UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI!NE

�TUDIJE KOPER

Mojca Sanabor

IGRA MORA CANTADA

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. dr. Mateja Sedmak

�tudijski program: Kulturni �tudiji in antropologija

Koper, 2008

2

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana Mojca Sanabor, z vpisno �tevilko 92012031, vpisana na �tudijski

program Kulturni �tudiji in antropologija, rojena 15. 5. 1982 v Kopru, sem avtorica

diplomskega dela z naslovom: Igra mora cantada.

S svojim podpisom zagotavljam, da je predlo�eno diplomsko delo izklju"no rezultat

mojega lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je predstavljanje tujih

del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu.

V Kopru, dne 4.2.2008 Podpis avtorice:

Mojca Sanabor

3

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi pomagali pri uresni"itvi diplomskega dela. Prvi

zahvali gresta gospodu Klavdiju Ugrinu in Zvezdanu Fortuni iz Dekanov, ki sta mi

potrpe�ljivo razlo�ila in zaupala vse svoje vedenje in znanje o igri mora cantada.

Prav tako se zahvaljujem gospe Mariji Stepan"i", Ju�tini Marke�i" in Mariji

Marke�i" iz Pregare, ki so mi zaupale svoje spomine in do�ivetja, ki so bili povezani

z igro mora cantada. Informanti in informantke so kot nosilci znanja o mori cantada

predstavljali glavni vir informacij, zato je bil njihov prispevek za moje delo

neprecenljive vrednosti, saj brez njih moje delo ne bi moglo nastati.

Zahvaliti si �elim tudi Andreju Medici in Petru Marke�i"u iz Pregare ter vsem

Pregar"anom, ki so me toplo sprejeli in mi pomagali pri zbiranju podatkov.

Zahvaljujem se tudi mentorici dr. Mateji Sedmak za pomo" in dragocene nasvete.

In nazadnje se zahvaljujem svojim najdra�jim, ki so mi pri nastajanju mojega dela

stali ob strani in me podpirali.

4

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava igro mora cantada na obmo"ju slovenske Istre. Namen

dela je predstaviti zna"ilnosti in pomen le-te ter razlo�iti, med preu"evanjem

pridobljene ugotovitve in dejstva. Uporabljene so bile tri razli"ne metode

raziskovanja. Prva vklju"uje teoretsko-analitski pristop. Druga obsega empiri"ne

raziskave, ki so vklju"evale polstrukturirane intervjuje na izbranem vzorcu

informantk in informantov. Zadnja metoda pa je opazovanje z udele�bo. Omenjeni

na"ini pridobivanja informacij so omogo"ili umestitev predmeta raziskave v

dru�beni, kulturni in zgodovinski okvir. Naloga dokazuje, da je igra mora cantada

kot navada in obi"aj za doma"ine pomenila pomembno dejavnost, saj jim je

omogo"ila beg iz (rutinskega) vsakdana in jim tako nudila zabavo in sprostitev. Igra

na obmo"ju slovenske Istre predstavlja tradicijo, ki se prena�a kot ljudsko izro"ilo in

je kot taka del istrske kulture.

Klju"ne besede: igra, zabava, dru�beni dogodek, ljudsko izro"ilo, navade, obi"aji,

tradicija, kultura.

5

ABSTRACT

This diploma work presents a game called mora cantada in the territory of Slovene

Istria. The purpose of this paper is to exhibit its characteristics and significance and

study it in greater detail. Three different methods of research are applied. The first

method makes use of a theoretical and analytical approach. The second embraces

empirical researches that are done by means of half-structured interviews with a

selected pattern of informants. The last method is carried out by the agency of

observation and participation.

The abovementioned methods of gathering information enabled the object of our

research to be placed into its social, cultural, and historical framework. This paper

tries to prove that mora cantada as a habit and custom with the local people stands

for a meaningful activity that enabled them a drift from quotidian drabness into

merrymaking and relaxation. This game is a tradition in Slovene Istria; it is

transmitted through time as lore and is part of Istrian culture.

Key words: game, fun, social event, lore, habit and custom, tradition, culture

6

VSEBINSKO KAZALO

VSEBINSKO KAZALO ______________________________________________ 6

SLIKOVNO KAZALO _______________________________________________ 8

1. UVOD __________________________________________________________ 9

2. TEORIJA IGRE _________________________________________________ 12

2.1. Splo�ne zna!ilnosti igre ______________________________________________ 16 2.1.1. Igra kot kulturni dejavnik__________________________________________________16 2.1.2. Igra kot svobodno delovanje _______________________________________________17 2.1.3. Igra in prosti "as_________________________________________________________18 2.1.4. Igra kot nasprotje obi"ajnega �ivljenja _______________________________________18 2.1.5. Pravila igre_____________________________________________________________19 2.1.6. Napetost med igro _______________________________________________________20 2.1.7. Zmagovanje ____________________________________________________________20 2.1.8. Estetski zna"aj igre ______________________________________________________21

3. TEMELJNE KATEGORIJE IGRE __________________________________ 23

3.1. Pomen tekmovalnosti v igri ___________________________________________ 23

3.2. Vloga sre!e v igri (alea) ______________________________________________ 24

3.3. Prepletanje tekmovalnosti (agon) in sre!e (alea) v igri _____________________ 24

3.4. Mimikrija ali posnemanje ____________________________________________ 26

3.5. Prepletanje vloge sre!e, tekmovalnosti in posnemanja v igri________________ 26

3.6. Ilinx oziroma pojav vrtoglavice (prevzetosti in zanosa) pri igri______________ 26

3.7. Paida in ludus ______________________________________________________ 28

4. IGRA KOT DRU�BENI DOGODEK ________________________________ 30

5. PROSTI !AS KOT NAJPOMEMBNEJ�I (SESTAVNI) DEL IGRE _______ 32

5.1. Prosti !as __________________________________________________________ 32

5.2. Prosti !as, dru�ina in spol ____________________________________________ 35

5.3. Pre�ivljanje prostega !asa v kme!kem okolju ____________________________ 38

6. KRATKA ZGODOVINA ISTRE ____________________________________ 40

7. KAJ JE MORA CANTADA ________________________________________ 42

8. ZGODOVINA MORE_____________________________________________ 45

9. MORA CANTADA IN MORA GRIDADA ____________________________ 54

10. PREDSTAVITEV (POTEKA) IGRE ________________________________ 56

11. NA!IN IGRE, TRIKI IN PREVARE _______________________________ 61

11.1. Osnovni elementi igre mora cantada ___________________________________ 63

12. MORA KOT STRASTNA IGRA____________________________________ 66

12.1. Telo kot pripomo!ek za igro _________________________________________ 66

12.2. Dober mora! kot (mo�ki) dru�beni status ______________________________ 67

7

12.3. Mora in vino ______________________________________________________ 68

12.4. Zastavljeni vlo�ek__________________________________________________ 70

13. MORA IN HAZARDERSTVO _____________________________________ 71

14. MORA CANTADA KOT PREPOVEDANA IGRA _____________________ 75

15. �ENSKI POGLED NA MORO ____________________________________ 82

16. TEORIJA IGRE NA PRIMERU MORE CANTADA ___________________ 89

16.1. Lastnosti in zna!ilnosti igre mora cantada ______________________________ 89

16.2. Pomen tekmovanja, sre!e, vrtoglavice in mimikrije pri igri mora cantada____ 90

17. MORA CANTADA KOT POMEMBEN DRU�BENI DOGODEK ________ 93

17.1. Mora cantada kot va�ki dru�beni dogodek in del va�ke oziroma kme!ke kulture______________________________________________________________________ 94

18. MORA CANTADA DANES _______________________________________ 98

19. ZAKLJU!EK _________________________________________________ 102

20. LITERATURA IN VIRI _________________________________________ 104

21. PRILOGE ____________________________________________________ 107

8

SLIKOVNO KAZALO

Slika 1: Slika egip"anske nagrobne poslikave, ki jo hranijo v berlinskem muzeju _44

Slika 2: Gr�ke poslikave vaz iz Lambertove zbirke iz Pariza _________________ 45

Slika 3: Detajl rimske slike ___________________________________________ 47

Slika 4: Prikaz poteka risanja to"k _____________________________________ 54

Slika 5: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v dvojicah__________________ 55

Slika 6: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v trojicah __________________ 56

Slika 7: Pokali na turnirju igre mora cantada v Pregari _____________________ 96

Slika 8: Mladi mora"i na turnirju igre mora cantada v Pregari _______________ 97

Slika 9: Tekme med mladimi in starimi mora"i na turnirju more v Pregari ______ 97

9

1. UVOD

Pri"ujo"e delo je posve"eno obravnavi igre mora cantada. Za to temo sem se

odlo"ila zato, ker je igra kot istrska navada postala del tradicije, a je �e povsem

neraziskana.

Igra je pri ljudeh prisotna �e od nekdaj. Kot dejavnost igralcu omogo"a

dru�enje, spro�"anje, razvedrilo, zabavo ter razvijanje tako telesnih (motori"nih) kot

umskih spretnosti. Igra je pomembna predvsem zato, ker se "as igre razlikuje od

vsakdanjega �ivljenja in igralcem omogo"a beg iz (rutinske) vsakdanjosti in jim tako

predstavlja nekaj izjemnega.

O omenjeni igri ni nobenih pisnih virov, zato je raziskovanje le-te pomenilo

pravi izziv. Raziskovanja sem omejila na prostor slovenske Istre in se osredoto"ila

predvsem na okoli�ke vasi.

Cilj naloge je podrobno preu"iti in predstaviti zna"ilnosti igre mora cantada,

na"in igranja, potek in pravila igre. Jo preu"iti kot primer dru�bene igre in analizirati

njene dru�bene u"inke, jo umestiti v dru�beni, kulturni in zgodovinski kontekst ter

preveriti njeno aktualnost. Pot do uresni"itve zastavljenih ciljev ni bila enostavna.

Zbiranje podatkov o igri mora cantada je bilo dolgotrajno, saj je raziskovanje

potekalo na dva na"ina. Najprej sem uporabila teoreti"no-analiti"en pristop.

Analizirala in pregledala sem dostopne pisne vire, ki bi jih lahko uporabila, vendar

ve"ina del igro mora cantada samo be�no omenja, kar mi ni bilo v pomo". Sledila je

empiri"na raziskava na izbranem vzorcu informantov in informantk, ki je vklju"evala

polstrukturirane intervjuje. Opravila sem pet iz"rpnih intervjujev, z dvema

doma"inoma in tremi doma"inkami. Do dveh informantov sem pri�la prek skupnega

znanca, ki mi je pomagal pri vzpostavitvi stikov. Informanta sta Klavdij Ugrin (68

let) in Zvezdan Fortuna (61 let) iz Dekanov pri Kopru. Kriteriji, s katerimi sem

zbirala mo�ke informante, so, da so doma"ini in da se sami ukvarjajo z igranjem

more in so tako nosilci posebnega znanja o tu obravnavani temi. Pri informantkah pa

je bilo glavno vodilo to, da so doma"inke, saj sem vedela, da se �enske z igranjem

niso ukvarjale, zato me je zanimalo njihovo mnenje glede igre mora cantada.

Uporabila sem tudi metodo opazovanja z udele�bo, da bi tudi sama natan"neje

spoznala to igro. Udele�ila sem se mora�kega turnirja v vasi Pregara (pri Kopru).

10

Va�"ani so bili izredno gostoljubni in pripravljeni odgovarjati na vsa moja vpra�anja

glede igre ter mi na mojo pro�njo organizirali sre"anje s tremi doma"inkami, in sicer

z gospo Marijo Marke�i" (91 let), z gospo Augustino Marke�i" (85 let) in z gospo

Marijo Stepan"i" (73 let). Z informantkami sem opravila uspe�ne intervjuje in

zaupale so mi svoje izku�nje in spomine na razli"ne dogodke, ki so jih do�ivele same

ali pa so se pripetile drugim sova�"ankam. Ker je mora cantada neke vrste ustno

izro"ilo, vedenje o njej se je namre" prena�alo iz generacije v generacijo, so prav

spomini ljudi edini vir informacij. Spominjali so se razli"nih preteklih dogodkov,

tudi iz mlaj�ih let, in pripovedovanj starej�ih ljudi, recimo, svojih star�ev in starih

star�ev. Za la�jo orientacijo sem posku�ala njihove spomine pribli�no umestiti v

"asovno obdobje. Informanta sta v primerjavi z informantkami mlaj�a, vendar je

povpre"na starost intervjuvancev 75,6 let. Ugotovila sem, da njihovi spomini segajo

v preteklost za obdobje od 100 do 150 let, torej pribli�no od druge polovice 19.

stoletja dalje. Ko bom v nalogi govorila o preteklem "asu, o katerem so mi

pripovedovali Istrijani in Istrijanke se nana�am na omenjeno obdobje. V nalogi

uporabljam termina 'Istrijan' in 'Istrijanka' in ne 'Istran' in 'Istranka', kakor je

dolo"eno v SSKJ-ju. To pojasnjujem z dejstvom, da so se doma"ini in doma"inke

sami identificirali kot Istrijani oziroma Istrijanke, zato se mi je zdelo primerno, da jih

tako poimenujem tudi sama.

Ko sem za"ela raziskovati igro mora cantada, sem o predmetu raziskovanja

�e imela nekaj osnovnega znanja, zato sem �e na samem za"etku preu"evanja imela

nekaj pri"akovanj. In sicer, da se bo igra mora cantada izkazala za strogo mo�ko

igro, ki je �enske ne odobravajo. Da je bila kot razvedrilo neke vrste beg iz realnosti

ter da je pretirano igranje, brez zadostnega samonadzora, bilo nevarno.

Predpostavljala sem tudi, da doma"ini zgodovino igre in njen razvoj dobro poznajo.

Uvodnem delu sledi osrednji del naloge, ki je tematsko razdeljen na tri dele.

Prvi del sem namenila splo�ni teoreti"ni razlagi iger, ki sloni na sociolo�ki,

kulturolo�ki in tudi antropolo�ki podlagi. Ta del zaobsega splo�ne zna"ilnosti iger

nasploh, njihove temeljne kategorije, dru�beni oziroma socialni pomen ter njihove

glavne komponente, ki jih obenem tudi pogojujejo. Drugi del je namenjen

predstavitvi igre mora cantada. Vsebuje natan"no razlago zna"ilnosti, poteka, na"ina

igranja ter namena in pomena igre mora cantada za doma"ine in doma"inke

11

slovenske Istre. Sledi opis zgodovine igre mora cantada in razlaga zakonodaje iz

razli"nih "asovnih obdobij, ki se nana�a na igre. Zadnji del pa je sestavljen tako, da

se teorije in spoznanja o igrah nasploh in o konkretni igri mora cantada iz prvega in

drugega tematskega sklopa prepletajo. Na tak na"in sem igro mora cantada umestila

v teoreti"en okvir.

12

2. TEORIJA IGRE

Pri"ujo"e poglavje bomo namenili predvsem splo�ni razlagi in predstavitvi

igre. Pri tem se bomo osredoto"ili na njene zna"ilnosti, namen, dejavnike in funkcije,

ki si jih igre na splo�no delijo. Na tem mestu se bomo naslanjali na J. Huizinga,

enega od avtorjev knjige 'Teorija igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in

Eugenu Finku'. Ker je naslov omenjene knjige dolg, bomo v nadaljevanju uporabljali

kraj�o obliko, in sicer samo 'Teorija igre'.

Preden se prepustimo razlagi igre, moramo pojasniti, da bo poglavje temeljilo

na enem viru, ker druge literature, ki bi se tako podrobno in iz"rpno ukvarjale z igro,

skorajda ni. Zato lahko knjigo 'Teorija igre' ozna"imo kot glavni teoreti"ni vir, saj je

njena vsebina za na�e delo bistvenega pomena. Knjigo sestavljajo tri poglavja. Prvo

poglavje z naslovom 'O izvoru kulture v igri' je napisal J. Huizinga. Drugo poglavje

ima naslov 'Igra in ljudje', napisal pa ga je R. Caillois, s katerim se bomo ukvarjali v

nadaljevanju. Zadnji, za nas manj pomemben del, je 'Igra kot simbol sveta', ki ga je

sestavil E. Fink. Poudariti moramo, da so trije omenjeni deli knjige 'Teorija igre'

prevodi izbranih poglavij iz treh (samostojnih) knjig zgoraj omenjenih avtorjev. Prva

knjiga ima v originalu naslov 'Homo ludens. Vom Ursprung der Kultur im Spiel'1,

druga knjiga 'Les jeux et les hommes'2, zadnja pa je 'Spiel Als Weltsymbol'3. !eprav

so za nas relevantni deli v celoti prevedeni v sloven�"ino, smo uporabljali tudi prvo

in drugo omenjeno samostojno knjigo, ki sta prevedeni v srbohrva�ki jezik. Ti dve

knjigi smo uporabili za podrobnej�e razumevanje in primerjavo besedil, vendar smo

se pri navajanju in citiranju odlo"ili za slovenski vir, da bi se tako izognili

nepotrebnim napakam pri (ponovnem) prevajanju.

Igra nas kot nekaj povsem naravnega in vrojenega spremlja od najstarej�ih

"asov do danes in predajamo se ji ne glade na spol in starost. !love�ka preprosta

oblika igre se v splo�nem pomenu igre bistveno ne razlikuje od igre �ivali. Njen

izjemen pomen je mogo"e videti tako pri otrocih kot pri mladih �ivali, ki se z igro

zabavajo in pripravljajo na samostojno �ivljenje. V prvih letih �ivljenja igra ni

1Johan Huizinga. Homo ludens. Vom Ursprung der Kultur im Spiel. Rowohlt Taschenbuch Verlag GmbH. Reinbek bei Hamburg, 1956. 2 Roger Caillois. Les jeux et les hommes. Le masque et le vertige. Paris. 1958. 3 Eugen Fink. Spiel Als Weltsymbol.Stuttgart, Kohlhammer Verlag, 1960.

13

namenjena zgolj zabavi, ampak tudi u"enju in razvijanju umskih ter motori"nih

spretnosti, v poznej�ih letih pa se igre ve"inoma igramo predvsem zaradi zabave in

dru�enja. Tudi J. Huizinga zagovarja mnenje, da igra ni le dejavnost za razvedrilo in

zabavo, ampak pomemben instrument, prek katerega se razvija znanje in razli"ne

fizi"ne spretnosti. Na tak na"in pa (igra kot instrument) pripomore k oblikovanju in

krepitvi du�evnosti posameznika. Igra potemtakem »presega meje zgolj biolo�ke ali

zgolj fizi"ne dejavnosti« (Huizinga et al., 2003, 9). Je »smiselna funkcija« (Ibid.),

kakor jo poimenuje avtor sam. Igra je zato v "love�kem �ivljenju nepogre�ljiva

ve�"ina, saj jo lahko uporabljamo kot (pred)pripravo na �tevilne poznej�e �ivljenjske

dejavnosti (Huizinga et al., 2003).

V nadaljevanju namenimo nekaj pozornosti Huizingovim teorijam, s katerimi

posku�a razlo�iti bistvo in pomen igre, ter polo�aju, ki ga ima igra v �ivljenju ljudi.

Poskusimo razlo�iti, zakaj se ljudje igramo. Prvi mo�ni odgovor na zastavljeno

vpra�anje je, da nam igra ponudi »samorazbremenitev od preobilja �ivljenjske

mo!i« (Huizinga et al., 2003, 10). Z drugimi besedami, igra posamezniku omogo"i,

da se znebi prevelike, celo odve"ne �ivljenjske energije, ki bi ga lahko pri

'normalnem' �ivljenju ovirala. Preobilje t. i. �ivljenjske mo"i lahko onemogo"i

samonadzor ob"utkov in dejanj, kar lahko vodi do razli"nih vedenjskih ekscesov.

Re�itev za to nam ponudi igra kot sprostitvena dejavnost, za katero se posameznik

svobodno odlo"i in prek katere se na �elen na"in odre�i prevelike nakopi"enosti

�ivljenjske energije. Druga razlaga potrebe po igranju je utemeljena s prepri"anjem,

ki temelji na dejstvu, da se igralec med igranjem prepu�!a prirojenemu nagonu po

posnemanju (Huizinga et al., 2003), kajti igra nam omogo"i privzeti drugo vlogo in

svojo za "as igranja (za"asno) odlo�iti. Igralec med igranjem prevzame vlogo

igrajo"ega ne glede na to, kak�no igro se igra. Vsaka igra za igralca pomeni za"asen

beg iz realnosti in sprejem druge (igralske) vloge. Na tej to"ki moramo omeniti igro

kot fikcijo, kot jo ozna"i tudi Huizinga, prek katere posameznik lahko zadovolji v

resni!nosti neizpolnljive �elje (Ibid.), kar velja za pomembno zna"ilnost in bistvo

igre. Igra je zato v �ivljenju lahko neke vrste kompenzacija, s pomo"jo katere igralec

nadomesti dolo"en manko v svojem �ivljenju. Poleg vseh koristnih namenov in

pomenov, ki jih ima igra, je najpogostej�e in samoumevno to, da igralec med

igranjem zadovoljuje pomembno potrebo in �eljo po zabavi in sprostitvi (Ibid.).

14

Vendar pomen igre sega dlje. J. Huizinga opozarja, da igro lahko ozna"imo kot

pomembno vajo in urjenje za poznej�e 'resne dejavnosti', s katerimi se bo

posameznik v �ivljenju primoran spopasti (Ibid.). Kot primer navedimo otro�ke igre,

s pomo"jo katerih otroke u"ijo pravega vedenja v dolo"enih situacijah. In v povezavi

s to zna"ilnostjo Huizinga igro ozna"i tudi kot u!inkovito sredstvo, prek katerega

se u!imo samoobvladovanja. Omenimo tudi dokazovanje kot pomembno zna"ilnost

igre. Igralec prek igre lahko doka�e, da je sposoben nekaj povzro!iti in narediti

(Ibid.). Recimo, da igralec nogometa zmore med igro nasprotnika preigrati in dati

gol. Ali pa, da nekdo zmore re�iti zapleten rebus. Te�nja po dokazovanju je pri igri v

tesni povezavi s tekmovalnostjo. J. Huizinga to jasno naka�e. Pri igri je namre"

prisotna �elja po tekmovanju in zmagi ter po ob"utku slave in nepremagljivosti, ki

sledi. In kot zadnjo razlago na vpra�anje, zakaj je igra tako pomembna, omenimo

teorijo igre kot svobodne dejavnosti, ki lahko igralca osvobodi �kodljivih nagonov

(Ibid.). Med igranjem bodisi dru�abnih, individualnih ali �portnih iger se igralec na

nedol�en in ne�kodljiv na"in re�i �kodljivih in nevarnih nagonov. Kot primer lahko

navedemo igralca, ki svojo jezo preusmeri v boj za zmago ali v poskus izbolj�anja

osebnih rezultatov.

Pomembno vpra�anje je, kaj pravzaprav igra pomeni za tistega, ki igra,

oziroma za igrajo"ega. Zakaj je igra tako privla"na, tako 'naravna', tako strastna, da

prevzame celega "loveka? J. Huizinga na to vpra�anje ponudi preprost odgovor, in

sicer, da je narava tista, ki nam je igro dala z vso njeno radostjo, zabavnostjo in

napetostjo. Namesto igre, ki nam pomaga pri �ivljenjskih funkcijah, kot so

»razbremenitev odve"ne energije, sprostitev po naporu, priprava za �ivljenjske

zahteve in nadomestilo za vse neuresni"eno« (Huizinga et al., 2003, 11), bi nam

seveda lahko postregla z golimi mehanskimi vajami in odzivi, vendar nam je

ponudila prav igro. Igra je torej »smiselna funkcija« (Ibid., 9), pomembna za

spoznavanje in bogatenje duha. Vendar J. Huizinga opozori, da "e na igro gledamo v

lu"i deterministi"nega mi�ljenja, torej kot na golo delovanje sil, ki je neodvisno od

"lovekove volje in njegovega delovanja, je igra nekaj odve"nega. Zato poudari, da je

igra »mo�na, misliva in pojmljiva« (Ibid., 12) �ele takrat, ko se njeno determiniranost

odpravi (Huizinga et al., 2003). �ele tako je igrajo"emu omogo"eno, da igro

svobodno, po lastni volji sprejme in si na tak na"in bogati duha.

15

J. Huizinga na�o pozornost preusmeri tudi v �ivalski svet igre. Dejstvo, da

realnost igre ni prisotna le pri ljudeh, ampak tudi pri �ivalih, dokazuje, da igra ne

temelji na »nobeni racionalni povezanosti, saj bi jo utemeljenost v razumu omejila

zgolj na "love�ki svet« (Huizinga et al., 2003, 12). Zato nista igra in njen obstoj

vezana niti na nobeno kulturno ali civilizacijsko stopnjo niti na splo�na (dru�bena in

�ivljenjska) prepri"anja. »Vsako misle"e bitje si lahko realnost igre in igranja takoj

prikli"e pred o"i kot nekaj samostojnega in posebnega, "etudi njegov jezik ne bi imel

splo�nega pojmovnega izraza za to.« (Ibid.). To, da se �ivali igrajo, dokazuje, da so

ve" kot le mehanska bitja. Tudi ljudje »se igramo in vemo, da se igramo, torej smo

ve" kot zgolj umna bitja, kajti igra je ne-umna« (Ibid.). Obstoj igre in dejstvo, da se

(zavedajo") igramo, potrjuje, da igra presega meje fizi"nega delovanja ter da ne

temelji zgolj na racionalni podlagi (Huizinga et al., 2003).

Kaj pravzaprav pomeni, da je igra ne-umna in da se igrajo"i zaveda, da se

igra, torej da po"enja nekaj neumnega. To neumnost bi po Huizingvih besedah lahko

opravi"ili z neresnostjo igre. Velja namre" ideja, da je v igri kot spro�"ajo"i

dejavnosti, ki v na�i zavesti zaseda »nasprotni pol resnosti« (Huizinga et al., 2003,

15), neumnost kot neka oblika sprostitve dovoljena. Na tej to"ki J. Huizinga odpre �e

eno pomembno vpra�anje, in sicer, ali je igra res neresna. Ali nasprotje igra � resnost

dr�i (Huizinga et al., 2003)? !e si posku�amo priklicati v spomin dve skrajni igri,

recimo, otroka, ki posku�a zgraditi mali svet iz lego kock, ali �ahiste, lahko z

gotovostjo trdimo, da je igra lahko �e kako resna zadeva. Tudi igre, ki so namenjene

predvsem zabavi, lahko postanejo resna tekmovanja, predvsem takrat, ko se igralci

�elijo izkazati, in svojo zmago celo samozavestno zastavijo. Avtor J. Huizinga nam

svoje stali�"e glede resnosti oziroma ne-resnosti poskusi prikazati na semanti"en

na"in z dvema nasprotujo"ima si stavkoma. Prvi pravi: »Igra je neresnost« (Huizinga

et al., 2003, 15). Drugi pa »Igra ni resna« (Ibid.). Predvsem drugi stavek, ki je

pomensko nasprotje prvega, je mogo"e zanikati in ovre"i, saj je igra lahko �e kako

resna. !isto vsaka igra je lahko resna ali, bolje re"eno, lahko postane resna, �e

posebej tista s to"no dolo"enimi pravili. Vsaka igra ima mo" si docela prilastiti

igrajo"ega in postati trenutna realnost, v katero se igralec v�ivi, in mu predstavljati

resno dejavnost, ki jo spo�tuje. Nasprotje igra � resnost je vseskozi prisotno. V veliki

ve"ini igri, ki je kot neresnost v primerjavi z resnostjo, pripisujemo manj�o te�o

16

oziroma manjvredno vlogo. !e pa pomislimo, da se v svetu igre dogaja, da se igra

sprevr�e v resnost in resnost v igro, ne moremo trditi, da ima igra podrejeni polo�aj

(Huizinga et al., 2003).

V svojem delu nas J. Huizinga opozori, da v vsakdanu velikokrat naletimo na

neresnosti, prisotne v razli"nih �ivljenjskih kategorijah, ki niso povezane z igro. Kot

konkreten primer za to ponudi smeh. »Smeh je v dolo"enem nasprotju z resnostjo,

vendar nikakor ni neposredno vezan na igro« (Huizinga et al., 2003, 15). Seveda sta

smeh in neresnost lahko prisotna pri igri, vendar to ni nujno. Predvsem zanimivo je

dejstvo, da je »golo fiziolo�ko dejanje smeha zna"ilno izklju"no za "loveka, medtem

ko je smiselna funkcija igre skupna ljudem in �ivalim« (Ibid.). J. Huizinga nas

opozori, da je to razliko poudaril �e Aristotel, ko je z animal ridens (smejo!a se

�ival) ozna"il "loveka v nasprotju z �ivaljo skoraj jasneje kot s homo sapiensom

(Huizinga et al., 2003).

Ker ima igra �e od nekdaj pomembno vlogo na �tevilnih podro"jih �ivljenja

ljudi vseh starosti, se njenega izvora in pomena ne da natan"no dolo"iti. Kar je pri

igri gotovo, je dejstvo, da brez igrajo"ega, torej �ivega bitja, ne bi mogla obstajati.

Igra je tesno povezana ali, bolje re"eno, odvisna od �ivega bitja in njegove funkcije,

ki mu slu�i kot pripomo"ek, s pomo"jo katerega izra�a �ivljenje duha in skupnosti

(Ibid.).

2.1. Splo�ne zna"ilnosti igre

Po pregledu pomena in bistva igre za igrajo"e se v nadaljevanju posvetimo

pregledu pomembnih zna"ilnosti igre, kar nam bo pomagalo pri podrobnej�emu

razumevanju igre.

2.1.1. Igra kot kulturni dejavnik

Kot kulturni dejavnik ima igra pomembno vlogo v vsakdanu �ivljenja ljudi. Z

razvojem "love�ke dru�be so se razvijale tudi igre, ki so med drugim izra�ale stopnjo

17

kompleksnosti posameznih dru�b. Igre so se skozi "as izpopolnjevale. Iz enostavnih,

osnovnih iger so se razvijale v igre vi�jih oblik, ki so postajale vse bolj raz"lenjene in

kompleksne. !e gledamo na igro kot na kulturni dejavnik, se ne moremo ve" opirati

zgolj na njeno primarno lastnost, torej, da je igra danost, nek naravni nagon, kar jo v

splo�nem dolo"a, temve" jo upo�tevamo kot dru�beno strukturo, ki se ka�e v

raznovrstnih pojavnih oblikah. Igra je sestavni del dru�be in ljudje, kot dru�bena

bitja jo izrabljajo za dru�enje, zato se ta dejavnost razlikuje od 'obi"ajnega' �ivljenja.

J. Huizinga poudarja, da igra "loveku pomeni obliko dejavnosti, smiselno obliko in

dru�beno funkcijo. Igra kot neobi"ajen del vsakdanjega �ivljenja �ivljenje prijetno

dopolnjuje in ga krasi, zato je nepogre�ljiva. Nepogre�ljiva je tudi za posameznika

kot biolo�ka funkcija, kot neka potreba, ki se ji ne da upreti (Huizinga et al., 2003).

In kot zadnje je »nepogre�ljiva za dru�bo zaradi smisla, ki je v njej vsebovan, zaradi

svojega pomena, svoje izrazne vrednosti ter duhovnih in socialnih vezi, ki jih

ustvarja; skratka, kot kulturna funkcija« (Huizinga et al., 2003, 19).

!e se vrnemo na povezanost igre in kulture, je prav, da se osredoto"imo na

dru�abne igre ali »igre dru�bene vrste« (Ibid., 17), ki jih Huizinga opi�e tudi kot igre

vi�je oblike. Tovrstne igre veljajo za bolj raz"lenjene in kompleksne (Huizinga et al.,

2003). Kaj bolj definira kulturo kot dru�ba oziroma skupek ljudi, ki sodeluje, se

razvija in medsebojno vpliva. Dejstvo, da ljudje za dru�enje, torej vzdr�evanje

socialnih odnosov prek interakcije in dokazovanja zavestno izrabljajo igro, pri"a o

tem, da ima igra kot kulturni dejavnik resni"no mo" ter da se "lovek njenega pomena

zaveda in jo uporablja. Igra »zadovoljuje ideale izra�anja in skupnega �ivljenja«

(Huizinga et al., 2003, 19), kar pomeni, da presega pomen zgolj biolo�ke funkcije.

Igra je torej kot neke vrste za"etni socialni temelj in dejavnik kulture, ki se naprej

razvija.

