lik XIV I tevilka 1-2 I leto 1971

r e v i j a za g l a s i m n u v z g o j o

K p r v t j l v t l u i f l a s h i lZe nekaj let sem se pri Grlici vpraujemo, kako bi vsebino revije imbolj pribliali potre

bam najire glasbene vzgoje. V pogovorih z bralci smo spoznavali, da bi bili poleg rednih tevilk dobrodoli zlasti zaokroeni prironiki. Po velikem zanim anju za nao zakljueno tevilko Kanoni (Gr. XII. 3), smo se odloili za prikaz glasbil. Prvotno smo mislili le na glavna glasbila, ki jih navadno obravnavamo v osnovni oli. Take tabele pa so dostopne tudi na naem trgu (DZS), zato nas je vse bolj mikalo posei v snov nekoliko ire. Za snopi, ki je sedaj pred vami je bilo potrebno ve priprav, zato je nastala neljuba zamuda v izhajan ju revije.

Ze na prvi pogled boste videli, da smo zajeli v ta PREGLED GLASBIL obilo snovi, ki bi jo sicer morali iskati po mnogih knjinih in drugih virih. Zbralo se je je za pravcato popotovanje v svet glasbil. A vedeli smo, kaj hoemo. O glasbilih pripovedujemo s slikami, s strnjenimi podatki in s kratko besedo.

Snov smo razdelili v dva dela, v slikovni del in za iro uporabo manj obvezen del s podatki o glasbilih. Slikanica naj bi na pregleden nain pripovedovala, kako razline in mnogotere oblike glasbil so se javljale v preteklosti in kakne so danes. Uredili smo jih po zaporedju, kakor se je utrdil v klasini parituri (pihala, trobila, tolkala, brenkala, godala). To izhodie je poznavalcu najblije in kae tudi na sestav glasbenih zapisov. P artitu rno zaporedje pa je le okostnica ureditve, saj k njem u uvramo e poglavja sorodnih zgodovinskih in ljudskih glasbil (zgodovinska jim pravimo zato, ker so bila le len v razvoju do popolnejih glasbil, in ljudska, ker v tak ih ali podobnih oblikah e vedno ive v ljudski glasbeni praksi) ter druga, ki se n a vezujejo na orkestrska glasbila po zvoilu (npr. harfa poglavje drugih brenkal) ali pa jih je bilo smiselno zakljuiti zase po skupni uporabnosti (npr. Orffov instrumentarij). Gradivo smo morali tu in tam prilagoditi razpololjivemu prostoru, ker smo zaradi boljega pregleda skuali urediti poglavja tako, da se izidejo po straneh. Imena glasbil navajamo ob koncu vsakega poglavja, vsa glavna glasbila, ki so navadno predpisana za spoznavanje v osnovni oli, pa smo preprosto zaradi hitreje orientacije podrtali. Da bi imeli o glavnih, danes aktualnih (tipiziranih) glasbilih realno sliko, smo jih dali upodobiti v sorazmerju njihove velikosti glede na prostor tiste strani.

Medtem ko daje slikovni del vpogled v mnoge oblike glasbil (z risbami ponazorujemo znailne podrobnosti), sega dodatek v bolj isto stroko, ki pa naj z vsemi tevilnimi podatki ne zastrauje v glasbi manj podkovanega bralca. Vsi obsegi glasbil, njihovih barvnih odtenkov in tonskih izhodi so zbrani tu zaradi veje popolnosti in za vsak primer. Mestoma smo se dotaknili snovi, ki je celo v mnogih obirnih opisih glasbil pomanjkljivo ali nepregledno prikazana, je pa za razumevanje delovanja glasbil vsekakor bistvena. Nekateri podatki (posamezni obsegi, nain prepihovanja pihal) niso in tudi ne morejo biti povsem utrjeni (o emer govorijo tudi razlini viri v literaturi), saj se nekatera glasbila v tehninih posameznostih razlikujejo in tudi izvajalske zahteve so razline in v nenehnem razvijanju. (Kot zanimivost naj omenimo, da je po najnovejih odkritjih mogoe iz pihal izvabiti posebne veglasne zvoke in najrazlineje b a rv ne odtenke posameznih tonov.)

V naslednjem delu dodatka boste nali znailne glasbene sestave v obliki odlomkov iz skladb, od klasinih do najnovejih zapisov. Na koncu je e pregled veine danes aktualnih imen glasbil v ve jezikih (najbolj pogosto jih v glasbenih zapisih uporabljamo v italijanini).

Slednji se z bralci Grlice vpraajmo, emu naj slui ta PREGLED GLASBIL. Mogo je seveda oitek, da je za tradicionalni nam en nae revije za glasbeno vzgojo tu vsega preve. Vendar sestavljalec misli in upa, da bo ta tevilka uporabna tako za najire olske okvire kakor za splono razgledovanje. Solarju bodo pripovedovale predvsem slike glasbil, uitelj bo nael tu pobude za ivo ponazoritev, kaj koristnega zase glasbenik ali bodoi skladatelj in vsega po malem tudi ljubitelj glasbe.

Zamiljamo si, da bo zbrano gradivo pripomoglo k popestritvi unih ur. Seveda je na jvaneje, da v glasbenovzgojnem procesu skuamo vzbuditi do glasbe doivljajski stik. K temu pa lahko pripomorejo razline motivacije. Snov spoznavanja glasbil je mlademu loveku po svoji oprijemljivosti gotovo blizu. Zelo zgreeno bi bilo, e bi tevilni podatki zavajali k zahtevam po leksikalnih znanjih. Nedvomno pa bodo olarja pritegnile m arsikatere skrivnosti glasbil, ki tiijo za suhimi podatki. Ne jemljimo podatke za gotovo dejstvo, marve kot spodbudo za odkrivan je zvonih monosti. Na primer: skoraj na vsaki oli imamo nekaj uencev, ki igrajo to

(nadaljevanje na III. s trani ovitka)

P R E G L E D G L A S B I L

A) G L A S B I L A (sl ikanica) A e r o f o n i

M e m b r a n o f o n i

I d i o f o n i

Ko r d o f o n i

B) O B S E G I , B A R V A ,T O N S K A I Z H O D I A

C) R A Z L I N I S E S T A V I(odlomki iz skladb)

D) I M E N A G L A S B I L

B I N A

I.

