HIGIENA SPLOŠNO

Je temeljna medicinska veda, ki se ukvarja s preprečitev bolezni in promovira krepitev zdravja.

Higiena proučuje zdr. stanje prebivalstva, pojavi n gibanje različnih bolezni v povezavi z dejavniki okolja, politike in

negativne učinke okolja na posameznika in populacijo.

Higiena oblikuje navodila za varovanje zdravja, oblikuje splošne in specialne napotie za ohranitev in krepitev zdravja pri

vsem dejavnostim posameznika in populacije.

Higiena raziskuje fizikalne, biološke, kemične in socialne vplive okolja na posameznikovo zdravje.

Ekologija je znanstvena veda o odnosih med organizmi in med njihovim okoljem, proučuje odnose med živim bitji ino koljem.

BIOTOP – življenski prostor, BIOCENOZA – združba živih organizmov, EKOSISTEM= BIOTOP + BIOCENOZA.

Živi organizmi živijoe med seboj v določenih zakonih: SIMBIOZA, KOMENZALIZEM, PARAZITIZEM, ekologijo delimo na:

HUMANO EKOLOGIJO, EKOLOGIJO ŽIVIL, EKOLOGIJA RASTLIN.

OSEBNA HIGIENA Jol opravljamo za ohranitev psihofizičnega zdravja, dvig otpornosti in kakovosti življenja.

So določena pravila ki jih mora opravljati in izvajati vsak.

Njeni cilji so: ZDRAVJE, SAMOZAVEST, ESTETSKI IZGLED, DOBRO POČUTJE, OSEBNO ZADOVOLJSTVO, ZRELA OSEBNOST,

VZGOJA, INTELIGENCA, NATANČNOST, ODGOVORNOST.

Osebna higiena vključuje: OH kože, zobovja, nog, rok, nohtov, vida, sluha, dihal, lasišča.

Na rokah imamo določene vrste mikroorganizmov: stalna mikrobna flora (CANDIDA, STREPTOCOCUS, STAFILOCOCUS),

prehodna (ENTEROKOK, ESCHERIHIA), prehodno stalna (S.AUREUS, CLOSTRIDIUM, BACILLUS), patogeni (S. AUREUS,

S.PYOGENES, CANDIDA, HERPSESVIRUS).

Z higieno rok preprečujemo širjenje bolezni preko fekalno – oralne poti, bolezni ki se širijo z izločki dihal, volezni ki se širijo z

rokami, kontaminirani s sečem ali drugim tel.tekočinami

Umivanje rok mora biti temeljito, zelo je pomembno da je redno, da jih obvezno posušimo.

RAZKUŽEVANJE –ne nadomesti umivanje rok, roke morajo biti suhe in čiste, po razkuževanju si rok ne brišemo, uporabljamo

70-80 etanol.

MEDICINSKE ROKAVICE – poznamo sterilne, nesterilne in raziskovaln, če jih preveč uporabljamo zvišamo stroške, znižujemo

osebno higieno.

TEHNIKA NEDOTIKANJA – vzdržuje asepso (zaščita vseh predmetov pred okužbo), tehnika mora biti učinkovita, vse mora biti

v dosegu rok, ne sme se križati čisto in nečisto, potrebno je pažljivo ravnati z odpadki.

HIGIENA LAS – redno umivanje in razčesevanje, zmerno sušenje, kisel pH povečuje možnost okužbe z gljivicami, zajedalci.

OBLAČENJE – ima higienski, zdravstveni, estetski pomen, zašćiti nas pred UV sevi, umazanijo in vlago. Vzdržuje temperaturo,

pomembno je redno čiščenje in shranjevanje, redno plreoblačenje,ločevanje čistega od nečistega.

OSEBNA HIGIENA BOLNIKA Ti potrebujejo pomoč pri OH, zaradi gibalne ovirosti, čutne šibkosti in oslabelosti, dovzetnosti na okužbe, materialni položaj,

neosveščenost.