2.1.2. Igra kot svobodno delovanje

Igra obstaja, ker jo igralci ho"ejo igrati. J. Huizinga opozori, da igra velja za

svobodno delovanje, ker zapovedana ali prisiljena igra ni ve" igra. !e se igralec igri

ne bi predajal po lastni volji, bi igra izgubila pomen. Igramo se zato, da bi pozabili na

18

svoje skrbi, da bi se sprostili in razvedrili, veselili, skratka, da bi se oddaljili od

vsakdanjega �ivljenja. Igramo se zato, ker v igri najdemo zadovoljstvo. J. Huizinga

jasno zapi�e, da je bistvo in nujnost igre v tem, da igralec v dani situaciji najde, si

izmisli re�itev, ki je dovoljena znotraj meja pravil, ki dolo"ajo igro. Ta igral"eva

svoboda izbire, ki mu omogo"i akcijo, je za igro temeljnega pomena. Ob"utek mo"i,

sposobnosti in doseganja zastavljenih ciljev, ki se pri igri pojavljajo, pojasnjuje

u�itek in �eljo po igranju. V razmislek nam ponudi dejstvo, da bi odrasli in

odgovorni ljudje z igro lahko prenehali, saj je dejavnost, ki ni nujna, vendar temu ni

tako. Potreba po igri postane nuja, ker »izvira iz zadovoljstva v njej« (Huizinga et al.,

2003, 18) in ker nam daje gotovost, da jo lahko kadarkoli prekinemo ali celo povsem

opustimo. Igramo se, kadar ho"emo in kolikor "asa ho"emo, in kadar se nam zaho"e,

lahko z igro prenehamo (Huizinga et al., 2003). Igra torej ni nekaj nujnega, neka

obvezna naloga. Igramo jo v prostem "asu, ko si za to vzamemo "as.

2.1.3. Igra in prosti !as

Igro lahko ozna"imo kot dejavnost vsakdanjega �ivljenja, ki jo u�ivamo

predvsem v prostem "asu. Je »dejavnost v "asu oddiha in v oddih« (Huizinga et al.,

2003, 189), ki pa se zaradi rednega ponavljanja kaj kmalu lahko sprevr�e v navado in

tako postane del �ivljenja nasploh, ki nas spremlja in razveseljuje.

2.1.4. Igra kot nasprotje obi!ajnega �ivljenja

Po Huizingi igra "loveku stopa naproti kot konkretna dejavnost, ki se od

obi"ajnega, vsakdanjega �ivljenja razlikuje. Igra ni 'pravo' ali 'obi"ajno' �ivljenje, je

pa 'svet', ki se ga zadevamo in v katerega se med igranjem v�ivimo, saj imamo v

njem tisti trenutek konkretno in resno vlogo. !eprav se igralec zaveda, da 'zgolj igra',

se igri predaja z najve"jo resnostjo in zavzetostjo in igro za"asno do�ivlja kot

realnost. Obmo"je igre oziroma prostor, kjer se igra udejanja, je rezerviran,

zavarovan, zaprt svet, skratka prostor, ki je za igralce "ist in svet. Prizori�"e igre se

19

idejno, prostorsko, "asovno in tudi materialno lo"i od vsakdanjega okolja, kjer

veljajo samo ena pravila, in sicer pravila igrane igre. Igra je "asovno in prostorsko

zamejeno »povzdignjenje dejanja iz vsakdanjega �ivljenja« (Huizinga et al., 2003,

33), kar jo razlikuje od obi"ajnega �ivljenja, zato sta njen potek in smisel v njej sami.

Igra se v dolo"enem trenutku za"ne in kon"a, torej se 'odigra'. Ko se igro 'odigra', jo

lahko ponovno od za"etka za"nemo igrati. To pri"a o njeni "asovni omejenosti, ki pa

je ponovljiva (Huizinga et al., 2003).

2.1.5. Pravila igre

V zamejenem svetu igre vlada red, ki se vzpostavi s pravili igre in je poseben

in brezpogojen. J. Huizinga nam razlaga, da igra s svojimi pravili in dolo"ili ustvarja

red oziroma je sama red in kot taka v »nepopoln svet in v zapleteno �ivljenje prina�a

za"asno, omejeno popolnost« (Huizinga et al., 2003, 21). Da igra kot dogodek ne

izgubi smisla, je pomembno, da se igralci dr�ijo pravil. J. Huizinga je pri tem jasen.

Pravi, da so pravila, ki dolo"ajo igro, brezpogojno zavezujo"a za vse igralce in ne

dopu�"ajo nobenega dvoma o kr�itvi. Pravila dolo"ajo, kaj je znotraj za"asnega

igralskega sveta, ki ga je igra sama ustvarila, veljavno in dovoljeno. Igralec, ki se ne

dr�i pravil, igro kvari. Je goljuf, ki se pretvarja, da spo�tuje pravila in zavestno

izkori�"a po�tenost svojih soigralcev. Goljuf se dela, kot da igro spo�tljivo igra in na

videz priznava njena pravila, v bistvu pa se igri izmika in razkriva relativnost, �ibkost

in ranljivost sveta igre, v katerega je z drugimi igralci za nekaj "asa vstopil. J.

Huizinga poudarja, da tako ravnanje igri odvzame iluzijo in uigranost in jo prekine.

Zato je za kr�itelja izob"enje neizogibno. Vsako odstopanje igro pokvari in

razvrednoti, saj se svet igre poru�i in igre je konec in ponovno se vzpostavi obi"ajni

svet. Razpolo�enje igre je torej nestalno. »Vsak trenutek lahko 'obi"ajno �ivljenje'

zahteva nazaj svoje pravice, bodisi s sunkom od zunaj, ki zmoti igro, bodisi s

prekr�itvijo pravil igre ali pa od znotraj navzven, s pojemanjem zavesti o igri, z

razo"aranjem in streznjenjem« (Ibid., 34). Ta nestalnost in negotovost pri igri

pripomore k napetosti med igranjem (Huizinga et al., 2003).

20

2.1.6. Napetost med igro

Napetost ima v igri pomembno vlogo, saj zaznamuje zavest o pomembnosti

in vrednosti igre, »in br� ko naraste, omogo"i igralcu, da pozabi, da igra« (Huizinga

et al., 2003, 50). Po mnenju Huizinge napetost v igri nudi tveganje, mo�nost in

negotovost, kar je tudi bistvo igralske dr�e. Razplet igre mora vse do konca biti

neznan, v nasprotnem primeru igra izgubi "ar in ni ve" zanimiva. V ob"utku

napetosti so igral"eve sposobnosti postavljene na preizku�njo. Igral"eva telesna mo",

vzdr�ljivost, iznajdljivost, pogum, vztrajnost in du�evna mo" se morajo »pri vsem

svojem vnetem prizadevanju za zmago dr�ati meja tega, kar je dovoljeno v igri«

(Ibid., 22). Med napeto igro igralci nenehno strmijo k popu�"anju napetosti in pojavi

se �elja, da bi se nam posre"ilo. !eprav igre zahtevajo dolo"eno znanje,

pripravljenost, iznajdljivost in pogum, je vedno prisoten up po sre"i, ki velikokrat

odlo"i o zmagovalcu oziroma pora�encu. V igri je zatorej nenehno prisotna tudi �elja

po sre"i (Huizinga et al., 2003).

2.1.7. Zmagovanje

Na vpra�anje, zakaj sta tekmovanje in boj za nekaj tako privla"na in tako

adrenalinska in kaj je pravzaprav tisto, kar igralce �ene k tekmovanju, je odgovor

lahko samo eden, in sicer �elja po dokazovanju in zmagi. »Igra je boj za nekaj ali

prikaz ne"esa. Ti funkciji se lahko tudi zdru�ita, tako da igra 'prikazuje' boj za nekaj

ali pa je tekma za to, kdo lahko nekaj najbolje prika�e« (Huizinga et al., 2003, 25). V

igri se posameznik lahko trudi zmagati, zato da bi dobil nagrado (recimo medaljo ali

pokal), ali pa mu je v interesu samo dokazovanje, "esa je sposoben. Tekmovati

pomeni meriti se z nasprotniki z namenom ugotoviti, kdo je bolj�i. Igralci vlagajo

vso svojo mo" in trud, da bi premagali nasprotnike, ki so v enakem polo�aju kot oni

sami. Obe strani �elita pokazati svojo mo" in premo", kar doka�eta z zmago in za to

sta se pripravljeni bojevati. Pri tekmovanju je pomembno, da nasprotnika prekosimo,

da doka�emo, da smo bolj�i in kot taki ob"udovani. Zmagati je pomembno. Po

21

Huizingovem mnenju ima pojem zmagovanja v igri zelo pomembno vlogo, z zmago

si namre" igralec pribori "ast in ugled. Ne smemo pa mimo dejstva, da do zmage ni

enostavno priti, potrebna sta trud in vztrajnost, ki zmagi dasta upravi"eno te�o. !e si

igralec zmago posku�a priboriti z uporabo zvija"e in prevare, igra izgubi svoj pomen

in ob"utek tekmovanja se izni"i. J. Huizinga nas opozori, da je s tekmovanjem in

zmagovanjem povezano �e nekaj drugega, in sicer neki vlo�ek, ki je bil v igro

vlo�en. Ta vlo�ek je lahko materialne ali zgolj simbolne narave ali izklju"no neka

idejna vrednost (Huizinga et al., 2003). Igralcu se ob zmagi ta vlo�ek obrestuje, za

kar se mu zdi vredno bojevati se. Zmaga igralcu najprej pomeni pravi"no in

zaslu�eno povra"ilo za delo in trud, nato pa triumf, ki mu sledi slava.

2.1.8. Estetski zna!aj igre

Zanimiva zna"ilnost, na katero nas J. Huizinga opozori, je estetski zna"aj igre. Igra je

namre" lepa in kot taka nas pritegne k sebi. Ima mo", da nas prevzame, o"ara in

priklene nase. Je harmoni"na in sledi dolo"enim ritmom. Daje nam tudi ob"utek

napetosti in vznemirjenosti. Na�teta stanja in do�ivljanja povezujemo z idejo lepega,

estetskega, ki jih lahko apliciramo na igro. In prav tu se skriva estetska razse�nost

igre. Vsa na�teta stanja in do�ivljanja ob"utimo in povezujemo tako z idejo lepega,

estetskega kot tudi z igro oziroma z elementi lepote v igri (Huizinga et al., 2003).

Glavne, zgoraj na�tete zna"ilnosti dajejo igri obliko. Vsaka igra ima svojo

notranjo in zunanjo obliko. Notranja oblika se razlikuje od vrste igre in dolo"a njeno

vsebino, zunanja pa je bolj ali manj enotna za vse, saj zaobjema strukturo igre, njena

pravila in dolo"ila. S pomo"jo vseh zgoraj na�tetih Huizingovih teorij lahko v bolj

strjeni obliki zapi�emo, da je tisto, kar dru�i igre, dejstvo, da je igra svobodno

delovanje, ki se mu predajamo v prostem "asu in pri katerem u�ivamo. Kot taka

dejavnost se razlikuje od obi"ajnega resnega �ivljenja in ne glede na to, da se igrajo"i

zaveda, da igro igra, jo "uti kot resno stvar. Na to, da ima igralec do igre resen in

spo�tljiv odnos, vpliva prostorska in "asovna povzdignjenost igre iz vsakdanjega

�ivljenja, kjer vlada red, ki ga vzpostavljajo pravila. Pravila igre so zakon in vsaka

22

kr�itev je prepovedana, ker poru�i vzpostavljeni red in uni"i razpolo�enje. Igralsko

razpolo�enje je hitro ranljivo, zato ga lahko ozna"imo za nestalno. Igranje

predpostavlja dr�ati se pravil in znotraj dovoljenih okvirov najti primerno akcijo, ki

bo igrajo"emu prinesla zmago. Prav to igralca sili v tveganje in negotovost, ki igro

nabije z napetostjo. Igralec posku�a vse mo�nosti in nenazadnje se obrne tudi k sre"i.

Vsako igro lahko ozna"imo kot tekmovanje bodisi proti samemu sebi � ko igralec

sam preizkusi svoje sposobnosti � ali proti nasprotniku. Tekmovalno vzdu�je se

stopnjuje, "e igralci v igro zastavijo vlo�ek. Kljub tveganju in trudu je igra lepa in

zanimiva dejavnost, ki se ji igralci radi predajajo. Za lahkotnim videzom igre se

skriva zapleteni svet pravil in zakonov. Igra je za "loveka pomembna dejavnost.

Lahko ji pripi�emo kulturno funkcijo in jo ozna"imo kot kulturni dejavnik (Huizinga

et al., 2003).

23

3. TEMELJNE KATEGORIJE IGRE

Igri lahko pripi�emo kompleksnost, ki jo zdru�uje v skladno celoto.

Sestavljajo jo zna"ilnosti in lastnosti, ki jo obenem pogojujejo, saj brez njih ne bi

mogla obstajati. Poleg osnovnih, �e omenjenih zna"ilnosti igre, ki smo jih s pomo"jo

Huizingovega dela 'O izvoru kulture v igri' v knjigi 'Teorija igre' �e predelali, se

bomo zdaj osredoto"ili na drugega avtorja te knjige, in sicer je to R. Caillois, ki jo je

obogatil s poglavjem 'Igre in ljudje', v katerem nadaljuje �tudijo o zna"ilnostih igre.

Ponudi nam �tiri, po njegovem mnenju, temeljne kategorije4 igre.

Prvo kategorijo igre ozna"i kot agon5, ki pri"a o vlogi tekmovanja v igri.

Sledi alea6, ki opozarja na vlogo sre"e v igri, nato mimicry oziroma mimikrija ali

posnemanje, ki je prisotno v igri, in na zadnje omenja ilinx7, s "imer ozna"uje vlogo

vrtoglavice8, ki je prisotna v igri (Huizinga et al., 2003). R. Caillois uporablja besedo

vrtoglavica, da ozna"i neki »zanos« oziroma »ru�enje stabilne percepcije« (Kosovel,

1987, 219), ki se pojavi pri igrajo"emu.

Poglejmo si podrobnosti in pomen vseh �tirih kategorij in na kak�en na"in

vplivajo na igro.

3.1. Pomen tekmovalnosti v igri

Velika ve"ina iger »se ka�e kot tekmovanje, se pravi kot boj« (Huizinga et

al., 2003, 153), ki se dogaja v dolo"enih mejah z natanko dolo"enimi pravili in brez

vsakr�ne zunanje pomo"i, »tako da se zmagovalec izka�e kot najbolj�i« (Ibid.) v

svoji kategoriji. Bistveno na"elo tekmovalnosti pa je prizadevanje za enake za"etne

mo�nosti, da bi se tako lahko nasprotniki soo"ali v idealnih razmerah, v katerih bi

zmaga pomenila premo", ki s seboj prinese "ast in ugled. Caillois poudarja, da je

agon praksa, ki od igralca zahteva pozornost, ustrezno vajo, napor, trud in voljo po

4 Morda bi bilo Cailloisove �tiri kategorije igre bolje ozna"iti kot �tiri glavne tipe igre, kakor jih je poimenoval Ivan Kosovel v svojem "lanku z naslovom 'Igra'. 5 Po SSKJ-ju beseda agon ozna"uje tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih (pri starih Grkih). 6 Alea je latinska beseda za kockanje (Caillois, 1965). 7 Ilinx je gr�ka beseda za vodni vrtinec (Huizinga et al., 2003). 8 Iz gr�ke besede illinx izhaja beseda ilingos oziroma vrtoglavica (Huizinga et al., 2003).

24

zmagi. Igra � agon � je �elja in te�nja po dokazovanju svojih osebnih sposobnosti v

dolo"eni kategoriji (Huizinga et al., 2003). Ob zmagi se zadovoljstvo in samozavest

igralca stopnjujeta, kar mu popla"a ves vlo�eni trud.

3.2. Vloga sre"e v igri (alea)

Druga kategorija igre se nana�a na sre"o v igri oziroma na sre"o, ki jo ima

igralec v igri. Z besedo alea R. Caillois opisuje vse igre, ki niso odvisne od igralca in

njegove volje, temve" od sre"e oziroma usode. Usoda ima tu pomembno vlogo, saj je

edini povzro"itelj zmage. Pri tovrstnih igrah »ne gre toliko za zmago nad

nasprotnikom kot za zmago nad usodo« (Huizinga et al., 2003, 156). To pomeni, da

je igralec pri takih igrah zmagal, ker mu je bila usoda bolj naklonjena kakor pa

njegovemu nasprotniku. Tu sta usoda in naklju"je gibali igre, igralec je pri igri

»popolnoma pasiven, ne razvija svojih lastnosti ali nagnjenj, mo�nosti svojih

spretnosti, mi�ic in razuma. Zgolj "aka razsodbo usode, upajo" in drhte"« (Ibid.,

157). Pri agonu igralec ra"una le nase, pri alei pa ra"una na vse razen nase (Huizinga

et al., 2003).

3.3. Prepletanje tekmovalnosti (agon) in sre"e (alea) v igri

Zdru�itev alee in agona je »svobodna igra volje« (Huizinga et al., 2003, 199),

ki izhaja iz zadovoljitve, ki jo igralec ob"uti ob premagovanju neke prostovoljno

sprejete in samovoljno zasnovane te�ave. Obstaja cela vrsta iger, ki so kombinacija

alee in agona. To so igre, kjer igralec kljub znanju in spretnosti u�iva v tem, da

»najbolje izkoristi polo�aj, ki ga ni ustvaril« (Ibid., 198) sam, ter da izkoristi vse

mo�nosti in preobrate, ki jih lahko deloma usmerja. V svetu igre alea in agon

izra�ata »obmo"je pravil« (Ibid.), kajti brez pravil ni ne tekmovanja in ne iger na

sre"o. R. Caillois razlaga, da mora igralec za to, da dose�e zmago, premagati ovire,

ki jih igra namerno postavlja, vendar na dovoljen in dolo"en na"in, kar igralca

omejuje in mu ote�uje mo�no re�itev. Igralec mora pri igri upo�tevati natan"na

25

pravila in merila ter biti sposoben ustvariti premi�ljene izra"une (Huizinga et al.,

2003). Za primer vzemimo igro s kartami. Tu imata izjemen pomen tako sre"a kakor

znanje in iznajdljivost. Na to, kak�ne karte bomo dobili, ne moremo vplivati, kako

bomo z njimi igrali, pa je prepu�"eno na�i spretnosti.

R. Caillois dokazuje, da sta narava agona in narava alee vzporedni in

dopolnjujo"i, vendar si glede volje stojita nasproti. Agon zahteva napor igralca in

ra"una na igral"eve lastne sposobnosti, alea pa nasprotno ra"una na razsodbo usode.

Prvi razvija "lovekove danosti in prednosti oziroma je »boj volje proti zunanjim

oviram« (Huizinga et al., 2003, 201), druga pa "aka na zunanje potrditve in

mo�nosti. Alea je odpoved lastni volji zaradi domnevnega namiga in znaka usode, ki

mu igralec zaupa in se mu predaja, �e ve", na katerega skozi celo igro nestrpno "aka.

Tekmovanje je za igral"eve vrline in sposobnosti nenehna vaja in urjenje, medtem ko

je fatalizem oziroma vdanost v usodo temeljna lenost. Po Cailloisvem mnenju "lovek

nikakor ne more biti na strani samo enega ali samo druge. Ko se igralec odlo"i za

nekaj, bodisi agon ali aleo, drugemu isto"asno dodeli nekak�no pristransko zaslugo

(Huizinga et al., 2003). Predstavimo to s primerom. Igralec, ki si �eli aktivno

tekmovati, torej tako da uporabi svoje znanje in sposobnost, ne bo upal na sre"o,

ampak se bo trudil po svojih najbolj�ih mo"eh. To pa ne izklju"uje mo�nosti, da mu

bo sre"a vseeno naklonjena in mu bo pripomogla k zmagi. Tak igralec je sam zaslu�il

zmago, vendar mu je sre"a ne glede na to, ali jo je potreboval ali ne, stala ob strani in

ima zaradi tega neko pristransko zaslugo. Podobno velja za igralce iger na sre"o. !e

zna igralec spretno izkoristiti ponujeno mo�nost usode in sre"e, lahko re"emo, da je

poleg sre"e, ki je imela glavno vlogo pri njegovi zmagi, pomembno pripomogla tudi

njegova iznajdljivost, "eprav je le-ta skoraj zanemarljivega pomena. Ta dva na"ina

(alea in agon) zahtevata in hkrati zagotavljata ravnote�je, enakost mo�nosti in

nepristranskost med tekmovalci. Torej agon in alea »izra�ata nasprotni in na enak

na"in simetri"ni dr�i, vendar oba upo�tevata isti zakon: umetno ustvarjanje razmer

popolne enakosti med igralci, kakr�nih v realnosti ni mogo"e najti. [�] Igra, agon in

alea, je torej poskus, da bi obi"ajno zme�njavo vsakdanje eksistence nadomestili s

popolnimi razmerami« (Huizinga et al., 2003, 159).

26

3.4. Mimikrija ali posnemanje

Vsaka igra nas popelje v zaprt fiktivni svet, kjer za"asno sprejmemo dolo"ena

pravila, po katerih se ravnamo. Na ta na"in se med igro spremenimo, privzamemo

neko vlogo in jo igramo. R. Caillois to zna"ilnost igre ozna"i kot mimicry9 oziroma

mimikrijo (Huizinga et al., 2003). Igralec za"asno postane simulant in prevzame

drugo vlogo, v katero se v�ivi in »za"asno pozabi, zakrinka, odlo�i svojo osebnost,

da bi hlinil drugo osebnost« (Huizinga et al., 2003, 160). Posameznik prevzame

vlogo igralca. Vloge se razlikujejo glede na (vsebino) igre. !e igramo �ah, bomo

igrali vlogo �ahista. Ko bomo igrali nogomet, bomo za"asni nogometa�, in tako dalje.

Recimo, otroci se, ko se igrajo z lutkami, v�ivijo v vlogo svojega nami�ljenega

prijatelja in se prepustijo domi�ljiji. Odli"en primer mimikrije in igranja vlog so

gledali�ke ali lutkovne predstave, kjer igralci prevzamejo vlogo druge osebe, v katero

se v�ivijo in jo igrajo. Gibalo te kategorije igre sta torej mimikrija in zakrinkovanje.

3.5. Prepletanje vloge sre"e, tekmovalnosti in posnemanja v igri

Pogosta je tudi interakcija med mimikrijo in agonom, saj je za gledalce, ki v

igri ne sodelujejo, vsak agon tudi spektakel. Iz te perspektive je agon prilo�nost za

mimikrijo. Prek tekmovanj se igralec dokazuje in gledalcem ka�e svoje sposobnosti

in znanje. Te�je pa je razbrati povezavo med mimikrijo in aleo, saj pri mimikriji ni

zaznati tiste negibnosti, ki bi igralca silila v pri"akujo" drget zaradi predanosti v

usodo (Huizinga et al., 2003).

3.6. Ilinx oziroma pojav vrtoglavice (prevzetosti in zanosa) pri igri

Zadnja lastnost igre, ki jo R. Caillois navaja, je ilinx in se nana�a na tiste igre,

»ki temeljijo na ustvarjanju vrtoglavice in jih tvori te�nja, da bi za kratek "as zru�ile

9 Ivan Kosovel v svojem "lanku z naslovom 'Igra' Cailloisovo kategorijo igre mimicry ozna"i kot »skrivanje« oziroma »osvobajanje 'prave' osebnosti« (Kosovel, 1987, 219).

27

trdnost zaznavanja in jasni zavesti vsilile nekak�no nasladno paniko« (Huizinga et

al., 2003, 164). Prek igre je mogo"e dose"i (prijetno) vrtoglavico prav zaradi silnih in

intenzivnih ob"utji, ki se med igranjem v nas porodijo in nas omamijo. Ilinx

zaobjema vse razli"ne oblike »zanosa, ki je obenem tako organska kot psihi"na

zmedenost« (Ibid., 166). R. Caillois nam ponudi razlago, da z igrami, kot so vrtenje

okoli lastne osi ali vrtenjem na vrtiljaku in podobnimi, dose�emo 'fizi"ni ilinx',

'moralni ilinx' pa nas prevzame prek navdu�enja, ki se igralca nenadoma polasti

(Huizinga et al., 2003). »V vsakem primeru gre za doseganje nekak�nega kr"a, transa

ali omotice, ki z neomajno sunkovitostjo izni"ijo realnost« (Huizinga et al., 2003,

164).

Za Cailloisa so agon � »ljubezen do tekmovanja«, alea � »iskanje sre"e«,

mimicry � »u�itek v simulakru« in ilinx � »privla"nost vrtoglavice« poglavitna gibala

igre, ki jih lahko ozna"imo za psiholo�ko dr�o igralca, kajti pri igralcu vzbujajo

razli"ne ob"utke in odzive nanje. Prisotnost in delovanje �tirih omenjenih lastnosti

igre »neizbe�no pre�ema celotno �ivljenje dru�b« (Huizinga et al., 2003, 208). V

vsaki dru�bi namre" obstajajo »ambiciozne�i, fatalisti, simulanti in viharne�i«

(Ibid.), ki posku�ajo ponujene mo�nosti najbolje izkoristiti, da bi pri�li do uspeha ali

zadovoljitve. To ne pomeni, da je �ivljenje igra, ampak da »princip iger, ki so

zakoreninjena in raz�irjena gibala "lovekove dejavnosti, tako zakoreninjena in

raz�irjena, da se zdijo stalna in univerzalna, verjetno globoko zaznamujejo tipe

dru�b« (Ibid.). Igre, ki veljajo za tipi"ne in so navada dolo"ene dru�be, nam

pomagajo pri vpogledu na glavne zna"ilnosti teh dru�b. Torej tipi"ne igre slu�ijo tudi

kot pokazatelj lastnosti dolo"enih dru�b. Na primer, "e je tipi"na (recimo,

nacionalna) igra dolo"ene dru�be izredno tekmovalna, lahko sklepamo, da je

tekmovalnost na splo�no ena od glavnih lastnosti in zna"ilnosti te dru�be. R. Caillois

svojo teorijo o igri zaklju"i s pomembno opazko, in sicer, da igre s svojo zunanjo in

notranjo obliko postanejo neke vrste »institucionalna eksistenca« (Ibid., 168), ki jo

spremenijo v instrument kulture. Tekmovanje, tveganje, mimikrija in trans so

potemtakem temeljna gibala igre in obenem pomembna gibala "lovekove dejavnosti

v dru�bi (Huizinga et al., 2003).

28

3.7. Paida in ludus

R. Caillois je pri analizi in klasifikaciji pomena igre opozoril �e na dve

zna"ilnosti. Prva je paida10, druga pa ludus.

Z besedo paida avtor ozna"i potrebo in �eljo po sprostitvi in razvedrilu, ki jo igralcu

omogo"i igra. Z drugimi besedami je paida neke vrste pozitivno ob"utenje, skupek

�ivahnosti, zabave, brezskrbnega razvedrila in svobodne improvizacije, skozi njih se

izra�a nenadzorovana in razposajena fantazija, ki vlada med igranjem. Nasprotje

paide je ludus. Za ludus je zna"ilno, da se nagiba k »breznamenski te�avnosti«

(Huizinga et al., 2003, 169). Podreja se samovoljnim, omejujo"im in zapovedujo"im

dogovorom, tako da je zastavljeni cilj vse te�je dosegljiv. Pri ludusu se bojujemo

proti oviri, ki nam jo postavlja igra sama, ne pa proti tekmecu (Huizinga et al., 2003).

Po Cailloisovem mnenju se vloga ludusa v igri lahko ka�e tudi kot vzgoja in

dopolnilo paide, ki le-to obogati in disciplinira. Igra kot taka igralcu »ponuja

prilo�nost za urjenje in obi"ajno privede do osvojitve neke dolo"ene spretnosti,

pridobitve nekega posebnega obvladovanja v ravnanju s tak�no ali druga"no napravo

ali zmo�nost odkrivanja zadovoljivega odgovora na probleme, ki so strogo

konvencionalni« (Huizinga et al., 2003, 171). Ludus lahko zato v tej vlogi opi�emo

kot neke vrste vadbo in trud, ki ga posameznik vlo�i v igro, zato da premaga nastale

ovire. Ludus je prisoten v skoraj vseh oblikah iger, razen pri tistih, ki »v celoti

temeljijo na "isti odlo"itvi usode« (Ibid.). V bistvu ludus posamezniku omogo"i

zabavo pri re�evanju ovir, ki se pri igri vedno znova ponavljajo. �e ve", igralcu

ponuja prilo�nosti ugoditi �elji ne le po sprostitvi in zabavi, ampak tudi �elji po

uporabi znanja, inteligence, spretnosti in marljivosti, "etudi brez koristi. In mu

obenem omogo"i vaditi samoobvladovanje (torej je neke vrste trening samonadzora),

vzdr�nost in preizku�ati sposobnost prena�anja bole"ine (fizi"ne ali v smislu moralne

� poraz) in se bojevati proti paniki in utrujenosti (Huizinga et al., 2003). Ludus »ne

izra�a tako jasno dolo"ene psiholo�ke dr�e kot agon, alea, mimicry ali ilinx, a si z

discipliniranjem paide neopazno prizadeva podeliti temeljnim kategorijam igre

10 Avtor je izbral besedo paida, ker je njen koren beseda za otroka. Pomen termina paida avtor definira »kot besedo, ki zajema spontana razodevanja instinkta igre« (Huizinga et al., 2003, 169).

29

njihovo "istost in odli"nost« (Huizinga et al., 2003, 176). Kar pomeni, da oba � ludus

in paida � interaktivno (z medsebojnim vplivanjem in sodelovanjem) pripomoreta h

konkretizaciji posameznih kategorij igre (Huizinga et al., 2003).

Ob"utke, ki nas prevzamejo med igranjem, R. Caillois z dvema besedama

opi�e kot paida in ludus, ki obenem veljata kot nekak�en instrument, ki nam

omogo"ata vpogled na intelektualne in moralne vrednote, tudi norme, neke kulture,

zato jima lahko brez pretiravanja »pripi�emo civilizatorno vlogo« (Huizinga et al.,

2003, 169).

30

4. IGRA KOT DRU�BENI DOGODEK

Dru�abne igre, kakor pove �e ime samo, so namenjene dru�enju in zabavi,

kratko"asenju ter sprostitvi. J. Huizinga izpostavi, da je igra smiselna funkcija in ne

le instrument za zabavo in sprostitev, saj si prek igranja pridobivamo in

dopolnjujemo razli"na znanja in spretnosti in s tem obogatimo svojo osebnost in

du�evnost (Huizinga et al., 2003). Pa vendar je kljub smiselni funkciji, ki jo ima igra,

najpogostej�i razlog, da se dva ali ve" ljudi odlo"i za (dru�abno) igro, prav zabava in

dru�enje.

Skladno s prepri"anjem S. Ju�ni"a je "lovek homo ridens, torej tisti, 'ki se

smeje', in homo ludens, tisti 'ki se igra'. Smeh je lasten le "loveku in tudi igra kot

dejavnost, pri kateri posameznik brez prave koristi in potrebe razpolaga in zgolj za

zabavo porablja svojo telesno in duhovno energijo, je le "loveku lastna (Ju�ni",

1987). S. Ju�ni" je mnenja, da je to, da se "lovek smeji in igra, rezultat dejstva, da je

"lovek dru�beno bitje ali homo socius (Ju�ni", 1978). Kot tak je »sposoben 'dru�iti

se' z drugimi bitji svoje vrste, ta interakcija pa je bistvena za njegov obstoj in vodi k

sposobnosti utemeljevanja dru�benih odnosov« (Ju�ni", 1987, 77). S. Ju�ni" nas

opozori, da dru�bo lahko ozna"imo kot vsoto "love�kih odnosov, ki velja za edini

okvir, v katerem lahko homo socius obstaja in deluje kot "lovek. 'Dru�iti se' je

osnovno gibalo "loveka, kajti osamljeno "love�ko bitje ne more funkcionirati kot

"lovek, zato kot asocialno bitje lahko ostane samo na �ivalski ravni (Ju�ni", 1978).

Vendar je "lovek dru�beno bitje, zato je dru�enje in interakcija z drugimi ljudmi za

posameznika izrednega pomena, saj na tak na"in postane del dru�be.

Na to temo dodajmo �e mnenje avtorice M. Ule, ki pravi, da je potreba po

dru�enju ena od osnovnih "love�kih potreb. M. Ule je mnenja, da so vstopanje,

oblikovanje, preoblikovanje in prekinjanje medsebojnih odnosov nujne in trajne

dejavnosti vsakega "loveka in kot take bistveni znak "lovekove dru�bene narave.