G lasb i la (uvod)Zgodovinska in ljudska p ihala PihalaZgodovinska in ljudska trobila TrobilaZgodovinski in ljudski bobni Tolkala z opnoZgodovinski in ljudski kovinski samozvonikiKovinski samozvonikiLeseni samozvonikiRazl ina noveja tolkaloHarfaM a ndol ina , lutnja Zgodovinska in ljudska brenkala K itara , tam bur ice , c i t re Zgodovinska in ljudska godala G oda laMonokord, klavikord embalo , p ian ino , klavir O rg leHarmonij , harmonike Orffov instrumentarij Postavi tev glasbil orkestra

II.

PihalaPrepihovanje pihal TrobilaP repihovanje trobilTranspozici jaTolka laBrenkalaloveki glasoviG o d a laDeli tev strune - f lao le t i G lasb i la s tipkami Orffov instrumentari j

Par titura (uvod)Vokalni in vokalno instrumentalni sestavi Vokalno instrumentalni sestavi Solistini in komorni sestavi Orkestraln i sestavi Razl ini (noveji) sestavi Novej i zapis i Nove smeri Razne zvrsti

S lovensko, i ta l i jansko , nemko, francosko, hrvotsko-srbsko

V S E

34 - 56 - 78 - 9

1 0 - 1 1121314151617181920212223242526272829

30313233

34

35

36

373839404142434445

46

P R E G L E D G L A S B I L

Izbra l in sestavil J a k o b J e

G la s b i la nar isal M i r e C e t i n

GRLICA XI V / l - 2

2

GLASBILA

Z n a n a je k r i l a t i c a , da so g la s b i la stara to l ik o kot lo v e tv o . In e v davni dobi - ep rav so b i l a i z d e l a n a e tako preprosto - so se p o k a z a l i vsi moni v ir i : a e ro fo n i , m em branofon i , idiofoni in ko rd o fo n i . Danan ja d oba je d o d a la e p o g la v je e le k t ro fo n o v . Izn a jd e v a n je v edno n o v ih , d ru g a n ih , boljih g lasb il v dan ih okv ir ih k a e na n e iz rp n o lo v ek o v o d o mise lnos t , e v e ~ na n jegovo neu s tav l j iv o nujo po g la s b i . Mnoge lepe o b l ik e g lasbil z vsemi okrasn imi po tezam i pa nas p r ep r iu je jo o davn i povezanos t i g la sbe z lep im .

e sta re k u l tu re so nam zap u s t i l e b o g a to iz ro i lo g l a s b i l , v e n d a r so se do danes v tolikni meri p re sn o v i la , da o b s ta ja jo s takra tn im i ob l ikam i samo rah le v e z i . V e l ik p reporod so d o iv e l a v dobi re n e sa n se , od tam se z a e n j a nova z godov ina danes iv ih g l a s b i l . Kjer je z a dos tova la is ta rona i z d e l a v a , so g la s b i la kmalu doseg la dokonno popolnost (godala v 17. s t . ) . Druga teh n i n o z a h te v n e j a g la sb i la pa so m orala p re i t i e do lg o t ra jn o pot p r e o b ra e - v a n j a , d a so dose g la v se , neko e z a k r i t e monosti i z v a j a n j a (predvsem p i h a l a , t ro b i la i t d . ) . Skoraj vsa ta g la s b i la so doseg la svoj t e h n in i preporod v prvi dobi novega t e h n i n o - r a z - iskova lne ga p o le ta - okrog z a e t k a 19. s to le t j a (sistem z a k lo p k , v e n t i lo v , p ed a l i h a r fe , m eh a n ik a k l a v i r j a ) . V d e t a j l i h pa so se i z p o p o ln je v a la e n a p r e j , pa v t e n j i , da bi dosegli na njih najbo l j i zvok in vse m one h i t re po s to p e . Iz s tare j ih opisov g lasbil (Ber lioz, Rimski- Korsakov) v id im o , da je b i lo t a k r a t po trebno e o p o z a r ja t i na t e k e in nem ogoe pos tope , z las t i t r i l k e . Kasne je pa so konstruktorji in i z d e lo v a lc i g lasbil t a k e pomanjk l j ivost i po vrsti o d p r a v l j a l i . Ta g la s b i la so d o b iv a la s tem tudi teh n i n o vse bolj z a m o ta n e m ehan izm e (prim npr . k la r in e t s tremi zak lopkam i z d an a n j im , st r . 5 in 6 ) . Vsa g la sb i la pa se niso mogla e n a ko u v e l j a v i t i . Med vanej im i , je k la r in e t v sekakor dolgo z a o s t a j a l , saj se je e le v M o z ar tovem asu prav p r ik l ju i l sorodnim g la s b i lo m , ki so e d o lgo k r a l j e v a l a v o rkestru . e p rav m ogoe p re jn ja doba barvi te g a p ih a la ni b i l a n a k lo n je n a , je zao s ta ja l v razvo ju go tovo tu di za rad i svoje z a m o ta n e st rukture (preskakujoe p r e p ih o v a n je , gl . s t r . 31 ) . M e d tem , ko so si p ih a la pom aga la iz osnovne d ia to n ik e do vmesnih k rom atin ih tonov e od nekda j s t . i . v i l in im i p r i je m i , je b i lo v p ra a n je , k ako pre i t i do vseh tonov pri t r o b i l ih , bolj p e r e e . Do izum a v e n t i lo v so namre d o b iv a la n e k a te ra t ro b i la sosednje to n e iz svojega osnovnega al i k vo tnega n i z a prav na "umarski" n a in - z ronim maenjem o d m ev n ik a . Poleg te g a pa je b i lo t reba g la sb i lo e z a m e n j a t i , e ug las i tev v do loenem a l ik v o tn em n izu tonovskem na in u ni u s t r e z a l a . Trobi lc i so iskali re i tev z v s ta v l ja n je m d o da tn ih cev i a l i pa so c e lo p o v eza l i ve cev i v eno (str. 9 , s l . 2 1 , 2 2 ) . Vse t e pomanjk l j ivost i pa so b i l e o d p ra v l je n e z izumom treh poda l jkov cev i (str. 10 , s l . 9 , 10) , ki jih odp i ra jo v en t i l i (naprava spominja na sistem b a t a , t ed a j a k tu a ln e g a p a rn eg a s t ro ja ) . Tem " te g o b a m pa se je e od nekdaj i zogn i lo drugo trob ilo - p o z a v n a , saj si je e po svoji narav i p o d a l j e v a la cev a l i obseg z i z v la e v a n je m e n e cev i iz d ru g e .

