glasilo obœine moravske toplicepevskega druøtva selo (priznanje druøtvu), ludvik soœiœ (œastni...

ØTEVILKA 59

21. september 2006

G l a s i l o O b œ i n e M o r a v s k e T o p l i c e

TISKOVINAPoøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice

Ta øtevilka glasila je posveœena dogajanjuob 10. prazniku Obœine Moravske Toplice.Dober ducat imenitnih prireditev! Œestitamorganizatorjem, saj tudi naœin in nivo pro-slavljanja kaæeta, da je lokalna skupnostæe zdavnaj preæivela otroøke bolezni.

Praznovali so tudi gasilci – v Sebebor-cih in Teøanovcih so proslavili visoka jubile-ja gasilskih druøtev, 110-letnico. Œestitamo!Tudi lovcem, ki so obeleæili 60 let de-lovanja. In œebelarjem za 40 let ...

Ampak, jutri bo nov delovni dan, poju-triønjem pa: lokalne volitve! Posvetili jimbomo posebno øtevilko.

Na 19. strani objavljamo krajøi odlo-mek iz zbornika o Josipu Benku. Knjiga zgradivom lanskoletnega simpozija v Teøa-novcih je izøla prav v dneh letoønjega pro-slavljanja obœinskega praznika.

Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik

U V O D N I K

LOKALNE VOLITVE 2006

Spoøtovani obœani!

V nedeljo, 22. oktobra 2006, bomo øli na voliøœa.

Volili bomo:· Æupana Obœine Moravske Toplice

· Œlane Obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice· Œlane svetov 14 krajevnih skupnosti v obœini

Veœ o volitvah, naœinu in rokih kandidiranja v svete krajevnih skupnostiter pravila o predstavitvah æupanskih kandidatov, kandidatov in

kandidatnih list za Obœinski svet objavljamo na 11. strani Lipnice.

Posebna predvolilna øtevilka glasila s seznami in predstavitvamikandidatov in kandidatnih list izide 7. oktobra 2006.

Torta za 10. praznik obœine in 10-letnico njenih »sinov in hœera«.

FO

TO

: A

rhiv

OB

ŒIN

E

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar2 21. september 2006

10 . PRAZNIK OBŒINE V SLIKI IN BESEDI

Vaøœani Œikeœke vasi in gostje so se razveselili novega vodovoda.Dræavna podsekretarka Bernarda Podlipnik, Franc Cipot in MartinHorvat so predali namenu novi most œez Lipnico pri Ivancih.

Hotel Livada Prestige v Moravskih Toplicah bo v vsem bliøœu odprlvrata 26. septembra 2006.

Turistiœna trænica in poletne prireditve so prijetno poæivile dogajanjev obœinskem in turistiœnem srediøœu. Jih bo drugo leto øe veœ?

Kolesarski maraton Terme 3000 v poœastitev obœinskega praznikaje privabil natanko 351 kolesarjev. Potili so se na treh razliœnodolgih progah po cestah obœine.

Organizatorji z neutrudnim Francem Œarnijem na œelu so æedesetiœ pripravili avto moto rally po obœini s spretnostno voænjo in testiranjem voznikov.

FO

TO

: A

rhiv

OB

ŒIN

E

FO

TO

: Ella

PIV

AR

Obœinski nagrajenci 2006 (od leve): Oskar Makari, predsednikPevskega druøtva Selo (priznanje druøtvu), Ludvik Soœiœ (œastniobœan), Tibor Vöröø (priznanje), æupan Franc Cipot, Smiljana in Marko Nabergoj (nagrada). Podelitve se ni mogel udeleæiti dobitnik priznanja Izidor Camplin.

Slavnostna seja Obœinskega sveta s øtevilnimi gosti je potekala vprostorih OØ Fokovci. Ne po nakljuœju, saj je bila v nadaljevanjuprograma predana namenu na novo zgrajeno uœilnico za tehnikoin tehnologijo.

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

321. september 2006

10 . PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPL ICE

LUDVIK SOŒIŒ, Norøinci za dolgoletno delo v kulturi ter pri predstavitvi in promociji obœine

Ludvik Soœiœ je bil prvi podæupan novoustanovljene Obœine Mo-ravske Toplice, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Norøinci,od zaœetka urednik obœinskega glasila Lipnica in tako rekoœ nepo-greøljiv œlen pri pripravi in izdaji slehernega pisnega gradiva, broøurali knjig, ki izhaja v okviru obœine. Ves œas delovanja te obœine seaktivno vkljuœuje v dogajanja in s svojo izrazito sposobnostjo zapreudarne premisleke pomaga pri sprejemanju pomembnih odloœi-tev. Je razumnik, ki ga spoøtujejo in cenijo ljudje ne samo v lokal-nem okolju, temveœ øirøe v regiji, saj je v preteklosti opravljal po-membne funkcije tako na druæbenem kot gospodarskem podroœju.

Glede na navedeno si g. Ludvik Soœiœ zasluæi visoko priznanjein naziv Œastnega obœana Obœine Moravske Toplice.

MARKO IN SMILJANA NABERGOJ iz Moravskih Toplicza uspeøno 10-letno delo veterinarskega inæeniringa v M. Toplicah

Med tistimi, ki so prvi v øirøem okolju zaœeli zasebno veterinarskodejavnost, izstopa Veterinarski inæeniring Nabergoj iz MoravskihToplic. Uspeøna pot razvoja dejavnosti, v kateri si enakopravno deli-ta delo, obveznosti in vodenje visoko strokovna veterinarja, moæ inæena, Marko in Smiljana, temelji na njunem izjemnem odnosu do æi-vali, ki zanju niso le æiva bitja, temveœ bitja z obœutki, ki jih jepotrebno zaznati in upoøtevati. Velika predanost poslanstvu, ki gaprinaøa poklic veterinarja z obœutkom za sleherno æivo bitje, ju æevrsto let uvrøœa med najbolj popularne osebnosti v Pomurju.

Letos mineva deset let od zaœetka redne dejavnosti druæbeVeterinarski inæeniring Nabergoj Moravske Toplice d. o. o., ki za-posluje 12 visoko kvalificiranih ljudi.

TIBOR VÖRÖØ, Srediøœe za dolgoletno prizadevanje za kvalitetnejøeæivljenje ljudi ob meji

Tibor Vöröø, predsednik Madæarske narodnesamoupravne skupnosti (MNSS) Obœine Mo-ravske Toplice, je vesten in neutruden zago-vornik malega œloveka ob meji, vedno priprav-ljen pomagati posameznikom, druøtvom, øo-lam, vrtcem v obœini – vsem, ki so pomoœi po-trebni. Bori se za dobrobit in blaginjo ljudi vobmejnih krajih, za to, da æivljenje v teh krajihne ugasne, da ga nadaljujejo tudi mlade gene-racije. Gospod Vöröø ima velike zasluge zakvalitetnejøe æivljenje ljudi ob meji, zato meni-mo, da si obœinsko priznanje veœ kot zasluæi.

IZIDOR CAMPLIN, Bogojinaza prizadevno delo v druæbenem æivljenjuv Bogojini

Gospoda Izidorja Camplina predlagamo zapriznanje Obœine Moravske Toplice zaradinjegovih dolgoletnih aktivnosti na razliœnihpodroœjih v Bogojini. Predseduje prostovoljne-mu gasilskemu druøtvu in pripravljalnemuodboru Koøiœevih dnevov kulture, sodeluje vkulturno-umetniøkem druøtvu Joæef Koøiœ inturistiœnem druøtvu. G. Izidor Camplin se jeizkazal se je øe z vodenjem vaøkega odborain delom v æupnijskem pastoralnem svetu. Ssvojim delom je lahko vzor krajanom Bogo-jine in Obœine Moravske Toplice.

PEVSKO DRUØTVO SELOza negovanje ljudske pesmi in ljudskegaizroœila

Pevsko druøtvo Selo je okronalo svoje øtirilet-no delovanje z izdajo prve zgoøœenke in kase-te prekmurskih ljudskih pesmi Na Goriœkon jelipou. Samo lansko leto so zbrali skoraj tride-set nastopov, nastopajo po krajih øirom podomovini in tudi tujini – lani so v Budimpeøtina sreœanju manjøin predstavljali Slovenijo.

Poleg tega vsako leto pripravijo tudi tek-movanje v koønji trave, druøtvo pripravlja æetretje Lujpanje kukorce, ki æe preraøœa v øir-øo prireditev s poudarkom na ohranjanjuljudskega izroœila in starih obiœajev ...

NAZIV ŒASTNI OBŒAN

PRIZNANJA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

NAGRADA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

PROGRAM PRIREDITEV2. – 23. september 2006

2. september / IvanciZelenjadarski dan

3. september / Œikeœka vasPrevzem vodovoda

6. september / TeøanovciPredstavitev zbornika o Josipu Benku

7. september / FokovciSveœana seja Obœinskega svetaOdprtje novih prostorov OØ Fokovci

8. september / Moravske TopliceGolf turnir za pokal obœine

9. september / SebeborciAvto moto rally

9. september / BogojinaPrevzem kanalizacije in œistilnenaprave

9. september / IvanciPrevzem mostu œer potok Lipnica

10. september / Moravske TopliceKolesarski maraton Terme 3000Osrednja prireditev

16. september / BogojinaKoncert New Swing Quarteta

23. september / FilovciOdprtje Lonœarske vasi

Sveœana seja obœinskega sveta

TURIZEM – PARADNI KONJ OBŒINEOsrednji dogodek jubilejnega 10. praznika obœine Moravske Toplice je bilasveœana seja obœinskega sveta. Obœinska uprava se je odloœila, da dogodek po ne-kaj letih ponovno pripravi zunaj obœinskega srediøœa. Zakaj ravno na osnovni øoliv Fokovcih? Razlogov je bilo veœ, najpomembnejøi pa odprtje novih prostorov de-vetletke. Slavnostne seje, na kateri so æe po tradiciji podelili tudi priznanja innagrade obœine ter razglasili œastnega obœana, so se ob obœinskih svetnikih tudi le-tos udeleæili øtevilni gostje in æupani sosednjih obœin.

Æupan Franc Cipot v slavnostnem nagovo-ru ni skrival zadovoljstva nad uspehi, ki jihje ta uspeøna lokalna skupnost dosegla vdobrem desetletju. Svoje razmiøljanje je si-cer zaœel z neskromno mislijo, da kdor vi-soko leta, ima lep razgled. In prav v vlogiuspeønega daljnovidnega letalca vidi obœino,ki jo uspeøno vodi æe tri mandate. Vendarne more biti vse idealno in trobljenje v enrog ne more biti simfonija. Zato raje prise-ga na uglaøeno pesem iz veœ rogov.