Socialno interakcijo ozna"i kot proces, v katerem posamezniki sodelujejo in

medsebojno vplivajo drug na drugega, kar omogo"a nastanek in ohranitev skupin,

institucij in kultur. Interakcija omogo"a prepletanje, povezovanje in izmenjevanje

informacij, tako verbalnih kot neverbalnih (geste, mimika) namer, �elj, vedenja,

razumevanja dru�benih situacij, prepri"anj in ideologij razli"nih skupin (Ule, 2004).

31

Zato lahko re"emo, da se v socialni interakciji skrivajo »najrazli"nej�i vidiki

dru�bene biti in dejavnosti ljudi« (Ule, 2004, 207). Tu dodajmo �e Ju�ni"evo mnenje,

ki meni, da interakcija med ljudmi ni zgolj neko mehani"no dru�enje posameznikov,

ki bi se dogajalo rutinsko in brez lastne iniciative, volje, �elje in potrebe. !lovek je

avtonomno bitje in kot tako individualno, saj je pri svojih odlo"itvah in dejanjih (do

dolo"ene mere) svobodno. Posameznik se sam odlo"i, s kom se bo spustil v

interakcijo in na kak�en na"in oziroma kak�no dejavnost bo uporabil za dru�enje

(Ju�ni", 1978).

Dru�enje kot "love�ki proces ni »zgolj kulturna transformacija biolo�ke

potrebe po dru�enju organizmov iste vrste, ki je zelo izrazita �e pri primatih« (Ule,

2004, 228), ampak je 'na"in obstoja' ljudi. M. Ule poudarja, da je "love�ka

socializacija ve" kot le osnovna potreba ljudi, je na"in �ivljenja. Potreba po dru�enju

je osnovna zna"ilnost ljudi, ker se na tak na"in vdru�bljamo in �ivimo kot dru�bena

bitja v dru�benem svetu. Svet biolo�ke narave lahko morda ozna"imo kot svet

"love�kih korenin in za"etkov, ne pa kot svet '"love�ke biti' in smisla �ivljenja. Za to

"love�ko bitje potrebuje dru�beni svet ali svet dru�be (Ule, 2004).

Igra je idealna dejavnost, ki sodelujo"im na svoboden, �elen, zabaven in

spro�"ujo" na"in omogo"i dru�enje in interakcijo. Igranje in sodelovanje pri dolo"eni

igri lahko ozna"imo za dru�beni dogodek s socialnim pomenom. Igra igralcem

ponuja za"asen beg iz realnosti, pripadnost dolo"eni skupini, ki je povezana v

namerah in �eljah, dru�enje in poleg zabave omogo"a mo�nost dokaz(ov)ati �e svoje

znanje in sposobnosti ter tekmovati, kar je v "love�ki naravi tudi globoko

zakoreninjena potreba.

32

5. PROSTI !AS KOT NAJPOMEMBNEJ�I (SESTAVNI) DEL IGRE

V pri"ujo"em poglavju se bomo posvetili prostemu "asu kot enemu od

bistvenih dejavnikov igre. Poglavje smo razdelili na tri podpoglavja, v katerih se

bomo ukvarjali z vpra�anjem prostega "asa na splo�no, z dojemanjem prostega "asa,

ki je vezan na dru�ino in spol, ter s percepcijo prostega "asa pri konkretni socialni

skupini, in sicer pri kme"kemu prebivalstvu.

5.1. Prosti "as

Prosti "as je eden od glavnih dejavnikov igre, prav "as brezdelja ali ne-dela je

namre" "as, ko se igra udejanja. Najbolj primerna definicija prostega "asa je: »prosti

"as je "as, v katerem je mo�na svobodna izbira aktivnosti« (Sadar, 1991, 17). To

pomeni, da je igra svobodna izbira in da se posameznik lahko svobodno odlo"a, ali

bo svoj prosti "as izkoristil za igro. Igro lahko zato ozna"imo kot »dejavnost v "asu

oddiha in v oddih« (Huizinga et al., 2003, 189).

Omenimo avtorico N. !. Sadar, ki opozarja, da "lovek �e od nekdaj posku�a

zadovoljevati svoje eksistencialne potrebe, ki so nujno potrebne za pre�ivetje in

�tevilne nadeksistencialne potrebe, ki niso prioritetne potrebe in aktivnosti in ki se

udejanjajo v "asu ne-dela oziroma v prostem "asu. Mednje sodi tudi igra, ki jo danes

lahko brez ve"jih te�av lo"imo od produktivnih dejavnosti. Ko pa so produktivne

obveznosti bile povezane in pre�ete »s socialnimi interakcijami, pesmijo, plesom in

rituali, je bilo te�ko lo"iti delo od igre« (Sadar, 1991, 13).

Poglejmo si nekaj definicij in razlag prostega "asa, ki jih je v delu 'Mo�ki in

�enske v prostem !asu' zbrala N. !. Sadar.

Kot prvega omenja J. Dumanzedierja, ki nam ponudi naslednjo opredelitev

prostega "asa, in sicer: »Prosti "as se sestoji iz �tevilnih dejavnosti, prek katerih

posameznik lahko izrazi svojo lastno svobodno voljo � po po"itku, zabavi,

izpolnjevanju svojega znanja, izbolj�anju svojih sposobnosti ali po ve"anju svojega

prostovoljnega sodelovanja v dru�benem �ivljenju � potem, ko je opravil svoje

poklicne, dru�inske in socialne obveznosti« (Ibid., 14). Torej prosti "as posamezniku

33

ponudi mo�nost svobodno izbrati �eleno dejavnost, vendar po opravljenih

obveznostih in dol�nostih, ki so dru�beno dolo"ene. To so poklicne, socialne in

dru�inske obveznosti. Obveznosti so neizogibne dejavnosti, ki posamezniku

omogo"ijo 'normalno' �ivljenje, zato so nujno potrebne. Prosti "as pa je (bolj ali

manj) svobodna izbira. Ni nekaj nujnega, ampak je nekaj �elenega.

Sadarjeva nadaljuje s teoretikom Neulingerjem, ki se je razlage prostega "asa

lotil bolj podrobno. Prosti "as je razdelil na tri dimenzije. Prva, osnovna dimenzija je

»zaznana svoboda«, ki nam daje ob"utek, da si posameznik sam svobodno izbere

dejavnost. Posameznik pri sebi zazna in se zaveda mo�nosti svobodne izbire ali

svobode izbiranja, kar velja za bistven pogoj prostega "asa (Sadar, 1991). »Druga

dimenzija je 'motivacija za aktivnost', ki je lahko ekstrinsi"na ali intrinsi"na« (Sadar,

1991, 19). Posameznik se torej lahko sam spodbudi za dejavnost, ki je

samoiniciativna dejavnost, ali pa mu motivacijo za dejavnost dajo drugi oziroma jo

dobi od zunaj. Tretja in zadnja »dimenzija pa je 'cilj aktivnosti', ki je lahko kon"ni ali

instrumentalni« (Ibid.). Kon"ni cilj dejavnosti pomeni, da je dose�eni cilj dolo"ene

dejavnosti zastavljeni cilj, ki, ko ga posameznik dose�e, pomeni zanj konec

dejavnosti. Nasprotno pa velja za instrumentalni cilj dejavnost, ki velja kot sredstvo

za doseganje cilja. Instrumentalni cilj dejavnosti ni kon"ni, ampak je (�ele)

dejavnost, ki jo posameznik uporablja kot instrument, za doseganje vi�jega cilja.

Neulingerjeva teorija prostega "asa pravi, da lahko »katerokoli aktivnost, ki se izvaja

brez omejitve ali kompulzije, smatramo za prosti "as: to je aktivnost, za katero je

zna"ilna notranja motivacija in je sama sebi namen« (Ibid.). Ta teorija izpodriva

idejo, da je prosti "as nasprotje dela, saj je prosti "as kot svobodna izbira z notranjo

ali intrinsi"no motivacijo stanje, ki zadovoljuje osebnost (Sadar, 1991). In "e se

posameznik prostovoljno odlo"i za delo v "asu prostega "asa, to velja kot svobodna

in �elena dejavnost, ki je ni primoran delati, ampak si jo je sam izbral.

Naslednjo razlago, ki nam jo ponudi Sadarjeva, je teorija D. M. Samdahl, ki

je svoj »model prostega "asa gradila na teoriji simboli"nega interakcionizma« (Sadar,

1991, 21). D. M. Samdahl meni, »da svoboda obstaja v odnosu med posameznikom

in tistim, kar ima lahko mo" nad njim: bistvo svobode postane vidno samo preko

identifikacije narave implicitnih omejitev« (Ibid.). �ele ko identificiramo nastanek

omejitev, ki niso konkretno dolo"ene in izra�ene, so pa prisotne, se poka�e bistvo in

34

pomen svobode. N. !. Sadar razlaga, da prav s podrobnej�im raziskovanjem

omejitev, ki omejujejo in prepre"ujejo prosti "as oziroma koristenje prostega "asa

lahko bolje »razumemo 'svobodo(e)', ki naredi(jo) prosti "as edinstven« (Ibid.).

V nadaljevanju N. !. Sadar opozori, da so vedenje in izku�nje, ki so tipi"ni za

dolo"ene dru�be, pod vplivom pri"akovanj, norm, vrednot, preteklega u"enja,

zna"aja in lastnosti posameznika ter drugih dru�benih dejavnikov. Posameznikova

resni"nost in stvarnost temelji na zaznavi in lastni interpretaciji akcij in dogodkov, ki

se dogajajo in prepletajo med posameznikom in okolico. In prav ta zaznava in

interpretacija razli"nih dru�benih oziroma socialnih vsebin omogo"ajo nastanek

svobode in omejitve, ki uravnava in usklajuje posameznikovo akcijo. Vedenje v

prostem "asu zato odra�a osebne �elje posameznika in je manj pod vplivom

pri"akovanj drugih. Prosti "as posameznika osvobaja socialnih omejitev, ki se ka�ejo

kot akcije, prilagojene modelu akcij drugih (Sadar, 1991).

S pomo"jo Samdahlove teorije smo kon"no pri�li do ugotovitve, da s

perspektive simboli"nega interakcionizma lahko prosti "as obravnavamo kot razli"ne

vzorce percepcije in odnosa do �tevilnih obstoje"ih interakcij, v katerih sodeluje

posameznik. V tem kontekstu bi (po N. !. Sadar) prosti "as lahko definirali kot

'posebno situacijo'. Prosti "as je kot dru�bena komponenta odvisen ali celo pogojen z

dru�benimi omejitvami, ki vplivajo na zaznavanje in razumevanje svobode.

Osvoboditev od omejitve je torej temeljna zna"ilnost in pogoj prostega "asa (Ibid.).

N. !. Sadar kot zadnjega teoretika, ki se je ukvarjal s prostim "asom,

predstavi J. R. Kellyja. J. R. Kelly prosti "as obravnava kot »neposredno izku�njo,

odlo"itev, kot prostor za osebni razvoj, ustvarjanje socialne identitete, ustvarjalnost

in igranje vlog« (Sadar, 1991, 23). Ta definicija predpostavlja, da je svoboda

oziroma svobodna izbira bistven pogoj prostega "asa, ki se kon"a v trenutku, ko

posamezniku onemogo"imo svobodno izbiro, to je z represijo izbire �elenih

dejavnosti. J. R. Kelly »svobodo opredeli kot situacijsko mo�nost smiselne akcije«

(Ibid.). Torej kot mo�nost smiselne akcije ali dejavnosti v dani situaciji. J. R. Kelly

svobodo razdeli na dve veji, in sicer »stanje« in »pogoj �ivljenja«. Svoboda kot

»stanje« izra�a »ob"utek svobode, ko ne zaznamo omejitev« (Ibid.). V tem primeru

posameznik za"uti, da ima na razpolago vrsto mo�nosti, ki jih lahko izbira brez

kakr�nihkoli omejitev. Svoboda kot »pogoj �ivljenja« pa ozna"uje »odsotnost

35

strukturalnih, socialnoekonomskih omejitev« (Ibid.). Druga"e povedano, svoboda je

nujnost po odsotnosti socialnih in ekonomskih omejitev, ki posamezniku

onemogo"ajo izbiro.

Prosti "as je neke vrste izkustven proces (temelje" na interakciji

eksistencialnega in socialnega), ki vklju"uje smiselne odlo"itve, ki pripomorejo k

osebni rasti in osebnem izoblikovanju posameznika. Zato sta svoboda in izbira

osnovni dimenziji prostega "asa. Ne glede na to, pa je prosti "as vezan na socialne

vloge. Dol�nosti, pri"akovanja in �elje so vezane na socialno vlogo posameznika.

Svoboda, o kateri govori Kelly, namre" ni totalna svoboda, ampak relativna svoboda,

ki dopu�"a dolo"eno mero avtonomije. Potemtakem prosti "as ni popolnoma odprt

prostor brez uokvirjenih mo�nosti vlog in oblik, ampak dru�beni prostor, ki nudi

�iroko paleto dolo"enih odprtosti in mo�nosti. Zato J. R. Kelly kot osnovni element

prostega "asa v primerjavi z drugimi podro"ji socialnega �ivljenja navaja ve"jo

mo�nost osebne izbire in samoizra�anja (Sadar, 1991).

5.2. Prosti "as, dru�ina in spol

Za pri"ujo"e poglavje smo se odlo"ili zaradi la�jega razumevanja poglavij, ki

sledijo, kjer se bomo ukvarjali z igro v prostem "asu na konkretnem primeru. In sicer

bomo pou"evali pre�ivljanje in razumevanje prostega "asa istrskih dru�in v va�kem

okolju, kjer ima glavni pomen in vlogo spol in razlike, vezane nanj.

V knjigi 'Mo�ki in �enske v prostem !asu' nas avtorica N. !. Sadar opozori, da

se je �ele v 70. letih prej�njega stoletja ve" pozornosti za"elo posve"ati prostemu

"asu kot delu socialnega prostora dru�ine in skupnosti in ne ve" kot nasprotje delu.

N. !. Sadar razlaga, da je odnos med prostim "asom in dru�ino mogo"e obravnavati

z dveh vidikov. Prvi govori o tem, da lahko prosti "as »pojmujemo kot vir, ki

pripomore k stabilnosti in bogastvu dru�inskih odnosov« (Sadar, 1991, 25). Torej o

tem, da je prosti "as nekak�no dopolnilo, s pomo"jo katerega posamezniki bogatijo

dru�inske odnose. Drugi, nasprotni pristop, pa »obravnava dru�ino kot vir za prosti

"as« (Ibid.). Dru�ina je torej tisti prostor oziroma socialni kontekst, ki omogo"i

36

posamezniku koristiti prosti "as. �e ve", na neki na"in proizvaja mo�nost koristenja

prostega "asa.

N. !. Sadar nas opozori, da na prosto"asne dejavnosti vplivajo socialni status,

torej pripadnost socialnemu sloju, ali razredna pripadnost, spol in posledi"no

problemi delitve dela glede na spol in dominantne dru�bene ter osebne vrednote

(Sadar, 1991). Te lo"nice dolo"ajo 'primeren' dru�beni na"in �ivljenja posameznika,

ki sledi dru�benim pri"akovanjem in zahtevam, ki mu jih je dodelila dru�ba ter

veljajo kot pravilne. Socialni status kot pokazatelj vloge posameznika v dru�bi nudi

vpogled v prosto"asne dejavnosti. Splo�no velja dejstvo, da je pripadnik vi�jega

socialnega statusa materialno preskrbljen, zato si lahko privo�"i in prosti "as izkoristi

na svoboden na"in. Nasprotno velja za ni�je sloje. Ti si ne morejo privo�"iti, da bi si

"as razporedili na delovni, torej produktivni "as, in prosti "as, kajti ve"ino "asa se

trudijo slu�iti denar za "im bolj�e pre�ivetje.

Kako pre�iveti (izkoristiti) prosti "as, je postavilo pod vpra�aj tudi

pojmovanje dela. Prosto"asne dejavnosti so namre" vplivale na idejo dela kot

pridobitne dejavnosti, »posebno v tistih socialnih okoljih, kjer se delu ne pripisuje

zgolj zadovoljevanja osnovnih potreb, ampak je delo cilj sam po sebi, moralna

vrednota« (Sadar, 1991, 13). Kar N. !. Sadar posebej poudari, je dejstvo, da poleg

socialnega statusa na prosti "as pomembno vpliva tudi spol oziroma delitev dela

glede na spol. Delitev dela med mo�kimi in �enskami je �e od nekdaj bila dolo"ena.

�enska osnovna naloga je (bila) nega in skrb za otroke in vso dru�ino, skratka sfera

zasebnega, medtem ko so mo�ki pokrivali javno sfero, ki je vklju"evala materialno

preskrbo in vzdr�evanje socialnih odnosov. Od �enske se je pri"akovalo, da ne

zanemari svoje osnovne vloge, torej matere in skrbnice, ne glede na to, ali je bila

�enska v delovnem razmerju ali ne (Sadar, 1991). Dru�ba je �enskam dodelila sfero

zasebnega, mo�kim pa sfero javnega in tako odlo"ila o njihovi dru�beni vlogi.

Predindustrijski produkcijski sistem je temeljil na gospodinjstvu. To pomeni,

da »doma"e delo ni bilo lo"eno od produktivnega dela« (Sadar, 1991, 69) in da so

delovno skupino sestavljali prav vsi "lani dru�ine. Ne glede na to, je pri dru�inskem

na"inu produkcije bila delitev dela glede na spol �e zelo jasno za"rtana (Sadar,

1991). In sicer, mo�kim je bilo dodeljeno vzdr�evanje javne sfere, kar je vklju"evalo

materialno oskrbo in vzdr�evanje socialnih odnosov. Dru�enje in s tem povezan

37

prosti "as jim je zato bilo omogo"eno in opravi"eno. �enske pa so, nasprotno, zaradi

svoje 'osnovne naloge', torej skrbnice, bile za to prikraj�ane, kajti zasebna sfera tega

ni vklju"evala. N. !. Sadar opozori, da je pri dru�inskem na"inu produkcije treba

lo"evati med doma"im in ne-doma"im delom, kajti vse delo ni bilo dru�insko (Ibid.).

Kot nedoma"e delo je mi�ljeno delo, ki so ga "lani ene dru�ine kot najemni delavci

opravljali za druge. Tu mislimo na dnine, ki so predvsem mo�kim omogo"ile dnevni

zaslu�ek.

V 50. in 60. letih prej�njega stoletja je zaposlovanje �ensk postalo

formalnopravno, kar pa ne pomeni, da so �ele takrat vstopale na trg delavne sile.

Mo�ki je veljal kot edini materialni preskrbovalec le v primeru, "e kot delo

upo�tevamo samo formalno delo, ki se izvaja na delovnem mestu in za katerega

dobimo (redno) pla"ilo (Ibid.). Formalno delo se tu razume kot pla"ano delo. !e pa

kot delo »upo�tevamo razli"ne oblike neformalnega dela« (Sadar, 1991, 72), se slika

povsem spremeni. �ensko doma"e, neformalno delo je bilo izrednega pomena, saj je

vklju"evalo vsa gospodinjska opravila, skrb za otroke, popravila v hi�i, obdelovanje

zemlje, gradnjo in honorarno delo. �enska je ravno tako kot mo�ki pripomogla k

materialni preskrbi, razlika je bila samo v tem, da je opravljala neformalna dela, ki

niso prinesla pla"ila (Sadar, 1991). N. !. Sadar zapi�e, da je na tem podro"ju ob

procesu industrializacije pri�lo do velikih sprememb. Industrializacija je povzro"ila

spremembo »dru�benih institucij in njihovih funkcij na vseh podro"jih �ivljenja«

(Sadar, 1991, 14). N. !. Sadar opozori, da je lo"itev delovnega in bivalnega okolja

pomenila lo"itev med reprodukcijo, produkcijo in potro�njo. Dru�ina, pla"ano delo in

prosti "as so se lo"ili in tako postali lo"ena podro"ja �ivljenja posameznika. Ta

delitev je v �ivljenje prinesla �e eno pomembno lo"evanje, in sicer lo"itev zasebnega

in javnega podro"ja �ivljenja. V obdobju industrializacije se je izoblikoval sodoben

pojem prostega "asa � torej prosti "as kot nasprotje ali dopolnilo k delu. Kot tak je

prosti "as novega industrijskega obdobja za ljudi izredno pomemben, saj ljudem

omogo"a osebnostno izoblikovanje in izbiro, kar jih dopolnjuje in pozitivno vpliva

na njihovo �ivljenje (Sadar, 1991).

38

5.3. Pre�ivljanje prostega "asa v kme"kem okolju

Socialni status, spol in specifi"en na"in �ivljenja kmetov vpliva na percepcijo

in pre�ivljanje prostega "asa oziroma "asa nedela. Vpogled v pre�ivljanje prostega

"asa v kme"kem okolju je pomemben, kajti na� predmet raziskovanja, igra mora

cantada, je v tesni povezavi s kme"kim prebivalstvom in kme"kim na"inom

�ivljenja.

Danes lahko brez ve"jih te�av definiramo, kaj je prosti "as, vendar pa za

pretekla obdobja ta dolo"itev ni tako enostavna. Ko so se ljudje pre�ivljali z delom

na kmetijah, je bila dolo"itev lo"nice med delom in ne-delom skoraj nemogo"a. Ne

samo, da je bilo te�ko lo"iti delo od ne-dela, ampak je te�ko lo"iti tudi delovno mesto

od kraja bivanja. Zato se nam ta pregled, predvsem zaradi nadaljnjega la�jega

razumevanja, zdi bistvenega pomena.

V tem sestavku se bomo nana�ali na "lanek F. Hribernika z naslovom

'Pre�ivljanje prostega !asa na pode�elju � ali se ohranja �ivljenjski stil kmetov'.

V omenjenem delu avtor zapi�e, da kmetje na dru�beni lestvici (ve"inoma)

zasedajo njen spodnji del. So dru�bena skupina, za katero je zna"ilna relativno

omejena dostopnost in obenem ni�ja ali minimalna stopnja dejanske porabe

potro�nih dobrin. Za kme"ko prebivalstvo velja, da ohranjajo sistem »primarnih

socialnih komunikacij« (Hribernik, 1993, 150) in tradicionalne vrednostne vzorce, ki

vklju"uje minimalno in preprosto izrabo prostega "asa (Hribernik, 1993). Kmetje

imajo kot ni�ja socialna skupina malo prostega "asa, ki bi ga lahko pre�ivljali po

svobodni volji, zato je lo"nico med delom in prostim "asom oziroma ne-delom pri

obravnavani skupini zelo te�ko dolo"iti.

V �tudiji se F. Hribernik nana�a tudi na �ivljenjski stil, ki ga definira kot

kompleksen pojav. �ivljenjski stil zajema �tevilne zna"ilnosti, ki opredeljujejo

dolo"en na"in �ivljenja tistih, ki so del iste dru�bene skupine in ki si potemtakem

delijo podoben dru�beni polo�aj. �ivljenjski stil, ki je oblikovan z dolo"enimi

lastnostmi, odra�a osebnost, vrednote, okus in kulturo posameznika ali skupin. V

tradicionalnem kme"kem na"inu �ivljenja in mi�ljenja kmetje ne dajejo posebnega

pomena prostemu "asu, kajti tudi ta "as ali obdobje, ko kmet ne dela, je pravzaprav

priprava za poznej�e delo. Delovni ritem je na kmetiji "ez cel dan dokaj enakomerno

39

razporejen, zato si ne morejo privo�"iti ukvarjati se z drugimi prosto"asnimi

dejavnostmi, s katerimi se pripadniki drugih (vi�jih) dru�benih slojev lahko

ukvarjajo. Hribernik ugotovi, da so najpogostej�e kme"ke prosto"asne dejavnosti

tiste, ki se odvijajo znotraj kme"kega okolja. To so predvsem zabavno-u�iva�ke

dejavnosti, in sicer zahajanje v gostinske lokale, udele�evanje veselic in doma"e

zabave (Ibid.).

F. Hribernik nas opozori, da je proces industrializacije tudi kme"kemu

prebivalstvu prinesel �tevilne spremembe. Novo obdobje je prineslo spremenjeno

fizi"no in socialno podobo pode�elskega sveta in kme"kega �ivljenja. Z

industrializacijo, urbanizacijo, modernizacijo in deagrarizacjo je pri�lo do

pomembnih sprememb v kme"kem na"inu �ivljenja. Izoblikovale so se nove

vrednote, med katerimi je svoje mesto dobil tudi prosti "as in postal ena izmed

pomembnej�ih vrednot novega "asa. Kak�na bo ali kak�na je dejanska izraba

prostega "asa pri kme"kem prebivalstvu, je odvisno od �tevilnih dejavnikov, ki so

objektivne in subjektivne narave. Med objektivne dejavnike �tejemo vrsto kmetijske

dejavnosti, velikost, lego in opremljenost kmetije, �tevilo dru�inskih "lanov itd. Med

subjektivnimi zna"ilnostmi pa omenimo starost, spol, izobrazbo, osebne �elje, poklic

itd. (Ibid.).

V delu Hribernik poudari, da je z novim obdobjem pri�lo do druga"nega

dojemanja, upo�tevanja in vrednotenja prostega "asa, vendar ima ne glede na to �e

vedno pomembno vlogo tradicionalen na"in razpolaganja in pre�ivljanja prostega

"asa. Torej so se kmetje kot specifi"na socialna skupina zelo pribli�ali modernizmu

in moderne(j�e)mu na"inu �ivljenja, vendar ima tradicionalizem �e vedno izredno

pomembno vlogo v njihovem �ivljenjskem slogu (Ibid.).

40

6. KRATKA ZGODOVINA ISTRE

Preden se prepustimo podrobni razlagi istrske igre mora cantada, bomo za

la�je razumevanje in predstavo raziskovanega obmo"ja, in sicer ozemlja slovenske

Istre, naredili njen kratek zgodovinski pregled. Zgodovina Istre je bila izredno

razgibana in zato zelo pomembna. Ta vpogled nam bo omogo"il la�je razumevanje

prepletanja kultur in sprejemanja razli"nih navad na tem obmo"ju, kar je pripomoglo

k bogati zgodovinski zapu�"ini. Taka zapu�"ina je tudi igra mora cantada.

Slovenska Istra le�i na skrajnem jugozahodu Slovenije in obsega manj�i del,

pribli�no 10 %, najve"jega polotoka na Jadranskem morju. Ostali, ve"ji del pa spada

v Republiko Hrva�ko. Obmo"je slovenske Istre omejujejo: »na severu dr�avna meja

z Italijo, na jugu reka Dragonja z dr�avno mejo s Hrva�ko, na vzhodu Kra�ki rob

("eprav formalna meja slovenske Istre vklju"uje tudi podgorski Kras s !i"arijo in

Slavnikom) in na zahodu dobrih 46 km dolga obala Jadranskega morja« (Simi",

Pucer, 2001, 14).

Zgodovina tega dela Slovenije je zaradi obmorske lege bila izredno zanimiva in

razgibana. Najstarej�e arheolo�ke najdbe na ozemlju slovenske Istre nas popeljejo do

2. tiso"letja pr. n. �t., in sicer v bronasto dobo, kjer se pojavijo ka�telirji ali gradi�"a.

Razli"na odkritja pa nakazujejo celo na mo�nost, da je to obmo"je bilo naseljeno �e v

stari kameni dobi. Stari viri nam dajejo misliti, da naj bi polotok Istra dobil ime po

Ilirskem plemenu Histri. Histri so na obmo"ju Istre �iveli do prihoda Rimljanov, ki

so na to ozemlje pri�li leta 187 pr. n. �t. in ga zavzeli ter tako spremenili jezikovno,

politi"no in etni"no podobo celotne Istre, kar seveda vklju"uje tudi obmo"je

slovenske Istre, ki se je takrat, v rimski dobi, mo"no romaniziralo. V "asu pozne

antike, pribli�no v 5. stoletju, pa je pri�lo do sprememb, predvsem zaradi vse

pogostej�ih spopadov. Iskanje varnih zato"i�" pred pogostimi sovra�nikovimi vpadi

je povzro"ilo velika preseljevanja ljudi iz notranjosti proti morju oziroma na oto�ke

kraje, ki jih je bilo la�je obraniti. V tem obdobju in na tak�en na"in so nastala mesta

na obali slovenske Istre. Za Rimljani so si Istro podredili Bizantinci. V 6. stoletju je

tako Istra po dolgotrajnih bizantinsko-gotskih vojnah postala bizantinska provinca,

vendar le do leta 787, ko so Bizantince iz tega obmo"ja izrinili Franki. Sledil je

prihod Slovanov. V 7. stoletju so na ozemlje Istre za"eli prodirati in se naseljevati

41

Slovani in povzro"ili premik romanskega prebivalstva v obmorska mesta, zaledje pa

je postajalo vse bolj slovansko. Leta 840 pa je sledila priklju"itev Istre Italskemu

kraljestvu. Pozneje, leta 952, pa je kot Furlanska marka bila priklju"ena Nem�kemu

cesarstvu. Od leta 1209 so na Istrskem polotoku vladali oglejski patriarhi. V drugi

polovici 13. stoletja pa je vsa zahodna Istra pri�la pod bene�ko oblast (republiko) in

bila njen del vse do njenega propada leta 1797. Za Bene"ani so si to ozemlje do

konca prve svetovne vojne podredili Avstrijci, vmes pa so od leta 1806 do 1813 na

svoj ra"un pri�li �e Francozi, ki so oblikovali Ilirske province. Po prvi svetovni vojni

si je leta 1919 obmorska mesta in zaledje Istre podredila Italija, vse do leta 1943, ko

je v drugi svetovni vojni kapitulirala, zato so do konca druge svetovne vojne te kraje

zasedali Nemci. Nato je to obmo"je do leta 1945 spadalo pod cono B STO

(Svobodno Tr�a�ko Ozemlje). Pozneje se je z Londonskim sporazumom doseglo, da

je cona A STO pripadala Italiji, medtem ko je cona B pripadla Jugoslaviji. Leta 1991

pa je slovenska Istra postala del samostojne dr�ave Republike Slovenije (Simi",

Pucer, 2001).

42

7. KAJ JE MORA CANTADA

Po pregledu teorij, ki nam bodo pomagale pri razumevanju pomena in vloge

igre, ter po pregledu zgodovinskih dejstev, ki zadevajo obmo"je raziskave, torej

slovenske Istre, se osredoto"imo na predmet na�ega raziskovanja, in sicer na igro

mora cantada.

»Mo�je so sloneli (z mo!nimi rokami so se upirali na njen rob) na njej in strmeli v

bele lise � punte, v soigral!eve o!i in prste ter vino, ki se je ob vsakem udarcu po njej

razlilo. Mo!ne pesti in debeli, !rni in nagri�eni prsti so padali. �e preden se je roka z

iztegnjenimi prsti zna�la na mizi, sta igra!a zarjula, da so se steklenice za �ankom

stresle in za�venketale« (Jurin"i", 1991, 41).

Igra mora cantada je na obmo"ju slovenske Istre zelo raz�irjena in

ukoreninjena, zato jo lahko ozna"imo za (tipi"no) istrsko igro, "eprav ne vemo

natan"no, kako in kdaj je pri�la na ozemlje dana�nje slovenske Istre.

Mora cantada je dru�abna igra, ki se igra s prsti ene roke. Tekmovalca

oziroma nasprotnika so"asno 'me"eta prste na mizo' in tik preden jih iztegneta

zakri"ita predviden se�tevek vseh prstov. Zmaga igralec, ki ugane to"en se�tevek

vseh prstov. Celo v SSKJ-ju najdemo definicijo igre mora (brez cantada), kar je

presenetljivo, saj o mori nimamo pisnih virov ali kakr�nihkoli dokumentov, ki bi

razlagali to igro. Opisana je kot »italijanska igra s prsti, pri kateri dobi igro tisti

izmed dveh igralcev, ki ugane se�tevek pokazanih prstov« (SSKJ, 1975, 838).

Enostaven opis igro prikraj�a celovitosti. Mora je kompleksna dejavnost, ki za

doma"ine ni pomenila samo igre, ampak je predstavljala na"in �ivljenja.

Od kot igri ime mora cantada, ni znano. Skraj�ano igri re"emo kar mora in

izpustimo pridevnik cantada. Beseda cantada je nare"na popa"enka italijanske

besede 'cantata', ki se v nedolo"niku glasi 'cantare', kar pomeni peti. Mora cantata

torej pomeni peta (pojo"a) mora. To ime je igra najbr� dobila zaradi na"ina igranja,

saj se pri mori uporablja glas, ki je bistvenega pomena za igro. To petje se sli�i kot

43

nekak�no vzklikanje �tevilk, ki je bolj kot petju podobno kri"anju. Zato bi mori

mirno lahko rekli tudi mora gridada'11, kar bi pomenilo kri"ana mora.