Primer p o z a v n e e p o v e , da t e h n i n o - i z v a j a l s k a dognanos t ni b i la vedno o d lo i ln a , da je g la s b i lo d o b i lo z a s lu e n o mesto v o rkestru , saj se je na n jo prav spomnil e le Beethoven (V. s im fon i ja) . N asp loh pa so kasneji s k la d a te l j i v k l ju e v a l i v t r ad ic io n a ln i sestav orkestra vse v e d o t le j n e z n a n ih a l i n eupo tevan ih g l a s b i l . G l a v n a g la s b i l a so d o b i la s ta lne sprem lje v a l c e ( f lav ta - p ik o lo , k la r in e t - mali in basovski k l a r i n e t , oboa - angleki rog , fago t - k o n t r a f a g o t , pozav n i se j e p r ik l ju i l a tu b a , har fa je v orkestru vedno bol j pogosta ) . Romant iki so vse bolj t e i l i k posebnim in ve l ik im barvnim u in k o m . Mnoga d o t le j " tu je ro d n a" g la s b i la s o , e e ne s ta ln i , pa vsaj obasni g os t je v simfoninem a l i opernem o rkes t ru . Tako u v e l j a v i npr . a jkovsk i e l e s to , Bizet t ed a j e "v ro i" saksofon, Richard Strauss se o z i ra k neka te r im sta rinskim glasbilom (m andol ina , l u tn j a , a l tovska f lav ta ) in vse bolj so i z g u b l ja la nevrednost n a j r a z l i n e j a t o l k a l a , ki jih goj i z a b a v n a in p lesna g la s b a . N e k a te r i sk la d a te l j i pa so si d a l i ce lo z g ra d i t i " svo je" ins t rum ente (VVagnerjeve tu b e , V e rd i je v e A ida t r o b e n te ) .

V naem s to le t ju se je iska n je novih g lasb il p o v e z a lo s tehn in im i p r id o b i tv a m i . Bistveno no vost je p r ines lo e lek tronsko v z b u ja n je z v o k a (Trautonium, M arteno tov i v a lo v i ) . Ta g la sb i la pa se z a r a d i svoje z e lo sp e c i f i n e - in z a to tudi kmalu nas i tne - ba rve niso mogla ire u v e l j a v i t i . V z a d n j ih d e s e t l e t j ih pa je poudarek na monostih labo ra to r i j ske a to m iz a c i j e z v o k a , se pravi um etno u s tv a r ja n je z v o n e g a sp e k t ra , ki ga v naravi n i . Vse to sega v e k s p e r im en ta l no p o d ro je novih iskanj v g la s b i .

e p rav upoteva sodobna resna g la sb a tako reko vsa m ona g l a s b i l a , se je na drugi strani n a j ira l judska g la s b e n a praksa o s r ed o to i la le na nekaj g lasbil (harmonika , k i t a r a ) . N i posta la s tem tudi naa g la s b a bolj s i rom ana?

A ) G L A S B I L A ( s l i k a n i c o )

21

Z G O D O V IN SK A IN LJUDSKA PIHALA

26

1 F lavta iz koljne lupine2 F lavta iz ivalskega roga

3 , 4 Ponova pial (ali sirinks)5 Cotimaje (Slovenijo)6 Trstenke (Slovenija)7 Dvojnice8 Angleki dvojni f la o le t9 Preno flav ta (iz 12. s t .)

10 Indonezijska flav ta11 Etruanski dvojni avlos12 almaj13 vegla14 Zurla (Makedonija)15 Sope le (Istra)16 Dude17 Diple18 ,19 Ukrivljen rog20 Lovska oboa21 Bombarda (ali brundalo)22 Raket (fogot iz 17. s t . )23 Fogot s klaviaturo24 Bosetni rog (iz 19. s t .)25 Basetni rog26 alim6 (klarinet s 3 zaklopkami)

5

7 (HTi?= a

6

PIHAL A

1 Molo flavto (o(i pikolo)2 Flavta3 Basovska flav ta4 Tenorska kljunasta flavta (blokflavta)5 Basovska kljunasta flavta (blokflavta)6 Trstiki7 Dvojni trstni jez iek8 Oboa9 Angleki rog

10 Fagot11 Kontrafagot12 Ustnik in enojni trstni jeziek13 Ustnik z jezikom14 Mali klarinet (v As)15 Mali klarinet (v Es)16 Klarinet17 Altovski klarinet18 Basovski klarinet

Saksofoni:

19 sopranski20 altovski21 tenorski22 baritonski (basovski)23 Zaklopke:

odpiralna zapiralnaobroka z vezano zaklopko (oala)

OQ

O o

1 513

78

C?

21

V

2 4

79

2 2

Z G O D O V IN S K A IN LJUDSKA TROBILA

1 Lur (iz b ronaste dobe)2 ofor (idovski rog).3 Rog iz podo lne koljke4 Rog (vedska)5 Rog (iz 11. st.)6 O l i fo n t7 Alpski rog8 Dva c in ka9 Serpent (iz 16. s t . )

10 O f ik le id a (iz zg od n jega 19 . s t . )11 Potni rog12 G o z d n i rog13 Lovski rog (z vent il i )1 4 ,1 5 S ignaln i rog

(starejo in danan ja oblika)16 Lesena troben ta (14 . s t . )17 T robenta18 Bucina (Pompeji)19 Bucina (iz 10. s t . )20 Bucina (Srem)21 Troben ta s pialmi (M artinova trobenta)22 Troben ta s cevastim i podaljkii 3 Helikon (19 . s t . )24 Fanfara

13

19

1

:4

/

TROBILA

1 Rog2 Trobento3 Trombon (pozavna) na poteg4 Trombon z ventili

13141516

171 8

1920

Tuba Ustniki: li jasti (rog) kotlasti (tuba) aasti (trobenta)Pot zraka pri zaprtih ventilih Pot zraka pri odprtem ventilu Kvartni ventil (podaljek cevi za trombon) Ventil : zaprt - odprt (eden od ve sistemov)

Trobila pihalnih orkestrov: Komet (piston)Krilni rog (krilovka)AltTenorBariton (ali evfonij)HelikonSuzafonRazlini duilci

11

13

ZGODOVINSKI IN LJUDSKI BOBNI

Leseni boben (Kamerun)Boben na stojalu (Kitajska)Boben (Nova Gvineja)Glinasti boben (Egipt)Boben (Java)Boben kriarske vojske Boben garde Ludvika XIV.Visei boben (12. st.)Po Fu (Azija)Tapan (Makedonija)Loneni bas (drgolni boben, Slovenija) Mali arabski timpan Antini timpan

12

TOLKALA Z O P N O (membranofoni)

1 V e lik i boben2 M ali boben3 Pokonni boben (boben z visokim

obodom)4 T a m b u r in

T im p a n i ( p a v k e ) :5 z v ijaki6 n a v r t e n j e7 s pedali8 Roni boben9 Konga