Obœina in øirøa regija imata prihodnostv turizmu, je prepriœan. Tega se moravsko-topliøka obœina zaveda vse od svojeganastanka, zato razvojno gradi svojo potprav na tej najhitreje rastoœi gospodarskidejavnosti. Spoznanje, da je Obœina Morav-ske Toplice med vodilnimi turistiœnimi obœi-nami v Sloveniji, je pogojeno z dobro stra-tegijo in ogromnim investicijskim vloækom.Æupan Cipot je postregel s podatkom, daje bilo v zadnjem obdobju v turizem v tej

obœini skupaj vloæenih veœ kot 7 milijardtolarjev. Prav to je tudi eden od razlogov,zakaj je cena nepremiœnin v nekaterih de-lih obœine porasla tudi za desetkrat.

Po æupanovih zagotovilih obœina ne za-nemarja niti komunalne infrastrukture nacelotnem svojem obmoœju, vodovoda, kana-lizacije, cest in, nenazadnje, tudi javnih indrugih objektov, ob jasno zastavljeni vizijipa je vpeta tudi v projekte, ki vsebinsko aligeografsko presegajo obœinske meje. Tudizaradi uspeønega delovanja obœinskih pod-jetij in ustanov, »sinov in hœera te obœine«,Turistiœno informativnega centra, Vrtcevobœine Moravske Toplice, Javnega komu-nalnega podjetja Œiste narave, Razvojneagencije Sinergija ...

S prekmursko-romskim melosom sodogajanje na seji popestrili œlani glasbeneskupine Halgato band, obœini in obœanompa so ob prazniku œestitali øtevilni gostje.

Geza Grabar

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

4 21. september 2006


Œe se zavedamo, da ima obœina zelo raznoliko strukturo in legonaselij, kar v veliki meri kaæe na njihove razliœne druæbenokulturne obraze, je razumljivo, da ni moæno narediti enoznaœneprimerljivosti med naselji. Podeæelskih naselij, kjer bi æiveli samoali pa v veœini kmetje, pri nas sploh ni veœ, zato o nekemromantiœnem prostoru nima smisla izgubljati besed. Vse bolj soto manjøe urbane sredine z visoko razvito infrastrukturo, kiomogoœa razvoj vse veœ razliœnih dejavnosti in privablja v naøekraje vse veœ ljudi od drugod, tudi iz tujine. Zaradi tega dobiva-jo druæbeno-ekonomske znaœilnosti podeæelja vedno veœji pomen.Vrsta poklica, zaposlitev, dohodkovne moænosti, naœin bivanja,moænost preæivljanja prostega œasa so postala moderna meriladruæbenega razvrøœanja, ki vodijo do vse veœjih socialnih razliktudi na vasi. S tem pa nastajajo na eni strani nove elitne skupi-ne, centri ali ulice, in na drugi strani øe vedno tradicionalna va-øka in sorodstvena soseska s svojimi ozko usmerjenimi odnosi.

Ves ta mozaik razliœnosti dela naø prostor bogat, pa hkratitudi vse bolj zahteven, predvsem pri usmerjanju nadaljnjega ra-zvoja. Verjetno je slehernemu razumljivo, da ob takønih razlikahni moæno zadovoljiti vseh æelja. Navkljub posameznim turbolen-cam je let naøega letala, œe naj tudi sedaj ostanem pri primerja-vi obœine z letalom, kot sem storil æe veœkrat v preteklih letih,ostal visok, z vse lepøim razgledom.

Letos pa poleg obœine praznujejo svoje 10-letno uspeøno de-lo (recimo temu: letenje v isti skupini) tudi naø TIC (Turistiœno-informativni center), ki v raziskavah nevtralnih institucij dobivavse viøje ocene in je v kategoriji ticev v celotni dræavi dosegelnajveœje øtevilo toœk, kar zadeva odnos do strank in predvsemobseg informacij, ki jih nudi svojim obiskovalcem.

Podobna ugotovitev velja tudi za naø drugi zavod, Vrtec. Or-ganiziran je na kar øestih lokacijah, kar zahteva veliko fleksibilnostzaposlenih. To pa je hkrati tudi priloænost, da zaradi manjøih sku-pin delavke vrtca svoje delo opravljajo kvalitetno in predvsem vzadovoljstvo najmlajøih in njihovih starøev. Œe nam bo uspelo vbliænji prihodnosti izgraditi nujno potrebne prostore v MoravskihToplicah, kjer je najveœ otrok, bodo tovrstne ocene øe ugodnejøe.

V desetem letu delovanja je tudi komunalno podjetje Œistanarava, ki si zasluæi posebno pozornost in naklonjenost zaradivse veœjega deleæa dohodka, ki ga ustvari na trgu, kar pomeni,da gre za sposobne ljudi, ki obvladajo svoje delo. Predvsem paje neprecenljiva njihova vloga pri urejanju in vzdræevanju vse ob-seænejøe komunalne infrastrukture v obœini.

Visoke obletnice zaœetka delovanja so letos imela nekateraprostovoljna gasilska druøtva (œastitljivih 110 let so proslavilaPGD Teøanovci, Prosenjakovci in Sebeborci, 80 let PGDLonœarovci), katerih œlani si zasluæijo javno priznanje za svojeprostovoljno delo. Praznovali so lovci, œebelarji ... Prav tako letospoteka æe 10 let od ustanovitve najveœjega druøtva v obœini,Druøtva upokojencev Moravske Toplice, ki zdruæuje veœ kot 700œlanov iz vse obœine, njegovo delovanje pa je moæno opaziti narazliœnih podroœjih, zato vodstvu in œlanstvu zaæelimo veliko us-tvarjalnih moœi in idej tudi v prihodnje, ko æelijo øe veœjo skrbnameniti sosedski pomoœi starejøim.

Naj ob tej priloænosti zapiøem tudi to, da so se v zadnjemobdobju v skoraj vseh naseljih obœine veselili kakøne nove prido-bitve ali obnove dotrajanih javnih objektov, ki so v preteklostikazili videz naselij. Omenjam samo najveœje: vodovod Œikeœkavas, kanalizacija Bogojina, prenovitev ulic, ureditev javne razsvet-ljave in kolesarske steze v Moravskih Toplicah, vodovod in pred-videna prenovitev ulice v Martjancih, razøiritev centralne œistilnenaprave Lukaœevci, ki omogoœa med drugim odprtje kar dvehnovih hotelov v naøi obœini, most œez Lipnico v Ivancih, nadalje-vanje urejanja in asfaltiranja krajevnih cest v Vuœji Gomili, Su-hem Vrhu, Andrejcih, Fokovcih, Selu, Mlajtincih, Lukaœevcih inNorøincih, pa ureditev veæic v Berkovcih, Krncih, Teøanovcih, Fi-lovcih, ureditev vaøko-gasilskih domov v Moravskih Toplicah, Te-øanovcih, Krncih, Norøincih, Lonœarovcih, komasacije v Vuœji Go-mili, Mlajtincih in Lukaœevcih, Berkovcih, Motvarjevcih in, nena-zadnje, dozidave prostorov osnovnih øol v Fokovcih in Bogojini.

Ne smemo pozabiti na izid zbornika o Josipu Benku in vseveœje øtevilo kulturnih prireditev, ki jih prirejajo naøa kulturnadruøtva, pri œemer posebej izstopajo teøanovski in bogojinski fol-kloristi, selanski, bogojinski, filovski, vuœjegomilanski, prosenja-kovski in upokojenski pevci in pevke, pa martjansko in filovskokulturno-turistiœno druøtvo. Sem sodi tudi vse bolj razvejanaøportna dejavnost. Kar dve æenski ekipi iz obœine sta osvojilinaslova dræavnih prvakinj: nogometaøice iz Filovec in hokejistkeiz Moravskih Toplic. Iz leta v leto so uspeøni nogometaøi Œarde,ki se z mlado domaœo ekipo æe vrsto let uvrøœajo v vrh pomur-ske lige. Vse boljøi so tudi dobro organizirani nogometaøi Bogo-jine. Veliko entuziazma je potrebno priznati tudi selanskim inmotvarjevskim nogometaøem, ki dolgo vrsto let nastopajo v liga-økem tekmovanju. So pa øe druge dobre ekipe, kot so: moøkaekipa hokejistov na travi iz Moravskih Toplic, pa KMN SuhiVrh, strelci iz Sebeborec in Andrejec, ekipe v malem nogometu... Vsi namreœ animirajo veliko mladih in jim omogoœajo, da us-tvarjalno sproøœajo mladostno energijo, zato si tako igralci kotvodstva vseh klubov zasluæijo priznanje za svoje delo. Ne smemopa niti mimo masovnih øportnih prireditev; te so v glavnemdomena Obœinske øportne zveze, ki se vse bolj uspeøno vkljuœu-je v øportni utrip øirøega okolja.

To je le del naøe zgodbe z velikim øtevilom dogodkov nakulturnem, øportnem, turistiœnem in druæabnem podroœju. Neka-teri so æe postali tradicionalni. V mislih imam Koøiœeve dnevekulture, Olimpijski tek in kolesarski maraton, pa vsakoletno ma-økarado na prostem in øtevilne dobro organizirane pohode,lüjpanje kukorce in spretnostno voænjo oldtimerjev in para-plegikov ... Namenoma naøtevam mnoæiœne prireditve, tiste, ki sejih udeleæi veliko øtevilo ljudi.

Tudi letos smo izbrali tiste, ki si zasluæijo, da jim damo za-sluæeno priznanje. Tako imamo v vrsti pomembnih ljudi z nazi-vom Œastni obœan novo ime, prof. Ludvik Soœiœ iz Norøinec, kije Vam, bralcem Lipnice, med drugim poznan kot njen urednik,obœinsko nagrado sta prejela veterinarja Marko in Smiljana Na-bergoj iz Moravskih Toplic, priznanja pa najbolj znani zagovor-

SLIKA NAØE OBŒINE POSTAJA JASNEJØAPodeæelje postaja vrt prihodnosti in novih priloænosti. Pred veœ kot desetimi leti semprebiral knjigo nemøkih avtorjev A. Gluck in H. Mager s takønim naslovom. Celostno do-æivljanje okolja, ki ga nudi podeæelje, je nit, ki se v razliœnih odtenkih prepleta œez vsoknjigo. Veliko pa sem pozneje razmiøljal o uvodu, v katerem avtorja razglabljata o tem,da podeæelje potrebuje realne utopije ...