Mora cantada je igra, ki je prisotna predvsem v istrskih vaseh. V mestih so jo

ljudje tudi igrali, vendar redko, saj zaradi strastnega na"ina igranja za mesto ni bila

primerna. Kri"anje in nemiri, ki so (pogosto) sodili k igri, so za ugledne me�"ane

predstavljali prosta�ko vedenje, zaradi katerega je bil moten no"ni red in mir, zato

mora v mestih ni bila za�elena in je bila ponekod celo prepovedana. Igra je svoje

mesto na�la v vaseh, kjer so mora"i brez ve"jih ovir lahko kri"ali in se v celoti

prepu�"ali igranju. Doma"ini igro aktivno igrajo in ohranjajo v navadi in istrski

kulturi. Igro lahko ozna"imo za ljudsko izro"ilo, saj se �e stoletja prena�a iz

generacije v generacijo. Otroci, predvsem fantje, se z moro spoznajo �e v zgodnih

mladih letih in se je prek opazovanja in posnemanja hitro nau"ijo igrati tudi sami.

Razlog, da je mora postala priljubljeno razvedrilo doma"inov, lahko poi�"emo v

dejstvu, da za igranje ne potrebujemo nobenih posebnih pripomo"kov ter da so

pravila enostavna, kar pa �e zdale" ne pomeni, da je tudi igra enostavna.

Mora je za Istrijane bila eno izmed redkih razvedril. Po navadi se je igranje

zavleklo pozno v no", saj so od igre prevzeti igralci izgubili ob"utek za "as in se

velikokrat domov vra"ali v zgodnjih jutranjih urah. Mora je lahko igralce tako

prevzela, da jih ni bilo tudi po ve" dni domov. O tako strastni prevzetosti z igro nam

je pripovedoval tudi informant sam in nam glede tega zaupal svoje izku�nje: »Mene

je poslala mama enkrat iskat o!eta, ki ga ni blo dva dni. �e na �agri u Dekanih. Sem

jih hmali fasal. Sm reku naj pride � Bo �e pri�u domov, ko bo zgubu glas in tre!ji

dan je mogu pridet domu, ki ni mogu ve!, ki ni mogu govorit, je zgubu glas«

(Zvezdan Fortuna).

Po navadi je do pretiranih tekmovanj prihajalo, ko so se mora"i odpravili v

sosednje vasice, da bi pokazali, kaj znajo in zmorejo. Moro se je namre" igralo v

va�ki gostilni ali v '�pacju'12, "e v vasi ni bilo gostilne, in na �agrah. �agra je va�ka

veselica, ki jo v vasi priredijo v "ast va�kemu svetniku za�"itniku (zavetniku). Na

va�ki veselici se zberejo va�"ani in doma"ini iz sosednjih vasi, da bi plesali, se

11 Beseda 'gridada' je nare"na popa"enka italijanske besede 'gridata', ki se v nedolo"niku glasi 'gridare', kar v slovenskem prevodu pomeni kri"ati. 12 '�pacjo' pomeni prostor, kjer je doma"in/ka prodajal/a vino, ki je imel funkcijo gostilne, kjer so se doma"ini zbirali. V navadi je bilo, da je vsaka hi�a za dolo"en "as imela �pacjo in si tako dodatno slu�ila denar. (Beseda '�pacjo' je izpeljanka iz italijanske besede 'spazio', ki pomeni prostor.)

44

dru�ili in zabavali. Vsakdo najde sebi primerno zabavo in na svoj ra"un pridejo tudi

strastni mora"i. Ker je mora dinami"na in glasna igra, so za igranje more namenili

ponedeljek, torej zadnji dan �agre, ko so bili glasba in plesi �e mimo. �agre namre"

trajajo tri oziroma �tiri dni, od petka do ponedeljka, "eprav je ponedeljek namenjen

zaklju"ku prireditve. Torej so se v ponedeljek, po zabavnem programu, zbrali mora"i

iz doma"ih in sosednjih vasi, da bi se med seboj pomerili. To je bilo pravo

tekmovanje v mori in mo�je so se od dale" in blizu zbrali, da bi se lahko dokazali.

Oddaljenost ni bila ovira, saj so zagrizeni mora"i pe�a"ili tudi po ve" ur, da bi lahko

sodelovali pri igri in pokazali, kaj znajo. Vendar je tekmovalnost in pomerjanje lahko

postalo tudi nevarno, kajti med doma"imi, gostujo"imi mora"i in pri�leki je pogosto

pri�lo do prepirov in pretepov. Ker mora velja za na"in dokazovanja, so se pora�enci

te�ko vzdr�ali obto�evanja goljufij in fizi"nega obra"una. Pretepi so se lahko

sprevrgli v prave krvave boje, kajti kmeti so iz navade za pasom nosili pripete kosirje

� kljukaste no�e, ki so jih uporabljali pri raznih kme"kih opravilih � in v jezi in

zanosu ga je marsikateri mora" potegnili iz �epa. To nam je potrdil tudi informant:

»Je pa pri�lo tudi do velikih prepirou. Takrat so kmeti pri�li � Je pri�u u gostilno in

je meu kosir. Ma ne, da ki je pr�u z namenom, da ki se bo pretepau ali rezau. Vendar

je pr�u z njive, tisti kosir mu je biu vedno zvezan na hrbte, zapasan in potem ve�,

kako je. Najprej so si k�no besedo, potem je padla tudi kak�na klofuta, na zadnje je

biu tudi kosir mo�en ne �« (Klavdijo Ugrin).

V Istrskih vaseh velja igra mora cantada za pomembno igro, ki so jo mo�je

radi pogosto igrali.

45

8. ZGODOVINA MORE

Zgodovina igre mora cantada nam je v veliki meri neznana. Pisni viri,

(razli"ne) slikovne upodobitve in pri"evanja ljudi, ki so nam na voljo, sicer pri"ajo o

obstoju igre, vendar nimamo nikakr�nih dokumentov, ki bi nam razkrili in ponudili

vpogled v igro, prvotno obliko, na"in igranja in kako ter kdo jo je raz�irjal na druga

obmo"ja.

V slovenski Istri prevladuje prepri"anje, da je mora italijanska igra, ki so jo k

nam prinesli italijanski vojaki v obdobju med obema vojnama, ko je to ozemlje bilo

pod italijansko okupacijo. Kot dokaz za to doma"ini ponujajo jezik, saj se moro igra

v italijanskem jeziku. O tem govori tudi naslednje pri"evanje: »Mora je sigurno

italijanska igra. Zaradi italijanske okupacije, upliu italijan�!ine in Italijanov in

blizu, bi reku, sosedne dr�ave, ne« (Klavdijo Ugrin).

Ker se je mora iz roda v rod prena�ala kot ustno izro"ilo, smo prikraj�ani

zanesljivih in pomembnih informacij, kot so kdaj, kako in na kak�en na"in se je mora

v Istri prvi" pojavila. Ali je mora v na�em prostoru bila prisotna �e pred italijansko

okupacijo, torej pod avstro-ogrsko oblastjo, ni mogo"e zagotovo dolo"iti. Doma"ini

so mnenja, da je mora novej�ega nastanka oziroma da "etudi je bila prisotna �e prej,

so prepri"ani, da zagotovo ne v taki meri in ne tako aktivno kot v "asu italijanske

okupacije. Istriani o mori vedo veliko, vendar so omejeni na lasten spomin. Vedo,

kar se spominjajo po pripovedovanju svojih star�ev in starih star�ev in kar so sami

do�iveli. Informanti so mi zagotovili, da so njihovi o"etje �e igrali moro in tudi

njihovi dedje, kar pomeni, da je mora na ozemlju slovenske Istre prisotna vsaj �e

dobrih 100 let. To pa nakazuje, da so moro igrali �e pred prihodom italijanskih

vojakov. Kaj pa je bilo pred tem, lahko samo ugibamo.

Da so doma"ini ve"inoma (zmotnega) mnenja, da je mora novej�ega

nastanka, se lahko prepri"amo iz naslednjega pri"evanja: »Mislim, da ja, je precej

novega nastanka. Mislim, da pod Avstrijo je tega blo manj al ni bilo sploh. Zato

mislim, da se je to pod Italijo. Ljudje, fanti so �li k vojakom dol in so se nau!ili in

ljudje so prihajali, to me�anje � U severni Italiji se je dosti igralo, Furlanija in to«

(Klavdijo Ugrin).

46

Zakaj se mora ni raz�irila v notranjost dana�nje Slovenije, lahko poskusimo

razlo�iti z zgodovinskimi dejstvi, vezanimi na podro"je dana�nje slovenske Istre.

Kakor smo �e predstavili, so obmo"je slovensko-istrskega prostora skozi "as

zasedale razli"ne oblasti, ki so za seboj pustile razli"ne navade (dedi�"ine). Med

slednje sodi tudi Italija, ki naj bi, po prepri"anju doma"inov, ta del Istre obogatila z

igro mora cantada. Bolje pa bi bilo re"i, da je italijanska okupacija pripomogla k

aktivnej�emu igranju more pri Istrijanih, saj ne vemo, od kdaj je ta igra na istrskih

tleh poznana. Kulturna razlika in neznanje italijanskega jezika sta vsekakor

pripomogli k temu, da se igra ni �irila v notranjost, in tudi prostorska omejenost in

nemobilnost ljudi je ote�ila ali celo onemogo"ila promocijo igre. To so zagotovo

glavni vzroki, da se igra mora cantada iz Istre ni raz�irila naprej po Sloveniji.

Informanta sta svoje mnenje glede tega izrazila z naslednjimi besedami. Prvi pravi

tako: »Ve� kaj, takrat se je malo premikalo. Ni kot zdej, ki so avtomobili. Nisi se

uspeu dosti se premikat. To je bla ena dru�abna igra, ki so jo uporabljali, recmo, kot

so igrali karte, tre�et in bri�kolo, tako so igrali moro po vaseh. "e si hodu igrat na te

�agre okuli na sosednje vasi in potem �e nisi mogu it dale!. Takrat ni blo prevoza in

nisi mogu it, da bi �u dale! u Ljubljano al ne vem kam. Ni blo tega« (Zvezdan

Fortuna). Drugi pa je �e dodal: »Ne, ne. To se je po!asi �irilo. �e u Brkinih,

Postojn!ani. Gor je zelo malo tega. U Istri in Dalmaciji se je to igralo. Torej lahko

je, ampak ne tako kot tle. Tle vasi so ble prou, kako bi reku, oku�ene s to igro«

(Klavdijo Ugrin).

Igro mora cantada najdemo tako na obmo"ju slovenske kot tudi hrva�ke Istre,

zato lahko moro ozna"imo za tipi"no istrsko igro. Kot zanimivost omenimo, da v

hrva�ki Istri mori ponekod pravijo tudi '�ija'. Princip igre je enak, je pa nekaj razlik v

jeziku, ki se ga uporablja pri igranju. Torej obstajajo razli"ice igre mora cantada, saj

so jo ljudje iz razli"nih obmo"ij spremenili, jo dopolnili ali ji kaj odvzeli ter jo tako

prilagodili svojemu na"inu �ivljenja.

Raziskovanje zgodovine igre mora cantada je bilo dolgotrajno, vendar

izredno zanimivo, saj nas je popeljalo do antike in �e dlje ter nas tako pripeljalo do

povsem druga"nega zaklju"ka od pri"akovanega.

47

Mora se razkriva kot zelo stara ljudska igra. Prva pri"evanja segajo vse do

prvih civilizacij oziroma prvih visokih kultur, torej do anti"nega Egipta in Gr"ije.

Najstarej�e najdbe o mori segajo v anti"ni Egipt v 7. stoletje pred na�im �tetjem. In

sicer, na poslikavi ali freski v grobnici predstavnika XXV. dinastije, ki je vladala do

leta 672 pr. n. �t., so na�li upodobitev umrlega med igranjem more. Kot dokaz za to

ponujamo sliko, na kateri je prikazana freska (Int. 1, Int. 8).

Slika 1: Slika egip"anske nagrobne poslikave, ki jo hranijo v berlinskem muzeju

Vir: Internetna stran, http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html

Nagrobne stenske slike so v Egiptu izredno pomembne, saj v "ast umrlega

ori�ejo njegovo �ivljenje, nam pa predstavljajo pomemben ostanek in dokaz

zgodovine, saj nam pripovedujejo, razkrivajo in prikazujejo takratne navade in

�ivljenje nasploh. Igre so za Egip"ane imele pomembno vlogo v �ivljenju, predvsem

pri ljudeh vi�jega stanu. Tako med najbolj znane igre, ki so jih igrali Egip"ani in o

katerih imamo dokaze (razli"ne igre na plo�"i, �ah, kocke), sodi tudi mora (Int. 1, Int.

8).

Naslednji dokazi o mori so nas pripeljali do anti"ne Gr"ije. Poslikave, ki

krasijo �tevilne stare gr�ke vaze, prikazujejo razli"ne tematike iz �ivljenja Grkov

(vsakdanja opravila, spolne akte, vojne akcije, igre itd.) in nam na tak na"in

48

razkrivajo zanimivo gr�ko zgodovino in kulturo. Znana poslikava s tematiko igre

prikazuje igranje more in tako dokazuje njen obstoj (Int.1, Int. 8).

Slika 2: Gr�ke poslikave vaz iz Lambertove zbirke iz Pariza13

Vir: Internetna stran, http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html

To, da je mora bila prisotna �e v antiki, zagotovo dr�i, vendar ni znano, od

kod izvira, torej, kje se je prvi" pojavila. Tudi glede poimenovanja igre so na voljo

razli"ne hipoteze, saj ne vemo natan"no, kako je do imena mora sploh pri�lo in kaj

pravzaprav pomeni.

Ena hipoteza glede poimenovanja igre zagovarja idejo, da ime mora najbr�

izhaja iz latinske besede 'murris', ki pomeni skupek kamnov. Nekateri zagovarjajo

tezo, da so v Italiji moro prvi igrali pastirji. Medtem ko so sedeli na skalah in pazili

na ovce, ki so se pasle, naj bi se kratko"asili z igranjem more. Mora je izredno

priro"na igra, ki ne zahteva nikakr�nega posebnega pripomo"ka. Vse, kar so pastirji

potrebovali, so kamen"ki, s pomo"jo katerih so �teli ali zapisovali to"ke, da se ne bi

zmotili. In prav zaradi te zna"ilnosti naj bi igra dobila ime mora, ki je nekak�na

izpeljanka iz latinske besede 'murris', ki pomeni kup kamenja (Int. 8). Zanimivo je,

13Kot je na sliki prikazano, so pri igranju more uporabljali palice. Namen tega ni nikjer zapisan in razlo�en, zato so se glede uporabe palice razvile razli"ne teorije. Prva zagovarja tezo, da so palico uporabljali, da bi obdr�ali razdaljo med dvema igralcema. Druga namiguje na dejstvo, da je palica pripomogla k temu, da igralci niso uporabljali leve roke, zadnja pa omenja mo�nost, da so palico uporabljali za ozna"evanje to"k (Int. 8).

49

da je doma"in povedal svojo zgodbo, ki sovpada z omenjeno tezo o mori kot

pastirski igri. In sicer pravi, da je sam moro za"el igrati �e kot otrok. Tedaj so otroci

pasli �ivino in na pa�i so pastirji za zabavo in kratko"asenje igrali moro. Med obema

zgodbama lahko potegnemo vzporednico, kar pri"a, da hipoteza o mori kot pastirski

igri ni povsem zanemarljiva. S svojimi besedami nam je informant to svojo izku�njo

predstavil na slede"i na"in: »Igra je bila vsekakor �e v mladih letih. Posebno na vasi,

ker otroci niso imeli ra!unalnikou. Ni blo ni!, nisi se imeu s !im ukvarjat. Torej je

pasu in na pa�i, tam so se igrali. Punce kamn!ke, fanti na moro. Kart, karte � Bi bli

igrali tudi na karte, ma kje si imeu. Ka�na je bla, ka�no si jo zgubu, pa smo si

narisali tisto, ki so ti manjkale. Mora je bila najbolj priro!na igra, ki ti ni blo treba

imet ni!, ne tega, ne unga, ne tretjega. [�] Smo imeli opeko in na skalci smo si

delali !rtice, enostavna. U glavnem je tudi priro!na bolj, mislim ne rabi drugih

pripomo!kov. En kamen!ek, da bi pisau druga!e na beu kamen« (Klavdijo Ugrin).

Naslednji vir, ki dokazuje povezanost imena mora z uporabo kamenja pri igri,

se navezuje na termin 'morra di pecore', ki se je razvil in ohranil v dveh italijanskih

pokrajinah, in sicer v pokrajini Abruzzo in Molise14, kjer je pastirstvo bilo izredno

razvito. Besedna zveza 'morra di pecore' ozna"uje skupino ovac, ki so zagrajene z

ni�jim zidom, narejenim iz kamnov, ki je slu�il kot ograja, da ovce ne bi za�le ali

u�le (Int. 8). Glede na predstavljene teorije lahko re"emo, da je povezanost imena

igre mora z latinsko besedo 'murris' mogo"a.

Druga teorija pravi, da naj bi Rimljani igro poimenovali 'micatio'. Beseda

'micatio' je izpeljanka iz glagola 'micare', kar pomeni skakati, ki pa se je nana�ala na

'digitis', torej na prste, zato se je uveljavil izraz 'micatio digitis' ali v prevodu

'skakajo"i prsti' (Int. 8). Glede na na"in igranja more, ki ga poznamo danes, se nam

tudi ta teorija zdi povsem mogo"a. Ohranjen je tudi detajl rimske slike, ki prikazuje

in pri"a o takratni prisotnosti in igranju igre mora cantada v rimski dr�avi (Int. 8).

14 Abruzzo in Molise sta italijanski pokrajini, ki le�ita na ju�nem delu osrednje Italije. Danes sta to dve pokrajini, v"asih pa sta bili ena skupna pokrajina, in sicer Abruzzo-Molise. Abruzzo na severu meji s pokrajino Marka (oziroma Marche), na vzhodu z mestom Lazio, na jugu s pokrajino Molise in na vzhodu z Jadranskim morjem. Pokrajina Molise je zamejena z Abruzzom, z Laziom, s Kampanjo, z Apulijo in Jadranskim morjem.

50

Slika 3: Detajl rimske slike

Vir: Internetna stran, http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html

Spet druga razlaga o izvoru imena igre mora zagovarja tezo, da izhaja iz

starega (mediteranskega) italijanskega termina 'morra', ki pomeni barufa15 oziroma

zmeda, prepir, zdraha, kajti igra je zelo �iva in glasna, skorajda nasilna. Tako naj bi

igra dobila ime po tipi"nem na"inu igranja (Int. 8). Nekateri pravijo, da je igra dobila

ime mora zaradi asociacije pesti z robidnico. Pest, ki velja za za"etni udarec pri igri,

naj bi spominjala na robidnico, torej na 'moro', kakor se ji re"e v italijanskem jeziku.

To je tudi ena od mo�nih razlag, "etudi ni najbolj prepri"ljiva (Int. 8). Zanimiva

hipoteza o izvoru igre mora pa je, da so jo prvi igrali Mori16, arabsko ljudstvo, in jo

zaradi nenehnih osvajanj in popotovanj ponesli v svet (Int. 8).

Ne glede na to, katera od navedenih razlag nam je bli�ja, moramo vse sprejeti

kot mogo"e. Ne moremo jih preveriti, zato ne moremo nobene ovre"i ali potrditi kot

edino pravilno, "eprav se nam nekatere zdijo bolj verjetne. Katera od zgoraj opisanih

domnev se nam zdi najbolj verjetna, pa je odvisno od zgodovinskih dejstev in

kulture, ki so vezani na dolo"en prostor.

Druga"e pa je s preverljivimi viri, in sicer pisnimi dokumenti, ki konkretno

pri"ajo o obstoju igre mora. Prvi preverljivi dokument, zapis, ki smo ga zasledili med

raziskovanjem, sega v "as rimskega imperija, in sicer govorimo o Petronijevem delu

15 Istrijani in Istrijanke v slovenski Istri za opisati nemire in zdrahe uporabljajo besedo 'barufa', ki je izpeljanka iz (istopomenske) italijanske besede 'baruffa'. 16 Termin Mori ozna"uje muslimanske Arabce (barbare), ki so imeli pomembno vlogo na Iberskem polotoku. Tudi danes predstavljalo pomembni del severnoafri�kih ljudstev. Ime Mori izhaja iz pozne latin�"ine M#rus, ki pa izhaja iz besede Maurus in pomeni: 'Mauro, prebivalec Mauretanije' (Int. 1).

51

'Satirikon'. V 'Satirikonu' je pisec igro mora uporabil kot metaforo za po�tenjaka, saj,

kot bomo videli v nadaljevanju, mora"i velikokrat uporabljajo trike in prevare, da bi

pri�li do zmage.

Petronijev stavek se glasi tako:

»Ma giusto, fedele, amico degli amici, con lui si poteva giocare a morra nel buio«

(Petronij, 1972, 32).

Kar v slovenskem prevodu pomeni:

»Pravi!en, zvest, pravi prijatelj, z njim se moro lahko igra v temi« (prevedla M.

S.)17.

Petronijevo delo iz 1. stoletja je izjemen dokument, ki dokazuje, da je mora

izredno stara ljudska igra, ki so jo igrali �e Rimljani in ki se je ohranila vse do danes.

Navada igranja more naj bi bila prisotna predvsem na obmo"jih, ki so neko"

sestavljala Rimski imperij18, in se je prek preseljevanj in osvajanj, ki so omogo"ila

me�anje kultur in navad, �irila drugod po svetu (Int. 8). Na podlagi te trditve lahko

sklepamo, da je Rimski imperij imel pomembno vlogo pri �irjenju igre mora, vendar

pa ni nastala v tem obdobju, saj, kot smo videli, obstajajo dokazi, ki pri"ajo o njenem

obstoju �e veliko prej.

Naslednji zapisani dokumenti, ki pri"ajo o mori, segajo v leto 1324. V

mestecu Santa Anatolia v zaledju Macerate v Italiji, so na�li srednjeve�ke zapise, v

katerih je omenjena beseda 'morra', ki se nana�a na igro tistega "asa. Pozneje, leta

1480, so zapis o mori (z enim r) zasledili tudi v slovarju italijanskega jezika �

'Vocabolarietto della lingua furbesca' � ki ga je zapisal Luigi Pulci (Int. 8).

Igra mora je bila prisotna tudi v muslimanskih dr�avah in je veljala za

bo�anski ritual, dokler je ni 'Koran', sveta knjiga, s svojimi dolo"ili prepovedal (Int.

8). Do prepovedi igre je pri�lo zaradi izjemne prevzetosti igralcev od igre, zaradi

alkohola, ki se ga med igranjem navadno u�iva, saj se morajo muslimani vzdr�ati

pitja alkoholnih pija", in ker so igro ozna"ili kot igro na sre"o, kar pa ne dr�i. Da bi si

17 Prevedla avtorica diplomskega dela Mojca Sanabor. 18 Rimski imperij je zaobsegel ves Apeninski polotok, Kartagino, torej Tunizijo, severno Afriko, pozneje ozemlje dana�nje �panije, velik del Sicilije, Korzike, Sardinije torej zahodno Sredozemlje, in pozneje tudi vzhodno Sredozemlje, Egipt, Sirijo, Makedonijo.

52

take vrste prepovedi igranja la�je predstavljali, si poglejmo dva konkretna primera, ki

sta zapisana v prevodu 'Korana' oziroma v prevodu posameznih vsebin 'Korana', ki

se glasita takole.

Prvi: »Vpra�ajo te o vinu in igri na sre"o. Reci: ''V njiju je velik greh, pa (tudi) korist

za ljudi. Greh v njiju pa je ve"ji od njune koristi'' [�]« (Ker�evan, Svetli", 2004, 89).

In drugi: »O, vi, ki verujete! Zares, vino in igre na sre"o, (poganski) �rtveni kamni in

pu�"ice za prerokovanje so �kodljive stvari in Satanovo delo. Izogibajte se jim!

Morda se vam bo dobro godilo! Satan ho"e z vinom in igro na sre"o med vas zasaditi

sovra�tvo in mr�njo in vas odvrniti od spominjanja Boga in od molitve! Boste

prenehali?« (Ibid., 90).

Med raziskovanjem smo naleteli celo na pravo literarno umetnino iz obdobja

renesanse, ki pri"a o mori. Dokaz o obstoju te zanimive igre nam je zapustil znani

italijanski pisatelj Alessandro Manzoni v svoji knjigi 'I promessi sposi' oziroma

'Zaro!enca'. V knjigi je cel odstavek, v katerem pisatelj podrobno opisuje igranje

more, ki jo dva mo�akarja igrata v gostilni. Odstavek se v originalu glasi takole:

»Entrati, videro gli altri, de' quali avevan già sentita la voce, cioè que' due bravacci,

che seduti a un canto della tavola, giocavano alla mora, gridando tutt'e due insieme

(lì, è il giuoco che lo richiede), e mescendosi or l'uno or l'altro da bere, con un gran

fiasco ch'era tra loro. Qesti pure guardaron fisso la nuova compagnia; e un de' due

specialmente, tenedo una mano in aria, con tre ditacci tesi e larghi, e avendo la bocca

ancora aperta, per un gran «sei» che n'era scoppiato fuori in quel momento«

(Manzoni, 1999, 98).

Ta odstavek v slovenskem prevodu: »Ko so bili notri, so zagledali druga dva

razbojnika, ki so njun glas sli�ali �e prej; sedela sta pri vogalu mize, igrala moro, pri

tem oba hkrati kri"ala (tu to zahtevajo pravila igre) in si zdaj eden zdaj drugi nalivala

vina iz velike pletenke, ki je stala med njima. Tudi ta dva sta strmo pogledala nove

goste; zlasti eden, ki je dr�al roko s stegnjenimi in razkre"enimi tremi prsti �e v zraku

in je imel usta odprta, ko je ravnokar zavpil glasen »�est«, je premeril Renza od glave

do pete« (Manzoni, 1977, 152).

Manzonijev opis igranja more je izrazito slikovit in lahko bi ga ozna"ili za

sodobnega, kajti glede na opis lahko re"emo, da se na"in igranja more cantada,

kakr�nega poznamo v krajih slovenske Istre, od renesanse do danes ni spremenil.

53

Mora je ljudska igra, ki se je s selitvijo ljudi iz kraja v kraj po"asi raz�irjala

po celem svetu. Romarske skupine so v tujih krajih ohranjale svoje navade in jih

predajale drugim. Kot primer tega naj navedemo Brazilijo. V Braziliji je mo"na

diaspora Italijanov, saj so od leta 1870 emigrirali in se naselili po celi Braziliji. Kot

vsak narod v tuji dr�avi so tudi Italijani te�ili k ustanovitvi italijanske skupnosti, kjer

bi lahko ohranjali svoje navade in obi"aje. Poleg razli"nih tradicij, ki so jih ohranili

skozi "as, so ohranili tudi navado igranja more. Omeniti velja predvsem italijansko

diasporo v São Paolu, kjer je skupnost Italijanov (predvsem bene�kih Italijanov)

izredno mo"na in �iva, in temu primerno ostaja tudi igra mora ukoreninjena v

njihovih navadah in tradicijah. Ne samo, da jo aktivno igrajo, ampak prirejajo celo

tradicionalna tekmovanja, ki so postala pravi veliki dogodek (Int. 11).

54

9. MORA CANTADA IN MORA GRIDADA

V nadaljevanju bomo posku�ali prikazati razliko med igrama mora cantada in

mora gridada. Najprej moramo razlo�iti, da je izraz mora gridada na�a izpeljanka,

za katero smo se odlo"ili zato, da bi la�je pokazali razliko med dvema razli"nima

na"inoma igranja more. Med raziskovanjem smo namre" odkrili zanimivo razli"ico

more cantada, ki jo igrajo v Bene"iji. V nasprotju s slovensko-istrskim na"inom

igranja more je bene�ka mora resni"no cantada oziroma peta. Pravila igre so enaka,

vendar za igranje uporabljajo napev ali pesmico, s pomo"jo katere ugibajo �tevilo

vr�enih prstov.

Napev se glasi tako:

Sinque la pita in tàola.

Sete la pita in tàola.

Quatro la pita in tàola.

Tàola e ritàola ò magnato la pita in tàola.

Tàola e ritàola g ò perso la pita in tàola.

Etc (Int. 12).19

Napev je zapisan v bene�kem nare"ju. Ker bi se z direktnim prevodom smisel

izgubil, je najbolje, da vsebino prevedemo opisno. Ko igralca 'vr�eta' roki z

iztegnjenimi prsti na mizo, ne zakri"ita predvidenega se�tevka, kakor to po"nejo

Istrijani, ampak pojo"e povesta �tevilo prstov, ki pa naj bi predstavljali koko�ke na

mizi, saj pomeni »(Sete) la pita in tàola« (sedem) koko�k na mizi. Princip igre je

enak, uganiti je treba se�tevek vseh prstov na mizi, vendar je bene�ki na"in igranja

more cantada povsem druga"en. Ta pojo"i na"in igranja more cantada je bolj

umirjen in po"asen v primerjavi z istrskim na"inom igranja. Slednji je mogo"e bolj

suh in grob, ker samo kri"ijo �tevilke, vendar je izredno temperamentna, dinami"na

in strastna igra, ki igralca v celoti prevzame. K taki prevzetosti pripomore dejstvo, da

mora"i moro igrajo s celim telesom. Igral"eva roka, ki jo me"e na mizo, in glas, s

19 V prilogi je prilo�en notni zapis napeva.

55

katerim glasno vzklika vr�eno �tevilo prstov, mu slu�ijo kot nekak�en pripomo"ek, ki

igralcu omogo"i direkten stik z igro. To, da igralec 'uporabi' sebe hkrati kot igralca in

pripomo"ek za igro, pripomore k temu, da igro "uti v sebi in na sebi, kar se odra�a

tudi v njegovi mimiki in gestah. Tudi dinamika igre je izredna. Igra poteka zelo hitro,

kar od igralca zahteva koncentracijo in zbranost. Mora"i z neverjetno prevzetostjo,

koncentracijo, napetostjo in zagrizenostjo posku�ajo priti do zmage, saj se zelo te�ko

sprijaznijo s porazom. Mora cantada za mora"e ni samo igra, ampak oseben izziv,

kjer se nenehno posku�ajo dokazovati in pokazati svojo premo" nad ostalimi.

Zatopljenost v igro in tekmovalnost igralcev je nekaj izjemnega. Dvoboj postane

resni"nost in edini cilj tistega trenutka oziroma "asa trajanja igre.

Mogo"e je mora cantada, ki jo igrajo v Bene"iji, osnovna oblika igre, saj je ta

resni"no cantada, ki se je raz�irila na bli�nja obmo"ja in se zaradi nepoznavanja

jezika preoblikovala. Glede na to, da je ozemlje slovenske Istre spadalo pod bene�ko

oblast (13. stol.), bi bila ta hipoteza mogo"a, vendar zaradi pomanjkanja dokazov

ostane tudi ta mo�nost le ugibanje.

56

10. PREDSTAVITEV (POTEKA) IGRE

V slednjem poglavju bomo posku�ali opisati in razlo�iti potek igre mora

cantada in mo�ne na"ine igranja ter njene bistvene komponente. Pri zbiranju teh

informacij sta nam pomagala izku�ena mora"a Klavdijo Ugrin in Zvezdan Fortuna.

»In so vrgli. Z zavihanimi rokavi so se oprijeli robov in kakor Gajardi prestrigli z

o!mi, da bi ugotovili, kaj menijo pokazati na mizi. Flego in Bori� sta vrgla prva.

Dvignila sta roki, ju stegnila in kakor njali#a vrgla na mizo. Pok in tresk s krikom:

»Ottttiiii � Kvatrooooo � «

Na mizi: Flegovih pet prstov in Bori�evi trije. Flego je dobil. Na mah. V trenutko. Ob

prvem« (Jurin"i", 1991, 43).