10 Tumba11 Mambo12 Bongosa

/podoben je timbales

13

3 4

ZGODOVINSKI IN LJUDSKI

KOVINSKI SAMO ZVONIKI

1 Asirske inele2 idovske inele3 Rimske inele4 Antine inele5 Simondra6 Igra na zvonce (iz 12. t.)7 Kin (Kitajska)8 Bonang (javanski gongi)9 Sistrum (Brazilija)

10 Triangel (Italija)11,12 Pastirski in alpski zvonci13 Slitrum (Egipt)

K O V IN S KI S AM O Z V O N I K I

1 inele z metlico2 Triangel3 Gong4 Tam-tam5 Priprava za grom6 Zvonki7 Zvonov?8 Celesta9 Vibrafon

10 Lira z zvonki (zvonki godb)

15

310 11 12

LESENI SAM OZVONIKI

13

15

K

stareji:1 Koptske kastanjete2 Igra kladiv (T ricca-v i llaca)3 N akova lo z deskoA Marimba (noveja marlmba je podobna

vibrafonu)5 Trzalo (Java)

noveji :K astanjete:

6 prstne7 z dralom8 ,9 Bi

10,11 Ragla12 Ksilofon13 Paliic? (ki aves)14 Cevasti les15 Leseni boben (afriki)16 Leseni blok (kitajski)

16

RAZ LI NA (N O V EJ A ) TOLKALA

1 Antine inele2 Prstne inele3 Kravji zvonec4 Alpska zvonca5 Meksikanski zvonci (cencerro)6 Pastirski (karpatski) zvonec7 Kraguljki8 Pande ira9 okolo

10 Mar a kas (rumba krogle)11 Cabogas

12 Reso-reso (bombusova ikri pol ko)13 Guiro (bua z zarezami)14 Tempel bloki (korejski)15 Bambusove paliice

Tolkala za jazz in zabavno glasbo (jazz batteria):

16 inela na nogalko (Hi-hat, Charleston cymbals)17 Mali (jazz) boben18 Mali tom-tom19 Veliki boben z nonim tolkaem20 Veliki tom-tom21 Potresajoe drevesce (kitajec)

17

HARFA

stareje oblike harf:1 azijska2 babilonska3 turka4 egipanska5 burmanska6 galska7 Eolova harfa8 Horfa9 Razvrstitev pedalov

10 Lege pedalov11 Sistem krajanja strun

M A N D O L I N A , L U T N J A

1 Mandolina (4 dvojne strune)2 Mandolina (enojne strune)3 Mandolina (15. st.)4 Mandolina (16. st.)5 Mandola6 Perzijska lutnja7 Lutnja8 Lutnja (6 strun)9 Harfa lutnja

10 Bandurija11 Pandora12 Teorba (18. s t.)13 Kitarne14 Orfedreon

Z G O D O V I N S K A IN LJUDSKA BRENKALA

1,2 Primitivne citre3 Lona lutnja (Angola)4 Citre (iz 10. st.)5 Egipanska lira6 GrJko-rimska lira7 Anglosaka lira8 Grika kitara9 Sister

10 Konte le11 Humle12 Lojna s tipkami (iz 17. st.)13 Porcelanska lajna14 Kitajski k' in15 Indijska vina16 Kitajski pyj-por17 Japonski koto18 Psalterij (17. s t . ) , opreke 1 j

KITARA, TAMBURICE,CITRE

1 Kitara2 Elektrina kitara3 Banjo4 Balalajka5 Drim iz Srema

Tamburaki sestav:6 bisernica7 bugarija8 bra9 elo

10 berda11 Ruska bandurija12 Citre

Z G O D O V I N S K A IN LJUDSKA GO D AL A

1 Arabski kemand*2 Turkestonske goili3 Kitajski gosli (er-hu)4 Jugoslovanska gusl5 Hrvaika lirica6 Indijska fidula7 Indijski sarandii8 Arabski rebob (rebaba)9 Reb k

10 Crwthn Fidula (iz 15. st.)12 Tromba morina (Iz 15. st.)13 Lira da broccio14 Viola da gamba15 Viola bastarda (Iz 17. st.)

3

GODALA

1 ViolinaViolaVioloneloKontrabasRazlini loki (8.st. lok za gusle, 14. st.

17 .s t . , 18.s t . , 18. st.) Duilec (sordino)epna viola (iz 18. st.)

23

MONO KORD, KLA VI KORD

1 Psalterij2 M on o koc d3 Cimbal (Iz 15. *t.)4 Klavikord5 Klavikord obeien ez ramo6 Vlrglnal7 Vzvod (tongenta) pri klavlkordu8 Vzvod (pero) pri iplnetu, virginalu, embalu9 pinet

10 lrafnl klavir

EMBALO, PIANINO, KLAVIR

1 Klaviembalo2 Pianino (krino razporeditev strun)3 Klavir4 Dunajska mehanika (odbojna)5 Angleka mehanika (repeticijska)6 Mehanika pianina

25

o,

' J . / iXilJaB3SgSS

ORGLE

Predhodniki orgel:

1 kitajski ieng (podoben mu je japonski io)

2 starorimske hidravline orgle3 pozitiv (iz 16. st.)4 regal (iz 16. st.)5 portativ6 Igralna mizo orgel (manuali, pedali)7 Orgle (monuali, pedali)8 Ustnina pial (prerez)9 Jezina pial (prerez)

m * * '

a

HARMONIJ, HARMONIKE

1 Harmonij2 Diatonina harmonika3 Bandoneon4 Kromatina harmonika5 Klavirska harmonika6 lonika7 Orglice8 Melodika9 Harmonetta

2 7

ORFFOV INSTRUMENTARIJ

1 Zvonki (sopranski)v ^ 2 Metalofon (altovski)

3 Ksilofon (altovski)4 Povko (valjasta)5 Pavka (kotlasta)6 Roni boben

( z dvema opnama)7 Veliki boben8 Tamburin (z zvonki)9 Triangel

10 ineli (veja , mala)11 Ropotuljo (s kroguljki)12 Kroguljki (na traki)13 Kroguljki (na jermenu)14 Kroguljki (no obrou)15 Kostanj e te (panske)16 Kastanjete (z roajem)17 Dvojne kastanjete (z roajem)18 Paliici19 Les (blok)

f j r 2 0 Lej ( v a l ja s t i )-------------------- J J 21 Ropotulja (kroglasta)