Koliko te vsebine-utopije nam je uspelo v naøi lokalni skupnosti, ki spada v œisti po-deæelski prostor, tudi zares prenesti v naø vsakdan? O tem se spraøujem ob koncu tre-tjega æupanskega mandata in ob desetem obœinskem prazniku.

Ob zaœetku delovanja je imela naøa obœina dobro izhodiøœno pozicijo, saj smo z neka-terimi sodelavci iz prejønje obœine zelo dobro poznali naloge in moænosti obœine æe takrat,ko so se drugi morali tega uœiti. To prednost smo dodobra izrabili in si ustvarili zelo do-bro pozicijo pred øtartno œrto. In upam si zapisati, da smo velik del øtartne prednosti za-dræali, saj se danes dobro delo lokalne skupnosti ne meri veœ izkljuœno v (kilo)metrih asfal-ta ali vodovoda. Œeprav je res, da imajo pri nas tudi ti metri iz leta v leto viøje øtevilke.

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

521. september 2006


Prizoriøœe osrednje slovesnosti jubilejnega praznika obœine, okoli-ca lovskega doma Lovske druæine Moravci, je bilo izbrano sim-boliœno. Na mestu, kjer je bila nekoœ znamenita Øavlova æaga inso objekt æe pred dvema desetletjema lovci preuredili v svoje za-vetiøœe, naj bi namreœ v bliænji prihodnosti zgradili øportno-zaba-viøœni center. To sta potrdila æupan Franc Cipot in stareøina LDMoravci Øtefan Makoter, ko sta v okviru slovesnosti podpisalapismo o nameri: obœina bo prevzela lokacijo za novo dejavnostin zgradila novi lovski dom v Brezju v Moravskih Toplicah.

Na osrednji prireditvi, ki so jo z mnoæiœno udeleæbo poœastilitudi kolesarji rekreativnega kolesarskega maratona Terme 3000,ki so imeli tega dne prav pri lovskem domu cilj kolesarjenja natreh razliœnih progah, so v okviru akcije Moja deæela – lepa ingostoljubna, razglasili tudi najlepøe urejeno naselje v obœini zaleto 2006: to sta hkrati postali kar dve naselji, ki tudi sicer æivi-na in delata skupno – Mlajtinci-Lukaœevci. Dvojeziœni osnovniøoli Prosenjakovci je pripadlo priznanje in nagrada za najlepøeurejeno øolo v obœini.

Druøtvo upokojencev je na prireditvi objavilo izide internegadruøtvenega nateœaja Moj dom – lepo urejen. Med 18 domaœijami,ki so se prijavile, je bila za najlepøo razglaøena domaœija IbolkeGorza iz Andrejec, sledita pa domaœiji Ane Lovrenœec iz Kranjœe-ve ulice v Moravskih Toplicah in Joæeta Ivaniœa iz Martjanec.

Na prireditvi je Valter Baldaø, œlan predsedstva Obmoœnegazdruæenja Veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota, izroœilspominski øœit OØ Bogojina za njen aktivni prispevek v osamo-svojitveni vojni leta 1991.

Med nizom spremljevalnih prireditev velja omeniti trænico vobliki stojnic s ponudbo izdelkov domaœe in umetnostne obrtiponudnikov iz naøe obœine, v okviru katere so se predstavila tu-di kulturna, turistiœna, œebelarska in druga druøtva z domaœimidobrotami, delavnice za otroke s œarodejem Binœem, nekatereøportne aktivnosti in øe bi lahko naøtevali. Nekaj pesmi je na har-moniko zaigral tudi Aleksander Cifer iz Suhega Vrha. Za dobrorazpoloæenje je skrbela glasbena skupina Halgato band. (G. G.)

Osrednja prireditev v Moravskih Toplicah

DESETLETJE USPEHOV

Æupan Franc Cipot, slavnostni govornik na osrednji priredi-tvi ob 10. prazniku Obœine Moravske Toplice, ni skrivalzadovoljstva nad uspehi, ki jih je obœina dosegla v desetihletih. Ne samo na podroœju gospodarske infrastrukture,temveœ tudi na øtevilnih drugih podroœjih, ki jih ni mogoœemeriti v dolæinskih ali prostorninskih merah. Smiselno jeimeti vizijo, je dejal æupan, in obœina je izdelala vizijo v do-kumentu Oaza zdravja s poudarkom na zdraviliøkem turi-zmu. Letoønji praznik obœine pa ni bil samo v znamenjunjenega jubileja, temveœ tudi 10-letnega jubileja obœinskihpodjetij, ustanov in zdruæenj: Turistiœno-informativnega cen-tra (TIC), Javnega komunalnega podjetja Œista narava, Vrt-cev Moravske Toplice, druøtva upokojencev ter obœinskeøportne in gasilske zveze.

Teøanovci

IZØEL JE BENKOV ZBORNIK

V okviru praznovanja 10. obœinskega praznika so œlani ured-niøkega odbora Franc Cipot, Joæe Vugrinec, Øtefan Kuhar inLudvik Soœiœ predstavili zbornik z gradivom lanskoletnegasimpozija o teøanovskem rojaku, industrialcu Josipu Benku,nosilcu naziva Œastni obœan Obœine Moravske Toplice, ki muje bil posthumno dodeljen lani.

Zbornik prinaøa na prvih 16 straneh æupanov nagovor in reportaæoz lanskoletnega dogajanja v Teøanovcih (priloænostna razstava, sim-pozij, odkritje doprsnega kipa v spominskem parku), v nadaljevanjupa referate s simpozija, dopolnjene s fotografskim in dokumentar-nim gradivom.

Tako kot na simpoziju se po biografski skici (Ludvik Soœiœ) zvr-stijo poglavja o socialni podobi Teøanovec na prelomu 19. stoletja(Øtefan Kuhar), o vlogi Josipa (Joæefa) Benka v delovanju in razvo-ju gasilske organizacije (Ernest Eöry in Franc Gomboc), lovske insokolske organizacije (Geza Baœiœ) ter njegovem delovanju v vlogiinøpektorja Evangeliœanske cerkve v Sloveniji v letih 1924–1941(mag. Geza Erniøa).

V nadaljevanju Franc Kuzmiœ analizira politiœne razmere med voj-nama in aktivno vlogo Benka v njih, Joæe Vugrinec predstavlja Ben-kov tednik Murska krajina, Metka Fujs kritiœno obdobje ob koncu voj-ne, ko je strelski vod – kot mnoge druge – pokonœal tudi JosipaBenka in Joæefa Lipiœa, Branko Æunec je skuøal obnoviti in dopolnitimit in resniœnost o Josipu Benku iz svoje knjige, dr. Janez Malaœiœ,redni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani, pa se je lotil analizegospodarskih razmer in podjetniøkega duha Benkovih (oœeta Øtefanain Josipa Benka) med vojnama.

Knjigo je tehniœno uredil in opremil Franc Mesariœ, grafiœnooblikoval Atelje za œrko in sliko iz Murske Sobote, natisnila pa so-boøka tiskarna Eurotrade Print.

Donatorka Emilija Benko, Benkova snaha, æal ni doœakala izidaknjige. Pokopali smo jo na dan predstavitve. (L. S.)

Avto-moto rally ob obœinskem prazniku

VSE ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU

Tradicionalni avto-moto rally Vse za varnost v cestnem pro-metu Zdruæenje øoferjev in avtomehanikov Murska Sobota terDruøtvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije pripravita vsakoleto ob obœinskem prazniku Obœine Moravske Toplice. Po tra-diciji privablja øtevilne voznike motornih koles in avtomobilov,letos je bilo vseh skupaj blizu 60. Tudi tokrat se je zaœel sspretnostno voænjo v prometno-varnostnem centru Gaber naNorøinski cesti v Murski Soboti.

Poudarek tekmovanja, ki se je zatem nadaljevalo z voænjo po pro-metnih predpisih po krajih moravskotopliøke in puconske obœine terse zakljuœilo s testiranjem poznavanja prometnih predpisov in stre-ljanjem z zraœno puøko v vaøko-gasilskem domu v Sebeborcih, je bi-la varna voænja v cestnem prometu. Brez poznavanja in upoøtevanjacestnoprometnih predpisov o njej ne moremo govoriti, zato FrancŒarni iz Sebeborec, prizadevni delavec v avtomobilizmu in pobudnikprireditve, desete po vrsti, pravi, da bi bilo priporoœljivo, da bi se vrally vkljuœilo œim veœ voznikov.

Vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles s prikolicami inbrez njih so tekmovali v dveh kategorijah – z mejno letnico izdela-ve 1975, paraplegiki pa so na tem tekmovanju imeli tudi odprto dr-æavno prvenstvo. Med vozniki avtomobilov, izdelanih pred letom1975, med »veterani«, so bili iz naøe obœine najboljøi: 2. TomaæDæuban (Moravske Toplice), 7. Øtefan Janœariœ (Norøinci), 8. JoæeHorvat (Bogojina) in 9. Geza Dæuban (Moravske Toplice). Med mo-tornimi kolesi s prikolico (veterani) je bil Øtefan Ovsenjak (Mlajtinci)2., Emil Brunec (Lukaœevci) 4., Edo Berden (Andrejci) 5. in SimonKojek (Teøanovci) 7., med motoristi brez prikolice (veterani) je bilLudvik Hari (Lukaœevci) 6.

V tekmovanju paraplegikov, bilo jih je kar 20, je sodeloval tudiAlojz Velner iz Vuœje Gomile. (G. G.)

nik narodnostnih pravic pri nas Tibor Vöröø, dolgoletni aktivistna razliœnih podroœjih æivljenja v Bogojini Izidor Camplin in Pev-sko druøtvo Selo. Vsem øe enkrat iskrene œestitke!

Naj na koncu svojega prazniœnega zapisa izrazim zadovoljstvonad dobro organizacijo vseh prireditev v okviru obœinskega pra-znika, za kar si posebno priznanje zasluæi organizacijski odbor vsestavi Marjanca, Martina in Boris. Plod tega prizadevanja je meddrugim tudi tradicionalni dan obœine, ki naj bi v ga prihodnjevsako leto proslavljali na prizoriøœu letoønje osrednje prireditve.

Feri Cipot, æupan

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32



Vseh obvoznih poti je po skoraj desetletju konec. 20 milijonovtolarjev vredni armiranobetonski objekt, ki ga je zgradilo podjetjeSGP Pomgrad z dvema krajnima betonskima opornikoma in 12-metrskim razponom, øirine 5 metrov, enostranskim ploœnikom innosilnostjo 30 ton, odpira nove perspektive.