Za igranje more cantada ne potrebujemo nikakr�nih posebnih pripomo"kov,

zato se je skozi "as ohranila. Za igranje more cantada potrebujemo igralce z dobrim

glasom, ki znajo se�tevati (vsaj) do deset ter imajo vseh pet prstov na roki. Druga

pomembna stvar, brez katere se je ne da igrati, je miza ali sod20, kjer tol"ejo z roko in

'me"ejo' prste. Pomemben pripomo"ek je kreda, s katero pi�ejo to"ke, da ne bi pri�lo

do pomote. In nazadnje ne smemo pozabiti na vino, ki slu�i predvsem za 'ohladitev

glasilk', ki se zaradi kri"anja nenehno napenjajo. Mora" je igro mora cantada razlo�il

tako: »To je igra s prsti, dejansko s prsti ene roke, ki nejmenj je dva in nejve! je

deset. Mora je deset prstov in do je dva. Menj kot dva ne more bit, ne more� re!t uno

al pe ni!. Je najmanj dva, ker igrajo dva igralca med sabo. Skupaj je deset prstou in

najmanj je dva, ni!le ni. Ko se zakri!i mora, je deset« (Zvezdan Fortuna).

Priprava na igranje poteka v naslednjem vrstnem redu. Igralec na mizo

najprej nari�e enaindvajset to"k, to je enaindvajset vzporednih "rtic, ki jih nato

razpolovi tako, da s prstom po sredini potegne "rto.

20 Sicer obstaja tudi taka razli"ica igre mora, pri kateri igralci prste me"ejo v zraku, torej ne uporabljajo mize ali soda, vendar v slovenski Istri ni mogo"e zaslediti take oblike igre. Doma"i mora"i so celo mnenja, da tak na"in ni dober, saj ni mogo"e imeti nadzora nad to"kami, zato bi zagotovo pri�lo do sporov. Primer takega igranja ponujamo na sliki v prilogi.

57

Slika 4: Prikaz poteka risanja to"k.

Igralca se namestita drug nasproti drugega in za"ne se ples prstov po mizi.

Igralec, ki pravilno napove se�tevek vr�enih prstov, izbri�e to"ko. Zmagovalec je

tisti, ki prvi dobi oziroma zbri�e vseh 21 to"k. Pomerjanje v mori je po navadi

sestavljeno iz treh iger (nizov). Prvi dve igri se igra do 21 to"k. Zmagovalec je tisti,

ki zmaga obe igri. !e pa je rezultat izena"en, torej 1 : 1, morajo mora"i igrati �e

tretjo igro. Ta zadnja, odlo"ujo"a igra pa se igra do 25 to"k. Mora"i ji re"ejo »Bela«.

Za zmago je treba dobiti dve igri, kar pomeni, da mora kon"ni rezultat zmagovalca

biti 2 : 1 ali 2 : 0.

'Pripomo"ek' za igro so pri igranju more prsti. Kri"anje �tevilk pa poleg

ugibanja vsote vseh prstov pomeni '�fogo'21, kot pravijo doma"ini, torej neka

sprostitev napetosti, ki se akumulira med igranjem. Mora"i �tevilke kri"ijo v

italijanskem jeziku (due (dve), tre (tri), quattro (�tiri), cinqu (pet), sei (�est), sette

(sedem), otto (osem), nove (devet), dieci (deset)), vendar v popa"eni obliki, da

zvenijo bolj melodi"no, »da se !lovek la�je, bolj�e izkri!i« (Klavdijo Ugrin). Na

primer 'due' izre"ejo 'do', 'nove' izre"ejo 'novi' in tako dalje. Seveda pa ima vsak

mora" svoj poseben na"in izrekanja �tevilk, zato se izgovorjava od mora"a do

mora"a razlikuje. Mora" nam je zaupal svoj na"in izgovorjave �tevilk pri mori: »Se

re!e: do, tre, quattro, cinque, �ei, �ette, otto, nove, mora � se ne re!e dieci, eni re!ejo

tutta, ki pomani vse, cela« (Zvezdan Fortuna).

21 '�fogo' je nare"na beseda, ki so jo Istrijani in Istrijanke izpeljali iz italijanske besede 'sfogo', ki pomeni dati si du�ka oziroma sprostiti se.

58

Moro so posku�ali igrati tudi v slovenskem jeziku, vendar se ni obneslo.

Slovenski jezik je v primerjavi z italijanskim bolj trd in manj melodi"en, kar je

ote�ilo igranje, zato se je ohranila italijanska razli"ica igranja more.

Poznamo tri na"ine igranja more cantada. Prvi na"in je 'mu�o ali �fida'. To je

igranje more 'ena proti ena'. Velja kot neke vrste 'dvoboj', ko nekdo nekoga izzove,

da bi dokazal svojo premo". Je direktna in osebna tekma, kjer se dva igralca

pomerita, in to samo z eno igro22 (1 : 0), na vse ali ni". Doma"in nam je izdal, da se

je tak na"in igranja more pogosto izrabljal za denarne dobi"ke: »Ena na ena (mu�o)

[�] se je igralo bolj za denar« (Zvezdan Fortuna).

Najbolj pogosto se moro igra v parih, torej dva proti dva. �tirje igralci se

razdelijo v pare, kjer vsak igra z vsakim. Potek igre, ki sta nam jo razlo�ila

informanta, bomo ponazorili in razlo�ili s pomo"jo skic, saj si bomo tako igro la�je

predstavljali.

Slika 5: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v dvojicah.

$A $B (1, 3)$A (2, 4)$B

(1, 3)$X (2, 4)$Y $ X $Y

Igralca A in B igrata proti igralcema X in Y. Igralca A in X za"neta z igro.

Denimo, da mora" X, izgubi to"ko. To pomeni, da igralec A nadaljuje igro s

soigralcem igralca X, torej igralcem Y. !e tudi igralec Y izgubi to"ko, ponovno

za"ne igrati igralec X. Ta izmenjava traja, dokler igralec A ne izgubi to"ke. !e bi A

22 Pogoje igre pri tovrstni tekmi po navadi postavita igralca sama, zato ni nekih trdnih pravil. Lahko igrata samo eno igro, in kdor zmaga, je zmagovalec, ali pa navadno dve oziroma tri igre, odvisno od izida. V navadi pa je, da se 'mu�o' igra samo do 11 to"k in ne 21.

59

izgubil, se nasprotnik, ki je dobil to"ko, pomeri z igralcem B (soigralcem igralca A)

in tako naprej, dokler en par ne dobi vseh 21 to"k.

Tretji, manj pogost na"in igranja more je v trojicah, torej tri na tri.

Slika 6: (Shematski) Prikaz poteka igranja more v trojicah.

% % X % 2$ 1, 3$ X 4$

2, 6& 1, 3, 5 , 7 & 4, 8 & & A & B & C

Igro za"ne igralec, ki je na sredini (igralec X), z nasprotnikom, ki mu sedi

nasproti, to je sredinski igralec nasprotne skupine. !e nasprotnik izgubi, igra z

drugim igralcem, levim ali desnim. Recimo, da si izbere igralca na levi. !e tudi ta

izgubi, zmagovalec ponovno igra s srednjim in �ele nato s tretjim, to je desnim,

seveda, "e mora", ki je na sredini, izgubi to"ko. Igro za"ne srednji igralec, nato desni,

nato ponovno sredinski, nato levi. !e levi izgubi, pride na vrsto ponovno igralec, ki

je na sredini, in tako dalje, dokler eden od treh nasprotniku ne vzame to"ke in

nadaljuje igro z vsemi tremi nasprotniki po opisanem vrstnem redu. Pri igri v trojicah

se ne sme preskakovati. Pri takem na"inu igranja more cantada je v navadi, da se na

sredino postavi najbolj�ega igralca, saj po takem principu ta igra najve"krat.

Najbolj pogosto se moro igra v parih. Manj pogosto oziroma zelo redko pa

smo pri"a igranju more v trojicah. Mora" nam je to razlo�il takole: »U �estih se igra

� Po navadi je bilo tako, da mi, ki smo bli iz ene vasi, smo igrali proti drugi vasi. "e

igramo proti Pobegom ali �kofijam, da ne ostane kdo zunaj. Ve! kolektiuno«

(Zvezdan Fortuna). Torej je igranje more cantada v trojicah bilo v navadi, ko so

fantje iz ene vasi igrali proti fantom iz druge vasi in so tako predstavljali svojo vas.

Poznamo �e dve razli"ici igranja more cantada, ki sta bolj tehni"ne narave.

Govorimo o hitrosti na"ina igranja. Eden je bolj umirjen, drugi pa bolj hiter. Prvi,

60

po"asnej�i na"in more se igra tako, da vedno, preden vr�emo prste na mizo, enkrat

udarimo s stisnjeno pestjo po mizi. Videti je nekako takole: pest � �tevilo, pest �

�tevilo, pest � �tevilo, � Takemu na"inu igranja more re"emo 'batti mora'23, ki je

bolj umirjen, "eprav �e vedno zelo energi"en in dale" od po"asnega. Nasprotno temu

pa je hitri na"in igranja. Pri taki igri se samo na za"etku pri prvem udarcu uporabi

stisnjena pest, nato pa se me"e samo �tevilke. Takole: pest � �tevilka, �tevilka,

�tevilka, �tevilka, � Taka igra je hitrej�a oziroma zelo hitra in ji je te�je slediti, zato

prej pride do nesporazuma in prepiranja. Ne glede na na"in igranja, ki si ga mora"i

izberejo, pa je v navadi, da se vedno pred prvim metom prstov udari s pestjo.

Pri mori gre torej za so"asno 'metanje prstov' in kri"anje predvidenega

se�tevka vseh prstov. Mora ni igra na sre"o, ampak zahtevna igra, kjer mora igralec

najti na"in, kako predvideti nasprotnikove namere. Lahko bi jo prej ozna"ili za

psiholo�ko igro kot pa za igro na sre"o. Igralec ima lahko golo sre"o le pri prvem

metu. Ko igralec takoj pri prvem metu pravilno ugane se�tevek prstov in nasprotniku

vzame to"ko, velja za posre"en met, ki mu mora"i pravijo 'punto parola'24. S prvo

izre"eno �tevilko je igralec zadel in dobil to"ko. V prenesenem pomenu italijanski

izraz 'punto parola' pomeni beseda, ki prinese to"ko. To pa velja samo za prvi,

za"etni met, kjer je bolj kot znanje in bistrost vplivala sre"a. Mora" je 'punto parola'

ozna"il tako: »Ko na prvi met takoj ugane, ne da te lovim, ko takoj ugane, prvi krat,

prvi udarec. Ko i�!e� prste, kri!i�, to je drugo« (Klavdijo Ugrin).

Mora"i se med igranjem znajdejo v mora�kem svetu, ki je povzdignjen nad

realnostjo. Do zadnjega se bojujejo za zmago. Igrajo z du�o in telesom. Prevzame jih

energija, ki jo spro�"ajo s kri"anjem (�tevilk) in udarjanjem z roko po mizi. Bolj kot

je igra napeta, bolj kri"ijo in udarjajo po mizi.

23 Italijanska beseda 'batti' oziroma v nedolo"niku 'battere' v slovenskem prevodu pomeni udariti, tol"i. 24 Italijanska besedna zveza 'punto parola' v dobesednem slovenskem prevodu pomeni 'to"ka beseda', v prenesenem in dejanskem prevodu pa pomeni 'beseda, ki je prinesla to"ko'.

61

11. NA!IN IGRE, TRIKI IN PREVARE

»Medtem ko je Flego brisal in se pripravljal, da bo vrgel z Giri#em, je Bori�a stisnilo

v grlu. Da je moral �e pri prvem izgubiti! Da ga ni pre!ital? In tako je bil prepri!an.

On tri, Flego enega, in punt je bil njegov. Kako, da ga ni spregledal! �e enkrat tako,

pa se mu bo smejal kot � ne, ne bo mu dal tega gu�ta.

Flego je spet dobil. Tudi Gori# je vrgel. Tudi njemu ni bilo jasno. �e vedno je strmel

v prste na mizi in preklinjal« (Jurin"i", 1991, 43).

Igro mora cantada lahko ozna"imo za psiholo�ko igro. Mora" mora biti tako

spreten, da med igranjem v najkraj�em mo�nem "asu najde na"in, »kako !loveka

pre!itat« (Klavdijo Ugrin), da bo lahko predvidel njegove poteze. Bolj�i kot je

igralec, te�je ga je prebrati, zato igralci uporabljajo celo vrsto razli"nih taktik. Mora"i

so nam zaupali pomembne taktike igranja more.

Taktika igranja, ki jo ubere igralec, je bistvenega pomena. Mora" skozi igro

posku�a nasprotniku vsiliti svoj na"in igranja in si ga na tak na"in podrediti. Kaj to

pomeni? Vsak mora" ima svoj na"in igranja, ki se razlikuje od igranja drugih

mora"ev. Na primer, eden igra bolj po"asno igro (batti mora), ker tako la�je

razmi�lja in vpeljuje svoje taktike, drugemu pa bolj le�i hitri tempo igranja, ker je

tako bolj skoncentriran. !e, recimo, igralcu, ki ima hitrej�i na"in igre, uspe

nasprotniku vsiliti svoj hitri na"in igre, se bo ta zna�el v te�avah, ker bo tako poru�en

njegov uigran sistem igre in ne bo mogel izpeljati svojih strategij igre. Kakor mi je

povedal mora": »"e razbije� njegou sistem igre, takrat upade« (Klavdijo Ugrin).

Igralec, ki mu uspe uveljaviti svoj na"in igre, ima bolj�e mo�nosti za zmago, zato se

vsi napadalno potegujejo prevzeti igro v svoje roke. Podrejeni igralec mora "im prej

prevzeti igro, saj bo v nasprotnem primeru izgubil. Ta nadvlada je zelo pomemben,

"e ne celo klju"ni del igre. Po tem principu poteka vsa igra, saj se igralci nenehno

lovijo, kdo bo koga vodil in na koncu zmagal.

'Psiholo�ki moment' je pri igranju more izrednega pomena. Smisel tega je v

tem, da igralec posku�a prekiniti nasprotnikov ute"en ritem igranja in mu vsiliti

svojega. Kdor vodi igro, je v prednosti, drugi pa je v podrejenem polo�aju, ker mora

igrati igro nasprotnika. Prav zaradi tega nenehnega medsebojnega lovljenja in dajanja

62

morajo igralci biti ves "as skoncentrirani in mirnih �ivcev, kar pa ni tako enostavno.

Informant nam je rekel tako: »"e ga ti pripelje� na tvoj na!in igre, ga podredi�. "im

pade� u tisto � Se zgodi, da zgubi� z zelo slabimi. Pet puntov se mu posre!i, vidi�, da

si dosti uzat, enomalo to in �e ene dva tri se mu posre!i, tista partija je zgubljena. Je

treba � Tu je veliko, veliko, veliko zbranosti. Ne more� bit u sanjah« (Klavdijo

Ugrin).

Dober mora" se mora nau"iti prebrati oziroma 'pre"itati' nasprotnika, kakor

temu pravijo mora"i sami. Izku�en mora" �e od vsega za"etka pozorno gleda in

preu"uje svojega nasprotnika in njegov na"in igre, da bi "im prej na�el njegovo �ibko

to"ko in prevzel njegovo igro. Igralec mora biti pozoren na vsako nasprotnikovo

potezo, saj je prav vsaka poteza izredno pomembna. Pozoren mora biti na to, kak�ne

vrednosti kli"e nasprotnik, ali so to nizke ali pa visoke �tevilke. Kolikokrat zapored

kli"e enake �tevilke. Na kak�en na"in kri"i. Kako hitra je njegova igra. Skratka,

pozoren mora biti na na"in igre, ki jo mora" ubere, kar zahteva igral"evo pozornost

in skoncentriranost skozi vso igro. Mora" nam je to pojasnil tako: »Ugotovi�, kaj

nekdo i�!e od tebe, kaj !aka. More� bit tolko spreten, da mu ne da�. Ima� 5 prstov,

ve! kot tolko nima� kaj, vsi morajo prit na vrsto. Zato zbranost mora bit« (Klavdijo

Ugrin). Ne glede na enostavna pravila igre je mora zahtevna igra. Dober mora" je

lahko samo izku�en mora", ki se z moro dolgo ukvarja. Le tak igralec je sposoben

nasprotnika spoznati in oceniti, kak�en na"in igre bo ubral. Mora" nam je glede tega

povedal: »Za moro mora� bit dober psiholog. U eni partiji mora� spoznat !loveka,

ker usak ima svoj na!in igre. Usak je na nekaj nagnjen, na neke prste, neko besedo,

ki vr�e. Ti mora� u zraku, u eni sekundi ga pre!itat. "e ti samo vr�e� tako, ne gre�

nikamor« (Klavdijo Ugrin).

Voditi igro pomeni zmago. Bolj izku�ena, kot sta igralca, bolj je igra napeta,

mora"a se namre" nenehno lovita v premo"i. Take igre so zahtevne in utrujajo"e, saj

trajajo dolgo in igralca morata biti ves "as skoncentrirana in mirnih �ivcev. Seveda

pa so tudi trdna volja do zmage, zagrizenost in samozavest igralca pomembne

lastnosti uspe�nega mora"a.

Zaklju"imo to poglavje s slikovitim odlomkom zgodbe 'Istrska barufa' iz

knjige 'Istrani', ki jo je napisal Edelman Jurin"i", ki prikazuje strastno in takti"no

igranje more cantada.

63

- Ha, ha, pa sem te! "e ni vrag, sem te in tudi tebe bom, Loki#. Na !inkve te bom, na

!inkve!

In �e je dvignil in udaril in spet dvignil in udaril vse do trenutka:

- "inkveeee� Pa sm te!

S tem se je razpotegnil po mizi, da se je je dotaknil z brado. Z roko je silil Loki#u v

trebuh. Prsti so se mu tresli. Tresli. Nato je z velikim u�itkom oslinil prste in zbrisal

punt.

- Na, ta ti je bil pravi. Videl sem ga �e prej, ko si vrgel. �e v zraku mi je povedalo, a

bo� odgovarjal prav na moj punt. Eee, moj Loki# � (Jurin"i", 1991, 44).

11.1. Osnovni elementi igre mora cantada

Osredoto"imo se na elemente igre, ki veljajo za osnovni pogoj, ki igro sploh

omogo"a, vendar so obenem tudi klju"ni elementi, s pomo"jo katerih lahko igralec

skozi igro izpelje razli"ne trike in strategije.

Prvi tak element je glas. Glas je pri mori izrednega pomena. Z na"inom

izgovorjave in jakostjo glasu lahko igralec nasprotnika zmede. Kot primer prvega

lahko navedem �tevili �est in sedem oziroma '�ei in �ette', ki sta statisti"no gledano

najpogostej�i. �tevilo vseh prstov na mizi je treba zakri"ati prav v trenutku, ko se

'vr�e' prste. Trik je v izgovorjavi. Izku�en in uigran igralec, ki se odlo"i, da bo

poiskal �est ali sedem prstov, izgovori prvi -� in ga vle"e dovolj dolgo, da uspe

pre�teti nasprotnikove prste in �ele nato dokon"a izgovorjavo sebi v prid. Seveda

mora to narediti v tako kratkem "asu in tako neopazno, da nasprotnik tega sploh ne

opazi. Drugi na"in, kako lahko zmedemo nasprotnika ali, bolje re"eno, prevaramo, je

z nerazlo"no izgovorjavo vsot. To je videti tako, da igralec vr�e prste in ob tem

nerazlo"no zakri"i �tevilo. Tisti igralec, ki je nerazlo"no izgovoril, bo trdil, da je

klical toliko, kolikor je iztegnjenih prstov na mizi, kar pa mu ne uspe vedno in lahko

privede tudi do prepirov, saj se drugi igralec po"uti prevaranega in ogoljufanega. �e

tako je v"asih te�ko razumeti, kdo kaj izgovori, zaradi glasnega in isto"asnega

vzklikanja dveh igralcev, ko pa eden od igralcev po"ne to nala�", se lahko pojavijo

64

te�ave. Glas je torej ena mo�nih zvija", s katero si lahko pomagamo do zmage. Drugi

element pa so prsti na roki. Tudi prste, ki so pri mori cantada 'pripomo"ek' za igro,

lahko uporabimo za razli"ne trike. Igralec napol ukrivi prste, da se komaj razlo"i,

kateri so iztegnjeni in skr"eni. Prsti, ki enkrat veljajo za iztegnjene, drugi" pa ne,

seveda glede na izre"eno �tevilo, so lahko dobra taktika za zmago ali pa predmet

spora. Od kopanja in te�kega dela izkrivljeni prsti doma"ih kmetov so marsikaterega

pripeljali do spora, ne glede na to, ali je izkrivljene prste �elel izkoristiti za to, da bi

la�je pri�el do to"ke, ali ne. Tudi agresivno metanje prstov "ez svojo polovico mize

je lahko na"in, da nasprotnika zmedemo in dekoncentriramo. Glas in prsti so nujni

atributi, ki jih potrebujemo za igranje more cantada, in "e jih znamo pravilno

izkoristiti, jih lahko uporabljamo tudi za prefinjene prevare. Tudi hitrost metanja

prstov je dobra taktika. Enim le�i bolj hitra igra, drugim pa nasprotno po"asnej�a

igra. Tisti, ki mu uspe diktirati tempo in si s tem podrediti nasprotnika, je v prednosti.

Kot je razlo�il informant: »Ti ga lahko z jakostjo glasa zmede�. Mo!no kri!anje, da

ga unega zmede. Hitrost, potem eni me!ejo bol hitro, ki ti odgovarja, bul�e

razmi�lja� hitro. On nima !asa razmislit, ki gre hitro z rokami stran in takrat ga

zmede�« (Zvezdan Fortuna).

Izbrisati te�ko zaslu�eno to"ko z mize za mora"a pomeni dose�ek in

zadovoljstvo. Dobljeno to"ko mora" navadno izbri�e z vinom, ki se zaradi mo"nih

udarcev poliva iz kozarcev na mizo, ali pa jo, prevzet od napornega boja, izbri�e s

prstom, ki ga ponosno kar sam oslini. Izbrisati to"ko za igralca pomeni potrditev, da

je bolj�i od svojega nasprotnika, zato to naredi s ponosom, kar je obenem tudi

provokacija in poskus, da bi nasprotnika demoraliziral. Geste in mimika sta pri

igranju more cantada izredno izraziti in mo"ni. Na"in igre sam po sebi zahteva

mo"no izraznost, v celoti se namre" igra s telesom, tako da se vsak gib odra�a tudi na

obrazu. Mimika in geste so odraz spro�"anja napetosti med igro, obenem pa so tudi

provokacija. Vsak gib ali beseda, ki prekine ute"enost igre, za enega od igralcev

pomeni prednost.

Drugi na"in, kako zmesti nasprotnika, je izzivanje. Igralci se med seboj

izzivajo z raznimi pikrimi opazkami. Igralec nasprotnika posku�a provocirati in ga

tako vznemiriti, da izgubi koncentracijo med igro. Za izzivanje nasprotnika igralci

uporabljajo opazke kot »A si tle, sn te dobu.« (Zvezdan Fortuna) in »Js bom igrau, ti

65

bri�i.« (Zvezdan Fortuna) in podobno. Provokacija je dobro oro�je za

dekoncentracijo nasprotnika, vendar je mora biti v pravi meri, saj v nasprotnem

primeru igra izgubi svoj smisel. Umetnost je najti pravo besedo ob pravem trenutku:

»Takrat zmede�, anka nervoza pride enmalu, ga vr�e� s tira« (Zvezdan Fortuna).

Izzivanje je po navadi uspe�na, a obenem tvegana taktika, saj napeti �ivci igralcev

lahko hitro popustijo in igralci se lahko na izzivanje odzivajo nasilno.

Dobra igra, triki, izzivanje, zagrizenost, strast, prevzetost in �e bi lahko

na�tevali. Vse to je del igranja igre mora cantada. Vse od na�tetega je pomembno pri

zmagi more. Triki in prevare so sestavni del igre, vendar pa lahko s seboj prinesejo

tudi negativne posledice. Ko igralci s triki in prevarami pretiravajo, se poru�i

vzpostavljeni mora�ki svet in igra v takih primerih izgubi svoj smisel. Ti nedovoljeni

odkloni igralce pogosto pripeljejo do spora. Kakor mi je povedal informant, "e pride

do goljufanja med igro »Barufa takoj!« (Zvezdan Fortuna). Resnost igre, ki jo "utijo

mora"i, se v trenutku razblini in mora�ki svet se poru�i. Za predanega mora"a je tako

nespo�tovanje njega kot igralca in igre na splo�no nesprejemljivo. Posebno "e

pomislimo, da so poleg mo"ne prevzetosti, ki jo nudi igra, igralci �e dodatno segreti z

alkoholom, kar dodatno ote�i samonadzor in razumnost mora"ev. V"asih je pri�lo do

hudih prepirov in pretepov, zato je mora dobila tudi sloves nasilne igre. Izgrede pri

mori lahko pripisujemo popivanju in goljufanju, prevare namre" pri vsaki igri

izzovejo negativne ob"utke in jezo. Zato more ne moremo ozna"iti kot nasilno igro.

66

12. MORA KOT STRASTNA IGRA

»Mora se je nadaljevala, divje, brez zadrege in brez usmiljenja. Prsti in pesti so

leteli, slina je brisala, grla so norela, ozra!je se je mlelo, vino se je razlivalo in

kreda je �la od rok do rok. Prihajalo je do zastojev, do preklinjanja, raz!i�!evanja,

zmerjanja, krohotanja � Uro za uro je !as be�al, boce so se praznile, litri za litri so

padali. Vse v nekak�ni zamaknjenosti, vse brez konca in brez za!etka« (Jurin"i",

1991, 44).

Mora cantada je strastna igra, ki mora"a v celoti prevzame. Strast in

temperament pri igri igralce popelje v svet igre, kjer veljajo samo ena pravila, to so

pravila igre, in kjer obstaja samo en cilj, zmagati. Na"in igranja, ki ga zahteva mora,

omogo"i, da se mora"i v igro v�ivijo in jo do�ivljajo, ne pa samo igrajo.

Prvi razlog za tako izjemno prevzetost je dejstvo, da se v celoti igra samo s

telesom, torej brez pripomo"kov, kar pripomore k popolnemu do�ivetju in "utenju

igre. Drugi razlog lahko najdemo v mo"ni �elji po dokazovanju in te�nji obdr�ati

ugled in sloves dobrega mora"a. Kot tretje pa omenimo vlo�ek, ki je v igri zastavljen.

Ti vlo�ki so lahko bili minimalni ali pa so dosegali cela premo�enja. Kakorkoli stava

je pripomogla k napetosti in zagrizenosti pri igri, saj vsak mora" igra za zmago. In

kot zadnje moramo omeniti vino kot po�ivljajo"o pija"o, ki jo mora"i pijejo med

igro.

V nadaljevanju se bomo posvetili in podrobneje razlo�ili te elemente igre in

na"in igranja, ki tako prevzetost omogo"ajo in povzro"ajo.

12.1. Telo kot pripomo"ek za igro

Mora je igra, ki zahteva celega "loveka. Njegovo telo, glas in misli. Zato ne

presene"a, da mora tako prevzame igralca, saj ji je ves "as trajanja igre v celoti

predan. Napetost, ki se nabira med igro, igralci spro�"ajo prav s kri"anjem in

udarjanjem po mizi. Bolj kot je igra napeta, bolj kri"ijo in tol"ejo z rokami. Roka

energi"no be�i enkrat bolj v levo, drugi" v desno, nato naglo "ez polovico �

67

Kri"anje pa se prilagaja gibom telesa. Popa"eno izkri"ane �tevilke enkrat razvle"ejo,

drugi" poudarijo. Vse je med seboj povezano in usklajeno. Odlo"no udarjanje po

mizi in glasno vzklikanje nasprotnikov igro obarvajo v pravi dvoboj. Mora"a, rde"a

od udarjanja in kri"anja, se do zadnjega trudita dobiti to"ko. Igra se umiri le za

trenutek, da igralec to"ko, ki jo dobi, ponosno izbri�e in dvoboj se takoj zatem

ponovno vname. Igralec z jezo in ponosom zbri�e s kredo narisano to"ko z mize.

Marsikaterega strastnega mora"a je kri"anje in naprezanje prisililo, da je z igranjem

kon"al, saj je po �tevilnih igrah ostal brez glasu. More se brez glasu namre" ne da

igrati.

Jezni, skoraj sovra�ni pogledi, ki si jih podajata nasprotnika, trenutek ovijeta

v realnost, ki skoraj izni"i dejstvo, da je to le igra. Trenutek igranja postane realnost

»znotraj dolo"enih "asovnih in prostorskih meja« (Huizinga et al., 2003, 20), ki se

povsem razlikuje od obi"ajnega �ivljenja. Prav to daje igri in igranju smisel.

12.2. Dober mora" kot (mo�ki) dru�beni status

Mora"i �elijo svojo predanost igri opravi"iti z zmago. Prav vsak mora" igra

za zmago. Mora velja za psiholo�ko igro in ne za igro na sre"o. To pomeni, da je

mora", ki v igri zmaga, takti"no in psiholo�ko mo"nej�i od svojega nasprotnika.

Dober mora" je sposoben prebrati nasprotnika in predvideti njegovo potezo in na tak

na"in najti njegovo �ibko to"ko ter ga premagati. Poraz za igralca pomeni, da je

predvidljiv in zato slab mora". Igralec se te�ko sprijazni s porazom, saj ta pomeni

ve" kot zgolj izgubo tekme, ranjen je tudi njegov ponos. To, da je igralec za

nasprotnika kot 'odprta knjiga', marsikaterega mora"a ujezi in poni�a, zato se z enako

zagrizenostjo bojujejo od prve do zadnje to"ke. Igralci moro jemljejo kot osebno

preverjanje, ne pa zgolj kot igro, saj igrati pomeni preverjati svoje sposobnosti. In pri

tovrstnem pomerjanju sre"a nima velikega pomena. !e igralec pri mori cantada

zmaga, pomeni, da je kot mora" dober, ne pa da je pri igri imel sre"o. Zmagati

pomeni biti sposoben obdr�ati koncentracijo, vzdr�ati napetost, ne popustiti

provokacijam, se ne predati in se bojevati za to, da se prevzame na"in igre v svoje

roke, kar je lahko izredno naporno, predvsem "e sta oba mora"a dobra in

68

nepredvidljiva, ker je igra lahko izredno dolga. Biti sposoben vsega tega, ni lahko.

To zahteva pripravljenost in vajo. Zmagati v mori torej pomeni pokazati svojo

veljavo in premo" nad ostalimi.

12.3. Mora in vino

»Giri# je na mizo narisal enaindvajset puntov. S prstom, ki ga je �e prej oslinil, je

potegnil po puntih in jih razpolovil. Kdor prvi zbri�e svojo polovico, zmaga. In se �e

ni zgodilo, da ne bi zmagal! Mora se je rodila pri njih doma, na kamniti mizi pod

orehi. �e kot otrok jo je gledal in kmalu igral. Bil pa je tudi pivec. V vasi in v okolici

najve!ji. Spil bi ne brento, tudi �tirno vina. Pri Giri#ih si �ejo gasijo z vinom in s

tamparenjem. Pijan? Nikoli. Nikoli« (Jurin"i", 1991, 43).

Slovenska Istra je zaradi ugodnih klimatskih razmer in dobre zemlje

kmetijsko rodovitna de�ela. Istrijani so se zato �e od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom,

poljedelstvom in tudi z �ivinorejo, obdelovanje zemlje je doma"inom pomenilo edini

vir za pre�ivetje. �ivljenje ni bilo lahko. Cela dru�ina je garala na poljih. Odvisni so

bili od svojega dela, saj drugih mo�nosti za zaslu�ek ni bilo veliko.

V Istri, de�eli sonca, ni manjkalo vinogradov. Obdelovanje vinske trte in

pridelovanje vina je dejavnost, ki je v slovenski Istri prisotna �e od nekdaj, zato je

vino v Istri zelo raz�irjena pija"a. Za takrat je bilo vino pomembno tudi kot

prehrambni vir, saj ima kot pija"a visoko energijsko vrednost, zato je bilo vino

idealna pija"a, ki so ga med te�kim garanjem pili. Tako �enske kot mo�ki so med

napornim kme"kim delom popili kozarec vina, predvsem 'temperanje', ki je me�anica

vode in vina in je zaradi kiselkastega okusa hitro pote�ila �ejo. Tudi otrokom so

v"asih v vodo nalili kapljico kisa ali vina, da je voda dobila kiselkast okus in jih je

dobro od�ejala.