Pomoč je potrbena pri priipomočkih, pri sredstvih in postopkih.

Poudarek je na tehniki nedotikanja in zaščitnih rokavicah. Pri OH bolnikov moramo upoštevati samostojnost in zasebnost,

poznavati moramo stanje bolnikov.

Pri kužnih bolnikih se ravnamo po posebnih zaščitnih ukrepih, pri pomoči s pacientom moramo vzpostaviti stik, ga spoštovati

in biti shematični.

HIGIENA PREHRANJEVANJA IN ŽIVIL Prehranjevanje je oskrba telsa s hranili in energijo. Močno vpliva na zdravhje, pomemben je zgodnji razvoj prehrambenih

navad.

Temeljne sestavieno seo: MAKRONUTRIENTI (beljakovine, lipidi, OH), MIKRONUTRIENTI (vitamini, minerali), VODA.

VODA predstavlja 60-70% telesne teže, je topilo in prenašalec, uravna tel. temp, poteka stalna izmenjava.

Dnevne potrebe so 2-2,5l vode, pomanjkanje vode imenujemo dehidracija, poznamo akutno in kronično, pri 20%

dehidraciji umremo.

BELJAKOVINE – pomanjkanje povzroča presnovne motnje, zastoj rasti, propad mišične mase, slabokrvnost, odtekanje.

Prevelik vnos pa lahko povzroči okvao jeter in ledvic (alergije, celiakija, intoleranca).

OHLJIKOVI HIDRATI – zagotavljamo energijo in funkcionalnost celične strukture. Glavni vir je GLUKOZA. OH delimo na

monosaharide, polisaharide, disaharide. Zmanjšana koncentracija povzroči diabetes, zvišana debelost, blažja odvisnost.

LIPIDI – energetska zaloga v telesu, delujejo kot izolator. Znižana koncetracija povzeoči rahitis, lakotu in utrujenost, zvišana

pa debelost, zvišane lipide, zvišan holesterol.

VITAMINI – telo jih ne tvori samo, so vodotopni in maščobnotopni.

MINERALI – vnos s hrano, anorganske snovi, makroelementi – Ca, P, K, Na, mikroelementi – Zn, Fe, F.

SMERNICE ZDRAVE PREHRANE – pogosti manjši obroki, skladno s dnevnimi potrebami, manj nasičenih maščob, manj

enostavnih OH, več vlaknin, dovolj vode.

Tudi varna, hranljiva in kemično neoporečena hrana je pomembna za ustrezna ćivila, biti mora brez N.O, strupenih

pesticidov, brez strupenih kovin, brez nedovoljenih aditivov, brez zdravju škodljivih snovi.

Primerno mora biti označena sestava, hrnailna vrednost, rok uporabe, deklaracija in oznake za sledljivost.

Nadzor ćivil poteka preko zakonskih določil in preko stalnega preglewda javnega zdravja.

Preventivni sistem – HACCP – ocenjuje dejavnike tveganja, sprejemlja in sprotno dokumentira, nadzor kritičnih točk.

Razvita mora biti dobra higienska praksa, proizvodnja, promet, predelava živil, vzdrževati kakovost in dobar izgled, ter

imeti natančne higienske kriterije.

Zaposleni morajo imeti ustrezno higieno rok, čist oblačila, ter zdravstveno stanje

Živilski obrati morajo imeti urejen dostop, učinkovito čiščenje, ločeeeni funkcionalno povezani prostori, skladišča,

prostori za pripravo in odpadke, prostor za zaposlene.

Tveganja so: BIOLOŠKA, KEMIČNA, FIZIČNA.

Bakterije v hrani – E.COLI, SALMONELE, SHIGELA, STREPTOKOKI, CAMPYLOBAKTERIJ JEJUNI, LISTERIA MONOCITES.