Kot so na slovesnosti povedali predsednik vaøkega odbora Ivan-ci Martin Horvat, dræavna podsekretarka v ministrstvu za okolje inprostor Bernarda Podlipnik in moravskotopliøki æupan Franc Cipot,bo z novo pridobitvijo promet na tej skoraj pozabljeni prometniciponovno oæivel. Ker bo cesta Bogojina-Ganœani postala glavna pro-metna æila z juæne strani obœine na bodoœi krak pomurske avtoce-ste, bo zlasti dobrodoøla kot razbremenilna vzporednica za lokalnipromet in potrebe turistov. Ko bo cesta dobila øe asfaltno prevleko– to naj bi se zgodilo œez dve leti – bo postala veliko pomembnej-øa prometna æila, kot je to bila denimo pred 30 ali 40 leti.

Prireditev so s kulturnim programom popestrili domaœa mladi-na in kvartet ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ Bogojina, novi mostje blagoslovil æupnik bogojinske æupnije dr. Stanislav Zver. (G. G.)

Fokovci

NOVI PROSTORI OSNOVNE ØOLEZ uradnim odprtjem novo zgrajenih prostorov – uœilniceza tehniko in tehnologijo s spremljevalnimi prostori – seOsnovna øola Fokovci lahko pohvali s øe boljøimi pogoji zadelo za potrebe devetletke. Med poletnimi poœitnicami jepodjetje Dolinka Inæeniring iz Beltinec nad øolsko jedilnicoopravila nadgradnjo in v skupni povrøini nekaj veœ kot100 m2 uredila prepotrebne prostore za kakovostno peda-goøko delo. Skupna vrednost investicije znaøa 35 milijo-nov tolarjev, od tega naj bi 60 % zagotovilo ministrstvo zaøolstvo, ostalo pa Obœina Moravske Toplice. Ta je sicerzaloæila celotni znesek, vendar raœuna, da ministrstvo nebo prelomilo dane obljube.

Œikeœka vas

PRAZNIK CELE VASIBil je praznik cele vasi, saj se na obronkih Goriœkega v bli-æini madæarske meje redko dogajajo velike stvari. Ljudje æi-vijo svoj vsakdan: obdelujejo zemljo, odhajajo na delo,otroci v bliænjo øolo v Prosenjakovce. V nedeljo, 3. septem-bra, so se pred vaøko-gasilskim domom v Œikeœki vasizbrali stari in mladi, da bi v okviru 10. obœinskega prazni-ka Obœine Moravske Toplice predali namenu 4,5 km dolgin 43,5 milijonov vreden vaøki vodovod, ki 28 gospodinj-stev oskrbuje s pitno vodo iz prosenjakovskega izvira.

Bogojina

KANALIZACIJA S ŒISTILNO NAPRAVO

Ne zgodi se ravno vsako leto za obœinski praznik, da bi od-pirali novo kanalizacijsko omreæje ali œistilno napravo. Bo-gojina se je postavila ob bok krajem v juænem, ravninskemdelu obœine, kjer je kakovost bivanja veœja tudi zaradi tekomunalne infrastrukture. Kraj ima kanalizacijsko omreæjeza meteorne vode sicer æe dve desetletji in pol, izgradnjonove kategorije omreæja pa je veœ kot narekovala potrebaœasa in vedno veœjega øtevila ljudi. Gradnja kanalizacije zakomunalne odplake je v Bogojini potekala etapno. Zato jeøele letos je napoœil primeren trenutek za slovesnost.

Ivanci

PO NEKAJ LETIH PONOVNOMOST ŒEZ LIPNICO

Mostovi povezujejo. V prvi vrsti ljudi. Na most œez Lipnicoso krajani Ivanec dolgo œakali, vendar so ga v œasu letoø-njega obœinskega praznika tudi doœakali. Na lokalni cestimed Ivanci, ki se navezuje na regionalno cesto Bogojino-Teøanovci, je bil most œez Lipnico æe od nekdaj. Leta 1938so na mestu sedanjega zgradili betonski most, ki ga je nek-danja jugoslovanska vojska leta 1968 iz nerazumljivih raz-logov minirala in zgradila leseni most. V desetletjih ga jezob œasa toliko naœel, da so ga morali iz varnostnih razlo-gov odstraniti, ljudem, predvsem krajanom Ivanec, pa so stem oteæili dostop do njiv, travnikov in drugih povrøin nalevem bregu Lipnice.

To je bil tudi razlog, da se je prireditev po slavnostni seji obœin-skega sveta ob letoønjem obœinskem prazniku nadaljevala v telo-vadnici fokovske devetletke. Delavci in uœenci na øoli so gazdruæili z 11. Dnevom odprtih vrat ter nanj poleg starøev pova-bili tudi œlane obœinskega sveta in druge goste, ki so pred temprisostvovali slavnostni seji. Priloænostni kulturni del programaso pripravili uœenci tamkajønje øole, zadovoljstva nad novo prido-bitvijo øole, ki se mimogrede ponaøa tudi z nazivom Unesco øo-la, pa ni skrivala niti ravnateljica Suzana Deutsch. Dejala je, dase s skupnimi moœni lahko marsikatere sanje tudi uresniœijo, inta pridobitev je gotovo ena od dolgo naœrtovanih in æelenih. Tu-di æupan Franc Cipot je izrazil zadovoljstvo ob tej pridobitvi zaøolo ter dodal, da so tudi z njo na pravi poti v smeri uresniœitveøe boljøih priloænosti in moænosti te øole. Ravnateljici je simboliœ-no predal kljuœe novih prostorov.

Predstojnica Zavoda za øolstvo Republike Slovenije Irena Ku-mer pa je bila prepriœana, da so za sleherno vzgojno-izobraæeval-no ustanovo sicer najpomembnejøi uœenci, zatem uœitelji in øelepotem materialni pogoji za delo, vendar so si vsi trije v tesni so-odvisnosti.

Novi prostori nudijo uœencem in uœiteljem odliœne pogoje zadelo, to pa je tudi pridobitev ob obœinskem prazniku, je dodala.

(G. G.)

V vasi, ki bo 2008. leta praznovala 800. jubilej prve pisneomembe svojega imena, je 37 gospodinjstev in od teh dve tretji-ni æe leto in pol meseœno prispevata po 10.000 SIT za vodovod,ki bo nedvomno izboljøal kvaliteto æivljenja ljudi, saj so jim vpreteklih hudih suønih obdobjih vodo dovaæali v cisternah. GezaØkrilec, predsednik VO Œikeœka vas, je v svojem pozdravnemgovoru poudaril, da bodo vaøœani zagotovili svoj deleæ v viøini5,6 milijonov SIT, preostalo pa krijejo iz obœinskih sredstev.

Prisotne so øe pozdravili Franc Cipot, æupan Obœine Morav-ske Toplice, Mária Pozsonec, poslanka dræavnega zbora, in Ti-bor Vöröø, predsednik MNSS obœine M. Toplice. Slavje so z re-citali, pesmimi in zvoki violine popestrili uœenci DOØ in pevke izProsenjakovcev ter domaœin Tomaæ Rauch. (-etp)

Osrednji objekt okrog 240 milijonov tolarjev vredne pridobitve –blizu 50 milijonov so prispevali krajani, preostalo pa obœina – jemehansko-bioloøka œistilna naprava z zmogljivostjo 950 popula-cijskih enot (PE), ki se nahaja juæno od vasi, ob cesti Bogojina-Ganœani, blizu 700 metrov od Lipnice, kamor se preœiøœena vo-da zliva v zaprtem kanalu. V øtirih etapah je bilo poloæeno ka-nalizacijsko omreæje, na katerega je doslej prikljuœenih æe okrog150 gospodinjstev, z razøiritvijo voda po Bogojinskih goricah inv kraju v juænem delu vasi – skupaj naj bi ølo za okrog 700metrov in naj bi se zgodilo prihodnje leto – pa bo hitro razvi-jajoœi se kraj øe privlaœnejøi za nove investitorje.

Veliko zadovoljstvo ob prevzemu kanalizacije in œistilne na-prave so izrazili: v imenu vasi Bogojine prof. Joæe Vugrinec, æu-pan obœine Franc Cipot in domaœi farni æupnik dr. StanislavZver, ki je novo pridobitev tudi blagoslovil.

Da je bil dogodek øe bolj sveœan, so s kulturnim programomposkrbeli uœenci tamkajønje devetletke ter raziskovalec ljudskegablaga na glasbenem podroœju Tomaæ Rauch iz Œikeœke vasi. (G. G.)

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

721. september 2006

IZ DELA OBŒINSKEGA SVETA

27. REDNA SEJA17. julij 2006

POBUDA ZA IZGRADNJOBIOPLINSKE NAPRAVE

Obœinski svet je sprejel pobudo investitorjaViktorja Œasarja iz Mlajtinec, da na parce-lah v bliæini svoje kmetije s farmo beko-nov izgradi bioplinsko napravo za pro-izvodnjo elektriœne in toplotne energije injo posredoval Uradu za prostorski razvojMinistrstva za okolje in prostor, da izvedepostopek spremembe prostorske ureditve.Osnovno surovino predstavlja 15.000 ku-biœnih metrov gnojevke, ki je stranki pro-dukt farme, ter pribliæno 30.000 ton raz-liœnih silaæ, predelati bo moæno tudi vsevrste odpadnega travinja. Pomen investicijeza lokalno okolje je dvojni: gospodarski(pridobljena elektriœna in toplotna energija)in ekoloøki (predelana gnojevka ni agresiv-na in jo je moæno odlagati tudi v bliæinituristiœnih in stanovanjskih objektov).

ODKUP ZEMLJIØŒNekateri lastniki parcel v k. o. Vuœja Gomi-la, kjer poteka komasacija, v postopku neæelijo sodelovati, zato je naprodaj nekaj veœ6 ha povrøin razliœnih kultur v skupni vre-dnosti pribliæno 3,4 mio SIT, ki jih bo od-kupila obœina.

Z drugaœnim motivom se obœina do-govarja za odkup zemljiøœa ob nekdanjimoravski æagi z Lovsko druæino Moravci,ki je objekt (dom LD) in zemljiøœe pri-pravljena predati v zameno za novo izgra-jeni dom na drugi lokaciji. Obœina æeliomenjeno lokacijo na robu naselja v pri-hodnje izkoristiti za izgradnjo øportno-za-baviøœnega srediøœa.

IVAN KRAMPERØEK – NOVI RAVNATELJ OØ BOGOJINA

Na razpis za ravnatelja OØ Bogojina so seprijavili øtirje kandidati, ki so izpolnjevalipogoje iz razpisa. Obœinski svet je podprlkandidatki iz pokrajine, profesorici SuzanoPanker in Bernardo Roudi.

