Si upnik čuti, da svoboda prihaja po cesti kakor kmečki fant. Postrani klo-buk nosi, za trakom rožmarin in rožeu-kravt.

Da, maj jel Stupnik dobre volje. Ju-tri bo petek, prvi petek. Bog zna, kaj vse se še lahko zgodi. Danes je črn dan, jutri bel in svetal, kakor sveti Anton na Hribu.

Svobodal

Stupnik čuti, da je Blaževo pismo bo-gastvo.

Zvezd jc čedalje več, ena jc svetlejša od druge. Svoboda mora biti nekaj, kar je blizu zvezd, ugiba stari Stupnik in nič ne ve, da tišči sinovo pismo k srcu.

»Večerjat pojdi, Tomaž,« pravi Slup-nikovka.

»Večerjat?« se z.nčudi Stupnik. »Ni-sem lačen. Po tisti mošt stopi v klet, ki je šc ostal, na kruha mi daj. No, saj mi drugo nc diši.«

Nenadoma vstane, se pretegne in stopi k ženi,

»Neža, ali veš, kaj je svoboda?« Stupnikovka molči in se trpko na-

smehne. »Blaž piše, da svoboda ie s pestjo

trka na vrata No, ia, saj sem ti že zad-n|ič povedal.«

•Sek, še ti nocoj v hišo, da nas bo večl«

V Stupniku se nekaj pretaka. Da bi bil mlad, bi znvriskal Tako pa samo po-gleda v /vezde In na dlns ri-če:

»Fantje, kmalu pridite. Plug boste vi držali.«

Pismo pa je ležalo vao no6 na mizi.

»STuOVJSNlSCtr. petek, 4. maja 1945 — "St. 101

Preskrbite naroda maščobe!

kmetovalcem in obdelovalcem zemlje Obvestila prehranjevalnega zavoda v Litibljani

Največ ja In na jg lob l j a vreel • prehrani

nnšega prebivalstva eo maščobe. Po vojni

se n ikakor ne bo namah v tem pogledu

obrni lo na bolje, temveč be pomanjkan je

maščob le večje.

V vaših delovnih rokah, kmetovalci In

obdelovalci orne zemlje. Je usoda vsega

naroda. Vaša sveta dolžnost Je zato, da

prepročlto to preteče gorje ln posadite kar

največ o l jn ih rastl in. Splošna narodna

dolžnost je, da posadite na vsak košček

zemlje, kjer je to le možno, ol jne rastline.

V našem podnebja se najbol je obnescta

sončnica ln buča. Sad imo j n lahko med

okopavlne, ob roba n j iv , na parobklb gred,

ob ogra jah plotov, na nasipih, skratka na

vsakem kotičku, kl bl ležal sicer zanemar-

jen ln neploden.

Vsak posejan kg semen ln senčnle ah buč

aam vr le sto la še več ki logramov seme-

nja. Pomnite, da dobite sa vsakih sto kl.

logramov semenja, k l ste ga dolžni kot

pridelovale! oddati. Štiri l itre olja, za vsa.

klh nada l jn j i h sto ki logramov oddanega se-

menja pa eelo osem litrov olja. Vsi drugI

pridelovalci, kl nimate predpisov za odda-

ja, prejmete po osem litrov ol ja za sta kg

oddanega oljnega semenja.

Kmet je In obdelovalci orne zemlje, na-

rod bo upravičeno terjal od Vas brano,

predvsem pa maščobe! Zato na j bo viiša

zavedna dolžnost, da posvetite vso skrb

pr idelovanju ol jn ih rastl in. Tako boste

lahko dali odgovor svnj lm senarodnjnkom:

V najtežj i ar i sme Izpolni l i v polni meri

svojo dolžnost

Pokra j insk i prehranjevaln i zavod.

H a z d e l j e v a s i j e o l j n i h s e m e n z a fsossstsslke i n o b d e l o v a l o

Lastniki In obdclovalcl orne zemlje na

območju mestne občine si lahko nabavi jo

součnično seme za saditev sončnio in si-

cer: pr i Glavui kmeti jski blagovni zadru-

gi, Novi trg S dobi jo seme večji posestniki

— kmetje, kl ga naroči jo od pol kilogra-

ma naprej. Izkazati se morajo s posestnim

listom a l i s potrdilom 1'revoda, kl ga do.

bijo na Novem trgu 4-III, soba 8t. 19. Vsi

drugI , kl obdelujejo le majhne parcele,

dobijo po 10 dkg somena pri »Mnlom go-

spodarju« (2egoza) Gallusovo nabrežje 33.

Tudi tl morajo prodložltl potrdilo, dn ima-

jo v resnici lastno al i pa v najem vzeto

zemljo.

Iz enega k i lograma posajenega semena

lahko pr idelamo tndi nad 100 kg semena,

za kar se dobi v jeseni 8 litrov jedi lnega

olja.

Pozivamo vse obdelovalce orne zemlje,

da v lastnem iuteresu ter v intereeu pre-

hrane vsega našega naroda posadijo s

sončnicami vsak tudi na jmanjš i primeren

košček zemlje.