VIRUSI V HRANI – ROTAVIRUSI, ADENOVIRUSI, VIRUSNI HEPATITISI- povzročajo kronična oboljenja, različno se prenašajo.

PARAIZITI IN GLIVE – povzročajo amtoksinski, muskarinski sindrom, aflatoksikoza.

TOKSINI V RASTLINAH – alkaloidi, opiati, oksalati, cianogeni, zaviralci encimov.

HIGIENSKO – FUNKCIONALNA UREDITEV NASELJA IN BIVALNIH PROSTOROV URBANIZEM – veda o načrtovanju prostora, gradnji ter urejanju naselja in mest. Ta varuje okolje in zdravje prebivalcev.

Nasleja delimo v 3 cone: STANOVANJSKA, INDUSTRIJSKA, REKREACIJSKA.

Stanovanja so: ŠOLE, BIVALNI PROSTORI, ZDRAVSTVENE USTANOVE.

Industrijska so: težka in lahka industrija, skladišča

Rekreacijski – naselja, parki, športni objekti.

Objekt, ne glede na namen, mora biti grajen tako da ne ogorža higieno in zdravje oseb, ne ogrožja okolje z izšusti.

Stanovanje človeku omogoča – fizična varnost, zadostitev fizičnih potreb, zadostitev psihosocialnih potreb, prostori morajo

biti zavarovani pred: vlago, mrazom, padavinami, pitna voda, kopalnica, stranišče, električni priključki, stalno zdračenje,

svetloba, višina, toplotna in zvočna izolacija.

Objekti morajo imeti dostop za funkcionalno ovirane osebe (dvbigalo, klačnice, zvočni signali).

Prostori morajo biti redno vzdrževalni in očiščeni, to delamo z ustreznimi sredstvi, pred tem pa jih varno in ustrezno

shranjujemo.

V javnih ustanovah poteka higiena z čistili in razkužili, izvaja se D,T,M, plan čiščenja, opravljanje rednih kontroli n

vzdrževanje zalog opreme.

HIGIENA V BOLNIŠNICAH Je strožja kot drugo in ima določena pravila, saj je v bolnišnicah večja koncentracija patogenov kot v drugih prostorih.

V bolnišnici ločujemo čiste od nečistih prostorov, skrbimo za higieno površin zgradbe in neposredna okolica, higiena

pripomočkov in opreme.

Redno vzdrževanje sanitarnih prostorova, čiščen je, prezračevalni sistemi, ustrezni umivalniki, ustrezno pripravljena hrana.

Sanitaciaj je postopek, pri katerem dosežemo higiensko stanje, ki ob neposrednem stiku ne predstavlja, nevarnost za

zdravje živali in ljudi.

Mehanično in kemično čiščenje - odstranjevanje nečistoč in MO, sterlizacija je odstranitev vsega živega – pironi, virusi,

bakterije, glive, paraziti, vplivi na učinkovitost sterilizacij so: vrsta MO, razvojna oblika MO, količine populacije, rastne faze,

prisotnost organskih nečistoč, temperature

Avtoklaviranje – fizikalna sterilizacija z vlažno toplotom, deluje z nadtlakom in tako dosežemo visoko temperaturo, je hitra in

učinkovita sterilizacija

Suha toplota – najmanj 2 uri na 150 stopin celzij za predmete kis o občutljivi na vlago.

Ionizirajoče sevanje – alfa, beta, gama žarki (obveze, rokavice, brizge, kateteri).

Plini – etilen oksid, zelo učinkovit, strupen, vnetljiv, eksploziven, sterilizira občutljive materiale. Dejavniki so: čas,

temperatura, vlaga, tlak.

Formaldehid – manj toksičen, ni eksloziven, sterilizacija plastike, dejavniki isti kot pr plinih.

Filtriranje – za tekočine, ki ne prenašajo visokoe temperature, vlage, stika z plini.