Svet OØ Bogojina, v katerem obœinokot ustanovitelja zastopa svetnik JoæefKulœar, je v nadaljnjem postopku za rav-natelja imenoval Ivana Kramperøka izMozirja, ki ga je moœno podprl uœiteljskizbor v Bogojini.

ODDELKA GLASBENE ØOLEZA ZDAJ NE BO

Na æeljo Obœine Moravske Toplice jeGlasbena øola Murska Sobota sredi junijav OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci opra-vila preizkus glasbene nadarjenosti otrok.Ugotovili so, da je zanimanje za vpis vglasbeno øolo na obeh øolah premajhno,zato GØ MS svojega dislociranega oddelkana vzhodnem Goriœkem ne bo odprla vtem øolskem letu.

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 25. in 26. redne seje Obœinskega sveta2. Poroœilo o realizaciji prihodkov in odhodkov proraœuna Obœine Moravske

Toplice za obdobje januar-julij 20063. Pobuda za spremembo prostorske ureditve za potrebe izgradnje objektov za

predelavo kmetijskih proizvodov v bio-plin v k.o. Mlajtinci4. Predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi na parc. øt. 3003/2 in

3544 k. o. Moravci5. Predlog za prenos nepremiœnine parc. øt. 3544 k.o. Moravci – kot poveœanje

namenskega premoæenja na Javni sklad Obœine Moravske Toplice zagospodarjenje z nepremiœninami

6. Nakup zemljiøœ v k.o. Vuœja Gomila in k.o. Moravci 7. Predlog za delno pokrivanje stroøkov dela v. d. direktorice Art centra8. Predlog za dodatne prevoze osnovnoøolskih otrok v OØ Bogojina9. Predlog Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja o:

a) imenovanju ravnatelja OØ Bogojinab) kandidatu za œlana Okrajne volilne komisije Murska Sobota

10. Predlog sistemizacije Vrtcev Obœine Moravske Toplice za øolsko leto2006/2007

11. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori:a) proønja druøtva za druæinsko svetovanje in terapijo, Svetovalnice Jozefine za

sofinanciranje projekta svetovalnice Jozefineb) poroœilo Glasbene øole Murska Sobota o preizkusih glasbene nadarjenosti v

OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci12. Razprava o izhodiøœih za naœrt upravljanja Krajinskega parka Goriœko ter

pripravo programa prostorskega in trajnostnega razvoja Goriœke krajine13. Razno

28. REDNA SEJA28. avgust 2006

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 27. redne seje Obœinskega sveta 2. Predlog Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanje za imenovanje

œlanov Obœinske volilne komisije in posebne volilne komisije3. Predlog Komisije za podelitev naziva œastni obœan, obœinske nagrade

in priznanj ter doloœitev viøine nagrade4. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori5. Obravnava poroœil za leto 2005:

a) JKP Œista narava Teøanovcib) Turistiœno-informativni center Mor. Toplicec) OØ Bogojinad) OØ Fokovcie) DOØ Prosenjakovci

6. Raznoa) predlog programa ob 10. obœinskem prazniku

f) Vrtci Obœine Moravske Topliceg) RA Sinergijah) Obœinska øportna zvezai) Obœinska gasilska zvezaj) PIØK Murska Sobota

Na javni razpis Obœine Moravske Topliceza podelitev priznanj in nagrade za leto2006 so predlagatelji poslali naslednjepredloge:

Predlogi za priznanja: Izidor Camplin(predlagatelj: KUD Joæef Koøiœ Bogojina),Øtefan Kuhar (PGD Fokovci in PGD Mo-ravci), Pevsko druøtvo Selo (Martin Ma-kari), Tibor Vöröø (KTD Ady Endre Pro-senjakovci in Vaøki odbor Prosenjakovci).

Predloga za nagrado: Pripravljalni od-bor Koøiœevih dnevov kulture (KUD Joæef

Koøiœ Bogojina), Smiljana in Marko Na-bergoj (æupan Franc Cipot).

Predloga za naziv Œastni obœan: Øte-fan Kuhar (PGD Moravci), Ludvik Soœiœ(æupan Franc Cipot).

Obœinski svet je na predlog posebnekomisija sprejel sklep, da obœinska pri-znanja za leto 2006 prejmejo: IzidorCamplin, Tibor Vöröø in Pevsko druøtvoSelo (priznanje), Smiljana in Marko Na-bergoj (nagrada) in Ludvik Soœiœ (nazivŒastni obœan).

PREDLOGI ZA OBŒINSKA PRIZNANJA IN NAGRADO

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


18. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE

Zbornik Koøiœevi dnevi XVIII

KOØIŒEVI DNEVI SO LETOS POSVEŒENI DR. FRANCU KLARU

V zborniku beremo, da se je Klarrodil kmeœkim starøem v Ivancih.Osnovno øolo je obiskoval v Bo-gojini in konœal øtiri razrede me-øœanske øole v Lendavi. Po do-datnih izpitih je øolanje nadaljevalna monoøtrski gimnaziji in tammaturiral leta 1917. Naslednje le-to se je vpisal na bogoslovje vSombotelu, a je zaradi zdravstve-nih teæav prekinil øtudij. V øol-skem letu 1920/21 se je vpisalna medicinsko fakulteto v Ljub-ljani, øtudij je konœal na zagreb-øki medicinski fakulteti. Leta

Pestro dogajanje Koøiœevih dnevov æe vrsto let spremljaizid dragocene publikacije – zbornika, ki ga je tudi tokratz veliko skrbnostjo pripravil in uredil prof. Joæe Vugrinec.Zbornik nas seznanja, da so 18. Koøiœevi dnevi posveœenidr. Francu Klaru (1896–1967), rojaku iz Ivanec ob 110.obletnici rojstva. Kdo je Franc Klar?

Koøiœevi dnevi XVIII

PRESEGLI POLNOLETNOSTKoøiœevi dnevi, ciklus prireditev v prvi vrsti s kulturno no-to, so tudi v svoji XVIII. izdaji potrdili, da so tako po vsebi-ni, pestrosti, sporoœilni vrednosti kakor tudi po obiskanostiæe zdavnaj presegli polnoletnost. Po letih naj bi ga sicer le-tos, vendar so se æe po nekaj letih izjemno trdno vrasli vsrca domaœinov iz krajev, v katerih potekajo, lepo pa jihsprejemajo tudi obiskovalci iz bliænje in daljnje okolice. Za-to zanje lahko upraviœeno zapiøemo, da so edini s tako ob-seænim dogajanjem v vsem pomurskem prostoru.

Dr. Franc Klar (1896–1967)

1927 je v Lendavi zaœel opravljati sploøno in zobozdravstvenoprakso, v zaœetku 30. let je bil imenovan za banovinskegazdravnika in leta 1935 izvoljen za narodnega poslanca lendav-skega okraja. Med drugo svetovno vojno zdravstvenega dela nimogel opravljati, saj ni bil œlan madæarske zdravstvene zbornice;januarja 1945 so ga Madæari mobilizirali kot vojaøkega zdravni-ka za pregled nabornikov. Po vojni je opravljal dolænosti sanitet-nega referenta, a je julija 1945 pristal v preiskovalnem priporuin bil obsojen na øest let prisilnega dela. Skupaj z drugimi poli-tiœnimi obsojenci je bil oproøœen kazni in se leta 1946 ponovnoposvetil zdravniøkemu delu; leta 1948 je prevzel in vzorno pre-uredil ter opremil obratno ambulanto tovarne Litostroj v Ljublja-ni. Umrl je v Ljubljani leta 1967, pokopan je na turniøkem po-kopaliøœu. Biografski zapis v zborniku je delo Klarovega sinaGvida. Veœ zapisov o dr. Klaru (uvodna predstavitev, Klar kotøtudent teologije, rodovnik Klarovih) je pripravil mariborski po-moæni økof dr. Joæef Smej.

Zbornik prinaøa øe vrsto zgodovinskih, etnografskih, spomin-skih in priloænostnih zapisov avtorjev Lojzeta Kozarja ml., BrankaKermana, Franca Kuzmiœa, Joæefa Gutmana, Joæeta Ftiœarja, JankaKleibencetla, Joæeta Vugrinca in drugih piscev. Bogat je literarnidel zbornika s prispevki uœencev OØ Bogojina in drugih avtorjev.

Ludvik Soœiœ

Pozno avgustovsko dogajanje, ki je æe po tradiciji konœalo øelesredi septembra, je tudi letos postreglo z nizom omembe vre-dnih dogodkov. Zaœeli in konœali so se z glasbenima prireditva-ma: z uvodnim koncertom domaœih pevcev v Filovcih, skleniljih bo nastop svetovno uveljavljenega New Swing Quarteta vbogojanski æupnijski cerkvi. V okviru prireditev letoønjih dnevov,posveœenih zobozdravniku dr. Francu Klaru, rojenem pred 110leti na Ivancih, velja omeniti øe odprtje razstave likovnih delamaterskih slikarjev LIKOS, izjemno dobro obiskano Hubertovomaøo pri bogojinskem lovskem domu. Proøœenje v Gaju pri ka-peli Kraljice druæine v filovskih goricah je bilo v znamenju po-svetitve mladike stare mariborske trte økofu-rojaku dr. JoæefuSmeju, Ivanci pa so prvo soboto v septembru bili tudi letos vznamenju izjemno dobro pripravljenega 3. Zelenjadarskega dne.Dobro je bil obiskan tudi vinogradniøki veœer, z veœ kot stoudeleæenci pa tudi rekreativni pohod Po poteh kulturne dediøœi-ne. Dolgo priœakovani otvoritvi mostu na Lipnici pri Ivancih jesledil øe folklorni veœer z nastopom kar øestih skupin iz Slove-nije, Hrvaøke in Madæarske. Geza Grabar

Zbornik Koøiœevi dnevi XVIII objavlja re-zultate tradicionalnega ocenjevanja vin let-nika 2005, ki je potekalo marca 2006 vStrehovcih v organizaciji Druøtva vino-gradnikov in sadjarjev Filovci. Pridelovalciso predloæili 66 vzorcev, 8 vzorcev iz Bo-gojine so ocenjevali v okviru Koøiœevihdnevov. Komisijo je vodil mag. Anton Vo-dovnik, œlani: Nada Bunderla Rus, ErnestNovak, Cvetka Sakeløek in Barbika Æuniœ.