K U L T U R N I O B Z O R N I K Krstna predstava v Narodne« rlcdallščm

Stanko Majcen: MATERE I.

Zo samo dejstvo da pride novo domače dramako doto ua ode ' Nu. -dnega gledališča pomeni za uas izreden kul turni dogodek, fctajenova najnovejša drama p> je polog tega resnična umetnina in nam poirenl nov biser v Zgradbi naš« duhovne kulture. Gledališki ;.bor jo začutil vs« kupolo in globino drame in jo jo zato postavil na oder x l jubezni jo iu umetniškim hotenjem Znto pomenijo • Matero« tudi za gledališče po pl i tvih ko-metlijah na jbrž r-Miiično doživetje in uteho uinelnikom odra.

Iz l i r ike in p r o v so je Stanko Majcen ponovno vračal v dramat iko ustvarjal v pro-zi. ki so mu jo žo gibalo v dramsko nape; t,ist, ali pa mu daja la osnovo za dramski tokst Polom, ko diil j časa nI objavl ja l svo-jega dela. mondn tudt pisal » i , je po voč loti h položil pred nas knj igo »Bogar Meno. in najnovejšo svojo drame »Matere«. Obe deli pomenita zu nn« liter« rn< dragocenost, enega je odlikoval« najv iš ja slovenska oblast, drugemu je dalo priznanje Narodno gledališče. Ta Majcnova umetnost je kot zrol sad. ki je zorel v tišini cekj« sam zase, pa nnm gn je poklonil umetnik Dotem. ko je s.iin njegove dozorelosti ln lepote vesel. X : i i nov jSa Majcnov« umetno«* je obrat od ekspresionizma, jo osamosvojitev v kateri jo našel svoj polni umotn.Skl b osebni izraz.

Tematika »M.iter- je *«]«ta » slovenski vasi. ob zdravem kmečkem ognjišču, v čuitfh viti l jubezni materine duše. ot prirodnem ln patr iarhalnem domu sloveneke dru/.ine in

• - vsemi skriv men im zdravim živl jenjem -nostno toplimi vozni . ki propVtajo očeta ln mater in suir ie z otrokom Ti Je nn* dom v vznožju Slovenski t. goric, ves sončen sicer, v l i t i h vojne na stri ln osamljen. T a k o j * dramat ik ustvaril vzdušje v to? P « k M t ! po | trtnml, da pe*em kt lo prepeva .Tiilka, dekle s ccete. v srce zaboli Andrej Leoar. e.iini sin. bodoči gospodar. Jc padel na fron-ti. Dekle, na katero jc hI! m l f l i l Andrej in ji> ie žo njegov o*e sprejel svoj dom, t nli oh mrtvem Andreju poje Tnko je naj-niočnejo pouilnrjeiio nasprot. med živo n krvno vezjo ln l jubezni jo v domu, ln lju-beznijo. ki so pora5a in njraši v mladostni brozskrhnosti. Bolečini Lete.rjevih doiln .Tiilka Še novo holečino — pon.žnuje. Ko spozabi z vaškim o.ganlstr.rr s« rešuiei s tem. da določi padlega Andreja zo otroko^ v.sga o. eta. Svetin podob« n r a v n o poštenega in lepega fanta dobi s tem madež n« čelo, madež pred vnško skupnost jo Ir, taleč <rpomin na mu'-no misol v ma te r i n najg lobl j i l.ln-bozni V odločilnem trenutku zmaga pošto-nost v dekletu in prizna svoj groh

To je v kroikem »godba. Iz katere pa ne govori tisto, kar Jo v drami najdrago-eenejše in najglobl je. To so vrieblne ni mogočo zajeti , to lopoto je treba občutit i . To je zdravje ln tista globoka etič-na misol. ki jo večno živa in zato pogoj in temeljni kamen vsake umetnine. Tu so nnj-l e ^ a odkri t ja vsega, knr vsebuje besedo »mati«. Majcen Je nn čudovit način prikazuj oblast družinskega očeta, moč in veljavo nje-gove odločitve, trdoto moške kmečko besede, na drugi strani pa harmoni jo moža z ženo in njegovo modro vdanost ženini, vse razu-mevajoči l jubezni . Prisluhnil je beflodi. ki nt ostala roba la. ampak poplemenitena, njegova globoka misel pa j « pretehta,« vse psiholo-ška momente in so znto vse postavo tako resnične in živl jenjsko živo. knkor je res-ni-••o ž iv l jenje samo. To je slovenska vns, ž iv l jenje na vasi ln v našem domu, v kate-rem moro zmagovati l jubezen, zdravje in poštenje, to jo slovenski dom, kakršen .10 bil. marsikje je in ho moral bit i . če hočemo,

BFrzMrsmit j.amuiaammmmmmm^mmmMMM

Državno gledališče v L j ub l j an i razpisuje

natečaj zo celovečerno

I Z V I R N O OPERNO P E L O

kt do danes še nI hl lo Izvajano.