Doma"ini niso imeli veliko razvedril. Na kmetih ni bilo televizije in tudi radio

je bil prej izjema kot pravilo. Da bi se malo dru�ili in razvedrili po celodnevnem

garanju na njivah, so se mo�je zbirali v va�ki gostilni in za zabavo in kratko"asenje

igrali moro cantada. Gostilna je bila osrednji prostor dogajanja. Ne glede na to, da je

69

mora glasna igra, so jo mora"i igrali v gostilni, kjer se je dalo kupiti vino, saj si

igranja more brez kozarca vina na mizi ni mogo"e predstavljati. Mora je z vinom

tesno povezana. Kot je povedal mora" sam: »Moro se je vedno igralo tam, kjer je trta

doma. To je blo zmeraj znano. Trte, vino, to je vse povezano z moro« (Zvezdan

Fortuna).

V navadi je bilo igrati moro za steklenico vina. To je bilo videti tako. Dru�ba

mora"ev je pred igro naro"ila liter vina in tisti, ki je igro izgubil, je vino moral

pla"ati. Med igranjem so naro"eno vino spili, tako da so, ne glede na to, kdo je

izgubil, vsi dobili kozarec vina. Informant nam je to tako razlo�il: »Torej !e je zgubu,

ampak ga je tudi spiu, tako reko! on ni ni! zgubu. "e si zgubu in nisi niti piu si

dvakrat zgubu« (Klavdijo Ugrin).

Med igranjem more cantada se nenehno vzklika in kri"i, zato mora"i

potrebujejo pija"o, da si osve�ujejo in ohladijo glasilke. Istrijani so bili vajeni vina,

saj so ga pridelovali sami in drugega tudi niso imeli. Nekaj mora"ev mi je zaupalo,

da v"asih, "e niso spili kozarca ali dveh vina, sploh niso mogli igrati more. Vino je

mora"em pomagalo, da so se la�je in hitreje v�iveli v igro. Najprej so se mogli

sprostiti in �ele nato so se lahko razigrali. Glasno kri"anje, napeta igra in opitost jih

je dr�ala pokonci, da kljub utrujenosti po napornem dnevu niso "utili nikakr�ne

zaspanosti.

Vendar ni bilo enostavno pla"ati za kozarec ali celo liter vina, saj je bilo

denarja malo. Mora je zato slu�ila tudi kot sredstvo, s katerim so si igralci posku�ali

priigrati pija"o, torej piti vino, ne da bi ga pla"ali. Izogniti se pla"ilu je doma"inom

pomenilo veliko, zato so igro jemali resno in so se za zmago trudili. Kdor je pri igri

zmagoval, je lahko od igre veliko odnesel. Druga"e je bilo za pora�enca, ki je

zastavljeno moral poravnati, kar ni bilo lahko, zato je pogosto izzval �e eno mo�nost,

da bi izgubljeno nadoknadil. !e mora" z igro ni pravo"asno kon"al, je lahko z

zastavo oziroma vlo�kom �el predale". Predvsem je bilo nevarno, ko je eden od

igralcev posku�al drugega preigrati s triki in prevarami. Prepir in pretep je bil v takih

okoli�"inah neizogiben. Opitost z vinom seveda ni pripomogla k treznemu

razmi�ljanju in resnost ter zagrizenost igralcev do igre sta bili preveliki, da bi tako

ravnanje kar tako dopustili. Kozarec vina preve", prepri"anost vase in prepri"anost,

da je vse izgubljeno mogo"e pridobiti nazaj, je marsikaterega igralca pognalo v

70

pogubo. Pri mori ni bilo izgovarjanja, zastavljeno je bilo treba poravnati. Ne glede na

to, kaj je igralec zastavil. Mora cantada je igra, ki je mora"e, ki se niso znali

nadzorovati, pripeljala do pravega hazarderstva in pogube.

Vinu pri igri mora cantada lahko pripi�emo tri funkcije. Prva funkcija vina je,

da igralcem pomaga sprostiti se in se tako prej v�iveti v igro ter jo za"utiti. Druga

funkcija vina je, da je pripomo"ek za hlajenje prenapetih glasilk. Tretja funkcija vina

je kot sredstvo zastave.

12.4. Zastavljeni vlo�ek

Tudi vlo�ek, ki je bil pri igri zastavljen, je pripomogel k strastni bojevitosti in

zagrizenosti za zmago. Mora"i so opiti z vinom dobili pogum in si drznili zaigrati ne

samo steklenice vina, ampak tudi ve"je vsote denarja ali celo imetje (njivo, kravo) in

na tak na"in sebe in celo svojo dru�ino potisniti na rob pre�ivetja. Pri mori ni bilo

poti nazaj. Zaigrano je bilo treba dati.

71

13. MORA IN HAZARDERSTVO25

Igra mora cantada spada med dru�abne igre, ki igralcem nudijo sprostitev in

omogo"ajo dru�enje. Bistvo dru�abne igre (kjer sodelujeta dva ali ve" igralcev) je

(poleg dru�enja) v tem, da ena stran zmaguje, medtem ko posledi"no druga izgublja.

Ena stran se poka�e v premo"i do nasprotnikov. Vpra�anje, ki se poraja glede more,

je, med katere igre jo lahko uvrstimo. Je mora igra na sre"o oziroma hazarderska igra

ali je psiholo�ka igra, ki s sre"o nima nobene zveze?

- �u, daj, daj, pridi Loki#! Pusti Bori�a in vrzi z nami. Bomo videli, kako ti gre

danes! Kak�en vrag je v tebi! se je oglasil �e Flego.

- Dio va� porco, ma, kaj ho!ete, ho!ete, da vam dobim in da mi boste pla!ali brento

vina! Je zdaj kriknilo iz Loki#a. (�)

- Ma vidi, vidi vraga, kako se je razpalil! Ben, bomo videli, kdo bo pla!al to brento

vina � in vrag naj me vzame, !e te ne oskubemo. Do guli#a! se je zmagoslavno

oglasil Bori� (Jurin"i", 1991, 42).

Naj ponovimo, da je igra »prostovoljno opravilo ali dejavnost, ki se odvija v

dolo"enih "asovnih in prostorskih okvirih po prostovoljno sprejetih, brez izjeme

obveznih pravilih; njen cilj je v njej sami; spremlja jo ob"utek napetosti in radosti ter

zavest, da je igra nekaj drugega kot obi"ajno �ivljenje, ki ga ozna"ujeta racionalnost

in delo« (Miheli", 1993, 9). Povedano z drugimi besedami, igra je svobodna

dejavnost, ki se ji posameznik predaja po lastni volji. !asovna in prostorska

zamejenostjo in to"no dolo"ena pravila jo lo"ijo od vsakdanjega �ivljenja in ji dajejo

poseben status. »Smisel in motiv zanjo sta v razvedrilu, ki ga nudi aktivnost sama po

sebi, v osebnem zado�"enju zmagovalca, pogosto pa tudi v (bolj ali manj

profesionalnem) zaslu�ku« (Ibid.). Igra namre" zmagovalcu vliva samozavest,

ob"utek mo"i in nepremagljivosti. Ljudje se igri predajajo prav zaradi pozitivnih

25 »Arabsko poreklo besede hazard ka�e, da se je epidemija hazardiranja �irila od prekanjenih Arabcev. Pri Arabcih je bilo torej hazardiranje znano, "eprav je njihov (zgodnjesrednjeve�ki) koran obsojal hazardno igro meisir« (Miheli", 1993, 24). V Evropi se je beseda hazard uveljavila pod pomenom igra s kockami (Miheli", 1993). »V 12. stoletju je pre�la v francosko jezikovno rabo v pomenu sre"ni met, naklju"je« (Miheli", 1993, 24).

72

ob"utkov in v"asih celo mo�nosti dobi"ka, ki je pri igri mogo". Igra je torej

svobodna odlo"itev posameznika, ki pa se lahko sprevr�e in postane navada ali celo

nuja za igralca.

D. Miheli", avtorica knjige 'Hazard', igre na sre"o definira kot igre, »pri

katerih kon"ni izid ni odvisen od znanja in spretnosti udele�encev, ampak od

naklju"ja ali kakega negotovega dogodka« (Ibid., 48). D. Miheli" razlaga, da je pri

tovrstni igri naklju"je tisti faktor, ki omogo"i ugoden kon"ni izid, seveda le za enega

od igralcev. Naklonjena sre"a za eno stran pomeni nesre"o za drugo, nasprotno stran.

Zna"ilnost naklju"ja pa je, da se pripeti nepri"akovano in nepredvideno, zato uspeha

oziroma kon"nega rezultata pri takih igrah (na sre"o) ni mogo"e napovedati (Miheli",

1993). V omenjeni knjigi lahko preberemo, da se pri igrah na sre"o, kjer se igra za

denar, kon"ni izid izra�a v materialnem dobitku zmagovalca. Igralci morajo dolo"en

znesek vlo�iti, zavedajo" se, da bo vlo�ek lahko izgubljen, saj "e zmaga nasprotnik,

bo ves dobitek pripadal njemu. Vsi igralci torej enako tvegajo oziroma tvegajo enako

vlo�eno vsoto denarja in upajo na uspeh, razlikuje pa se kon"ni izid, ki ni za vse

enak. Vsi imajo enake mo�nosti za zmago, vendar je na koncu zmagovalec samo

eden. Miheli"eva zapi�e, da se privla"nost igre na sre"o ka�e predvsem v tem, ker je

mo�nost ugodnega izida verjetna in mo�na za vse sodelujo"e v igri in je potemtakem

uravnote�ena (Ibid.). Ta lahek na"in zaslu�ka lahko igralca kmalu prevzame in

zasvoji. Igralec se strastno predaja neustavljivi �elji po sre"i in dobitku, in "e se

(predvsem ob izgubi) ne ustavi pravo"asno, lahko zaide v resne te�ave. »Tveganje ob

mo�nem dobitku je za marsikoga neustavljiv izziv« (Miheli", 1993, 16). Tak na"in

igranja lahko opredelimo kot hazarderstvo, kajti beseda hazard ozna"uje prav

tveganje pri igrah na sre"o (Miheli", 1993).

Poglejmo, kako je pri igri mora cantada. Med raziskovanjem igre smo pri�li

do ugotovitve, da more ne moremo uvrstit med igre na sre"o. Mora zahteva znanje,

psihi"no pripravljenost in vajo. Seveda lahko sre"a pripomore k zmagi, ampak zmaga

nikakor ni odvisna zgolj od gole sre"e. Je igra, ki je polna trikov in prevar, in "eprav

ni zapletena in nima zahtevnih pravil, je vse prej kot enostavna igra, prek katere

igralec preizku�a sre"o. To nam je zatrdil tudi mora" sam: »[�] Je blo treba znat.

Tudi s tem se dolgo ukvarjat, ni kar pri! tako. [�] Za moro mora� bit dober

psiholog. U eni partiji mora� spoznat !loveka, ker usak ima svoj na!in igre. Usak je

73

na nekaj nagnjen, na neke prste, neko besedo, ki vr�e. Ti mora� u zraku, u eni

sekundi ga pre!itat. "e ti samo vr�e� tako, ne gre� nikamor« (Klavdijo Ugrin).

Pri igranju more je igralec prepu�"en samemu sebi in svojim sposobnostim.

Primerjajmo moro z igrami na karte. Pri igrah s kartami je od sre"e odvisno, kak�ne

karte dobi igralec, in �ele nato pride na vrsto igralni�ko znanje in spretnost, kako

dodeljene karte najbolj�e izkoristiti. Mora je »inteligentna stvar« (Zvezdan Fortuna),

je povedal mora". »Na karte ima� lahko sre!o, da pridejo karte, pa dobi�, tudi !e si

slab. Ma na moro je te�ko dobit« (Zvezdan Fortuna).

Pri mori sre"a nima tako bistvene vloge, saj igra temelji na znanju in

iznajdljivosti �e od samega za"etka. �e prvi met je bistven, ker mora" razkrije

nasprotniku svoj na"in in vzorec igre in obratno. Na primer, kot so nam razlo�ili

mora"i in kot smo tudi sami imeli mo�nost videti, je igra videti tako. !e mora" kli"e

visoko �tevilo, recimo 7, in poka�e samo 2 prsta, pomeni, da pri nasprotniku i�"e

visoko �tevilo prstov, v tem primeru 5. Nasprotnik mora biti previden in ne sme

metati visoke �tevilke, kot od njega pri"akuje mora", ampak ni�je. In ker tudi drugi

me"e nizke �tevilke, mora sam klicati ni�je vsote, da mu bo lahko vzel to"ko. Mora"

mora predvideti namero drugega in ga pri potezi prehiteti. Nenehno drug drugega

lovita in preu"ujeta in i�"eta �ibke to"ke ter posku�ata razli"ne strategije igre. Zato

lahko trdimo, da je mora zahtevna igra, s katero se je treba ukvarjati, in prav na"in

igre sam pri"a, da je mora psiholo�ka igra in ne igra na sre"o. Igralec, ki igre mora

cantada ne obvlada in se spusti v igro, zagotovo lahko posku�a in upa samo na sre"o,

ker proti mora�kim mojstrom nima nikakr�ne mo�nosti za zmago. Ko igralec ne

ubere nobene strategije igre, torej 'me"e v prazno', je mora vsekakor samo igra na

sre"o. Za izku�enega mora"a, ki pa igro obvlada, je mora psiholo�ka igra, ki zahteva

zbranost in premi�ljene zvija"e. Zmaga je pri mori odvisna od iznajdljivosti, znanja

in strategije igre, ki jo igralec ubere, nikakor pa ne samo od sre"e.

Mora cantada ni hazarderska igra v smislu igre na sre"o, vendar je pri mori

pri�lo do hazardiranja v smislu dobi"karstva oziroma igranja za denar. Igralci so

namre" pri mori cantada na zmago tudi stavili. Vlo�ki pa so bili razli"ni. Od

steklenice vina, klobas do krave ali zemlje, pa kolesa ali celo avta. Odvisno je bilo od

imetja posameznika in njegove drznosti in ponosa. Trenutek netreznega razmi�ljanja

je pomenil nepopravljivo pogubo za mora"a in vso njegovo dru�ino. V tem smislu

74

lahko govorimo o hazardiranju, vendar pa je tako igranje more bilo prej izjema kot

pravilo. Mora" nam je hazardersko stran more opisal takole: »Torej, mora je taka

igra. Je �iv!na, v!asih je prihajalo tudi do velikih sporov. Do zapravljanja bi rekeu,

hazardiranja, ne vem, kako se re!e pravi izraz. [�] Najprej je za!eu z malo. Eno

partijo za en liter vina ali za en narezek pr�uta, al za en denar, karkoli je blo in je

zgubu. Tisti, ko je zgubu, je �elel, da bi se rivan�irau, da bi to prinesu nazaj in je

pri�lo to tako dale!, da so ljudje zapravili tudi kravo, uro. Se je za!elo z malega in

vedno ve! in potem na koncu je pri�lo do velikih sporov. Do pretepov. [�] Je pri�lo

skoraj sigurno do spora. Torej, !e si ti igrau za en liter vina, si gledau, da si tudi

nekaj spiu, ker !e ne, !e si zgubu in nisi niti ni! spiu, si dvakrat zgubu. In !im si piu,

si postau �iv!en, ne kontrolirau se nisi ve! in so nastali spori« (Klavdijo Ugrin).

Ko se je igro mora cantada igralo za denar, so si dobri mora"i lahko priigrali

ve"je vsote denarja in igra je takrat izgubila svoj osnovni namen in je postala

sredstvo za dobi"karstvo. Ni bila ve" 'izgovor' za dru�enje in zabavo, ampak je

postala pridobitni�ka dejavnost. Taka igra je bila toliko bolj nabita s tekmovalnostjo

in je zato bila �e bolj resna in nevarna. Dogajalo se je celo, da so dobre mora"e

najemali za igranje. To je bilo videti tako, da je mora" igral brez obveznosti. Sam ni

zastavljal denarja v igro, ampak so to storili tisti, za katere je igral. !e je igralec

izgubil, kar se ni pogosto dogajalo, sam ni bil o�kodovan. !e pa je zmagal, je od

dobi"ka dobil le majhen dele�, ostalo pa je pripadalo najemniku. Tako zgodbo nam je

iz prve roke povedal tudi eden od informantov: »Mojega o!eta so najemali za igro.

On je dobu samo k�en procent od zmage in je zmagovau cele pla!e. Takrat je delau

�e na Lami. Za druge je igrau. So stauli na njega, !e je zgubil, je pla!al tisti, ki ga je

najel, ko pa je zmagal, je �lo vse tistemu, ki ga je najel, on je dobil samo kak�en

procent« (Zvezdan Fortuna).

Moro so na tak na"in lahko izrabljali kot hazardersko igro, vendar pa to ni bil

njen namen. Hazarderstvo je mora"e pripeljalo do nenadzorovanega igranja, zato je

pogosto pri�lo do prepirov, ker se igralci niso bili sposobni obvladati in je bilo v igri

ve" kot le poraz. Zaradi izgredov in dobi"karstva je igranje more v dolo"enih

obdobjih bilo prepovedano.

75

14. MORA CANTADA KOT PREPOVEDANA IGRA

Pri"ujo"e poglavje bomo namenili predstavitvi zakonodaje, ki je v razli"nih

"asovnih obdobjih dolo"ala in odlo"ala o igrah predvsem na obmo"ju obmorskega

predela slovenske Istre. Upravi"eno predvidevamo, da je le-ta veljala tudi za igro

mora cantada, saj �tevilni viri nakazujejo na to. Najstarej�i zakoni segajo v obdobje

srednjega veka, nato sledijo zakoni iz poznej�ih "asov, in sicer iz obdobja, ko je na

tem obmo"ju vladala avstrijska oblast, in pa vse do danes.

V �e omenjeni knjigi 'Hazard' lahko preberemo, da so v srednjem veku �e

obstajali zakoni, ki so veljali tudi za obmorski del dana�nje slovenske Istre, ki so

dolo"evali pravila glede iger na sre"o oziroma, bolje re"eno, glede iger za denar. V

(slovensko) istrskih obmorskih mestih se je ravno tako kot v drugih trgovskih mestih

Jadrana razvilo hazardiranje, ki ga je oblast �elela nadzorovati (Miheli", 1993).

»Zakon v primorskih mestih znotraj ali na robu slovenskega prostora je hazardiranje

prepovedoval ali omejeval glede kraja, "asa (podnevi-pono"i), glede aktivne (igralec)

in pasivne (opazovalec) udele�be pri igri, glede regularnosti uporabljenih

pripomo"kov (kock), glede vlog v igri (maksimalne vsote, za katere so smeli igrati,

uporaba �etonov), glede neveljavnosti zadol�nic iz igre. Tovrstne omejitve kockarske

prakse sre"ujemo v statutih vseh mest severovzhodne Istre« (Miheli", 1993, 25).

Omenjena pravila so veljala tudi za druge hazarderske igre, "eprav je najve"krat

(konkretno) govor samo o kockanju.

Ohranjene imamo statute mest Izola, Koper in Piran, kjer so zapisane dolo"be

in prepovedi tudi glede iger. Kot primer vzemimo izolski statut iz leta 1360, ki v 51.

in 52. "lenu prve knjige omenja igre na sre"o.

!len 51. »Della pena di quelli, che giocaranno à gioco di Carte, overo ad altro

gioco più de soldi cinque.

Statuimo, che ciascuno, che giocherà al gioco di Carte o vero ad altro gioco dà soldi

cinque in sù in un gioco continuo, paghi al Comune per ogni volta soldi diese, e

76

ciascuno, che accuserà, habbia la terza parte della condanna e per la sua accusation si

potrà ritrovar la verità, e sara tenuto secreto« (Degrassi, Sau, 2000, 88).26

!len dolo"a, da bo vsak, ki bo igral (in nadaljeval z) igro, kjer bo vlo�ek vi�ji

kot 5 soldov, moral pla"ati kazen v vi�ini 10 soldov. To�ilec, ki bo kr�itelje prijavil,

pa bo celo moral pla"ati tretjino izterjane globe, verjelo pa naj bi se mu na besedo in

njegovo ime naj se ne bi razkrilo. 51. "len torej prepoveduje kakr�nokoli igro, kjer je

vlo�ek vi�ji od 5 soldov. Ni dolo"eno, za katero igro gre, ampak prepoved vklju"uje

vse igre za denar. Potemtakem je opisani zakon veljal tudi za igro moro cantada, "e

so jo izrabili za denarne stave.

Naslednji "len, ki dolo"a pravila o igrah, je "len �tevilka 52., ki dolo"a

oziroma predpisuje, »da iz igre ne smejo izhajati zapisani ali nezapisani dolgovi in

zastave« (Miheli", 1993, 26).

!len 52. »Che non si tenga raggion di gioco.

Statuimo, che d'ogni sorte gioco per l'avvenir, non si debba far alcuna ragion à

quello, che guadagnerà, ò perderà, ritrovandosi di ciò instrum.to, come nò, e i'uno,

e'laltro dei giocanti siano castigati secondo la forma del Statuto predetto: Et

l'Instrum.to sia iunto, e casso; È ciascuno ch'impresterà ad alcuno denari sopra

pegno, overo pegno, per causa di giocar, non habbia niuna raggione, e il pegno, ò

dinnari siano ristituiti al Patron« (Degrassi, Sau, 2000, 88).27

Oblasti so �e od nekdaj te�ile k nadzoru iger za denar. Razlog za to je v �elji

po nadzorovanju denarnega pretoka ter zadol�evanja in da bi prepre"ili izgrede, ki

nastajajo ob takih igrah.

26 Kazen za tiste, ki bodo igrali igre s kartami ali katerokoli druge igre za ve" kot 5 soldov: Dolo"amo, da kdor bo igral igre na karte oziroma katerokoli drugo igro za ve" kot 5 soldov, bo (vsaki") moral Ob"ini pla"ati 10 soldov. Tisti, ki kr�itelje prijavi, mora pla"ati tretjino izterjane kazni in njegovi obto�bi se bo verjelo in ne bo se ga razkrilo (prevedla avtorica diplomskega dela Mojca Sanabor). 27 Igra ne sme biti pridobitni�ka dejavnost: Dolo"amo, da (v prihodnje) pri katerikoli igri velja, da se ne sme upo�tevati in ra"unati na njen izid, bodisi pozitiven ali negativen, in tako biti tega povzro"itelj. V nasprotnem primeru morata tako pora�enec kot zmagovalec biti kaznovana skladno z dolo"ilom tega "lena. Povzro"eno pri igranju mora biti izni"eno. Vsakdo, ki bo posojal denar v igralni�ke namene v vrednosti nad dovoljeno zastavo, ne sme od tega u�ivati koristi in vlo�ek ali denar naj se vrne Patronu (prevedla avtorica diplomskega dela Mojca Sanabor).

77

Tudi pod avstrijsko oblastjo so obstajale dolo"be glede igranja razli"nih iger,

in ker je ozemlje dana�nje slovenske Istre spadalo pod avstrijsko oblast, je taisti

takratni zakon veljal tudi za to obmo"je. Tudi ti zakoni o igrah, ki jih bomo v

nadaljevanju zapisali, so zbrani v knjigi 'Hazard'.

Avstrijsko kazensko pravo je od leta 1848 do 1918:grozilo s kaznijo »za

igranje vseh hazardnih iger na sre"o ter tistih, ki so jih prepovedovali posebni

predpisi. Kazni niso zadele le igralcev, ampak tudi tiste, ki so dali na razpolago

prostor za to dejavnost. Denarna kazen, od katere je denunciatu pripadla tretjina, je

bila za tuje prestopnike poostrena z dodatno kaznijo izgona iz dr�ave. To pravo je

obravnavalo tudi goljufije s ponarejenimi kockami in kartami« (Miheli", 1993, 46).

Glede na pri"evanja Istrijanov in Istrijank lahko verjamemo, da je igra mora

cantada bila na ozemlju dana�nje slovenske Istre prisotna �e v "asu, ko je spadala

pod avstrijsko oblast. Informantka iz Pregare nam je to dejstvo potrdila z naslednjimi

besedami: »To so se u!ili �e, ki so bili pod Austrijo 18 leta, �e so igrali moro. So

igrali moro �e prej, in pol pod Italijo �e ve!« (Marija Stepan"i"). Na podlagi tega je

zgoraj omenjeni zakon za na�o raziskavo pomemben. Pomeni, da je mora v obdobju

avstrijske oblasti bila prisotna in je v primeru, da so jo uvrsti med igro na sre"o ali

celo med hazarderske igre ("eprav, kot smo videli, v osnovi ni ne eno ne drugo), bila

prepovedana. Ta trditev seveda sloni na pri"evanjih in na logi"nih sklepih, ker

nimamo konkretnih in preverljivih (pisnih) dokazov, ki bi o tem pri"ali.

Pozneje, leta 1919, je ozemlje dana�nje slovenske Istre pri�lo pod Italijansko

oblast. Kljub drugi oblasti se zakon glede igranja ni veliko spremenil, saj je tudi pod

italijansko okupacijo bilo igranje more v slovenski Istri �e naprej prepovedano.

Prepoved igranja more se je leta 1931 pod fa�isti"nim re�imom poostrila. Povod za

to pa so bili pogosti nemiri, ki so se zaradi igre dogajali, saj so bile tedanje politi"ne

razmere �e same po sebi nevarne in te�ko obvladljive (Int. 8). O prepovedi igranju

more nam je pripovedovala tudi doma"inka iz Pregare: »Enkrat so pustili, da so

igrali, �e ko je biu moj pokojni nono, so igrali. Cele no!i! Samo pol niso pustili ve!,

da ki se dela � Ki se kregajo, pole se tou!ejo. Tisti, ki ne dobi, dela greh, zato niso

pustili. In zdej so za!eli nazad. Samo � Mislim � Prou u javnem lokalu ne igrajo.

Samo tako na vasi ja« (Marija Stepan"i").

78

Prepoved igranja more je bila dolo"ena zaradi pogostih izgredov in s tem povezano

prepovedjo o kr�itvi javnega reda in miru. Mora se je kot glasna in strastna igra

zavlekla pozno v no" in se velikokrat kon"ala s pretepom. Informant je to opisal

takole: »Ja, najve! je pr�lo to, ker to se je zavleklo po 10 uri. Kri!anje, to, pa hitro

spor. Ve� kaj, ti vr�e� prste, vr�e� slabo prste in tako malo zaksne�, slabo izgovori�,

�e alkohol umes in je pri�lo do barufe« (Zvezdan Fortuna).

Razloge za prepoved igranja more cantada je potemtakem treba iskati v

nemirih, ki so se dogajali. Namen more je bilo dru�enje in zabava. Dru�enje je

doma"inom omogo"ilo ohraniti navade in doma"o kulturo ter uporabljati svoj,

slovenski jezik, ki je takrat bil prepovedan. Dru�enje je pripomoglo k ohranjanju

lokalne identitete, kar pa je za novo oblast predstavljalo problem. Doma"ini so mi

zaupali, da italijanska nova oblast ni odobravala pogostega dru�enja doma"inov, saj

so se bali, da bi se mo�akarji opogumili in posku�ali organizirati upor, zato so iz

previdnosti pogosto nadzorovali gostilne in javne prostore, kjer so se doma"ini

zbirali. To pa doma"inov ni odvrnilo od igre. Moro cantada so �e vedno igrali,

vendar so morali biti zelo previdni. Mora" nam je zaupal, kako so se v tistih te�kih in

nevarnih "asih pripravili za igranje more cantada: »Pod Italijo je blo tudi

prepovedano tle pri nas, ki je moj nono imeu �e pod Italijo gostilno, kadar so hoteli

igrati na moro, so dali stra�arje. Fante so najeli, so jim dali en liter vina, da pijejo.

Ker takrat ni pri�u z avtom kot danes, da te more presenetit kot danes. Oni so sli�ali

en kilometer prej, kadar so oni prihajali, policaji, ker so ble samo dve poti al tri u

vasi in zato so dali stra�o, da so lahko igrali. Vem pa, da po osvoboditvi28 je bilo

prepovedano, ampak u So!ergi pri nas se je igralo vseeno« (Klavdijo Ugrin).

Kazen, ki je grozila kr�iteljem, je bila denarne ali zaporne narave. Za kr�itev

javnega reda in miru zaradi igranja more je oblast terjala denarne kazni. V primeru,

da je pa pri�lo do huj�ih izgredov, pa je policija stro�je intervenirala in je lahko pri�lo

celo do aretacij. Kaznovani niso bili samo igralci, ampak tudi gostilni"ar, "e se je

moro igralo v gostilni.

Leta 1943, po Italijanski kapitulaciji, je kraje dana�nje slovenske Istre zasedla

nem�ka vojska vse do leta 1945, ko se je to ozemlje priklju"ilo Jugoslaviji. Kljub

novi jugoslovanski oblasti in novemu re�imu so kazni glede iger in no"nih izgredov

79

�e vedno bile strogo dolo"ene in kr�itelji kaznovani. Prvi povojni zakon o prekr�kih

iz leta 1949, ki je zadeval jugoslovanske dr�avljane, je igre na sre"o uvrstil med

prekr�ke »zoper javni red in mir: 'kdor pijan"uje, se vdaja prostituciji, igri na slepo

sre"o; kdor se ukvarja s tihotapstvom in "rno borzo', naj bi bil kaznovan s

pobolj�evalnim delom do treh mesecev, "e pa bi bil storilec 'o"itno nevaren za javni

red in mir', mu je grozila kazen izgona« (Miheli", 1993, 49). Dve leti pozneje, torej

leta 1951, so zakon spremenili in dopolnili. Igro na slepo sre"o so uvrstili k

prostituciji in bera"enju. Kazen za tovrsten prekr�ek pa je bila zaporna kazen, in sicer

do 30 dni zapora ali celo izgon za obdobje do �est mesecev. Do konkretnej�e

spremembe pa je pri�lo konec petdesetih let, natan"neje leta 1959, ko se je igranje

iger na sre"o razumelo kot samostojen prekr�ek (Miheli", 1993). Tovrsten prekr�ek

zagre�i »'kdor z namenom, da si pridobi ve"jo materialno korist, igra hazardne ali

druge igre'« (Miheli", 1993, 50). Kr�iteljem pa je grozila denarna kazen ali zaporna

kazen za "as do 30 dni ali celo izgon. Hazarderjem pa je poleg zgoraj na�tetih

mo�nih kazni »grozil tudi varstveni ukrep odvzema predmetov (denarja, vrednostnih

predmetov, premo�enjske koristi), ki so bili uporabljeni za prekr�ek, pridobljeni ali

nastali s prekr�kom« (Ibid.).

Glede na to, da so takratni zakoni pijan"evanje in igranje iger na sre"o

obravnavali na enak (negativen) na"in, ni bilo ni" "udnega, da je mora cantada

spadala med prepovedane igre. Ne vemo, ali so moro uvr�"ali med igre na sre"o ali

ne, ampak dejstvo je, da so med igranjem more doma"ini u�ivali alkohol in zaradi

vpitja bili glasni in mote"i, kar ni bilo za�eleno oziroma v skrajnih primerih celo

prepovedano. Na�e domneve, da je v "asu, ko je Slovenija spadala pod Jugoslavijo,

bila mora prepovedana, je potrdila doma"inka iz Pregare in dodala: »Ja, js ne znan,

zakaj so zabranili. Ni blo re!eno, zakaj. Ne znan, lahko tej vi�ji so znali zakaj, ma mi

nismo znali, zakaj so zabranili. Ni blo dosti !asa ni!. So igrali samo karte. Bri�kolo

in tre�et29« (Marija Stepan"i").

Na podlagi takratnega jugoslovanskega zakonika je igra mora cantada bila

sporna v vseh pogledih. Najprej so mora"i kalili no"ni red in mir, drugi" so jih lahko

obto�ili, da igrajo igro na sre"o ("etudi mednje ne spada), in tretji", bila je dober

28 Informant se tu nana�a na osvoboditev leta 1945, ko je ozemlje slovenske Istre pri�lo pod jugoslovansko oblast. 29 Bri�kola in tre�et sta italijanski igri s kartami, ki sta v navadi na obmo"ju slovenske Istre.

80

izgovor za popivanje. Mora cantada ni v nobenem zakonu bila izrecno omenjena kot

prepovedana igra. V zakonih so samo na�tete kr�itve, ki so prepovedane in temu

primerno kaznovane, ki pa jih lahko apliciramo na igro samo. Zato je mora, na katero

se nana�a veliko prepovedanih dolo"il, dejansko tudi bila prepovedana.