Najviøje ocene so prejeli: zvrst: MartinHorvat, Ivanci (18,27), laøki rizling: Ivan

Druøtvo vinogradnikov in sadjarjev Filovci

OCENJEVANJE VINA LETNIKA 2005Malaœiœ, Filovci (18,40), chardonnay: Jo-sip Øvenda, M. Sobota, Olga Malaœiœ inMartin Berden, oba Filovci (18,30), belipinot: druæina Vogrinœiœ, Filovci (18,17),sivi pinot: Joæe Gutman st., Filovci(18,27), kerner: Joæe Poredoø, Filovci(18,20), renski rizling: Joæe Kulœar, Filov-ci (18,37), sauvignon: Ivan Malaœiœ, Fi-lovci (18,33), rumeni muøkat: druæinaHorvat-Berden, Filovci (18,10), muøkatotonel: Ivan Horvat, Filovci (18,37), mo-dra frankinja: Zinka-Marjan Lenarœiœ, Fi-

lovci (17,17) in laøki rizling: Alojz Ber-den, Filovci (18,63). Povpreœna ocena:17,99 toœke.

Ocenjevanje v okviru Koøiœevih dne-vov: traminec: Joæe Puhan (18,20), sivi pi-not: Joæe Puhan (18,17), kerner: IzidorCamplin (18,17), sauvignon: Øtefan Pu-han (18,10), beli pinot: Izidor Camplin(18,00), zvrst: Izidor Camplin (17,47),kerner: Joæe Puhan (17,47), renski rizling:Drago Ivaniœ (17,13). Povpreœna ocena:17,84 toœke. (ls)

Pohod Po poteh kulturne dediøœine je letos potekal po niæinskemdelu krajevne skupnosti Bogojina in mimo Filovskih goric, konœalpa se je pri lovskem domu LD Bogojina.

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

921. september 2006

TURIZEM

Terme sonœni park Vivat

NOVI TURISTIŒNO-ZDRAVILIØKIKOMPLEKS

Kar 16 milijonov evrov (3,840 milijade tolarjev) vredeninvesticijski ciklus, ki so ga od lanskega leta izvajali v no-vonastalem turistiœno-zdraviliøkem kompleksu Terme sonœ-ni park Vivat v Moravskih Toplicah, in je bil formalno za-kljuœen sredi letoønje poletne turistiœne sezone. Zajetenprojekt, s katerim je kraj dobil øe drugo izrazito turistiœno-zdraviliøko destinacijo, se je zaœel z nakupom hotela Vivatdruæbe Turizem-Meteor d.o.o., katere glavna lastnika stapomurska podjetnika Stanko Lovrenœec in Metod Grah.

Naravni park Terme 3000

LIVADA PRESTIGE JE NAREDGradnja novega hotela Livada Prestige s petimi zvezdicamiv zdraviliøkem kompleksu Naravnega parka Terme 3000 vMoravskih Toplicah je tako rekoœ zakljuœena. Objekt s 115nadstandardnimi sobami, storitvami za najzahtevnejøe gostein vrhunsko kulinariœno ponudbo je tik pred uradno otvori-tvijo. Zgodila se bo v torek, 26. septembra, ob 15. uri.

V hotelu, ki je bil pred leti zgrajen z namenom varovanih sta-novanj za starejøe, sta prva uvidela moænost in tudi pogum zaizvajanje komercialne turistiœne dejavnosti in se ambiciozno loti-la niza investicij: prenove hotela, zgraditve hotelske restavracije,apartmajskega naselja, notranjega in zunanjega bazenskegakompleksa z lastno termalno vrtino in wellness centra, katerihskupna vrednost je bila skoraj 4 milijarde tolarjev. Vsega 200milijonov tolarjev je bilo nepovratnih evropskih sredstev, tretjinaje bila lastnih sredstev, ostalo so posojila v obliki leasinga.

Geza Øanca, pomoœnik direktorja druæbe Poœitek-Uæitekd.o.o., ki je v Termah Vivat nosilec dejavnosti, pravi, da uradneslovesnosti ob odprtju novih pridobitev niso imeli, saj so jih pre-dajali namenu ob dokonœanju. Æe pred novim letom je bila ho-telskim in drugim gostom na voljo nova hotelska restavracija, odaprila pa tudi bivanje v 119 apartmajih novega apartmajskeganaselja; pred poletjem so obiskovalcem ponudili øe bogatwellness center z razliœnimi masaæami, od avgusta pa je kopal-cem na voljo kar 2.000 m2 vodnih povrøin v treh zunanjihbazenih (olimpijski, otroøki ter izplavalni) ter dveh notranjihbazenih. Vsi objekti in vse storitve so na voljo tako hotelskimgostom kakor tudi zunanjim obiskovalcem.

V druæbi so zadovoljni s trenutno zasedenostjo nastanitvenihzmogljivosti, saj je ta æe na zaœetku veœ kot 60-odstotna, pravtako s prvimi odzivi koristnikov. Kolektiv, kjer je trenutno zapo-slenih æe 52 ljudi (lani 17), do konca leta naj bi dodatno zapo-slili øe 10 ljudi, je pred velikimi izzivi zlasti na podroœju træenja.Zdaj imajo za vse svoje storitve promocijske cene, dolgoroœno pase bo cena oblikovala na podlagi pestrosti in kakovosti storitevoziroma ponudbe.

Dvoje ciljev je pred njimi: postati pomemben ponudnik turi-stiœnih storitev v tem delu Evrope ter œim prej pridobiti statuszdraviliøœa.

Geza Grabar

Moravske Toplice

PESTRO DOGAJANJE V OKVIRU POLETJA

Turistiœno-informativni center (TIC) Moravske Toplice jeskupaj z Naravnim parkom Terme 3000 popestril letoønjepoletne dni z organizacijo prireditev v okviru Poletja vMoravskih Toplicah. Trænica roœne obrti in turistiœna tr-ænica, nastopi folklornih skupin in ljudskih godcev ter ple-sna glasba so skupaj s øportno in otroøko animacijo poskr-bele za prijetne petkove in sobotne veœere. Celotno doga-janje sta popestrila øe turistiœni vlak in voænja s koœijo.

Na turistiœni trænici so lahko obiskovalci vsak petek in sobotozveœer kupili uporabne in okrasne izdelke iz æeleza, lesa, gline,liœja, pa tudi med, sadje, mediœarske izdelke, zeliøœa, marmeladeter druge dobrote. Na trænici roœne obrti smo lahko obœudovaliizdelke iz slame, umetniøke izdelke iz gline ter razliœna roœnadela, pa tudi slikarja pri slikanju. Prodajalci so bili iz celotnegaPomurja in sosednje Madæarske.

Na petkovih veœerih se je pod sloganom Kak je negda fajnbilou predstavilo okrog 20 folklornih skupin, ljudskih godcev inpevcev iz Pomurja in Porabja.

Med obiskovalci so bili tako turisti kot domaœini iz øirøe oko-lice. Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni, za vse, ki so sode-lovali pri pripravi tega, pa naj bo to vzpodbuda za naslednje øebolj ambiciozno zastavljeno Poletje v Moravskih Toplicah.

Na prireditve smo vabili s posebnim letakom, v katerem smoopozorili øe na druga doæivetja, oglede in znamenitosti v obœiniin okolici, ter z aktualnimi objavami na spletni strani www.mo-ravske-toplice.com ter v drugih medijih.

Martina Vink Kranjec

Odgovorni v druæbi Terme 3000 pravijo, da se bo s to pridobi-tvijo, vredno kar 4,5 milijarde tolarjev, zaokroæila njihova turistiœ-na ponudba. Terme 3000, ki so del Panonskih term in pripada-jo Poslovni skupini Sava, bodo edine terme na svetu, ki bodoponujale nastanitev v hotelu najviøje kategorije s termalno vodokar v hotelskih sobah.

Skupna povrøina hotela s kletjo, tremi etaæami in mansardoznaøa 12.600 kvadratnih metrov, v nadstandardnih in s stilnimpohiøtvom opremljenih dvoposteljih sobah in prostornejøih suitahz LCD televizorji in prikljuœki za internet, bo 268 leæiøœ. Kot æereœeno, bo vsaka soba imela v kopalnici poleg navadne vode tu-di zdravilno termalno vodo, kopalnice pa so zgrajene tako, dabodo gostom omogoœale uæivanje v masaænih kadeh zunaj, obbalkonih sob.

Hotel Livada Prestige je za hoteloma Termal in Ajda tretjihotel v zdraviliøkem kompleksu in ima øest bazenov, dva notra-nja in øtiri zunanje. Zunanji in notranji sprostitveni bazen staopremljena s øtevilnimi vodnimi atrakcijami ter zidno hidrozraœ-no masaæo in zraœno masaæo s sedali.

V hotelu Livada bo predvidoma dobilo zaposlitev 110 ljudi,najveœ strokovnih kadrov z gostinsko in turistiœno izobrazbo.

Veœ o novem hotelu po njegovem uradnem odprtju.

Geza Grabar

FO

TO

: A

rhiv

TIC

Poletje v Moravskih Toplicah: skupni nastop plesalcev Teøanovec inØtevanovec iz Porabja.

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


KMETIJSTVO

Ivanci

TRETJI ZELENJADARSKI DAN

Tudi letos so jo zaœeli z maøo, ki jo jedaroval æupnik matiœne æupnije Bogojinadr. Stanislav Zver, in nadaljevali s kultur-nim programom. V njem so nastopili Vi-nogradniøki kvartet Turniøœe, mladi har-monikar, domaœin Branko Klar in Folklor-na skupina KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine.V nagovorih so œlan pripravljalnega odbo-ra Koøiœevih dnevov Franc Horvat, podæu-pan Geza Dæuban in æupan Franc Cipotpoudarili pomen zelenjadarstva kot dopol-nilne dejavnosti v kmetijstvu. Tudi v naøi

diænika, krompirja, solat, pora, kumaric, œe-bule, zelja, do jajœevca in lubenic ter øe œesa– in pokuønjo iz njih pripravljenih kulinariœ-nih dobrot je rojankinja Anica Fujs z ZZVMurska Sobota v strokovnem predavanjugovorila o dejavnikih tveganja pri kroniœnihnenalezljivih bolezni. Podatek, da so vzrokpolovice smrtnosti v Pomurju bolezni srcain oæilja, je zaskrbljujoœ, saj je prav nezdravaprehrana najveœji dejavnik tveganja.