Nagrada za najbol jše delo znaša 25.00»

tir. Partt turo In klavirski Izvleček je pred-

ložit i Upravi Državn ih gledališč v LJubl jan i

pod značko, Ime avtor ja pa v zaprti kuverti ,

najpozneje do 1. septembra 1915

Dela bo ocenila posebna komisi ja , se-

stavl jena Iz glasbenih strokovnjakov.

V LJub l jan i , 1. m*Ja 19«.

DRŽAVNO GLEDAL IŠČE

V L J U B L J A N I

da bomo Slovenci živeli . Dol« Je manifesta-ci ja lepote materine duš« in slavospov naj-višji človečnosti.

Formalno ni dramatska arhitektonlka dognaua tako, d« bi se dogajanje stopnje-valo po klasičnih pravi l ih . Vendar pa jo v delu tista notranja d inamika, kl g ib l je vso dramo in nsdoiuoščo vso tehnično pomanj-kljivost. Dejanje je pisatelj vkl juči l v troje dejanj , ki rustojo drugo iz drugega. Zani-mive so postav«, ki j ih je ustvaril pisatelj poleg kmečke dvojice. Učiteljeva vloga je podobno klnvorno. knkor so vloge Cankar-jevih učiteljev. Dol vasi o»vett;uie pisatelj s cestarjem ln orglar jem, me* ta svet pa postavi vaškega niromako Nnea, kl po svo-jem prirodnem spoznanju In osebnem po-štenju rošuje otičnl problem ob Ju lk in i krivdi.

V tematiki govori torej 1» Mnjcnove dra-me na-šo domače kmečko življenje. Ideja dramo jo globoko otična. pozitivno krščan-ska in občečlovcška, vendar nikjer temlcnč-na tn vsi l j iva Zato je dolo umetniško in tudi formalno dovršeno. J . P.

Da l jo sledL w *

Z Dobrove Smarnlre že evdto P» dobrovsklh gozdo-

vih cveto šmarntce. Izrfrtro zgodnje so le-tos. 2o na Sv. J u r i j a so jih prinašali otrooi v velikih šopkih iz prisojnih gričev. Majni-škl oltorčkl bodo po naših družinah ž.o_ koj ob začetku pobožnostl okrašeni > šmarničnim cvetjem. . . . ,

Akc i ja za socialno rornoč je pri nn« si-ja jno uspela. O l o t n n nabtrka v gotovini zna-ša nad 18.000 lir. Poleg tega pa so l judje darovali še okrog 55(1 kg krompir ja in 370 kg fižola, knr jo ob tem času žo posebno dobTO. došlo. Ob tej pri l iki so dobrovški občani — posebno nekateri — zares dokEzall. dn n j ih socialen eut ni še znmrl. Zelot bl bilo. da bi t moli tndi v bodoče vsaj premožnejši, kt Jih je v okolici precejšnje število, malo več razumevanja za tujo revščino, vsaj zdaj v toh težkih časih.

R a d i o L j u b l j a n a Dnevni spored za 1. ma j :

7 Poročila v nom.ščinl — 7 10 Nemški osr spored — 7-30 Poročil« v slovenščini — 7.40 Nemški osr. spored — 9 PoročMs v nemščini

— 9.10 Nem. onr. spored, vrni;, o t 12 30 Poroči-la v nem., poročilo o položaju in poročil« v slovenščini — 14 Poročita v nemščini - 14.10 Nemški osr. spored — 15 Klavirska glarba — igra Mar jan Llpovšek — 15 30 Mnl! koncert — lfi Nemški osr. spored — Vi Poročila v nem-ščini in Slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17 30 Kmečki trio - 18 Nemški osr. spored — 18.45 l z našega leposlovja — 19 Nemški OBR. spored — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Nemški osr. spored - 20 Poročila v nemščini — 20.15 Nomški osr. spored — 22 Poročila v nemščini — 22.15 Nemški osr. spored.

Delitev živil za maj L V mestu LJub l j an i ter v občinah Je-

žlea la Pol je :

a) Osnovna živi lska nakoanlea bre« pre-

tiskanih črt al i s eno rumene pretiaksno

črto: 18(1 g krušne moke in IS g kvaaa na

prvih 15 dnevnih odrezkov i datumi od L do

15. mojo a l i od 1. do 15. ma j a dnevno po 150

gromov kruha.

lOtit) g rlža ln 1000 g graha skupno na

vsoh 31 dnevnih odrozkov za živilo za juho.

1.5 del o l ja na vseh 31 odrezkov za ma-

ščobo,

25« g s ladkor ja na vseh 10 odreskov za

sladkor,

25» g soit na oba odrezka sa sol,

53 g kvasa na oba odrezka za kvas (prej-

mojo samo potrošniki , kl niso prejel i od-

rozkov *a moko),

125 g kavnega nadomestka na odrezek

»3 — Maj«,

59 g m i l a na oba odrezka za milo.

b) Dodatna živilska nakaznica za otroke

do 3 let starosti (DoMa) (l>re.z prCtlska ali z

eno pretlskaiio zeleno črto):

250 g sladkor ja na odrezek »Mlad. a 602«.