Poznej�a dolo"ila o prekr�ku igranja iger na sre"o je v osnovi oblikoval

Kazenski zakonik Slovenije iz leta 1977, ki v 234. "lenu omenja, »da je kaznovan z

denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta ob denarni kazni tisti, ki se obrtoma

ukvarja z igro na sre"o ali kdor mami druge v tako igro, kakor tudi tisti, ki za pla"ilo

da na razpolago prostore za igranje na sre"o ali kako druga"e za pla"ilo omogo"i

igro« (Miheli", 1993, 50). Ta zakon, "etudi ne izrecno, zaobjema tudi igranje more,

saj sta mi tudi informanta pritrdila, da je v 80. letih mora bila �e vedno prepovedana,

"eprav ne tako strogo. »Osemdesetega leta je blo �e zmeraj prepovedano po zakonu.

�e zmeraj prepovedano, samo da niso ve! preganjali tako« (Zvezdan Fortuna), nam

je pojasnil doma"in.

Da po navadi kazni niso bile tako stroge, nam je povedal mora" sam:

»Denarne kazni bi po zakonu mogle bit, samo po navadi, !im so pri�li policaji, so

dvignili roke z miz in rekli: Op, je pr�u zakon! in so se ustauli, niso igrali ve!. Si se

mogu ustavit« (Zvezdan Fortuna). Niso ve" preganjali zaradi samega igranja, "e pa je

pri�lo do zapletov in so igralci kalili no"ni red in mir, so lahko organi pregona

izvajali tudi huj�e sankcije. »Drugo je, !e bi blo prijauljeno, da je spor, da so se

pretepli zaradi more. U takem primeru je biu kaznovan gostilni!ar« (Klavdijo

Ugrin).

Ko je Slovenija postala del Jugoslavije (leta 1945), je prepoved igranja more

cantada temeljila na kr�itvi javnega reda in miru in ne zaradi igre kot take. Vendar je

bil prisoten �e drug razlog, zaradi katerega marsikdo ni odobraval igranja more

cantada, ki je bil povsem subjektivne narave. In sicer je te�avo predstavljal

italijanski jezik, ki so ga uporabljali za igranje. Italijanski jezik je spominjal na stari

fa�isti"ni re�im in vsiljevanje italijanskega jezika kot nadrejenega slovenskemu

jeziku. Mora cantada kot italijanska igra, ki je na ozemlju dana�nje slovenske Istre

hitro pri�la v navado, je marsikomu obudila spomin na italijanske vojake in tako

predstavljala �ivi spomin na fa�isti"ni re�im na tem ozemlju. Ne glede na prepovedi,

kritike in obsojanja so doma"ini igranje more ohranjali, saj je bila eno od redkih

81

razvedril, ki so si jih lahko privo�"ili. Ta navada je postala del vsakdanjega �ivljenja

in kme"ke kulture in se je kot taka skozi "as tudi ohranjala ne glede na formalne in

neformalne prepovedi. Doma"in nam je zaupal svoje spomine glede igranja more

cantada: »Moj o!e je biu gostilni!ar, ma je biu tudi redar. Je biu o�ter mo�. On je

reku, tudi !e je pri�u policaj: Glejte oni bojo igrali na moro. Za karkoli je narobe

odgovarjam jaz. Poznam ljudi. Je znal, kdo lahko igra, da on dr�i red pri tem, in on,

!e je bla ena beseda, je pri�u takoj umes in te je vrgu z gostilne. Nima� kaj, !e

igraste, igrajte za en litro uno, ampak brez prepirou. In pri nas se skorajda nisi !utu

tistega, tiste prepovedi. Mogo!e so bli dolo!eni dnevi, kadar je bilo dosti ljudi, ka�ne

praznike ali kaj tako, da je bilo te�je kontrolirat, pa so �li. So zeli si en liter vina in

so �li igrat ven z gostilne. Ven iz tega okvira« (Klavdijo Ugrin).

Danes mora ni prepovedana igra, lahko jo igramo, vendar ob upo�tevanju

zakona o kr�itvi javnega reda in miru.

82

15. �ENSKI POGLED NA MORO

V nadaljevanju se bomo posvetili predstaviti in razlagi dejstva, zakaj med

Istrijankami prevladuje negativno mnenje glede iger in porabe prostega "asa za

igranje. Osredoto"ili se bomo na �enski odnos glede igre mora cantada. Presenetljivo

je namre", da "eprav je mora �e od nekdaj prisotna na istrskih tleh in predstavlja

ljudsko igro, je doma"inke v ve"ji meri niso odobravale. Poudariti pa moramo, da

zbiranje tovrstnih informacij ni bilo enostavno, ker so se nekatere �enske dolo"enih

izku�enj in dogodkov povezanih z igro mora cantada sramovale.

»Prosti !as

Karlina je prav zares rojena v sraj!ici. Spet so jo na�li. Tokrat novinarka.

'Dober dan.'

'Bug daj.'

'Gospa, delamo anketo o izrabi prostega !asa. Mi zaupate, prosim, svoj poklic. Kaj

delate?'

'Zakaj vpra�aste? O jej! Jaz jimam stu mi�#érjo en delan kar #este. Dupudán #uhan,

ragolávan po hi�i eno rihtan votroke eno blágo. Pupudán gren sez mo�on v njivo,

torke eno !etrtke pa hoden v Trst, tan v �#edno.'

'Zaupajte nam, kak�ne ambicije imate. Kaj bi radi �e dosegli?'

'Ben, si najdla �e ka�no delo.'

'Kaj pa prosti !as? Kaj po!nete v prostem !asu?'

'Tábot si kúma# kaj nardin! Vobri�en prah gor po napi, po!istin vitrino eno

romár!#e, delan kaj po kánavi �'

'Ne ne! Zanima me, kaj delate v prostem !asu.'

'Ben �a son van vre povela. Ma ste !udna znaste, ku da niste �ena!'

(Mi�#er � poklic; ragolávan � urejam; ríhtam � nadziram; kúma# � komaj; romár!#i

�omarice, kánava � klet)« (�tok-Vojska, 1998, 41).

V slovenski Istri so bile �enske za pre�ivetje primorane trdo delati. Od �ensk

se je pri"akovalo veliko. Pokrivale so celotno sfero zasebnega in del javne, torej

mo�ke sfere, predvsem z vidika materialne preskrbe. Dejstvo je, da so �enske, "eprav

83

so delale na trgu delavne sile za pla"ano delo, delale tudi doma (skrbele za dru�ino,

opravljale vsa gospodinjska dela in dela na poljih), in velikokrat, "e se je le dalo, �e

kje za dodatno pla"ilo (po navadi kot gospodinjske pomo"nice pri bogatih

italijanskih dru�inah). Delavnost, po�rtvovalnost in iznajdljivost so bili glavni

atributi za pre�ivetje. Dru�ine so bile tedaj �tevilne in ni bilo lahko (po)skrbeti za

vse. Nega in skrb za otroke in dom je bila �enska naloga. Praksa, da bi mo� pomagal

pri hi�nih opravilih in skrbel za otroke, ni bila pogosta, "eprav je za to imel "as, saj je

bil (dru�beno gledano) do tega upravi"en. Mo�ka dru�bena vloga je bila jasno

za"rtana. Dodeljena mu je bila javna sfera, njegova glavna naloga pa je bila

materialna preskrba dru�ine.

V istrskih dru�inah je prevladovala patriarhalna ureditev, zato je glavno

besedo v dru�ini imel o"e oziroma mo�. Avtoriteto, ki jo je mo�ki u�ival, je

spremljalo tudi strahospo�tovanje, predvsem otrok. Mo" odlo"anja in ukazovanja, ki

jo je imel mo� dru�ine, je �ensko postavila v podrejeni polo�aj, zato volja �enske

pogosto ni bila upo�tevana. Prav patriarhat kot dru�inska ureditev je mo�kim

dovoljevala in opravi"evala navade in razvade, ne glede na to, kaj je to pomenilo za

ostalo dru�ino.

Zaradi �tevilnih obveznosti Istrijanke niso imele prostega "asa, ki bi ga lahko

izkoristile po lastni volji. Da bi si �enske znotraj svojega delavnika lahko privo�"ile

"as za zabavo in dru�enje, je bilo zanje nekaj nepojmljivega. Bile so tako

obremenjene, da si niso mogle niti predstavljati "asa za zabavo, saj jim je komaj

uspelo narediti, kar je bilo nujno potrebno. Ko smo doma"inko povpra�ali, kako so se

�enske med prostim "asom zabavale in kak�ne igre so najpogosteje igrale, nam je

odgovorila tako: »Ne, ne. Smo mele za plest, za prest. Js sm sprela volne, ne bi stala

niti u tej hi�i, kaj sm prela klopke. En teden sm prela, en teden sm plela« (Marija

Stepan"i"). Druga pa nam je na to vpra�anje odgovorila s stavkom: »So bile druge

skrbi« (Augustina Marke�i"). �enske niso imele navade zabavati se in se dru�iti,

sploh pa niso igrale dru�abnih iger. Doma"inka nam je pojasnila: »�enske niso

igrale. Pri nas niti karte niso igrale �enske, samo mo�ki« (Marija Stepan"i"). Za

doma"inke je dru�beni dogodek bil tesno povezan z vsakdanjimi opravili in

obveznostmi. Kot so nam povedale, jim je bilo v veliko veselje �e to, da so lahko

pletle v dru�bi drugih �ensk in so tako lahko klepetale in kaj zapele. Gospa Marija se

84

tega spominja tako: »[�] Zve!er smo plele nogavice, tako po doma!e in klepetale.

Tako je �ou !as napred. To je blo �ivljenje« (Marija Marke�i"). Na tak na"in so

hkrati bile v dru�bi in opravljale svoje delo ter tako zdru�ile obveznosti in dru�enje.

Mnenja, o zabavi in igrah, ki so nam jih zaupale Istrijanke, pri"ajo o tem, da

se jim je "as, porabljen za igro, zdel slabo izkori�"en. Seveda so �enske igranje za

zabavo povezovale z 'mo�kim' na"inom igranja, ki so ga ozna"ile kot nekaj

neprimernega, nepotrebnega in nekoristnega ali celo �kodljivega. Razlog za tako

negativno mnenje o igrah lahko najdemo predvsem v mo�kem pretiravanju pri

igranju in v dejstvu, da igra v �enskem na"inu �ivljenja ni imela skorajda nobene

vloge. Izjema za dru�enje in zabavo, kjer so bili prisotni tako mo�ki kakor �enske, je

bila va�ka veselica. �agra je za ve"ino �ensk bila edini neobremenjujo"i dogodek,

kjer so se sprostile in zabavale. Istrijanom pa je igra predstavljala pomemben

dru�beni dogodek. Zabavo, dru�enje in igranje so si lahko privo�"ili, in zato je igra v

njihovem vsakdanu imela pomembno mesto.

Igra mora cantada je mo�ka igra, zato so �enske bile iz tega sveta izvzete. Ko

smo doma"inke vpra�ali, kaj je mora cantada, smo dobili (enotni) odgovor, da je to

»Igra, ki igrali mo�i« (Augustina Marke�i"). Glede na to, da se je ve"ina doma"ink z

moro sre"alo �e v otro�tvu, saj so de"ki kmalu posnemali odrasle mo�akarje in moro

igrali tudi sami, smo predvidevali, da bodo �enske moro dobro poznale, vendar ni

bilo tako, ker se same z igro niso nikoli ukvarjale. Ve"ina �ensk nam ni znala

razlo�iti, kaj mora pravzaprav je, kak�na so pravila in kako igra poteka. Vedele so le,

da se med igranjem kri"i in vzklika.

Istrijani so moro po navadi igrali v va�ki gostilni. Gostilna je veljala za javni

prostor in kot taka je bila domena mo�kega. Ni se spodobilo, da bi �enske zahajale v

gostilno, pa tudi pri mo�kih v gostilni niso bile za�elene. Dejstvo, da �enske niso

vedele veliko povedati o mori, lahko razlo�imo prav s tem, da sploh niso imele

prilo�nost biti pri"a igranju. Tudi na va�kih veselicah je bilo organizirano tako, da so

tekmovanja more bila zadnji dan (v ponedeljek), ko je bilo praznovanja, plesa in

zabave konec. Na ta dan so se zbrali samo zagrizeni mora"i, pripravljeni na

tekmovanje.

�enske igranja more cantada v ve"ji meri niso odobravale. V bistvu mora

cantada kot igra ni bila problem. Kar je za �enske predstavljalo najve"jo te�avo, je

85

bilo popivanje. Mora�ka zabava se je po navadi zavlekla do zgodnjih jutranjih ur,

zato je bilo skoraj nemogo"e, da bi se mo�je domov vrnili trezni in mirnih �ivcev.

Poleg strahu pred zastavo premo�enja je za �enske predstavljalo te�avo tudi to, da so

se mo�je domov vra"ali opiti in razjarjeni ter so razgrajali po hi�i. Jezni in razo"arani

zaradi igre so se velikokrat zna�ali nad dru�ino. »Mo�, ko pije, je hudi!, zna�«

(Marija Stepan"i"), je stavek, ki ga je izrekla doma"inka. Doma"inke so o mori bolj

ali manj imele enako mnenje. Povezovale so jo s pono"evanjem, pitjem alkohola in

izgredi. Ko smo doma"inko vpra�ali, ali dr�i, da so mo�je zaradi igranja more bili

cele no"i zdoma, nam je odgovorila: »Celo no!! Ja! Ja, kaj so jih brigali otroci

doma! Ma ja, daj, daj. Moj koji krat se je anka opiu, pa je pr�u domou, jih je hito

prek posteje. Jih je jimo 12. Jih je hito !ez postejljo tam. Enga sen enega tan. Tan je

biu pepeu, tam je blo groza, kor je« (Marija Stepan"i").

Zaradi podrejenega polo�aja, ki so ga imele �enske v primerjavi z mo�kimi,

so bile primorane sprijazniti se s tem, da so mo�je zahajali v gostilno igrati moro in

(po)trpeti no"na razgrajanja. Doma"in nam je to potrdil: »Ponekod �ena ni imela

besede. Ni mela kaj re!, je bla tiho, kadar je mo� pri�u pijan domov. Je mogla bit

tiho, da ni �e kej dobila« (Klavdijo Ugrin).

Odnosi v dru�ini pa so se od dru�ine do dru�ine razlikovali. Ponekod je

�enske u�ivala ve"jo avtoriteto, vendar je ne glede na to bilo nemogo"e misliti, da bi

se �ena postavila mo�u nasproti in uveljavljala svojo besedo. Sledi zgodba, ki nam jo

je zaupala doma"inka: »[�] Jas sm mela mo�a, ki je zmerom pojau rad, biu u dru�bi.

Sm ga !akala doma, in ko je pri�u sm mu rekla: Ma kaj te ni sram! �tiri otroke sm

mela. Da te ni sram, da te !akam tle do desete, enajste ure, da pride� zve!era, sn

rekla. Zdej ji tu ve!erjo na. Na poji. Poji, tu ima� ve!ero. Poji si jo, je reku. Sm rekla,

hvala lepa! Zna�, se u�ali�! Je �u lepo iz kuhnje van, da bo �u gor po stopnicah in

kar je �u, da bo �u gor, je reku: E ne, ne. Bom ve!erau. In je pr�u, me objeu in

poljubu. Uprosti mi, ki sm pogre�u in tu je blo �ivljenje. Ni blo kreganja. Se je !lovek

potola�u sam« (Marija Marke�i"). �enske niso imele veliko izbire. Morale so biti

potrpe�ljive in marsikaj potrpeti in pretrpeti.

Neza�elenost �ensk v gostilnah je bila tako velika, da jo je ve"ina �ensk "utila

kot prepoved. �ena si ni upala iti v gostilno poklicati mo�a niti v primeru, ko je

pri�lo do kak�nih te�av in je potrebovala njegovo pomo", kaj �ele, da bi v gostilno

86

zahajala za zabavo. To je potrdila tudi doma"inka: »Ne, ne takrat. �ena ni smela

enkrat prit, da je vido mo� u o�tarijo. Nanka za ga klicat, ko je otrok doma bilo

bolano, ga ni smela prit iskat. Ja! Je blo tako, nima� kaj. Res! Ni blo lahko. Niti

danas ni lahko, ma niti takrat ni blo lahko. Za �ene posebno, ki so mele pouno otrok«

(Marija Stepan"i"). Tudi informant nam je potrdil, da �ena ni bila dobrodo�la v

gostilni, �e posebno takrat, ko so se mo�je zbrali in imeli mora�ke ve"ere:

»Problemou je blo, tudi sporou u dru�ini zaradi tega. Samo so bli spori, ki so se

poravnali, ni ku danes, da �ena ima besedo. Je blo u dru�ini � Tihi dnevi so bli. Je

blo vsega, tudi kreganja, ampak strogo u � Da bi pri�la �ena u gostilno kri!at na

mo�a, to pa, to pa � Ne. Js znam to zato, ki sm biu u gostilni. Da bi �ena pri�la �

ouu Marija �« (Klavdijo Ugrin). Med Istrijani je vladalo tudi mnenje, da je �ena

'potra �figa'30. Doma"in nam je povedal tako: »Buhvari, ku ti je pri�la �ena, ko si

igrau na moro, si zgubu � �fortuna« (Zvezdan Fortuna). Tudi drugi informant je

potrdil: »Enkrat je bla �ena pegola31, so rekli« (Klavdijo Ugrin). �enska v gostilni je

bila neza�elena, in da bi pri�la v gostilno po mo�a, je tedaj bilo nekaj nepojmljivega.

Oglejmo si �e eno tako zgodbo, ki pri"a o te�avah �ensk zaradi odsotnosti

mo�a zaradi igranja, ki nam jo je zaupala doma"inka: »[�] Enkrat je �la moja ta�!a.

Ma niti ne moja ta�!a � je bla puna otrok � njena mama, je �la iskat mojega tasta

tam, ki so igrali u Pregari, ki je bila o�tarija enkrat. Ga je �la iskat, je rekla: Si �e

dva dni tukaj, je rekla. Hoj domu, je rekla, uni otroki doma !ejo poginit, je rekla. Hoj

domu. Je reku, hote domu, je reko. Hote spat, je reko, in mene pustite na miri. Ja, ko

grem danes domou, ko jutre. Vi�, tako je blo. Niso se pustili mo�i, da jih gre� iskat.

Ma niti danas, eni se ne pustijo« (Marija Stepan"i").

Da so �enske zaradi igranja more trpele in se zaradi tega hudovale, ni bilo

presenetljivo. Marsikatera Istrijanka sploh ni �elela govoriti o svojih izku�njah glede

more in se je izgovarjala, da ne ve, kako je bilo, da more ne pozna, in zato ne more

ni"esar povedati, ali pa so govorile o zgodbah drugih �ensk. Priznati, da je mo�

pogosto bil zdoma zaradi igranja more, da se je vra"al pijan in nasilen ter da se je

zadol�eval, zagotovo ni lahko. Vendar pa smo se pogovarjali tudi z doma"inkami, ki

niso imele te�av povedati, kako je bilo in kaj vse so morale pretrpeti. Doma"inka

30 Izraz 'porta �figa' je nare"na popa"enka italijanske besedne zveze 'porta sfiga', ki pomeni, da nekaj ali nekdo prina�a smolo, nesre"o. 31 Italijanski izraz 'pegola' v slovenskem prevodu pomeni smola.

87

nam je glede mo�kih pono"evanj in igranj jezno povedala: »Ja, ja! Ni blo va�no

doma, da je 10 otrok ali 15. Ni blo va�no ni!. Va�no, da oni grejo naprej tako«

(Marija Stepan"i"). Na konkretno vpra�anje 'So otroci in �ena strastnega mora"a

trpeli zaradi njegovega igranja?' smo dobili v odgovor: »Ja i kaj pa! Anka mrla je

zaradi tega � 38 let, je mrla in pustila sedem otrok � 5 mrtvih i sedem �ivih. Ja, ja.

Vse to je blo« (Marija Stepan"i").

Mora�ki ekscesi niso bili vsakdanja praksa. Res so mo�je pogosto hodili v

va�ko gostilno igrati moro cantada, vendar je bilo to bolj umirjeno. Odnos do igre

mora cantada, ki so si ga ustvarile �enske, je bil odvisen od mo�eve prevzetosti z

igro, saj so moro spoznavale le prek mo�a. !e je igranje bilo pretirano, je to

zagotovo za vso dru�ino predstavljalo problem, ker je taka igra prinesla samo gorje.

O tem nam je pripovedoval tudi mora" sam: »Tako je. Odvisno je vse, kako je blo

doma organizirano. Nekateri mo�i so �li in so poznali meje. So vrgli dve partidi, tri

partidi in so �li domou. Vsekakor so ble bolj potrpe�ljive, sej ni meu drugega. Takrat

ni blo televizije, ni bilo ni!. Ona je bla okupirana z otroci, vsi polno otrok in tako.

Torej je blo ponekod hudo, tudi zaradi tega so otroci trpeli, !e je mo� zapravu kak�en

�oldo za en liter vina. Takrat ni blo slu�be. Takrat je blo malo, je �el, !e je �el kopat

nekomu na �ornado, so rekli, je dobu tista dva �olda, in !e zve!er je �ou domu in jih

je zapravu u gostilni, zadovoljstva ni bilo sigurno« (Klavdijo Ugrin).

Ena izmed informantk iz Pregare je v preteklosti za dodaten zaslu�ek

prodajala vino. Temu se je tedaj reklo, da je imela '�pacjo', torej neki prostor, ki je

veljal kot gostilna. Zaradi te gostinske dejavnosti je bila ena od redkih �ensk, ki je

imela mo�nost biti prisotna pri mo�kih igralni�kih ve"erih. Brez pomislekov je

pritrdilno odgovorila na vpra�anje, ali dr�i, da so mo�je cele no"i igrali moro,

popivali, se prepirali in na koncu celo pretepli. »E, kaj pa, kaj pa?! Enkrat so se eni

toukli in vargavali s kamnjem, drugega niso imeli, ma s kamnjem so si dali.« In

dodala: »Zato niso pustili. Pol so zabranili zaradi ..., ki so se tolkli. Uni, ki je dobu,

je biu veseu. Uni, ki je zgubu, bi se biu touku, in �e !e je piu, je blo tolko ve!« (Marija

Stepan"i"). Potrdila je tudi, da so mo�je radi in zelo pogosto igrali moro: »[�] Ma

tudi u delavnike, te, ki niso bli u �lu�be. Pr kapeli so igrali, ki pri nas u Pregari ni

bla u�tarija. [�] Uuu, so igrali so, kaj ne. So igrali na moro, na karte, se kregali, se

toukli, vse kar #e�« (Marija Stepan"i").

88

V nasprotju s �tevilnimi �enskami je doma"inka, ki je zaradi gostinske

dejavnosti bila v stiku z mo�kim igralni�kim svetom, vedela, da je bila mora v

dolo"enih obdobjih prepovedana. Tega se spominja takole: »Enkrat so pustili, da so

igrali, �e ko je bil moj pokojni nono, so igrali. Cele no!i! Samo pol niso pustili ve!,

da ki se dela � Ki se kregajo, pole se tou!ejo. Tisti, ki ne dobi, dela greh, zato niso

pustili. In zdej so za!eli nazad. Samo � Mislim � Prou u javnem lokalu ne igrajo.

Samo tako na vasi ja« (Marija Stepan"i"). Povedala je, da je bilo tudi pozneje pod

Jugoslavijo igranje more �e vedno prepovedano: »Ja, js ne znan, zakaj so zabranili.

Ni blo re!eno, zakaj. Ne znan, lahko tej vi�ji so znali, za kaj, ma mi nismo znali,

zakaj so zabranili. Ni bilo dosti !asa ni!. So igrali samo karte. Bri�kolo in tre�et«

(Marija Stepan"i").

»Boh te !uvaj pija!e,« so besede, ki mi jih je povedala doma"inka iz Pregare

in dodala, da »Vsaka igra i pijanstvo, gorje !loveki« (Marija Stepan"i"). Ta dva

izre"ena stavka prikazujeta mnenje, ki si ga delijo vse doma"inke glede mo�kega

igranja more cantada in popivanja. Ne glede na to, da so doma"inke moro cantada

slabo poznale, so o njej vedele dovolj in zaradi nje do�ivele marsikaj, da so si o igri

ustvarile negativno mnenje.

89

16. TEORIJA IGRE NA PRIMERU MORE CANTADA

Na za"etku naloge smo navedli teorije igre, s katerimi smo razlo�ili in

predstavili smisel, namen in zna"ilnosti ter vloge iger v na�em �ivljenju. V

nadaljevanju bomo zna"ilnosti omenjene teorije konkretizirali na primeru

raziskovane igre mora cantada. Pri tem se bomo naslanjali najprej na J. Huizingov

razdelek 'O izvoru kulture v igri' in nato na R. Cailloisovo delo 'Igra in ljudje' v

knjigi 'Teorija igre'. Poglavje bomo tako razdelili na dva dela. V prvem delu se

bomo ukvarjali z osnovnimi lastnostmi igre mora cantada. V drugem delu pa bomo

obdelali kategorije igre in jih konkretizirali na primeru igre more cantada.

16.1. Lastnosti in zna"ilnosti igre mora cantada

Za"nimo z aplikacijo (Huizingovih) splo�nih lastnosti iger na konkretno igro

mora cantada.

Igra je svobodna dejavnost. To pomeni, da igra ne sme biti fizi"na prisila ali

obveznost, saj bi kot taka izgubila privla"nost, veselje, razvedrilo in s tem svoje

bistvo. Mora cantada je kot igra torej svobodno delovanje, s katerim se igralci

ukvarjajo v prostem !asu. Prostega "asa, ki bi ga posameznik izkoristil po svobodni

volji, v kme"kem okolju, kjer se zaradi �tevilnih opravil dan zgodaj za"ne in pozno

kon"a, ni veliko. Vendar pa se, ko se ponudi mo�nost, doma"ini v veliki ve"ini

svobodno odlo"ajo za igranje more predvsem zato, ker jim igra nudi u�itek, zabavo

in zadovoljstvo. Igra mora cantada je zamejena z (vnaprej) dolo!enimi in

natan!nimi prostorskimi in !asovnimi mejami, kar jo lo"i od ostalih podro"ij

vsakdanjega �ivljenja. Lahko bi celo rekli, da je prostorsko in !asovno

povzdignjena iz vsakdanjega �ivljenja. In prav v tem se ka�e njen smisel. Igra

mora cantada je kot beg iz vsakodnevnega, rutinskega kme"kega �ivljenja in zato

izjemnega pomena za Istrijane. Je sprostitev in zabava, ki se razlikuje od obi"ajnega

�ivljenja in igralce ponese v svet igre, ki jih popolnoma prevzame in v katerega se

v�ivijo z izjemno resnostjo. Ta mora�ki svet se ob koncu igre kon"a in takoj se

ponovno vzpostavi obi"ajni, pravi svet. Igra mora cantada je torej fiktivna, saj jo

90

spremlja »posebna zavest o drugotni realnosti ali odkriti nerealnosti glede na

obi"ajno �ivljenje« (Huizinga et al., 2003, 148). Pomembno je opozoriti na mo�nost

ponavljanja igre, saj se igro lahko po �elji ponovi takoj, ko se kon"a. Torej je

ponovljiva. Resen odnos do more cantada je pogojen s spo�tovanjem pravil igre.

Pravila igre so izjemnega pomena, saj vzpostavljajo red in dajejo ob"utek, da je igra

resna zadeva. Ne glede na pravila igre je igralec znotraj meja pravil svoboden in

lahko znotraj teh okvirov prosto i�"e mo�ne poti do zmage, kar ga vznemirja in mu

vzbuja prijetno napetost in negotovost. Pri igri mora cantada so pravila enostavna,

vendar so ne glede na to izrednega pomena in brezpogojno zavezujo"a. Takoj, ko

igralec prekr�i pravila, igra izgubi smisel in je pokvarjena. Igra s pravili vzpostavi

red, ki prina�a za"asno in omejeno popolnost, kjer imajo vsi igralci enake mo�nosti

in so vsi enako pomembni. Bistvo igre je, da mora biti negotova. Razplet more

cantada »ne sme biti dolo"en, rezultati pa ne vnaprej dose�eni, pri "emer mora biti

igralcu prepu�"ena dolo"ena prostost, da na lastno pobudo uporablja iznajdljivost, ki

je nujni pogoj igre« (Ibid.). !ar igre je prav v tem, da je vse do konca razplet

nepredvidljiv, kar v nas povzro"a napetost, ki prav tako velja za pomembno lastnost

igre mora cantada. Igra v sebi tako nosi tudi estetski zna!aj. Mora cantada je torej

lepa. Kot taka »izziva nek prese�ek, kajti omogo"a dvig iz vsakdanjosti v vi�ine

lepote in svetega« (Ibid., 342). Omenimo �e neproduktivnost kot zna"ilnost igre, ki

pa pri igri mora cantada po navadi ne dr�i. Igra v osnovi naj ne bi ustvarjala dobrin

ali bogastva, vendar, kot vemo, pri mori temu ni bilo tako. Lastnost 'neproduktivnosti

igre' ne velja za igre, kjer se z razli"nimi vlo�ki stavi na zmago (kakor je bilo v

navadi pri mori), ampak velja pri igranju zgolj zaradi veselja do igre, kjer zmaga ne

prina�a nobenih priigranih dobrin (Huizinga et al., 2003).

16.2. Pomen tekmovanja, sre"e, vrtoglavice in mimikrije pri igri mora

cantada

V nadaljevanju bomo na igro moro cantada aplicirali �tiri (Cailloisove)

kategorije igre. To so tekmovalnost (agon), sre"a (alea), mimikrija (mimicry) in

91

prevzetost (ilinx), ki imajo pri igrah pomembno vlogo. Na konkretnem primeru more

pa bomo predstavili tudi paido in ludus.

Tekmovanje in boj za zmago in s tem povezano dokazovanje je pri ve"ini iger

osrednja lastnost in namera. Tako je tudi pri igri mora cantada. Kakor smo �e

ve"krat omenili, je mora nabita s tekmovalnostjo in dokazovanjem, zato so se mora"i

za zmago pripravljeni bojevati do konca. Igralci za"nejo z enakimi za"etnimi

mo�nostmi in tisti, ki mu uspe dokazati premo", zaslu�eno u�iva slavo in ugled.

Agon oziroma tekmovanje lahko tako ozna"imo kot najpomembnej�o komponento

igre mora cantada.

Druga kategorija zadeva vlogo sre"e v igri oziroma aleo. Sre"e v igri ni

mogo"e zanikati, saj je ta odvisna od usode in naklju"ja, zato nanjo ne moremo

vplivati in o njej ne moremo odlo"ati. Sre"a ali nesre"a je pomemben element igre, ki

lahko pozitivno ali negativno vpliva na kon"ni izid. Pri igri mora cantada sre"i ne

moremo pripisati bistvenega pomena, ker je mora psiholo�ka igra in ne igra na sre"o.

Razlikovati moramo igre, pri katerih igralec za zmago stavi vse le na sre"o, in take

igre, kjer se igralec za zmago bojuje z znanjem, trudom in iznajdljivostjo. Govorimo

o igrah, pri katerih se igralec ne zana�a in ne upa na sre"o, ampak stavi na svoje

sposobnosti. Trdimo torej lahko, da izid igre mora ni odvisen zgolj od sre"e ali

usode, ampak predvsem od uigranosti in znanja mora"a, kar smo podrobneje �e

opisali in razlo�ili. Med igranjem more cantada je sicer kombinacija agona in alee

mogo"a, vendar pa je alea stranskega pomena. Pri tem mislimo, da zmaga more

cantada ni odvisna zgolj od sre"e, seveda pa lahko ta pripomore k zmagi.

Ilinx oziroma vloga 'vrtoglavice' ima pri mori posebno mesto. Ponovimo, da

se, po Cailloisovi razlagi, ilinx nana�a na tiste igre, ki ustvarjajo vrtoglavice in

igralcu dajo ob"utek, da se lahko za dolo"en "as 'poru�i normalno zaznavanje', in ki

lahko zavesti vsilijo 'nasladno paniko' (Huizinga et al., 2003). Lo"imo moralni in

fizi"ni ilinx. Prvega dose�emo prek intenzivnega navdu�enja, drugega pa s pomo"jo

telesa, s katerim sledimo igri. Mora kot strastna igra, ki v celoti prevzame igralca,

brez ve"jih te�av ustvari ilinx. Vsaka dobljena to"ka pri mori cantada za igralca

predstavlja veliko navdu�enje, ki se z vsako naslednjo to"ko �e stopnjuje, tako da je

na koncu navdu�enje, ki se polasti posameznika, tako intenzivno, da ga lahko

primerjamo z vrtoglavico ali transom. Zaradi posebnega na"ina igranja je pri mori

92

cantada 'moralni ilinx' prepleten s fizi"nim. Mora" je igri v celoti predan, saj za

igranje potrebuje svoje telo, misli in glas. K temu, da je ilinx pri mori cantada tako

mo"an, poleg strastnega igranja pripomore tudi u�ivanje alkohola med igro. Ne glede

na po�ivljajo"o substanco lahko mora igralce v celoti prevzame in jim tako nudi

(moralni in fizi"ni) ilinx, vendar z u�ivanjem alkohola pride do tega hitreje in je �e

bolj intenzivno.