Geza Grabar

Z odliœno promocijsko prireditvijo zelenjadarstva, dejavnosti, ki ima v razdrob-ljenem pomurskem kmetijstvu nedvomno prihodnost in je ena od konkretnihreøitev tudi za dopolnilno dejavnost na kmetijah, so na Ivancih ponovno potrdi-li, kako daleœ so z zelenjadarstvom. Na prehodu tisoœletja so namreœ prav vtem kraju z dræavnimi sredstvi na nekaj veœ kot 70 hektarjih zgradili primarnevode prvega namakalnega sistema v Pomurju. Ta kljub manj kot œetrtinskemuizkoriøœanju æe nekaj let daje rezultate. Z namenom, da bi zelenjadarstvo pred-stavili øirøi javnosti, po drugi strani pa da bi dali moænost predstavitve tistim, kiso uspeli zgolj po lastni iznajdljivosti in trmi, so ivanski zelenjadarji pri vaøko-gasilskem domu v okviru XVIII. Koøiœevih dnevov kulture in 10. praznika Obœi-ne Moravske Toplice pripravili æe tretjo tovrstno prireditev.

SLOVENSKEMU EVRU V BRUSLJU NAZDRAVILI

TUDI S PUHANOVIM VINOM

Redkim prekmurskim vinogradnikomje dana moænost, da se predstavijo vBruslju. Med predstavniki 14 vinoro-dnih okoliøev treh slovenskih vinoro-dnih deæel je imel to œast Franc Puhaniz Bogojine, lastnik vinotoœa Vinarium.

Øtevilni obiskovalci so se lahko na Ivancih iz prve roke prepriœali, da je mogoœe tudi zelenjavo pripraviti na sto in en naœin.

obœini so kmetijske povrøine zelo razdrob-ljene, zato so potrebne reøitve za dostojnidohodek mimo konvencionalnega kmetij-stva. Govorniki so ponovili æe znano dej-stvo, da v evropskih trænih razmerah pri-delava koruze in pøenice ni bodoœnostmajhnih kmetij, zato se kaæe na Ivancihøe bolj pogumno lotiti zelenjadarstva.

Doslej bi namreœ v integrirano pridela-vo zelenjave usmerjene kmetije lahkopreøteli na prste dveh rok; skupaj pa zapotrebe zelenjadarstva in kmetijstva nama-kajo okrog 17 hektarjev povrøin.

Æupan Franc Cipot je dodal, da seljudje vraœajo nazaj k naravi, zato vse boljposegajo tudi po zelenjavi in zdravi hrani.»V obœini stavimo na razvoj gospodarstvaoziroma turizma in v navezavi s to hitrorastoœo gospodarsko panogo tudi na kmetij-stvo. Lepo obdelana krajina privlaœi vednoveœ ljudi, turistov.«

Pred ogledom razstavljenih pridelkov ze-lenjave z ivanskih polj – od paprike, para-

FO

TO

: G

eza G

RA

BA

R

Po zasedanju finanœnih ministrov dræavEU, ki so potrdili, da naøa dræava izpol-njuje pogoje za uvedbo evra, so elitni slo-venski vinogradniki na promocijski pred-stavitvi svojo ponudbo v obliki pokuønjeponudili vsem obiskovalcem pred palaœoSveta Evrope, zatem pa øe vabljencem vSlovenski hiøi.

Vsak vinogradnik je lahko pripeljal420 buteljk, Puhan, ki se z odliœnimi vi-nogradniøkimi legami na Trnavskem bre-gu razvija v vse bolj prepoznavnega prek-murskega vinogradnika, je gostom ponujaltraminec 2004 in modri pinot 2003, tro-fejni sortni vini. Traminec je postal prvaksorte na ocenjevanju leta 2005, modri pi-not pa je leta 2004 osvojil øampionskinaslov na mednarodnem ocenjevanju vokviru Krajinskega parka Goriœko. Podjet-ni Franc Puhan je ponudil tudi prekmur-sko gibanico in perece. (G. G)

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

1121. september 2006

LOKALNE VOLITVE 2006

V skladu z doloœili 14. in 15. œlena Odloka o izdajanju javnegaglasila Obœine Moravske Toplice, 5. œlena Zakona o volilni kampa-nji in Zakona o medijih objavljamo pravila za volilno kampanjo vobœinskem glasilu Lipnica.

Predstavitev programov kandidatov/kandidatk in politiœnihstrank oziroma kandidatnih list za organe Obœine Moravske Topli-ce (brez krajevnih skupnosti) bo objavljena v dvobarvnem tisku(œrna, zelena barva) v predvolilni øtevilki Lipnice, ki izide predvido-ma 7. oktobra 2006.

Za predstavitev programov je kandidatom in strankam/listambrez plaœila na razpolago prostor v naslednjem obsegu:Kandidati za æupana: 1 (ena) œasopisna stran, vkljuœno z madæar-skim prevodom besedila,Kandidatne liste za obœinski svet: 0,5 (polovica) œasopisne strani,Kandidati volilne enote, kjer se volita svetnika madæarske narodno-sti: po 0,5 (polovica) œasopisne strani.

Œasopisna stran obsega 6.400 znakov (øteto s presledki), polo-vica œasopisne strani obsega 3.200 znakov (øteto s presledki), vk-ljuœno z morebitnim ilustrativnim gradivom (logotip, portret alidruga fotografija, geslo itd.).

Kandidat ali kandidatna lista lahko zakupi dodatni oglasni pro-stor (pol strani ali celotno stran) in ga plaœa po ceni dejanskih stro-økov grafiœne priprave (vkljuœno s honorarjem urednika), tiska inpoøtnine v viøini 18.000 SIT (z DDV) za pol strani in 36.000 SIT zDDV za celotno stran. Pooblaøœeni zastopnik kandidata, stranke alikandidatne liste pred predajo gradiva v tajniøtvu obœine podpiøe na-roœilnico za zakup dodatnega prostora za predstavitev programa.

Predstavitveni program kandidata oziroma stranke/liste spreje-ma tajnica ga. Marjanca Granfol do srede, 27. septembra 2006, do12. ure. Do tega œasa lahko gradivo poøljete tudi po elektronskipoøti na naslov obœine ([email protected]).

Kriterij za zaporedno razvrstitev kandidatov oz. kandidatnih listje abecedni red (œrke priimka kandidata oziroma uradnega imenastranke/liste).

Priœakujemo, da predlagatelj predloæi osnutek oblikovanja (razporedbesedila in ilustrativnega gradiva, izbrana tipografija); œe le-ta ni prilo-æen, predloæeno besedilo oblikujemo v tipografiji Lipnice (Clearface).

Uredniøtvo ne lektorira predstavitvenih programov.Sprejeto na seji uredniøkega odbora 9. avgusta 2006.

Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik

Predsednik Dræavnega zbora republike Slovenije France Cukjati je v skladu s pooblastili razpisal volitve v organe lokalnihskupnosti (æupani, obœinski sveti) za 22. oktober 2006. Volilni postopki so zaœeli teœi v avgustu, za nas pa sta bistvenapredvsem dva roka: 27. september 2006 – rok za vloæitev kandidatur in 7. oktober 2006 – rok, do katerega mora bitiobjavljen potrjen seznam æupanskih kandidatov, strankarskih in neodvisnih list za œlane obœinskega sveta (voli se 13 svet-nikov) ter seznam kandidatov za dve svetniøki mesti iz vrst madæarske narodnosti.

Danes objavljamo Pravila za predstavitev kandidatov in kandidatnih list za obœinske volitve (pravila so od zaœetka sep-tembra objavljena na internetnem naslovu obœine in na oglasni deski Obœine Moravske Toplice). Posebna predvolilna øte-vilka s seznami kandidatov in kandidatnih list ter njihovimi predstavitvami bo izøla 7. oktobra 2006. Hkrati bodo 22. ok-tobra 2006 potekale volitve v svete krajevnih skupnosti. Objavljamo informacije o naœinu in rokih kandidiranja.

PRAVILAza predstavitev kandidatov in kandidatnih list za obœinskevolitve 2006 v Lipnici, glasilu Obœine Moravske Toplice

VOLITVE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Dne 21. avgusta 2006 je æupan Obœine Moravske Toplice razpisalredne volitve œlanov svetov krajevnih skupnosti na obmoœju obœineMoravske Toplice.Redne volitve se bodo opravile v svete krajevnih skupnosti:

Andrejci Motvarjevci Bogojina NorøinciFilovci Prosenjakovci Ivanovci RatkovciKrnci Sebeborci Martjanci Selo-FokovciMoravske Toplice Teøanovci

Volitve bodo v nedeljo, dne 22. oktobra 2006.Doloœanje kandidatov za svete krajevnih skupnosti je v skladu z za-konom moæno na dva naœina:

a/ DOLOŒANJE KANDIDATOV POLITIŒNIH STRANKPolitiœna stranka doloœi kandidate za œlane sveta krajevne skupnostipo postopku, doloœenim z njenimi pravili ter v skladu z doloœili Za-kona o lokalnih volitvah.

Ob vloæitvi kandidature pri obœinski volilni komisiji mora politiœ-na stranka kandidaturi priloæiti tudi pisno soglasje vsakega kandida-ta, da sprejema kandidaturo, pravila politiœne stranke o doloœanjukandidatov in zapisnik o postopku doloœitve kandidatov. V postopkudoloœanja kandidatov je potrebno imenovati predstavnika kandi-dature, ki ne sme biti kandidat.

b/ DOLOŒANJE KANDIDATOV S PODPISOVANJEMKandidate za œlane sveta krajevne skupnosti lahko doloœi s podpiso-vanjem skupina najmanj 10 volilcev. Podpisi se dajejo na seznamu,ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni da-tum in naslov stalnega bivaliøœa.

Seznam je potrebno pred vloæitvijo kandidature predati pristojne-mu krajevnemu uradu, da overi podatke v seznamu. Tako overjenseznam se priloæi kandidaturi. Kandidatura mora imeti predstavnika,ki ne sme biti kandidat.

Œe je predlagatelj kandidature skupina volilcev, se kot ime pre-dlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volilcev – podpis-nikov, z dodatkom »in skupina volilcev«.

V skladu z doloœili zakona lahko vsaka skupina volilcev doloœinajveœ toliko kandidatov, kolikor œlanov sveta se voli v volilni enoti.Pri predlogu kandidatur je potrebno upoøtevati »æenske kvote«.

ROK ZA VLOÆITEV KANDIDATUR IN VSEBINAVse kandidature se predloæijo Obœinski volilni komisiji najpozneje27. 09. 2006 do 19. ure.

Pri tem je treba upoøtevati posebnost volilnega postopka, po kate-rem morajo biti vse vloge, ki so vezane na roke, vloæene neposre-dno pri pristojnem organu, in da roki teœejo ne glede na dela pro-ste dneve ali praznike.

Œeprav je pri posameznih oblikah kandidiranja æe navedena vse-bina kandidature, øe posebej opozarjamo na nekatere podatke, ki jihmora vsebovati kandidatura: ime krajevne skupnosti, oznako volilneenote, podatke o predlagatelju, osebne podatke kandidatov (ime inpriimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja ter naslov stal-nega prebivaliøœa).