22 Ropotulja (cevasta)

B) O B S E G I , B A R V A , T O N S K A I Z H O D I A

P IHAUN

Pikolo(*Mala flavta)

f i i4 _______ , / = = r - 1 n1i J

P R E P I H O V A N J E PIHAL

Delitev zronega stebra (shema):

Zaporedno prepihovanje(Iz 1 . v 2 . 3 . in 4. alikvotni ton:f lavta , oboa, fagot,saksofon)

P ' 11' "

Preskakujoe prepihovanje(Iz 1. v 3 . in 5. a likv. ton: klarinet)

Princip prepihovanje (npr. flavte):

i i

1 O -

O p . : O osnovni toni+ prepihovani toni

Princip prepihovanja (npr. klarineta):

M % ' i . I

1 s n

Pihala imajo za tonsko izhodie lestvino zaporedje (prvi al ikv . toni) do ene oktave (flavta, oboa) in ve (do duodecime - klarinet). Vije tone dobijo z zaporednim ali preskakujoim prepihovanjem. Pomagajo si prepihovalno zaklopko, ki na doloenem mestu prelomi zrani steber; izjema je flavta, ki prepihuje samo s preusmeritvijo ustninega nastavka. Tabela prikazuje, katere tone e dobivajo dananja pihala obiajno neposrednim prepihovanjem, se pravi ob istih prijemih.

Ngin prepihovanja dananjih pihal:

Oboa

Prepihovanje: z istimi prijemi (prepihovalno zaklopka!)

s pomonimi prijemi

F lavta Prepihovanje: z istimi prijemi

s pomonimi prijemi

* f. tFTTf

.. zr p

Osnovni toni

Klarinet Prepihovanje: z istimi prijemi (prepihovalno zaklopka!)

s pomonimi prijemi

Prepihovanje: z istimi prijemi (in innapol zaprto

s pomonimi prijemi

oktavnozaklopko

TROBILA

Osnovni alil

P R E P I H O V A N J E T R O B I L

Trobila imajo za tonsko osnovo naravno vrsto tonov - a l ikvotn i n iz . Z ven t i l i , ki vk ljuuje jo cevne podal jke , dobimo e est dodatnih al ikvotnih n izov. Z njimi izpolnjujejo manjkajoe tone v al ikvotnem nizu do popolne kromatine le stv ice . Zaporedje a likvotn ih nizov (npr. pri trobenti):

ventil i imajo tri osnovne cevne podaljke: j j a i

Dodol.n 1 | -i> \ ' "f r l ^ - j

Trobila z *

! ventil podalja cev za cel tonII. ventil podalja cev za pol tona ^ (III. ventil podal jo cev za cel ton in pol ^ ~ T ~ j r ^ ^

o- n. i. h i . m n . I t III. | > II.+ HI.

Strnitev v kroma ti n o lestvico (vije tone dobimo iz ve izhodi):

Princip podaljevanja cevi za vsega tri ce le tone vel ja tud? za trombon, le da si podal juje obseg s potegom (sedem leg).

N ek a te ra trobila imajo e dodatni t i . kvartni v en t i l , ki celo tno cev bodisi skraja / r o g / al i podalja / t rom bon , t u b a / . Vkljuitev kvartnega v en t i la , ki se pri rogu in tubi nave zuje na poseben dodatni sistem treh vent ilov , omogoa, da trobi lec zanesijive jedosega najvi je al i na jn i ie tone te r , da si izpolni sicer manjkajoe tone /n p r . trombon od Es do C / . Vendar trombon ob vkljuitvi kvartnega ven t ila ne dobi ve 7 leg , marve 6 , ker so postali poltonski razmaki s podal jano cevjo nekoliko v e j i . Trombon s kvartnim ven t i lom imenujemo tenor-basovski trombon, brez n jega pa gre za or trombon.

TRANSPOZICIJA

Za transponirajoa gla sbi la piemo glede na realen zvok vie al i nie.V glasbenem zapisu uporabljamo transpozic ijo :

1. zaradi ugodneje lege notnega z a p is a /k o n t ra b a s , ce les ta , ksilofon, zvonk i, v ibrafon, k i ta ra in tudi loveki glas tenor, e ga piemo v violinskem k l ju u / .

2 . zaradi trad ic i je in ohrani tve istih izvaja lskih prijemov. Vrsta pihal in trobil zveni g le de na ve l ikos t za doloen interval n ie al i vie od svoje osnovne uglasitve v C (pikolo, angleki rog, k la r in e t i , saksofoni, kontrafagot, trobenta , rog, g lasbila pihalnih orke s trov /.

Transpozicija izhaja iz Sasov, ko gla sbi la e niso bila tako izpopolnjena, da bi bilo na njih mogoe igrati kromatino zaporedje tonov. Zlasti trobila so dobivala lahko predvsem le na ravne tone al ikvotnega n iz a , ki so bila zanj prilagojena /d o lo e n d u r / . Ko so se g lasbila z izumom ventilov in sistema zaklopk izpopoln ila za igranje vseh "vmesnih" tonov, se je transpoz ic i ja ohran ja la zaradi prakt inega pomena, ker omogoa, da izvaja lec z istimi prijemi igra na vsa gla sb i la iste d ruine , medtem ko se oglaa jo ustrezno velikosti viji ali ni ji toni / f l a v ta - p ik o lo , oboa - angleki rog, k la r in e t i , saksofoni, fagot - kon tra fago t/ . Nasploh pa so se iz neko obirnejih druin posameznih glasbil / n p r . f lavte/ od sopranske do basovske/ selekcionirale predvsem tiste uglasi tve ali vel ikosti g la sb i l , ki so v svoji specifini barvi in izvaja lskih zmonostih najbolj iz stopale . Tako bi na primer pri rogu lahko danes transpozicija odpad la , ker uporabljamo le e rog v F, vendar jo ohranjamo zaradi tr ad ic i je ali to lik ih zapisov v te j "najbolji" uglasitvi / v e l ik o s t i / . Pri drugih glasbilih pa se zvono najustrezneja uglasi tev e ob liku je : npr. do nedavna prevladujoo trobento v B vse bolj zamenjuje trobenta v C zaradi ve je prodornosti v njeni specifini leg i .

3 3

TOL KALA

Timponipavke) Zvonki

najveji veliki s r e n j i mal' zveni jo 8 ali 15 T

Zvonovi

zvenijo 8 X

MorimbafonVibrafon:

BRENKALA

Harfaj j ^ l u m p

KitaraLutnja Uglasitev strun

I. II. III. IV. V. VI.

uglasitev strun Mandolina (kot pri violini)

~~ I. #. III. IV.