Igra igralce popelje v fiktivni svet, kjer se v�ivijo v igrano vlogo (vlogo

igralca) in sprejmejo za"asna pravila igre, ki so nujno potrebna, da igra za�ivi. Po

Cailloisovem mnenju prav to omogo"i mimikrijo ali zakrinkavanje. Med igranjem

more se igralci tako znajdejo v (drugem) svetu, ki je povzdignjen nad realnost.

Igralec za"asno 'odlo�i' vse svoje �ivljenjske vloge razen vloge mora"a. Prav to

v�ivetje ga privede do tako strastnega igranja, da pozabi na vse svoje obveznosti in

tisti trenutek �ivi samo za igro in zmago.

S pomo"jo Cailloisove teorije potegnimo vzporednico in poka�imo na

medsebojno prepletanje agona, mimikrije in vrtoglavice (ali zanosa) pri igri mora

cantada. Za gledalce, ki v igri ne sodelujejo, je tekmovanje obenem tudi neke vrste

spektakel. Tekmovalnost igralce privede do mimikrije, torej do v�ivetja v igralsko

vlogo, kjer �ivijo fiktivni svet kot trenutno realnost. Intenzivna v�ivetost pa

vzpodbudi tudi ilinx. Biti pri"a strastnemu, napetemu in temperamentnemu igranju

more cantada je dejansko primerljivo s spektaklom, kjer imajo mora"i vlogo

akterjev. Igralci so med igranjem nabiti z energijo in prevzeti s svojo trenutno vlogo,

kar se ka�e prek izrazite mimike in divje gestikulacije ter kri"anja, in prav to je

izredno zanimivo in spremeni igranje v spektakel, ki ga je vredno gledati.

Omenimo �e dva termina, ki ju je skoval R. Caillois, in sicer paido in ludus,

ki ju prav tako lahko apliciramo na igro mora cantada. Paida se ka�e kot �elja po

zabavi in sprostitvi, ki je pri mora"ih ne manjka, ludus pa kot urjenje in boj proti

oviram in te�avam, ki jo postavlja igra mora cantada sama.

93

17. MORA CANTADA KOT POMEMBEN DRU�BENI DOGODEK

Podrobneje poglejmo, kak�en je socialni pomen dru�abne igre mora cantada.

Za doma"ine slovenske Istre (je) mora cantada namre" predstavlja(la) pomemben

dru�beni dogodek.

�ivljenje na vasi je bilo v primerjavi z mestnim �ivljenjem precej enoli"no.

Kmetovanje zahteva rutinska dela, ki se za"nejo zgodaj zjutraj in kon"ajo pozno

zve"er. Monotonost in vsakodnevno naporno delo je utrujajo"e, ne le fizi"no, ampak

tudi psihi"no. Zato je dru�enje v takih razmerah izrednega pomena. �e ve", lahko bi

rekli, da je nuja, kajti "loveku omogo"i razbremenitev in sprostitev negativne

energije, ki se nabira zaradi frustracij in naporov pri izpolnjevanju obveznosti v

vsakdanjem �ivljenju. Sprostitev in 'odklop' od vsakdanjih skrbi, ki ga nudi dru�enje

in igranje, pomeni nekak�en 'beg iz realnosti', kar je za normalno funkcioniranje

posameznika pomembno in potrebno. V vaseh so bili prikraj�ani pogostih prireditev

in izjemnih dogodkov, ki so bili zna"ilni za mesta, zato so za dru�enje in zabavo

uporabljali va�ko gostilno, ki je veljala za osrednji prostor socialnega dogajanja.

Mora cantada je kot dru�abna igra pri dru�enju, zabavi in sprostitvi

doma"inov imela nadvse pomembno vlogo. Predstavlja(la) (je) element dru�enja, ki

(je) vpliva(l) na dru�beno povezanost in ob"utek pripadnosti dolo"eni skupini. Taka

dru�enja mora"e povezujejo in omogo"ijo vpetost v interakcijo, ki se zaradi

kontinuitete razvije v odnos, in sicer mora�ki odnos. Avtor J. R. Kelly tovrstno

pomembno pozitivno socialno interakcijo med posamezniki razlo�i s pomo"jo

njihovih izjav, kot je 'U�ivam v dru�bi.' in 'Imam ob"utek pripadnosti.', kar ka�e na

svobodno izbiro in �eljo po dolo"eni aktivnosti (Sadar, 1991). Slednje vsekakor velja

za igralce more, saj trenutek igranja predstavlja magi"en trenutek za vse udele�ence.

Dru�abna igra igralce povezuje v namerah, �eljah in ciljih. Vsrka jih v svet igre, kjer

imajo vsi enake mo�nosti in se vsi bojujejo za zmago. Med igranjem se �ivljenja

igralcev sre"ujejo in prepletajo, kar spodbuja razvoj ob"utka pripadnosti svoji

(igralski) skupini in krepi skupinsko mo".

Mora je tradicionalna istrska igra in kot taka del tradicije, ki se ohranja v

spominu in praksi z aktivnim igranjem. Navada in kontinuiteta igranja pripomoreta

ali celo omogo"ita, da se dolo"ena dru�bena praksa spremeni v tradicijo. Kolektivni

94

spomin (ki je sestavljen iz individualnih spominov) igro o�ivlja in obenem osmi�lja

eksistenco mora�ke skupnosti. Kolektivni spomin je hkrati lahko tudi socialni

spomin, kar dejansko tudi je. Igro mora cantada lahko potemtakem ozna"imo kot

dedi�"ino, ljudsko izro"ilo in kulturni element.

Igranje more je navada. Je dejavnost, ki se ohranja in nenehno ponavlja.

Dejstvo, da se je igra mora cantada ohranila skozi "as ter da se medgeneracijsko

prena�a in ohranja, ka�e na to, da je za doma"ine predstavljala in �e danes predstavlja

pomemben del vsakdanjega �ivljenja. Zato �e enkrat poudarimo, da so prav ta

kontinuiteta, trajanje in ponavljanje igri omogo"ili postati del tradicije. Mora se kot

tradicija skozi "as ni spremenila. !as in dru�beno-kulturne spremembe niso vplivale

na igro kot tako (obliko in na"in), so pa vplivale na pogostost igranja, saj je mora v

dolo"enem obdobju bila prepovedana igra. Ne glede na to so jo igrali in ohranjali in

prav prek igre se je razvijal ob"utek pripadnosti. Igranje je krepilo kohezivnost

skupine in utrjevalo razmerja mo"i in avtoritete. To lahko razumemo v dveh smislih.

Prvi ka�e na mo" in upor skupine do oblasti, kajti kljub prepovedi so igrali moro.

Drugi" pa so se igralci sami med seboj, torej znotraj skupine, prek igre dokazovali in

merili, kdo je bolj�i.

Zaradi kompleksnosti igre mora cantada kot dru�abne igre je ne moremo

omejiti in definirati zgolj kot zabavo, kajti, kot smo videli, v sebi skriva �tevilne

pomembne dru�bene elemente in pomene. Najmanj kar mori lahko pripi�emo, je to,

da je izjemen instrument za vzpostavitev socialne interakcije in medosebnih

odnosov, torej nepogre�ljiv instrument za dru�enje.

17.1. Mora cantada kot va�ki dru�beni dogodek in del va�ke oziroma

kme"ke kulture

V nadaljevanju bomo podrobneje razdelali razlike med va�ko oziroma

kme"ko tradicijo in mestno tradicijo ter opozorili na razlike, ki nastanejo, ko tradicija

preraste v kulturo. Pri tem se bomo naslanjali na teorijo R. Redfielda. Ugotovitve

bomo konkretizirali s predmetom raziskave, in sicer z igro mora cantada, ki

predstavlja idealen primer va�ke dejavnosti, ki je skozi tradicijo prerasla v kulturo.

95

Igra mora cantada je (bila) prisotna predvsem na pode�elju oziroma v vaseh.

Odmaknjenost od mesta je glasni in strastni igri omogo"ila razvoj in ukoreninjenost

ter preoblikovanje v tradicijo. Igra mora cantada se je zaradi aktivnega igranja

ustalila v navadah istrskih kmetov in je s"asoma prerasla v tradicijo ter tako postala

tudi del kulture. Dejstvo, da se je igra razvijala na istrskem pode�elju in jo

potemtakem lahko ozna"imo kot del specifi"no kme"ke ali va�ke kulture, pri"a o

mo�ni razliki med t. i. kme"ko in mestno tradicijo in kulturo. Te razlike slonijo na

razli"nem na"inu �ivljenja, vrednotah in prednostih, ki so se skozi "as izoblikovale

na vaseh v primerjavi z mesti in nasprotno.

O teh razlikah je pisal teoretik R. Redfield32. Tradicionalno dru�bo kot

nasprotje moderne dru�be je ozna"il z izrazom »folk-society«. »Folk-society« je

opredelil kot kontrast mestne dru�be in ga ozna"il kot relativno osamljeno skupnost

ali srenjo, ki je po navadi majhna in »v veliki meri avtosubsisten"na« (Ju�ni", 1978,

292) in zato »dokaj notranje enotna« (Ibid.), v kateri prevladujejo direktni odnosi in

kjer »socialni prostor obvladuje vse druge prostore« (Ibid.). Pri taki skupnosti so

sorodstveni odnosi temeljni del, »na katerem sloni dru�bena organizacija« (Ibid.).

Gospodarstvo je v osnovi kme"ko in v njem prevladuje tradicionalna tehnika

obdelave ter minimalna delitev dela. Pomembno vlogo ima tudi religija in po navadi

je privr�enost tradicijam z njo prepletena (Ju�ni", 1978). Vse omenjene zna"ilnosti v

osnovi veljajo tudi za pode�elski del slovenske Istre, kjer je prevladovalo kme"ko

prebivalstvo in kme"ki na"in �ivljenja.

R. Redfield izraz »folk-society«33 razvija naprej in pride do koncepta

»kme"ka srenja«. Redfieldov koncept »kme"ka srenja« se ukvarja z vpra�anjem

kmetov in kme"kega na"ina �ivljenja in vrednot, ki se izoblikujejo v tradicionalni

kme"ki dru�bi (Ju�ni", 1987). R. Redfield torej »govori o va�ki ali kme"ki kulturi � v

nasprotju z moderno civilizacijo � kot 'delni kulturi'34, ki pomeni 'ruralno dimenzijo'

32 Z R. Redfieldom (v mehi�kem mestecu Tepoztlánu) se za"enja »severnoameri�ka antropolo�ka tradicija preu"evanja srednjeameri�kih dru�b« (Wolf, 1999, 293), ki se je razvila in »pozneje postala znana kot preu"evanje lokalnih skupnosti (community studies) in predvsem kot preu"evanje kme"kih � in s tem kompleksnih � dru�b (peasant studies)« (Wolf, 1999, 293). 33 Izraz »folk-society« je nastal na podlagi preu"evanja Latinske Amerike, posebej Centralne Amerike ter dela Mehike (Ju�ni", 1978). 34 »Pojma delna dru�ba in delna kultura je vpeljal Alfred Kroeber. Kme"ke vasi so bile imenovane delne dru�be (in njihove kulture delne kulture) zato, ker se � za razliko od primitivnih vasi � nahajajo v okviru �ir�e (celotne) dru�be in kulture, tj. v okviru dr�ave. (Kroeber je bil zadovoljen z Redfieldovo rabo teh pojmov.)« (WOLF, 1999, 295).

96

neke civilizacije« (Ju�ni", 1978, 131). S. Ju�ni" nadalje razvije in razlo�i

Redfieldovo teorijo in nas opozori, da lahko zaradi razli"nih dimenzij kulture trdimo,

da je kultura vsake globalne dru�be deljena. Razlikuje visoko oziroma klasi"no ali

hierarhi"no kulturo, ki ustvarja veliko tradicijo, in pa va�ko srenjo s svojo nizko ali

ljudsko oziroma vodoravno kulturo, ki ustvarja malo tradicijo. Opozori, da je ta

delitev povezana in pogojena z razrednimi razlikami. Visoka kultura velja za kulturo

gospodujo"ega razreda. Je kultura privilegirane skupine, ki je utemeljena in

upravi"ena z interesom dolo"enega razrednega sloja, ki obenem velja za obrambo

dru�benega polo�aja. Nizka kultura pa je samo kultura izkori�"anih mno�ic (Ju�ni",

1978).

Po Redfieldu va�ka srenja s svojo ljudsko kulturo ustvarja malo kulturo. !e to

apliciramo na na� predmet raziskovanja, pridemo do ugotovitve, da je igra mora

cantada kot del ruralne dimenzije mala kultura. Ta delitev seveda dr�i v odnosu s

kulturo privilegiranih, torej visoko kulturo. Opozoriti pa moramo, da te dihotomije,

ki se je poslu�ujemo, ne uporabljamo zato, da bi pokazali pomembnost ene smeri

pred drugo, ampak jo uporabljamo zgolj za ponazoritev enakovrednega nasprotja

razli"nih kulturnih dimenzij. Prav te, med seboj razli"ne dimenzije kulture, pa

sestavljajo kulturno celoto dolo"ene globalne dru�be. Igra mora cantada kot mala

tradicija in kultura sestavlja pomemben in bistveni del istrske kulture.

Opozoriti moramo tudi na Ju�ni"eve opazke (na to temo), da va�ka srenja vse

bolj izginja ali je celo �e izginila zaradi industrijske dru�be in mestne civilizacije, ki

ju oblikujejo druga"ni vrednostni sistemi. Zato je mnenja, da je bolje govoriti o

marginalnih ali obrobnih dru�bah, ki nastajajo na prehodu med tradicionalno in

moderno dru�bo, predvsem v obdobju urbanizacije (Ibid.).

Obmo"je istrskega pode�elja, kjer smo opravljali raziskovanja o igri, lahko

tudi opi�emo kot obrobno dru�bo. Zanimivo je dejstvo, da ne glede na to, da je

obmo"je obrobne dru�be na"eloma lo"eno, je na razli"ne na"ine v nenehnem stiku z

moderno mestno dru�bo, s katero se prepleta, pa je igra mora cantada kljub temu �e

naprej ostala del t. i. kme"ke kulture. Zaradi vedno bolj zabrisanih mej med mestom

in vasjo bi bilo pri"akovati, da se bo igranje more na pode�elju opustilo, vendar temu

ni bilo tako. To pri"a o vlogi, ki jo je igra imela in ki jo �e vedno ima za Istrijane v

vaseh, in obenem pri"a tudi o vlogi, ki jo je mora imela oziroma, bolje re"eno, ki je

97

ni imela v mestih, saj se kot navada ni �irila v mesta. Prav to dejstvo, da je mora

cantada ostala zvesta svojemu (obrobnemu) okolju, pritrjuje trditvi, da (je) mora

predstavlja(la) dru�beni dogodek, ki je za doma"ine (bil) izrednega pomena.

Za Redfielda je »folk-society« tradicionalna dru�ba, ki »�ivi v nekem

posebnem so�itju z urbano dru�bo« (Ju�ni", 1978, 293). R. Redfield razlaga, da je

prav zato, ker dru�bi nista strogo lo"eni, ampak se do neke mere prepletata,

ohranjanje med seboj razli"nih tradicij mogo"e. Redfield meni, da odnos »folk-

society« do zunanjega sveta najbolje prika�emo s primerjavo odnosa mesto-vas

(Ju�ni", 1978). In prav to nasprotje nam omogo"a razumeti, kako in zakaj se je igra

mora cantada kot socialni dogodek in tradicija ohranila na vaseh.

98

18. MORA CANTADA DANES

V dana�njih "asih je igranje more cantada �e vedno zelo �ivo. To so

omogo"ili turnirji, ki so jih na vaseh v sklopu va�kih veselic za"eli organizirati

doma"ini. Danes ljudje nimajo toliko "asa, da bi se lahko tako pogosto ukvarjali z

moro kot v preteklosti, zato se moro v glavnem igra na �agrah. Doma"in nam je

razliko med moro danes in v preteklosti razlo�il takole: »Danes je bolj �portna stvar,

absolutno. Danes se ne gre niti za en liter, niti to. Je tisti pokal, ki si ga usak �eli

dobiti. Ampak ni, !e ne dobi�, ne dobi�. Ni kot taktat, takrat je bla neka nuja za dobit

ker � Sem �e povedau. Se je igralo, tam pero, usaka partita je en liter. Tan se je blo

treba � ali pamet, re!e� pla!a� en liter in grem. "im si pa za�ou u tisto strast, !e te

je to primlo, da mora� vrnit vedno ve!, se ti je kopi!lo litrou in zgube in potem so

nastale te razlike, ne. Danes pa tega ni. Ni problem pla!at en liter. Danes se zgodi,

da vr�emo mi �tirje. Jes zgubim in re!em, pride natakarica, to pija!o � Al pa dobim,

recmo, da dobim. To kaj je za pla!at � evo tle, da� in ne gleda�, da ki so oni zgubili.

Ni to cilj. Cilj je igrat. U�ivat u igri, ne pa u zaslu�ku. Takrat je blo te�ko pla!at.« In

�e dodal: »[�] U glavnem danes je �port. Kadar zgubi� al dobi�, se objamemo, se

pozdravimo: "au se vidmo u tej vasi. Torej, je tisti, ki zgubi ali ki !aka � Ku pride�

u finale, zgubi� pokal, da te uni premagau, si vseeno en mal!ek popaden, si biu rad

zmagau, pa vendar ni sovra�tva« (Klavdijo Ugrin). Drugi informant je �e dopolnil in

razlo�il: »Ko si pri�u pa na �agre, takrat je bila �fida. Posebno, !e si �ou u drugo vas

in tko, ki smo igrali. Tudi js in o!e smo igrali, tudi skupaj in je blo te�ko dobit sploh.

Ve� kako, dobi� vse, premega� vse in pol prit nazaj ponovno. Je blo hitro ve�, vsak

bot en liter vina je moglo prit gor, nima� kej, ni �ans« (Zvezdan Fortuna).

Danes pomeni igrati moro predvsem zabavo in prilo�nost za dru�enje. �e

vedno je pomembno zmagati, vendar ne zaradi (ekonomskega) vlo�ka, kakor je to

veljalo v preteklosti, ampak zgolj za dokazati in potrditi svojo nepremagljivost.

Mora"i se igranja lotijo resno in zagrizeno se trudijo dobiti pokal, ki je konkreten

dokaz, kdo je najbolj�i mora".

99

Slika 7: Pokali na turnirju igre mora cantada v Pregari

Vir: Mojca Sanabor, 2007

Glede na informacije in znanje, ki smo ga pridobili med raziskovanjem, si

upamo trditi, da igra mora cantada ne bo �la v pozabo. Igra za Istrijane namre" (�e

vedno) predstavlja pomembno in priljubljeno dejavnost, pa tudi veliko mladih

zanima igranje more. Ostaja pa odprto vpra�anje, ali bo igra med mlaj�imi

generacijami �e naprej tako priljubljena in prisotna dejavnost, kakor je zdaj, vendar

pa lahko ne glede na to zatrdimo, da mora cantada ne bo �la v pozabo.

Doma"inka nam je povedala, da se moro v vasi �e vedno veliko igra. To, da

se z igro ukvarjajo tudi mladi fantje, pa je potrdila s stavkom: »Tudi zdej, tu se

mladina dere zunaj« (Marija Marke�i"). Mnenje mora"a, ki se z moro sam ukvarja,

pa glede igre in igranja ni tako pozitivno: »[�] Takrat je blo to sigurno bolj

zanimivo, privla!no, ker ni blo drugega. Danes pa mislim da � Fanti danes, ka�en

se nam �e pridru�i. Mislim, da naslednje generacije, da bo to kon!ano. "e bo, ne bo

tako masovno in strastno in �e zmeraj na vasi, dela! od � na �agrah, no« (Klavdijo

Ugrin).

100

Slika 8: Mladi mora"i na turnirju igre mora cantada v Pregari

Vir: Mojca Sanabor, 2007

Da se mladi fantje z zanimanjem aktivno udele�ujejo turnirjev in posku�ajo

igrati, smo imeli prilo�nost videti na turnirju v Pregari (v sklopu �agre v "ast

va�kemu zavetniku Sv. Simonu). Veliko mladih mora"ev se je pri�lo pomeriti s

starimi, izku�enimi doma"ini. Tekme so bile trde in izkazalo se je, da je starej�e

igralce te�ko premagati.

Slika 9: Tekma med mladimi in starimi mora"i na turnirju v Pregari.

Vir: Mojca Sanabor, 2007

101

Informant Zvezdan Fortuna meni, da bi se izumrtju navade igranja more

izognili tako, da bi bolj pogosto organizirati turnirje, kjer bi ve" ljudi spoznalo igro

mora cantada. Prepri"an je, da bi zagotovo marsikdo tudi sam posku�al igrati in s

"asoma bi igranje postalo navada in se tako tudi ohranilo. Torej aktivno igranje in

�ir�e poznavanje igre mora cantada lahko dose�emo s pogostej�im organiziranjem

mora�kih dogodkov, kar bi zagotovo omogo"ilo in obenem pripomoglo k promociji

igre.

102

19. ZAKLJU!EK

Igra mora cantada je svobodno delovanje in obstaja tam, kjer jo igralci �elijo

igrati. V prostoru slovenske Istre se je kot priljubljena igra mo"no ukoreninila.

Aktivno igranje je omogo"ilo njeno ohranjanje skozi "as, zato jo lahko danes

ozna"imo kot istrsko tradicijo in kulturo. To trditev lahko podpremo z dokazi, da je

mora dedi�"ina, ki so nam jo zapustili na�i predniki in ki je kot ljudsko izro"ilo, ki se

prena�a iz roda v rod, preraslo v tradicijo, ter da je pomembno dru�beno dejstvo in

kot tako predstavlja element dru�enja, ki pri igralcih vzpodbudi �eljo po zabavi,

tekmovanju, dokazovanju in v"asih tudi dobi"karstvu. Zato lahko igro mora cantada

ozna"imo za pomemben kulturni element istrske kulture.

Igranje more za igrajo"ega predstavlja beg iz vsakdanje rutine, ki mu

omogo"i sprostitev in ga ponese v fiktivni svet, ki pa ga do�ivlja kot trenutno

realnost, v kateri vladajo to"no dolo"ena pravila in v katerem si igralec jasno zastavi

�eleni cilj. Ker je mora cantada strastna igra, mo"ne prevzetosti in v�ivetosti ni te�ko

dose"i. V tem pa se skriva igralni�ka past, in sicer hazarderstvo, ki je zaznamovalo

marsikaterega doma"ina. Da je mora cantada mo�ka igra, ki je �enske niso

odobravale, sem v nalogi dokazala in tako potrdila svoja za"etna pri"akovanja.

Problem igranja more cantada je bil predvsem v tem, ker je igra bila povod za to, da

so mo�je pono"evali, popivali in zapravljali "as in dobrine ter se razo"arani zaradi

(slabega) igranja zna�ali nad dru�ino. Nasprotno od pri"akovanj pa je bilo dejstvo, da

doma"ini in doma"inke niso poznali zgodovine igre. Ve"ina je bila mnenja, da je

mora italijanska igra, ki so jo v kraje slovenske Istre prinesli italijanski vojaki

oziroma doma"ini, ki so bili primorani slu�iti italijanski vojski. Vendar so me

raziskovanja pripeljala do druga"nega zaklju"ka, in sicer, da je mora izredno stara

ljudska igra, ki je prisotna tudi drugod po svetu. To pri"a, da je za ljudi bilo

pomembno le igranje more kot dejavnost, ne pa �ir�e vedenje o igri. Naj ob zaklju"ku

omenim �e nekatere te�ave, ki so se pojavile med raziskovanjem. Na prvo te�avo

sem naletela �e pri zbiranju in analizi razpolo�ljivih pisnih virov. Prvi", ker jih je

izredno malo, in drugi", ker vseh dobljenih informacij nisem mogla dodatno

preveriti. Prav zaradi pomanjkanja pisnih virov sem te�ko najdene informacije �elela

podrobneje raziskati in tako preveriti njihovo verodostojnost, kar pa ni bilo vedno

103

mogo"e. V veliko pomo" pri tem mi je bilo moje predhodno znanje o igri in logi"no

povezovanje ter sodelovanje z mora"i. Nekaj te�av so mi povzro"ili tudi intervjuji.

Ker se z informantoma in informantkami nismo osebno poznali, jim govoriti o sebi

in svojih izku�njah sprva ni bilo lahko. Predvsem pri doma"inkah sem marsikdaj

za"utila sram, nelagodje in nezaupanje, ko sem jih povpra�evala o te�avah in

negativnih izku�njah, povezanih z igro mora cantada.

Naj nalogo zaklju"im z besedami, da je raziskovanje in preu"evanje igre

mora cantada bilo, ne glede na vse te�ave, izredno zanimivo. Raziskava nas je

obogatila s pri"ujo"im dokumentom in z znanjem, ki razlaga igro. More cantada ne

moremo ozna"iti in omejiti zgolj kot igro, kajti igra kot kulturni element oziroma

kulturna oblika privzame trdno podobo, ki ostane v spominu ljudi in se prena�a s

tradicijo. Igra mora cantada je torej dolgoletna tradicija, ki prispeva k izredni

raznolikosti istrske kulture.

104

20. LITERATURA IN VIRI

$ Caillois, R. (1965): Igre i ljudi. Maska i zanos. Beograd, Nolit.

$ !. Sadar, N. (1984): Socialni in psiholo�ki faktorji sprememb v na"inu pre�ivljanja

prostega "asa. Dru�boslovne razprave, 1. Ljubljana, 126�132.

$ !. Sadar, N. (1989): Politika prostega "asa. Dru�boslovne razprave, VI, 8.

Ljubljana, 143�148.

$ !. Sadar, N. (1991): Mo�ki in �enske v prostem "asu: socialne in psiholo�ke

dimenzije na"inov pre�ivljanja prostega "asa. Ljubljana, Znanstveno in publicisti"no

sredi�"e.

$ !. Sadar, N. (1998): Od "asa, ki ostaja, do blagostanja. Dru�boslovne razprave,

XIV, 27/28. Ljubljana, 86�97.

$ Degrassi, F., Sau, S. (2000): Lo statuto di Isola in lingua volgare. Isola, Il

Mandracchio.

$ Hribernik F. (1993): Pre�ivljanje prostega "asa na pode�elju � ali se ohranja

tradicionalni �ivljenjski stil kmetov. Sodobno kmetijstvo, 93, 26, Ljubljana, 150�

155.

$ Huizinga, J. (1970): Homo Ludens. O podrijetlu kulture u igri. Zagreb, Matica

Hrvatska.

$ Huizinga, J., Caillois, R., Fink, E. (2003): Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju

Cailloisu in Eugenu Finku. Ljubljana, �tudentska zalo�ba.

$ Jurin"i", E. (1991): Istrani. Koper, Zalo�ba Aris Koper.

$ Ju�ni", S. (1978): Socialna in politi"na antropologija. Ljubljana, Univerza v

Ljubljani: Fakulteta za sociologijo, politologijo in novinarstvo.

$ Ju�ni", S. (1987): Antropologija. Ljubljana, Dr�avna zalo�ba Slovenije.

$ Ker�evan, M., Svetli", N. (2004): Koran � o koranu, bogu, islamu. Ljubljana,

Cankarjeva zalo�ba.

$ Kosovel, I. (1987): Igra. Anthropos, 3�4. Ljubljana, 218�225.

$ Manzoni, A. (1977): Zaro"enca. Ljubljana, Cankarjeva zalo�ba.

$ Manzoni, A. (1999): Ipromessi sposi. Milano, Mondadori.

$ Miheli", D. (1993): Hazard. Koper, Zgodovinsko dru�tvo za ju�no primorsko

(Knji�nica Annales; 3).

105

$ Petronio (1972): Satyricon (I capolavori sansoni). Firenze, Casini.

$ Simi", S., Pucer, A. (2001): Slovenska Istra � Zaledje. Ljubljana, IKI.

$ �tok � Vojska, N. (1998): Tega �ivega vse toka, Istrske prigode. Koper, Knjigarna

Libris.

$ Ule, M. (1992): Nevenka !. Sadar: Mo�ki in �enske v prostem "asu. Znanstveno in

publicisti"no sredi�"e, Ljubljana 1991. Dru�boslovne razprave, IX, 13. Ljubljana,

107�110.

$ Ule, M. (2004): Socialna psihologija. Ljubljana, FDV. 205-229.

$ Wolf, E. R. (1998�1999): Evropa in ljudstva brez zgodovine II. Ljubljana, SH �

Zavod za zalo�ni�ko dejavnost. 293�305.

Internetni viri

Int. 1: Associazione Wikimedia Italia (2004�08): Morra. http://www.wikipedia.it Int. 2: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Il gioco della morra. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO.htm Int. 3: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Le chiamate. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO2.htm Int. 4: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Micatio digitis. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO3.htm Int. 5: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Esperienza ed astuzia. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO5.htm Int. 6: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): La battuta d'apertura. http:// www.amicidellamorra.com/ILGIOCO6.htm Int. 7: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Le regole. http:// www.amicidellamorra.com/REGOLE.htm Int. 8: Associazione 'Gli amici della morra' (2004�10): Le origini. http:// www.amicidellamorra.com/leorigini.htm Int. 9: A. S. D. Associazione Marchigiana 'Amici della mora' (2004): Il gioco della Morra. http://www.giocodellamorra.it Int. 10: Associazione 'Roberto Mulas' (2001): Il gioco della morra. http://www.samurra.org/samurra.php?/=1

106

Int. 11: Associazione Culturale per la promozione della conoscienza e diffusione delle culture locali (1998): Canti della tradizione 'Taliana' nel sud del Brasile. http://www.soraimar.it/pagine/borson_cd.html Int. 12: Associazione Culturale per la promozione della conoscienza e diffusione delle culture locali (1998): Canti della tradizione 'Taliana' nel sud del Brasile. http://www.soraimar.it/Mediateca/MediaEsempio%5C578ariadecolonia/02%20Mora%20cantada.pdf Int. 13: Tomás Marco, Nicolás Ruiz (2006-12): A game of Morra in Teruel. http://usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html

Ustni viri

Fortuna, Z. (2007): Zvezdan Fortuna, r. 1946, mora" iz Dekanov. Ustno poro"ilo.

Magnetofonski zapis pri avtorici.

Marke�i", A. (2007): Augustina Marke�i", r. 1922, doma"inka iz Pregare. Ustno

poro"ilo. Magnetofonski zapis pri avtorici.

Marke�i", M. (2007): Marija Marke�i", r. 1916, doma"inka iz Pregare. Ustno

poro"ilo. Magnetofonski zapis pri avtorici.

Stepan"i", M. (2007): Marija Stepan"i", r. 1934, doma"inka iz Pregare. Ustno

poro"ilo. Magnetofonski zapis pri avtorici.

Ugrin, K. (2007): Klavdij Ugrin, r. 1939, mora" iz Dekanov. Ustno poro"ilo.

Magnetofonski zapis pri avtorici.

107

21. PRILOGE

108

Priloga 1

Slika: Sardinian villagers playing morra35

Galerija: Real Gallery of Cassel

Vir: http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html Slika prikazuje igranje more cantada, ki se razlikuje od slovensko-istrskega na"ina

igranja. Naslikani mora"i hkrati, isto"asno z rokami mahajo po zraku, nimajo mize

ali soda, kjer bi lahko udarjali in si ozna"evali to"ke, tako kot je to v navadi pri

Istrijanih v slovenski Istri.

35 Slovenski prevod: Prebivalci Sardinije med igranjem more

109

Priloga 2

Slika: La morra, l. 1850

Slikal: Juan Lys picture

Galerija: Real Gallery of Cassel

Vir: http://www.usuarios.com/ib306535/morra/teruel/index-1_eng.html

110

Priloga 3

Notni zapis napeva za igranje (bene�ke) igre mora cantada

Vir:

http://www.soraimar.it/Mediateca/MediaEsempio%5C578ariadecolonia/02%20Mora%20can

tada.pdf