Razkuževanje – MEHANIČNO, KEMIČNO, FIZIKALNO. Razkužilo mora biti učinkovito, mora imeti človeku neškodljive

dejavnike, ter mora biti ekonomično.

Učniki na MO – poškodba celične membrane, denaturacija beljakovin, kemična sprememba beljakovin in nukleinskih kislin.

ANTISEPSA – Uničevanje patogenov, so kemične spojine za uporabo na koži in sluznici, ki imajo protimikrobna delovanja.

PASTERIZACIJA – uničevanje vegetativnih oblik MO v živilih

DEZINSEKCIJA – uničevanje insektov

DERATIZACIJA – uničevanje glodalcev

DDD – dezinsekcija, dezinfekcija, deratizacija – opravlja javno zdravje

KOMUNALNA HIGIENA Pitna voda mora biti biološko neoporečena, bistra, brezbojna, brezonja, organski onesnaževalcev, primarna temperatura, ph,

toplota, opravljajo se fizikalne in kemične preiskave ustreznosti in H2O.

Fizikalno onesnaževanje je poglavitev vir izbruhov boleznih v razvojnih državah, v razvitem svetu so redke, lahko so bolezni

GIT, dihal.

Kemični onesnaževalci – onesnaževalci zraka, komunalne odpadne vode, meteorne odpadne vode, kmetijstvo, industrija,.

ARZEN – prisoten v podtalnici, vnaša se v vodo preko odplak, vnos v telo je preko ribljega mesa, povzroča rakava

oboljenja in kožne bolezni.

SVINEC – najdemo ga v cestnem prometu, industriji. Najbolj izpostavljeni su otroci, možne so nevropsihološke

nepovratne motnje, spremembe obnašanja, hiperaktivnost, akutna zastrupitev povzroči komo in smrt, odrasli so manj

izpostavljeni (utrujenost, omotica, nespečnost, razdražljivost, glavobol, tveganje za nosečnice).

FLOURID – povečana koncentracija povzroči dentalnu in skeletnu flourozu in zmanjšana koncentracija pa karies.

PESTICIDI – so kemikalije za zatiranje škodljivcev, so naravne ali sintetične spojine, pri napačni uporabi povzroči

onesnaževanje podtalnice, povzroči motnje encimov, hormonov, spremembe v prepustnosti membran.

Predpisi o varni pitni vodi – SZO načrt – upoštevanje HACCP, dokumentianje stanja, opredelitev kritičnih točk, ukrepi v

primerih incidentov.

Obdelava pitne vode – FIZIKALNA, KEMIČNA, BIOLOŠKA

Dezinsekcija vode - poteka klorom in klorovimi spojinami, jod (izjemoma – nesreče, ozon, UV sevanje.

Kopalne vode (bazeni) – higienske zahteve: sanitarni blok, urejeno odvajanje odplak, urejeni dostopi v vodo, oznake, objava

preiskav ustreznosti

Odpadne vode – KOMUNALNE, METEORNE, INDUSTRIJSKE, KMETIJSKE.

KOMUNALNE VODE – količina se povečuje, 60% je bioloških odpadkov, ostalo se detergenti, maščobe, trdi delci,

vsebujejo bakterije.

INDUSTRIJSKE VODE – stranski produkt proizvidnje, strog nadzor regulative, vsebujejo rakotvorne, mutagene in

strupene snovi.

METEORNE VODE – odtekanje padavin s cest, železnic, sol, goriva.

KMETIJSKE VODE – stranski produkt kmetovanja, gnojenje, fekalno onesnaževanje, onesnaževanje virov podtalne pitne

vode.

Obdelava odpadne vode – odpadne vode se zbirajo v knalizaciji in septičnih jamah, obdelajo in čistilne naprave opravljajo

primarno, sekundarno in terciarno čiščenje.

Kanalizacija ločuje meteorne in komunalne odpadne vode, industrijske posebej, odvisno od proizvajalca.