7 5 zveni 8 J~ o =

75

P r e g l e d u g l a s i t e v t a m b u r i c :

Triglasni / J an kov iev / noveji sistem: Sremski / t i r ig lasn i / sistem:

III Bisernica v F zveni . 4TII. III. Bra ne transp.

7 J I. II. elovi v F zveni . 5 4III. elovi zveni . 8 1 elo se pile 8 4 v/ n e transponira/Berda se pie 8 4 v ? ,II. in IV. struna zveni 8 4

0 ~ ~ D ------ =~'C V

I . I I . Bisernica zveni 8T III. Bisernica /kon tra ica / v F

zveni . 4 t I. II . II I. Bra ne transp.I. II. elovi v F zveni . 5 4 I I I . elovi zveni . 8 4 elo se pie 8 4 v y ,/ n e transponira/Berda se pie 8 4 v * ) ', zveni 8 4/spodnji struni sta enojn i/

j - - * ( , = |

I . l l . Bisernica/prim, tercprim/ zveni 8T

II. III. Bra /d-basprim / ne transp

I. Bra /g -basprim / ne transp.

I . Bugarija ali:

zveni . 4 1 I. Bugarija v F zveni . 4TII. Bugarija ne transp.III. Bugorija v G zveni . 4 4

II. Bugarija /d -ko n trn /

II. Bugarija ~ U ~ III Bugarija il

me loBerda /b o s / zveni 8 4

To je d-uglasitev (Slavonija, Bosna), v e-uglas. (Vojvodina) z v e n i j o tambure v. 2 t

sistemu

Farkaev sistem:

l . l l . Bisernica zveni . 8T I . Bra ne transp.

v dvoglasnem

34

Citre

Melodine strune Melodine strune/prevlodujoo /dunojska uglasitevmbnchenska ua las r tev / . . Spremljevalne strune

V5 ^Basovske strune Kontra strune

LOVEKI GLASOVI

Otroki zborMladinski zbor

7*

Sistem (starih) c -k l juev in izhodia za obsege (najniji ton je na prvi rti o z . pri mokih glasovih pod njo):

Mezzosopran BosBaritonAlt TenorSopran

O p . : o obseg zborovskih glasov, solistinih glasov (posebne zvrsti)

GODALA

Violino

Kontrabas

Barva: svetla mehka spevna zgoenazvonka nena napeta resnobna

Dosegi na posameznih strunah

8

35

DELITEV STRUNE - FLAOIETI 'slu-mo'

1T

1_5

i .

2.5

- i5

A.5

Alikvotni niz :

.

751 5( 1:1) 1 l 1 U2 5 1:5 V5 5:5 2-5 5 6

Pojasnilo: O izhodie, rahel dotik strune - vozlie, zvok

GLASBILA S TIPKAMI

S - o-i

Klavir Orgle

g

^ ^

M a n u a l / i / Pedali zvenijo 8 i

( O p . : z registri je mogoe dosei e enoin ce lo dve oktavi viji a l i ni ji zvok)

ORFFOV INSTRUMENTARIJ

Pavke

Zvonki

50 cm JJ 40 cm

Z77 5 .

najveje el ike

9 35 / V * * * vj V v V . . > * - ? ^

f i* u*".**. .* * *, * C o g e - C o l l a g em m i t e z u lo m , n * . 4. pfc > / p r ;m e r ; i z k n j i g e : D ie G a r b e , IV . del>

M u s ik v e r la g e Hans G e r i g , Kfciln/

44

Saks.

Alt Es

Ob.

Tenor

Bariton

c.ol

Trombn.

Eslll

Kitara

P,"el, vl. b

RA Z N E ZVRSTI

h7 em

Ma - la terasa in spodaj Ljubljana po -

V e l ik i p i h a l n i o r k e s t e r J a z z o r k e s t e r / b i g b a n d // B . A r n i : K l a d iv a r j i n o v e g a s v e t a / / J . P r iv ek : Iz t r t e g r e v g r o z d j e /

O r f fo v i n s t r u m e n ta r i j/ P . K a l a n : u k se {e o e n i l /

K i t a r a/ S . Prek: A l l e g r e t t o /

H a r m o n ik a/ H . H e r r m a n n : M a l a s e r e n a d a /

P o p e v k a/ J . R o b e n ik : N a v rhu n e b o t i n i k a /

T am bura k i o r k e s t e r / s p e t j e m // U l i v a d i , p r i r . S l a v k o J a n k o v i

Mlad.zb.

TrikotCinelice

Allegretto

4 5

D) I M E N A G L A S B I L

SLOVENSKO

P i h a l o

mala f lav ta , pikolo

flavta

oboa

angleki rog

klarinet

basovskiklarinet

saksofon

fagot

kontrafogot

T r o b i l o

rog

trobenta

trombon,pozavna

tuba

krilni rog, krilnica

T o l k a l aM e m b r a f o n i

timpani,pavke

veliki boben

moli boben

tamburin

roni boben

pokonni boben, boben z visokim obodom, vrvivnl boben

tom - tom

ITALIJANSKO

flauto piccolo , ottavino

flauto , - i

oboe, - i

corno ing lese

c lar ine tto , - t i

clarinetto basso, clarone

sassofono, - i

fogotto, - t i

contrafogotto

corno, - i

tromba, -e

trombone, - i

tubo

flicorno

timpano, -i

gran cassa, tamburo grande

tomburo (piccolo), tamburo mili tare

tamburello bosco, tamburo basco, tomburino

tamburello (senza so nag II)

casta rullante , tamburo ru llan te , tamburo basso, cassa sordo

tom - tom, timpano dl Jazz

NEMKO

Kleine FliJte

FltJte

Oboe

Englisches Hom, Englischhorn

Klarinette

Bassklarinette

Saxophon

Fagott

Kontrafogott

Horn

Trompete

Posaune

Tuba

FlUgelhorn

Pauken

Grosse Trommel

Kleine Trommel, MilitOrtrommel

Tamburin,Schellentrommel

Handtrommel,Rohmentrommel

Wlrbeltrommel, RUhrtrommel, RtJhrentrommel, Parodetrommel

Tom-tom,Jazzpauke

FRANCOSKO

peti te flute

flute

hautbois

cor artglais

clarine tte

clarine tte basse

saxophone

basson

contrebasson

cor

trompette

trombone

tuba

bugle

timbales

grande caisse , grosse caisse

caisse c la ire , petite caisse, tambour

tambour de Basque

caisse roulante , tambour roulant, tambour militaire

tom-tom

ANGLEKO

octave flute , piccolo

flute

oboe

english horn

clarinet

bass clar inet

saxophone

bassoon

double bassoon

horn

trumpet

trombone

tuba

bugle

kettle drums, timpani

bass drum

side drum, snare drum

tambourine,timbrel

tenor drum, parade drum

tom-tom

HRVATSKOSRBSKO

mala f lau ta , pikolo

flauta

oboa

engleski rog

klarinet

basklarinet

fagot

kontrafagot

horna, (Sumski) rog

truba

trombon, pozauna, cug trombon

tuba

krilnica ,fligelhorn

timpani

veliki bubonj

mali bubanj , dobo!