2. V vseh ostalih podeželskih občinah:

a) osnovna ž ivi lska nakaznica s protlska.

n lma dvema rumenima čr tama:

1CM t r i t a n a prv ih 16 odrozkov sa t lvt la

za j nho z da tumi od 1. do 16. maja ,

25» g s ladkor ja na v«eh 1» odrezkov za

sladkor,

206 g soli na oba odra .ka »a sol,

125 g kavnega nadomestka na odrezek

»S — Maj« (prejmejo samo potrošniki, kl so

prejel i odrezke u moko),

53 g kvasa ua oba odrozka »a kvaa (prej-

mejo samo potrošniki , k l niso prejel i od

rezkov sa moko),

1 škatlice v i lgaHe »Oeiinl« na odrezek

»« — Ua j« .

D E L I T E V V 4 I G A L I O

• L j ub l j a n i anotraj l a n u j bloka od-

pade na družinske nakaznioe na odrezok

»7 — A«, po 2, na odrozek »7 — B« po 4 in

na odrezek »7 — O« po « Skalile vžigolio,

v občinah Jožlea In Polje na osnovno ži-

vilsko nakaznico za ma j pa po 1 škatlica na

odrezek »9 — Maj«.

Delitev ja jc Potrošniki mesta L j ub l j ane dobe na od.

rezek >< maj« cenovne živi lske nakaznico

bre pretteka a l i s 1 pmt lskano rumeno črto

p« 1 Jajce od i . do 10. t m . v sledečih mle-

karnah :

Poziv! Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči

obvezniki rojstnih letnikov 1014 do ki doslej iz kakršnega koli razloga še niso bili pri naboru za obvezno vojno službo v smisla naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področja »Jadransko primorje« št. 3 • dne 29. novembra 1(113. se pozivajo, da v svrho nahora BREZ-POGOJNO javijo v dneh 7., 8. in 9. maja 15)15. ob 8. ari v n a b o r n e m u r adu v L j u b l j a n i na Po l j ansk i e. št. 2-1.

V navedenih dneh »e morajo zglasiti v nabornem uradu tndi vsi oni obvezniki omenjenih letnikov, ki so zaposleni pri organizaciji »Piillc — ne glede na to ali so io bili pri naboru ali ne.

Kdor so nabora ne bo udeležil, bo po obstoječih predpisih najstroie kaznovan

POKRAJINSKA UPRAVA V LJUBLJANI

(Naborni urad)

Z a t e m n i t v e n i č a s

od 21.05 do 4.59.

Antonič-Lupine, Deieujaka eetta 48, Boa-

ča Ivanka , Olr i l Metodova M, Horvat Fant,

Lingar jeva 6, Klopčar Zofka, Jegl lčeva 10.

Kodak Antoni ja , L^ipodvoreka 29, Krat i jo Ma-

rija, Novi trg X, Koš Barbara, R imska oesta

2, Bupena Bozal i ja, Jernejev« 3, fstefauoi-

joz Mari ja . Gospoavotska 10. Guzei j Mari-

ja, Klunova 8, Gruden Jakob, Celovška 101,

Janežič Josipina, Poljanska 3, Vidmar Ljud-

mil-, Ciglarjevo 12, Fratnik Katar ina , Sv.

Petra cesta 33, Vokač Koza, B r i « 8, Voduik

Alojz i ja , Tržaška 26.

Mlekarne dvignejo ja joa 4. m t j a od 7 do

pol 10 v Maistrovi 10. Odrezke morojo pri-

nesti nalepljene po komadov 11. ln 12.

t m.

Potrošnike pa opozarjam«, d« Je »epo-

trelino čakanje , ker Je blaga za vse dovolj .

Prodaj« m e s a V soboto, dne 5. ma ja dobijo meno samo

bolniki na do ia tno živilsko nakaznice za

inoso, bolnico in sanatori j l .

Po gostinskih obratih nabrane o(lre/.ke živilskih nakaznic

bo mestni proskrbovalni urad prevzomal v peten 111 soboto 4 tU 5 ms js v I . nadstr. nekdanje Mahrovo b'.M) nu Krekovom trgu št. 10 Tam bodo tl obrati dobili tudi na-kazila za oddane odrezke tako. do pridejo na vrsto: v torek 8. inai« gostinski obrati z začetnioaml A do 0. v sredo 9. ma ja », začet-nicama C In D. v petek 11- maja z začetni-cama E in F, v soboto 12 maja « začotnl-cumo G in n . v ponedetjok 14 moja z začet-nicami I , J in K, v torek 15. maja z začet-nico L, v sredo !6. ma ja z začetnicama M in N, v četrtek 17. maja z začetnicami O, P in R , v petek 18. nia.la z začetnicami S. S In T ter v soboto 1». mata gostinski obrat i z začetnicami U do 2.