PRIMARNO ČIŠČENJE – odstranjevanje peska in kloridnih delcev, 30% primesi, razmaščevanje.

SEKUNDARNO ČIŠČENJE – biološko čiščenje – pretvorba organskih snovi v anorganske, odstranjevanje nitratov, uporaba

MO, kloriranje.

TERCIARNO ČIŠČENJE – odstranitev fosfatov, odstranjevanje detergentov, čiščenje terciarno je dolgo in drago.

ODPADNE VODE IZ ZDRAVSTVA – avtokloriranje pred izpustom, vsebnost kužnine, z odelka za črevesne, nalazljive bolezni in

laboratorij.

ODPADKI – so snovi n energija ki nenamensko nastaje v proizvodnji in v drugih procesih, za uporabnika nimajo uporabne

vrednosti.

KOMUNALNE, ZDRAVSTVENE, POSEBNE NEVARNE, POSEBNE NENEVARNE, odpadki ki se lahko uporabljaj okot

sekundarne sirovine, odpadki ki se odlagajo na posebna mesta, odpadki ki se ponovno uporabljajo za dejavnost kjer

nastanejo.

Odpadke organizirano ločeno zbiramo, dodatno sortiramo, recikliramo, kompostiramo biološke odpade.

KOMUNALNI ODPADKI – delimo jih na ločena, odpadki iz vrtov, pokopališč, drugi komunalni.

Komunalni odpadki morajo biti vsaj 1-2km od naselja, DDD, primerna infrastruktura.

INDUSTRIJSKI – zbiramo glede na usebnost nevarnih snovi, in glede na to kje nastanejo

ODPADKI IZ ZDRAVSTVA – ogrožajo osebje in bolnike, posebno so nevarni narkomane, dializne bolnike, starostnike.

Vrste odpadkov iz zdravstva – ostri predmeti, ostri okuzeni predmeti, kemikalije, farmaceutski, radioaktivni,

doze pod pritiskom, truple, tkiva, organi.

Zbiranje odpadkov – poteka v zbiralnici, odpadki ne onesnažujejo okolja, omejen dostop

Evidenčni list – je za vse razen komunalnih odpadkov, izpolnuju jih povzročitelj in oddelek, zbiralci ob oddaji

Načrt ravnanja z odpadki – vsaka 4 leta, preverjanje enkrat na leto, vsebuje podatke o vrstah, količini, naslov

preuzema, potpis osebja.

Način zbiranja in odstranjevanja:

Ostri predmeti – septobox,

Odpad nevarni za okužbo – plastične posode ta 4 uporabo,

Odpadki nenevarni za okužbo – vreče za zbiranje

Kemikalije z nevarnimi snovi – hermetično zaprte posode, sežig

VPLIV OKOLJA NA ZDRAVJE Dejavniki okolja: VODA, ZRAK, HRANA, HRUP, SEVANJA

Naravno onesnaževanje zraka: peščani vihorji, gozdni požarji, plazovi, izbruhi ognjenikov.

Umetno onesnaževanje zraka: kmetijstvo, promet, industrija, požiganje

Prah: FINI in GRUBI, učinkuje lahko strupeno (arzen), draživo, alergeno (prah), infektivno (MO), kancerogeno (azbest)

Hrup in vibracije: škodi zdravju, povzroča glavobol, poškodba sluha, poškodba ravnotežja, psihične težavre, hrup delimo na

prometni in poklicni.

Sevanje – ionizirajoče in neionizirajoče sevanje, učinkujejo na kemičnu zgradbu snovi in DNK, beljakovine, celic.

Učinki sevanja so: FIZIKALNI (ionizacija atomov), KEMIČNI (tvorba prostih radikalov), BIOLOŠKI (deterministični (povečana

doza), somastični (znižena doza), somastični povzroči mutacije genij, in nastanejo tumorski geni.