tamburin,dalre

runi bubanj

bubanj s visokim valjkom

tom-tom

o p . : ipansko: pandereta

tambourin (a main), hond drum tambour sur cadre

46

konga c o n g a , -g h e Conga conga conga drum

tumba tumba Tumba tumba tumba drum

o p . : pansko: tumbadora, tambora

mambo mambo Mambo mambo mambo drum

bongos, bongo bobni

bongos, ghi Bongos bongos bongos

timbales ,timbali

timbales, timbales cubani

Timbales timbales cubaines timbales

K o v i n s k i s a m o z v o n i k i

ine le (visee) p ia tt i (sospesi) (edn.piatto)

Becken cymbales cymbals

tr i an g e l , trikot

tr iangolo Triangel tr iangle triangle

gong(kitajski) ,(japonski)

gong(chinese),(javanese)

Gong(chinesischer G .) , Buckelgong, G . mit Kuppe)

gong(chinois),(a mamellon)

gong(chinese gong)

tam-tam tam-tam Tam-tam tam-tam tam-tam

priprava za grom

1 astra Donnermaschine

zvonki campanelli G lo ck e nsp ie l , Stahlstabspiel

timbres,jeu de timbres ,caril lon

orchestra bel Is, chimes, (G lockenspiel,nem .)

zvonovi(cevasti)

campane(tubolari)

G lo ck en ,Rohrenglocken

cloches (a tubes) tubular bells , tubular chimes

elesta celes ta Celesta celes ta celesta

vibrafon vibrafono Vibraphon vibraphone vibraphone

an t ine ine le krota les

, crotali an t ik e Zimbeln, Zimbelchen

crotales,cymboles antiques

crotales

prstne ine le finger cymbals

kravji zvonec cow b e l i , campanaccio

Kuhglocke, cow beli

cloche de vache , cow belibloc de metalop . : pansko: c e nce r ro ,-s

kroguljki so nagli , sonagllera

Schellen grelots slight bells

pandera Stabpandeira

okolo,tubo

ch oca llo , tubo so noro

SchUttelrohr,Tubo

coca l lo ,tubo

chocolo, tubo, shaker

L e s e n i s a m o z v o n i k i

kastanjete castognette ,nacchere

Kastagnetten castagnettes castanets

o p . : pansko: castanuelas, castanetas,

bi frusta Peitschenknall fouet slap stick

ksilofon xi lofono Xylophon xylophone xylophone

marimbafon,marlmba

marimbafono,marimba

Marimbaphon marimbaphone,xylorimba

marimbaphone

rog la raganel la Ratsche crece l le ratchet

P a l i ic i ,klaves

claves ,legni per rumba

Claves ,Schlagstttbe

claves claves

konga

tumba

mambo

bongos

timbales

inele

t r iang l , trokuti

gong

tam-tam

sprava za grmljavinu

zvonci i (glokenpil)

zvona

elesta

vibrafon

ant ike inele

kravja zvona

proporci

pandera

okolo

kastanje te

p a li l lo s

b i

ksilofon

marimbafon

egrta l jka

drveni tap ii , klaves

cevasti les

leseni boben (afriki)

les, leseni blok (kitajski)

bambusovecevke

reso-reso,

bambusovakripalka

guiro,bua z zarezami

tempe! bloki (korejski)

marakas, rumba krogle

B r e n k a l a

harfa

mandolina

lutnja

kitara

citre

G o d a la

violina,gosli

viola

violonelo

kontrabas

G l a s b i l a s t i p k a

klavir

embalo

orgle

harmonij

nacchera cylindrica, cassa di legno

tamburo di legno (africano^

blocco di legno (chinese),nacchera per bat teria

tubi di bambu

reso-reso

gufro

temple blocks, blocchi di legno coreani

maracas

arpa

mandolino

liuto

chitarra

violino, -i

viola, -e

violoncello, - i

contrabasso, -i violbasso

m I

pionoforte

embalo

organo

armonium

Rtthrenholztrommel

Holztrommel, Schlitzentrommel

Holzblock,Holztrommel

BambusrtJhre

Sambaraspel, Reso-reso

Guiro

TempelblOcke

Maracas,Rumbokugeln

Harfe

Mandoline

Laute

Gitarre,Guitarre

Z'ther

Violine,Geige

Bratsche

Violoneli (o)

Kontrabasi

Klovler

Klavizimbal,embalo

Orgel

Harmonium

bloc de bois (cylindrique)

tambour de bois

bloc de bois (chinois)

tubes de bambou

reso-reso

guiro

temple blocks

maracas

harpe

mandoline

luth

guitare

violon

alto

violoncelle

contrabasse

piano

clavecin

orgue

harmonium

tone block, wood cymbal

wooden drum

wood block, chinese wood block

wood chimes, bom boo pipes

reso- reso

guiro,gourd

temple blocks

maracas,

cuban rattles

harp

mandoline

lute

guitar

violin

viola

violoncello

double bass

piano

harpsichord

organ

harmonium

valjkasto drvo, cilindrino drvo

drveni bubanj

drveni blok

bambusovecjevice/cevice

reso-reso

guiro

tempel bloki

zveke,marakas

harfa

mandolina

louta, leut

gitara

citra

violina

viola

violonelo

kontrabas

klavir,glasovir

embalo,kloviembalo

orgul je

harmonijum

V a n e j a I i t e ra t u ra :A. Baines: Musical Instruments Trough the Ages, Pelicon Books A347, 1961C . Sachs: Handbuch der Musjkinstrumentenkunde, Leipzig 1930 W. Kotonski: lnstrumenty perkusyjne, Variava 1963 Kolektiv avtorjev: Warenkunde Muslkinstrumente, Leipzig 1962 M. l . ulaki: Instrumenti slmfonieskoga orkestra, Moskva 1956

^H. Kunltz: Die Instrumentation, Leipzig 1961 L. M. kerjanc: Nauk o instrumentih, Ljubljana 1964 M. Adlefl: Svet zvoka In glasbe, Ljubijona 1964 Muzika enciklopedija, Zogreb 1963

48

ali ono glasbilo in ki bodo v razredu lahko pomagali ponazoriti, denimo, zakaj so trobenti dovolj samo trije gumbi, kako dobiva flavta ali klarinet vije tone (to nazorno kae prepihovanje z istimi prijemi, glej str. 31) in ni treba biti ravno mojster godala, da oivimo tiste nenavadne tone flaolete ipd. Vse to bo povedalo mlademu loveku mnogo ve kakor razne zgodbice o flavti in ptikih. Da pa bo uitelj bolj zanesljivo vodil tako delo v razredu, ima sedaj na voljo kaipot po svetu glasbil.