Z a s l e p a d s m o b r a n c a Lep zgled i jube in l In požrtvovalnosti

do obeh slepcev domobrancev je da la be-

gunska druž ina , kl Je tudi od svojega ma-

lega darovala po 200 Ur sa vsakega. V po-

častitev spomina M. Kolombe je neimeno-

vani daroval za Lojzeta 250 lir ln za Fran-

ceta 200 lir. Dal je je neimenovani daroval

za Lojzeta 150 ln za Franoetu 50 l ir . Pri-

jatel j i z Rudn i k a po so med seboj zbral i

po 1000 l ir za vsakega slepca. Neimenovan

naročnik s Vrhn ike nam je poslal po 400

lir sa vsakega- Drug naročnik po 100 l ir

za vsakoga, tretj i naročnik pa je za

Lojzetov radio odštel 300 l ir . Neimenovan

naročnik po 150 l ir sa vsakega ln drug

naročnik po 50 l ir >a vsakega. Ka r posta-

vi l i so se d i j ak i Balezijanskega zavoda na

Rakovn iku , k l eo v sredo popoldne prine-

sli za Francetovo' harmoniko lep znesek

sknpne nabtrke 1000 lir, Mat jaževi l i Ljub-

ljane pa 500 Ur za Francetovo harmoniko .

Nadol je so nrednikl In osebje »Sloven-

ca« zbral i 1400 l ir sa Lojzeta In 600 l ir zn

Franceta, urednik i »Slov. doma« 700 l ir »a

Lojzeta, 300 lir za Francete Gdč Aloš

I vanka 1» L jub l j ane je pokloni la 250 l ir

za vsakega, mnl i Ivano Jožko 1» Srobotnl-

ka pri Vel ik ih Laščah pa 300 Ur sa Fran-

ccta. Poleg tega je poslal še pismo slope-

mu domobranca. Glasi se: »Drogi nepozna-

ni domobranec France! Ker aem majhen ,

tl ne morem darovati več kot 800 l ir kot

majhen pripomoček k nabavi harmonike, da

se boš s njo kratkočasi l , eaj st daroval

na jdraž je — vid — zn svojo domovino. —

Poši l ja nepoznani ma l i Joško od Vel ik ih

Lašč.«

D R 2 A V K I G S J i S A L i S S I

Dramsko gledališče Petek. 4. ma ja oh 17: GriUparzer: Ljubezni

In morju valovi. Reč C. Sobota. 5. ma j« ob 17: S. Lagorlfif-B. Bego-

vič: GBsia Berllng Red Sobota. Nedelja, t. ma ja oh 17: St. Majcen: Matere,

izven. Cene od 40 Ur navzdol.

Operno gledališče Petek. 4. mn jn : Zaprto Sobota, 5. maja ob 17: Weber: Carostrelee.

I lled D.

/ » ' Volk spremeni dlak«, nravi

pa nikdar. (Pr«g<nw.)

K O L E D A B i

Petek, 4. vel ikega travaai f l o r i j a a , M. Aeneo; Monika, vdova; Gothard. Š M :

Veneri J, škof.

Sobota, 5. velikega travnai PIJ T., p>apei;

Irena, mnčenlcai Maks im, mučenee;

Ironej , mučenee.

Lun in« sprememba) Zadnj i krajce «b T t .

L E K A R N I Š K A SLUŽBA

Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pleeoll,

Dunajska costa 6i mr Hočevar, CelovAka

cesta 62; mr. Gartua, Moste, Zaloška oesita.

ZATEMNITEV OD » . I S DO «.M

Ren6 Bazin: Pravljice za velike in majhne

Liščka iz Galileje Ko Je nnS Gospod Jezus Krlstns ho-

dih po potvh v Gal i le j i , Je vso ptičke k i l .

cal no praznovanje. Zagledale so njegovo

belo obleko In že so prlvršsle v t rumah :

nekatere BO sedale nu veje grmovja, da

se jc zdelo, kakor bl se nenadoma raz-

cvetelo, druge BO skakale v prahn, kl so

se ga dotaknile Njegove noge, tretje so

polctavale v zraku ln mu delale senco.

One, kl BO znale prepevati, so veselo

rvrčale; takšne pa, kl niso Imele glasu,

so kazale svoje lepo perje. Vsaka na svoj

način pa je rekla:

»Hva la , Gospod, za obleko, za glas,

za barvo, za bruno, za liste, kl nam da-

jejo zavet ja; hvala za živl jenje la hvola

za peruti , kl si nam j ih dal!«

Jezus se je smehl jal , j i h blagoslovil

tn one so odletele. Se tiste ptičke, 'k l ao

sedele na gnezdih, se j ih niso bale znpn.

Btltl, gotov«, da tokrat ne hodo n j ih jajč-

ka utrpel« nlknke škode: molče so prišle

lu spet li ltro odletele.

Nekega dne pa sta oklevala na po.

bočjn Gal i le je dva ptička, vsa žalostna

sredi drug ih , kl so bil i veseli. Bilo Jo v

času, ko Je bil črn trn že vos v evetju

ln Je bil glogovce že zelen. Jezns Je

opazil to žalost In obstal: ngan l l . Je, kar

ptička nista znala povedati.

»Gospod, spletla sva svoje gnezdeče

prav zaup l j ivo oh koreninah nekega dre-

vesa tn sta bil! »e dve ja jčk i v nJem.

Pr iš la pa Je povodenj ln nama odnesla

hišo.«

Jezus Je dvign i l roke. In rekel t glasom, k l Jo Imul več sočutja, ko povelja

v sebi:

»Zočnlta znova, mo ja ptička!«

Llščka sta spletla drugo gnezdo vrhu

hrasta iz strahu pred povodnjo; pa je tre.

halo časa, kaj t i ž imo In volno. Is katere

so zgrajena gnezda llSčkov, so uporabil i

že prejšnj i graditel j i , kt so bil i zdaj že

srečni In vsepovsod! naokoli prepevali . Pa

glej : ravno, ko Je bi lo gnezdo dograjeno,

se odprlo proti nebu ter BO pozlliavalo v

vetru, Je prlvršala nevihta s tnko silno

tpčo, da Je bilo v par trenutk ih vso uni-

čeno.

I n spet sta l lščka šla Iskat gospoda.

Nista bi la kakor smo ml, kl vedno godr-

n jam« . Hotela sta samo vedeti, če ostane

za n ju v tem leta 6e kakšno npanje, da

M prehranl ln drnžlnlco, ko sta se že dve

valenj l Iz jalovi l i . Bi lo je že pozno, kajt i

mladič i so postal! že močni In so začeli

9 starši polctavatl. J u ž no Bonce j ih Jc

grelo, kakor pač v kmečki hISI. Gospod

pa Je že nadaljeval svojo pot In prid igal

l judem tor le « >ral b i t i torej precej

daleč.

L .

Namesto venca na groh blagi gospodični Drofenik je darovala ga Elizabeta Kožmaa za revne deklice v Llcnlenturnovem &avodu 500 lir. Bog povrni !

Vincencijevi konferenc! pri Sv Petru eo darovati; i> prof. J anko Mlakar mesto vene« na groh pok župniku A Cilonškn 500 l ir . — Nameščenci pmt.i-tin >Zirn.l« v počastitev spo-ni i n a pok. r ama te l l n Fropea Jegl iča 1500 l i r . — Pokrajinsko »vez« delodajalcev v Isti n a , men 5500 lir. — Blagim darovalcem «e v lm«nn podplrnneev najlepše zahva l ju jemo, Bog j im povrnil

Transport drv v mf»t« le trenutne fMt-kočen Prosimo, na j to stranke rpoštevojo ter ne nadlegujejo nit i trgovcev n i t i uradov.

Otroci l judskih šol In prv ih razredov g imnazi je bodo molili danes, na prvi potek ob 4. nrl popoldne pri frančiškanih pred Najsvetejšim za srečen izid i» sedanjih sve-tovnih zmed. Starš! In vzgoj i tel j i pošljite svoje otroke pravočasno ln v obllnom številu. S seboj na j prineso knjižice »Otroci k Jezu-su«. Dobe se še na frančiškanski porti.

TcŽaJ z« mulo maturo «n prične jutri .

Vpisovanje: Specialne ln».tru\«lje. Kongrtt.nl trg S.'TI.

Učite se strojepisja. Prakt ično »nanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji te pričenjajo 6.. 7.. 8. mala . Pont dopoldne popoldne nli zvečer dogovorno po želji. — Informaci jo: Trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavod«. Domobransko cesta 15

Slovenski legionarj i — Tranaportkorps— Specrl Za Bnu NM hachnbkonip ln drnga dela se bodo izplačevale plače do 10. maja 1945 v hotelu Mikl ič vsak dan. — l taub . Bau-zugfiihrer.

Ustanove Kol lmanna Roherta so razpisa. ne In sicer za ubožne slepce 18 mest » skup-nem znesku letnih 15 " r I " z« nbozno l jnbl lnnske trgovsk/i uslužbence 1? mest v enakem z nosku Prošnje je vložiti do v5t«'vši 19. mojo 1915. Vs» podrobnost! so razvidne iz razpis« objavl jenega v »Službenem listu« ln Iz razglasa, kl je nabit nn občinski deski mestnega županstva v L jub l jan i .

Slovite drle moderne atcetfka

Dolgo sta ga Iskala, kaj t i polzvcdetl

Je bilo težko, vprašati pa nista znala.

Samo to sta vedela: če je bila v vnsi

žena, kt je jokala, ali bolan otrok, ali

slep človek, ali žalosten obraz, potem nI

mogel biti Gospod tam; zato sta llščka

šla po BvojI poti. Dolga Je bila pot. Konč-

no sta proti koncu poletja stopila v vas,

kjer Je bi lo vse vznemirjeno. Otroci BO

nosili v rokah vejice, moški pa so tekali

sem tn t ja ln kl ical i ;

»Re« Je! Ja j rovo hčerko Jo obudi l !

Videli smo Jo, kako je hodila popolnoma

živa!«

Dekleta se Jokala od veselja ln si

slačila žalne obleko.

Llščka sta počakala na Jezusa pr i

Izhodu lz vasi, na viseči veji. Ko se Je

zmrači lo. Je šel Jezus mimo ln j a sp«.

znal.