In ni ne bo proti unemu smotru, e bo ob ivem zvoku kaknega glasbila dal zapisovati dosegljiv obseg od tona do tona, opozoril na barvne odtenke ipd., za kar so podatki v nai preglednici. Nikar pa od olarja za prazen ni ne zahtevajmo znanja raznih konnih not. Tudi v spoznavanju glasbil se nam odpre nekaj monosti za najosnovneje glasbeno opismenjevanje, ki pa naj ne bo samo sebi namen. Gre za to, da mladega loveka v vzgojnem in spoznavnem procesu ne omalovaujemo, se pravi, da mu omogoimo spoznanje resninosti v okvirih njegove spoznavne dospelosti. Vse bolj namre opaamo, da zgolj ustveni odnos do glasbe (mimogrede: v naem narodnostnem prebujanju je odigral neprecenljivo pomembno vlogo) pelje v vse vejo preproino gledanja na glasbo. Zato skuajmo pristopiti z resninostjo glasbe e k mladim ljudem.

K zanimivosti razgledovanja po snovi naj prispevajo tudi notni primeri za razline sestave. Mladi ljudje odhajajo iz ol, ne da bi sploh videli, kako se pravzaprav piejo prave skladbe, od klasinih zapisov do nae atomske dobe, ko navadne note niso ve dovolj. Tako kot je to ali ono glasbilo e po svoji strukturi bolj ali manj zvokovno plemenito in izrazno obseno (npr. klavir ali orgle harmonika) je mogoe tudi iz glasbenega zapisa nekoliko razbrati, po em se estetsko umetnika zasnova odlikuje e na zunaj (npr. izdelana faktura skladbe rkovno oznaevanje akordine ablone).

Ko si bomo v razredu ogledovali slike vseh mogoih glasbil, bo priel morda kdo na misel, da bi kako preprosto glasbilo izdelal sam. Tako nalogo bi lahko iznajdljivo povezali s tehninim poukom, saj vemo, kako mladega loveka pritegne monost iznajdevanja in ustvarjalnega oblikovanja. In kdo si e ni vsaj poskusil izdelati preprosto pial (s pihom v odprtino steklenice pa je gotovo e vsak dobil flavti podoben zvok). Mlad spretne bi si vsekakor lahko izdelal poleg preproste piali tudi ksilofon, boben ali kakno primitivno brenkalo, ki bi bilo podobno znameniti starogrki liri ipd. Zamislimo si lahko vso zavzetost za stvar, e bi organizirali kroek muziciranja na lastnorono izdelanih glasbilih. Ce pa ne bi prili do svojih preprostih glasbil, se bomo ob poglavju slik glasbil Orffovega instrumentarija morda spomnili, kako so ta razmeroma lahko dosegljiva glasbilca primerna za doivljanje zvoka in poduno ugotavljali, da pravzaprav izhajajo iz drugih znanih glasbil.

Dotaknili smo se poglavja, kako bi bilo ob naem predmetu mogoe najti im bolj iv stik z glasbo in njenimi vzronostmi, da bi postal neteoretien, ter za mlade ljudi zanimiv in privlaen. Za njihov odnos do glasbe, ki ga bodo ponesli s seboj v ivljenje, bo pa najbolj odloilno tisto, kar bodo v glasbi sami preizkusili, odkrivali in si v svoji latentni radovednosti prisvojili. Zavedamo se, da je v osnovnem izobraevanju k malokateremu unemu ali vzgojnemu predmetu tako teko prav pristopiti kakor h glasbi, saj mu je naloeno ve, kakor samo naloga izobraevanja in bistrenja duha. V glasbi je vrsta loginih disciplin, ki bi lahko tudi vadile miljenje, toda njena vzgojna upraviljivost spet ni samo v dui. Dananji lovek glasbo res potiska vse bolj na rob veselja in premalo mar mu je za njeno estetsko in izpovedno bit. In ko danes ni in ne more biti ve ozkega dvornega kroga za slubo lepotam glasbe, moramo upati, da jo bo uila doivljati najira glasbena vzgoja, ki se ne more oplajati le v vzhienju, marve tudi v monostih spoznavanja glasbene snovi. K temu naj bi pripomogel tudi na prironik. J. J.Pripomba: Na ta PREGLED GLASBIL sc bo navezala kot priloga naslednja tevilka Grlice z naslovom OPIS GLASBIL izpod peresa prof. Marijana Lipovka

GRLICA Izdaja Drutvo glasbenih pedagogov Ureja uredniki odbor Odgovorni urednik Jakob Je Oprema Mire Cetin Letnik ima 5 tevilk Naronina za XIV. letnik je 15 din Posamezna tevilka 3.50 din Nakazila na tevilko tekoega rauna 501-8-1/1 Naslov urednitva in uprave: Grlica, Vegova 7, Ljubljana, p. p. 500 Tisk tiskarne Toneta Tomia, Ljubljana

drutvoslovenskih

skladateljevMusia Slovenka

Drutvo slovenskih skladateljev izdaja skupaj z zalobo Obzorja Maribor, z gramofonsko tovarno Helidon in Radiotelevizijo Ljubljana serijo plo Musia Slovenica z deli slovenskih skladateljev. Doslej so izle naslednje ploe:

FLP 10-001 Primo Ramov: Simfonija 68 Ivo Petri: Integrali v barvi

FLP 10-002 Uro Krek: Concertino za pikolo in orkesterZvonimir Cigli: Concertino za harfo in godala Jakob Je: Do fraig amors kantata

FLP 10-003 Pavel Sivic: SosredjaDarijan Boi: Requiem

FLP 10-004 Slavko Osterc: SuitaMarijan Lipovek: II. suita za godala

Drutvo slovenskih skladateljev izdaja v Edicijah Drutva slovenskih skladateljev dela svojih lanov, med katerimi so tudi dela primerna za mlade glasbenike in pouk na glasbenih olah. Vse informacije dobite po tel. 20 063 ali v prostorih DSS Ljubljana, Trg francoske revolucije 6/1. vsak dan od 12. do 13. ure (razen sobote).