»Res Je hudo, moja pt ička! P a le

začnlta snoval Postavita si gnezdo sredi

drevesa, ne prenizko zaradi povodnj l tn ne

previsoko, ker se ne moreta bor i t i i vi-

har j i . Pojdi ta f miru!«

Okoli Njega je bi lo več I jnd l . Ko «o

ga slišali tako govoriti , se Je nekdo pri-

bližal In rekel:

»Gospod! Ptičkom ukazuješ, na j si

postavijo gnezdo, pa se bl iža že zima!«

(DaJje.)

NOVOST! r. Rlhard GrM: I ) a , O Č O

Prevedla t. Slmforoza Kovačič

1SS strani — vezana teo lir.

LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI

Pred škof lio 9 Miklošičev« «* ta f

Dar i la . V počastitev spomina blago,

pok. ge. Mare Rakovec sta daroval i drtu

ž in i dr. Hav l tna in Roger 300 Ur — i s

slepe vojne poškodovance. — Podpornemu

sklada za slepo mladino pa so daroval i :

d ruž ina \Velbl— Znjc mesto cvetja na grob

blngopok. gospe Franjo Premlč 500 l i r , -t

rodbina Maksa Hočevar v počastitev spo.

m ina blagopok. Inž. J a n k a Mačkovftka 209

lir In p l jon i r j l 400 Ur. — Podpor fonda Slov.

domobranstva so daroval i Mihael in Fran-

čiSka Osolln 500 Ur, domobranel na Ježlcl

od Igre 5814 l ir . — Podpornemu društvu za

gluhonemo mlad ino je darova l trgovec Mo.

toh Bogomir 200 lir v spomin ge. 6kreu

Anico. — Za stare In onemogle v mestnem

zavetišču so podari l i : Gospa Pav la ln g.

Pavel Plenlčar v počastitev spomina pok.

Inž. Mačkovško 300 l i r ; tvrdka M. Kerne

v počastitev gpomlno pok. Janeza Tri lerja

150 l ir ter v počastitev spomina pok ge.

Gregorka Tine, roj. Zastavkovič, 150 l ir.

Najtoplejša zahva la ! — Svoj zaslužek po-

dari l oškodovancem letalskega napada. Po.

setnik g. Anton Cerne je vozil drva zo

mesto L jub l j ano . Zaslužek teh voženj je

izročil mestnemu županstvu s željo, n a j ga

razdeli mod oškodovance letalskega napa.

da. — Podpornemu društvu sa gluhonem«

mlad ino sta darovala Vazza i Ludv ik In

J l n a v počastitev spomina pok. šol. upra-

vi te l ja Čuka Fr . 100 l ir . — Slov. Rdečemu

kr i žu so daroval i stanovale! hiše Obče&a.

rlstne zadruge zo stavbe In stanovanja na-

mesto venca na grob pok. g. dr. R upn i k a

I vana , delegata Min. f inanc v p. znesek

460 l ir . — Tvrdka Reich Josip, parno bar-

varstvo ln kemično čist i lnica je IsvrSli«

brezplačno kemično čiščenje 244 odej M

begunce ln siromake. — Za socialno pomol

so daroval i : g. Pnloveo Forde 209 Ur v po-

častitev spomina pok. Olge Polšak l n 2G0

lir v počastitev spomina pok. Inž. J anko

Mačkovška. Otroel ls Notran j ih gorle 281

l ir. — Za oškodovance po bombnem napa.

dn v Id r i j i so daroval i : Rodb ino dr. Moč.

nik Ernost In Fančl »00 Ur • počastite«

spomina pok. Inž. J a n k a MačkovSka. <-*

Vsem darovalcem Iskrena zahva la !

SP0RT ŽSK Hermc« — odsek za bok«. • SetrtoK

jo pri izplačevanju vstopnin izgubil blagajn nik odseka svojo denarnico z dokumenti i« gotovino. Pošten športnik, k l je denamJoo nnfiol. se naprošn, da jo vrne ali lzgublteljt ! ali npravi društva. Kino Sloga. 25 odstotkom gotovino lah to obdrži. Prosimo na jd i te l j a , d« čimprej vrne dokumente, kl eo v dannSnjeni času vsakemu nu jno potrebni. w Uprav« ZŠK Hermcsa.

ris A L I O G L A S *

F r o t o a I SESAlKO, centrifu-

galno, na motorni po-Cnn, za hišni vodovod prodam za gotovino, ltudolf Zore. l.j.tblja-nn. Gledališka 12. ElMONO čaju do-bro nadomešča limt* nin ekstrakt »Citrot«. Stekleničko prinesite f seboj. Drogerija Ant. Rane, ž idovka nI. I. ifi.ADIl.NIK 'Frigida-irol zaradi o .islitve obrata ugodno pro. dum. Vpraš.iti: Kesljc

va c. t, dvorišče.

P A Š Č E I A krasna le-^a, f minut od bloka, prodam. Ponndbe na upravo »Slov.« pod »Ob vodi« št. »43.

OPRAVO, sobno in kuhinjsko, dobro ohra-njeno, prodam. Cena nizka. Nnslov r npr. »Slov « pod St. 124(1. Moške ČEVLJE, nizke rjave, št. 4? in goj zerje št. 45 prod um. Brinskele, Vvijar — Flori jonska 27.1., od 14 do 16 popoldne.

1 PARCEl.O v notranjo-sti event. tndi izven bloka kupim za 2VI do 500.000 lir. Ponud-be nn upravo »Slov « pod »Parcela« 1210. OGRODJE - zn moško ali damsko kolo tndi star«, kupim. Vodni, kova cesta 77,

KNJIŽNO OMARO . novo ali dobro ohra-njeno, kupim. Karuno-va 5, Trnovo.

K O P I M i r uporabne predmete . Pohištvo: spalnice, kuhinje, vi soke omare, otomane, otroške posteljice, »li-ke in posamezne ko-made pohištva. . Po-sieljnino: riuhe, kap ne. odeje, žimnice in blazine, brisače, mo 4ko. damsko perilo io obleke. Prenrogei bo «anske. tekače, lino let Porcelant krožni ke. knvne, jedilne In likerske servise Ti sovina »Ogled«, Mc«tni

trg št. 1.

SLIKE naših »torejšili In mlajših mojstrov kn pim. Pridem na dom Na«!ove pustiti v upr »Slov.« pod »Slike« it. 1317.

Oblmjilne OBLEKE . za deklice in dečke -kupuje nakupovalnica Socialne pomoči - v Gradišču št. 4.

Bzamenjams j

ŠKORNJE št. <4, žen. sko semiš čevlje št. 57 in dv« para goj-zeric St. 4! in 42, de-lom« že nošeno, pro-dam po razmeroma ugodili ecni ali zame-njam za protivrednost. Slomškova 2J-1., na-rav nost.

PRODAM nli zame-njnm za protivrelnost par ženskih čevljev •it. vi iu par iemno-rjavih salonskih štev. IS Nnslov v upr. »SI.« pod it. 3234, • - -

3 n BLAG. i n >-5ko obleko »Ii kwi HO prodam ali aamen ura. Poljanska c I', I. ŠIVALNI STR JI ol-gim čolničko n, JI-O ohranjen, pi • lam ali zamenjam r' ni-vrednost. Ce i < : kI-na. Naslov v n;irv.-l »Slov.« pod H. Uiti.

Sobci

OPREMLJENO v »redini mer « okolici Trnov, soliden in m spod. Nnslov »Slov.« pod S: ŠOBO išče I itliran posesii. nndbe nn npr. pod »Denar n. rulije« št. 324-

>•,; JO iii v

fiatu

1'PaSzvedbs 1 DENARNICO z goto. vino in vsemi doku-menti sem izgubil v četrtek 3. mnja pri izplačevanju v Aka-demskem domu, med 8 in 9 zjutraj. Pošto-neg« najditelja pro-sim, d« takoj vrne dokumente (Medvedo-va c. 14, telef. 20-07), gotovine P« si lahko obdrži 29 odstotkov. Ker je donai klubski, prosim poštenega naj-ditelja, da ga čim prci dostavi. Pušcnjuk Vladimir.

nvnnftannaiEEis

ZBIRKA

» S V E T « H j H « a B B a § u a

Kinematografi KINO MATICA . »žen« molili tanj« • Predstav«

ob 15. 17 ia 19. Tel. 22 41 KINO UNION . »Sinček n« počlinlcah« • Han»

Moser. Dnnes zadnjikrut. Predslave ob 17 in 19. Tel. 22-21

KINO SLOGA . »Kohlhiesclovl hčerki«. Pred-steve ob 17 in 19. Tel. 27-40

1 \ V b o g a t o č t i v o

BBMHMBBMBBMBBMg

t Umrla nam je • 69. letu naša ljuba ma-ma, »fara mama in tašča, gospa

H E L E N A M O D R E

Pogreb bo v petek, dne 4. t. m. ob Vi6 Izpred evongeljskega pokopališča.

Jesenice - Ljnbljana, dne 2. mnja 1945. Žalujoči: Lndvik. sin; Ana por. Palme, Irm« por. Trinker, hčerke — ler ostalo sorodstvo.

Zapusti l« ca« je v 85 let« asRa »leta mamica, hčerka, »eatra i n »vakinja gospr

D a v o r i n a Kotlnšek vdov« po banov. tehn. svetnika

Pogreb bo v petek 4. t. m. ob «/• 10 z Žal, ka-pela sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križa.

Ljubljana, dne 2. maja 1949.

Žalujoči: Lndko in Nadka, otrok« ler sorodstva

ZAHVALA. Vsem. kl rte nam Izrazil! sožalje I« ki ste »e udeležili maše zadnšnice za aašiu

preminulim gospodom

Ferdcra fli&Is&acher-fem izrekamo najlepšo in iskrene zahv«lo.

Ljnbljana. dne 2. mnja 1949.

Žalujoči osinll.

Za »Ljudsko tiskarno«! Jožt Krnmarlč -Izdatntclj: Jožko Krošelj - Urednik: Janki Dataet,