Predlagatelj mora doloœiti tudi predstavnika kandidature, ki nesme biti kandidat, ter v kandidaturi navesti njegovo ime in priimekter naslov stalnega prebivaliøœa. Predstavnik kandidature lahko pet dnipred dnem glasovanja obœinski volilni komisiji sporoœi imena zaupni-kov kandidatov, ki spremljajo delo na voliøœih.

S predstavnikom kontaktira komisija v postopku preizkusa kan-didatur in mu tudi vroœi odloœbo o potrditvi oziroma zavrnitvi kan-didature.

Vsaki kandidaturi je tudi potrebno priloæiti pisna soglasja kandi-datov. Soglasje kandidata je nepreklicno.

Pri obeh oblikah kandidiranja morajo biti priloæeni seznamioseb, ki so doloœile kandidaturo. Kadar gre za kandidiranje s podpi-sovanjem, mora seznam overiti organ, ki vodi evidenco volilne pra-vice na upravni enoti (krajevni urad).

OBRAZCI ZA IZVEDBO KANDIDATURObœinska volilna komisija oziroma Obœinska uprava, ki opravlja stro-kovno tehniœna dela za obœinsko volilno komisijo, je pripravila neka-tere obrazce, potrebne za postopke kandidatur. Obrazci so objavlje-ni na spletni strani www.moravske-toplice.si

Podrobnejøe informacije oziroma pojasnila v zvezi s postopki zaizvedbo volitev lahko dobite osebno na Obœinski upravi Obœine Mo-ravske Toplice pri ga. Nadi Lutariœ, tajnici Obœinske volilne komisije.

OBŒINSKA VOLILNA KOMISIJA MORAVSKE TOPLICE

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

12 21. september 2006Pripravlja in ureja: Ella Pivar/Készíti és szerkeszti: Pivar Ella

ÆIVL JENJE OB MEJ I /ÉLET A HATÁR MELLETT

KOMMENTÁR HELYETTKedves Olvasóm. számomra az √sz a legszebb, nosztagiát kelt√évszak, f√leg ha Goriœkra gondolok, ahol a domoldali erd√kmég zöldel√ lomjaiban megkapaszkodó könnyΔ szél maga el√tttereli a vargánya, nyúlgomba illatát. Eszembe jutnak az isko-lakezd√ napok, amikor a múlt század utolsó negyedénekszeptembereiben szépen libasorba érkeztek a gyerekek a falufölötti magányában jobb sorsra váró iskolába. JöttekSzerdahelyr√l, Domonkosfáról, Jánosfáról, Ger√házáról... megan-nyi emberpalánta szépen kimosdatva, fésΔlve, ünnepl√be öltöz-tetve, kemény zsírpapirba takart fΔzetekkel, Osztrákból,Németb√l ajándékba kapott színes ceruzákkal az iskolatáskába,ahova még napi elességnek alma, körte, marék szilva ésmadárlátta kenyér kerΔlt. Világot váltó kezd√ tanítóként megakartam ismerteni velΔk Einstein elméletét, okos matematikaiképleteket, messzi földrészek állat- és növényvilágát. Közbenpedig lassacskán gyerekfortélyal √k tanítottak meg engem holterem a gesztenye, gomba, áfonya, hol fízetnek többet aschillingért, márkáért, ki kertjében, mikor érik a mogyoró, birs,s hogy Domonkosán 70-80 kilós Rákok fΔrödnek a patakban...Fél év sem telt el, s rádöbbentem, hogy a nagy iskoláimmal,tudományommal térdig sem érek az itteni embereknek.RátermettségΔk, életkedvΔk, örökös küzdelmΔk, megaláztatásukel√tt fejet hajtottam és máig is tisztelem azokat, akiknek a sorsistenasszonyai bölcs√jΔkbe tették a természet, az embertársiránti megbecsΔlést, sajátos furfangot, bΔszkeséget, szokásokatés f√leg a kitartást. Szilárdak, mint a kiégetett agyagedény:inkább összetörnek, mint igazukból engedjenek.

És ez igy van helyén. Aki nem ismeri a dombvidéki emberlelkialkatát, életvitelét, lázongónak min√síti √ket. Pedig téved:csak az igazukért, jogaikért küzdenek. Olyan jogokért, ami má-soknak legtöbbször az ölébe hullik. Vége az idegen prókátorokérájának, szerencsére és sokak bosszúságára kinevelték a sajátszószólóikat, akik az idei √szben is hangjukat hallatják.

Talán az elfogúltság vezeti a tollamat, amikor e sorokat pa-pira vettem, de bΔszke vagyok mert egykori diákjaim, ma márválasztásokon induló meglett férfiak, n√k világot akarnak vál-toztani. Egy olyan generáció n√tt fel a hazi, goriœkói rögönvagy az iskolákba, aki már er√sen kezében tartja falujairányítását. Megkezd√dnek a jelölések és ílyenkor szolgáljonpéldának a jó gazda, aki ki tudja választani tiszta búza közékeveredett konkolyt. Ez legyen a jelölés elve, vállasztásnál,amikor okossan kell mérlegelni ki tud, akar és tesz aközösség, az embertársa javáért.

Kedves Olvasóm, az idei √sz minden szempontból mozgal-mas lesz: új (régi) embereket választunk a helyi önkor-mányzatok szerveibe, gyerekere egy újabb iskolareform vár, azerd√, mez√ leveti zöld köntösét, majd lassan lehull a megsár-gult falevél és Goriœkó készΔl egy új ciklusra. És az szép min-den goriœkói √szben, hogy nem egy örök letΔnés, hanem egyúj élet kezdetét jelenti. (pte)

Bár a naptári √sz els√ ver√fényes napjai még mintha az es√snyarat akarták volna pótolni, de szeptember 1-én véget ért aszΔnid√ és a pártosfalvi KétnyelvΔ Általános Iskola 88 tanulója aközponti iskolában valamint a hodosi és domonkosfai alsóstagozatokban 23 pedagógus vezetése alatt megkezdte a betΔvetésés más tudományok elsajátítását. Joæica Herman igazgatón√ el-mondása szerint az idén a kilencéves iskola els√ osztályátHodoson 2, Domonkosfán 4 és Pártosfalván is 4 gyerek látogatja.A tanévkezdés újdonsága, hogy a kilencéves kiképzésí folyamatbanel√ször kezd a negyedik osztály és a követelményeknek meg-felel√en a tantermΔket átrendezték, újonnan bebútorozták.

Következzen néhány statisztikai adat a tanévnyitás kapcsán: aMoravske Toplice Község nemzetiségíleg vegyesen lakott falvaiban41 iskolaköteles gyerek van, ebb√l Csekefán 3, Szerdahelyen 5,Kisfaluban 2, Pártosfalván 10, Szentlászlón 20 és Berkeházán 1.Aggasztó tény, hogy Kisfaluból és Csekefáról az iskolacsengΔ egygyereket sem szólított az els√ osztályban, csak Szentlászlóról 1,Szerdahelyr√l 1 és Pártosfalváról 2 gyerek Δlt el√ször a padba aközponti iskolában.

EMLÉKEZETES KIRÁNDULÁSAz titok marad, hogy a kecskeméti tanyasi gazda és Vörös Tiborhomoki bor mellett tavaly megkötött szerz√désének mi vetett véget,de egy biztos, Szerdahely környékén nem honosodtak meg a manga-licák és így a Moravske Toplice-i községb√l az idén már nyugat felévették az irányt a magyar kirándulók. Igaz, az augusztusi kétnapos éslátványos Bécs-Pozsony-Mosonmagyaróvár-Soporon-K√szeg-Goriœko

KÖZSÉGI ELISMERÉS VÖRÖS TIBORNAK

PÁRTOSFALVI KÉTNYELV◊ ÁLTALÁNOS ISKOLA

TANÉVKEZDET A STATISZTIKA TÜKRÉBEN

A Moravske Toplice Község 10-ik ünnepealkalmából az érdemes polgároknak kiosz-tották a községi elismeréseket és dijakat. AFokovcin megtartott díszΔlésen Vörös TiborSzerdahelyr√l, a seloi énekkar és IzidorCamplin Bogojináról vehették át az elis-meréseket. Községi díjban Marko in SmiljaNabergojt részesΔltek. A díjakat és elis-meréseket odaítél√ bizottság az idén nemosztotta ki a díszokleveleket. A községdíszpolgárának címét pedig Ludvik Soœiœnyerte el.

Vörös Tibor, a Moravske Toplice KözségMagyar Nemzeti Önkörmányzati Közösség

elnöke szívén viseli és fáradhatalanul érde-keit képviseli a határ tövében él√ emberek-nek, mindig és mindenüt segít√kész ha ma-gánszemélyek, egyesΔletek, iskolák, óvodáknehézségeit kell megoldani. Harcol a határmenti településeken él√k jólétéért, s mindentmegtesz, hogy ezek a falvak ne haljanak ki,a fiatal generációk pedig ne költözenek elszül√földjΔkr√l. Vörös Tibor elavulhatatlanérdemeket szerzett, amikor arra törekedett,hogy a határ tövében min√ségesebbé váljonaz élet és ezért méltó kezekbe jut az elis-merés – fogalmazott tömören a bizottság... AMoravske Toplice Község vegyesen lakott

falvaiban ehez még sok mindent hozzá-fΔzhetnének, mert Vösös Tibor jelen van atársadalmi és politikai élet minden terén, sosztja a földmΔves sorsot megannyi goriœkóiparaszttal. A nemzetiségi politikában kifejtetttevékenységét, kompromisszumokat nemköt√ magatartását, ha a határmenti falvak-ban él√k sorsáról, kultúrájáról, a nemzetiségijogok megvalósításáról van szó, nem csakközvetlen környezetében, hanem a muravidé-ki magyarság körében is egyre többen elis-merik. Azon fáradhatalan közmunkásokközé tartozik, aki magánérdekei fölé helyezia közös célkitΔzéseket.

relációt szinte végigscaladták, de maradtak tartós emlékek. A tavalyiélménybeszámolóktól felbuzdulva az idén már szinte megtelt a busz.A tartalmas útiprogram még gazdagabb társasági élettel b√vΔl ki,hiszen volt akit a híres császári városnál, a pozsonyi királyi várnálvagy a k√szegi óvárosnál jobban érdekelt a három ország kulináriká-ja, másokat a buszon folyó móka, amelyr√l Toncsek »doktor« gondos-kodott, még a harmadikak egyszerΔen csak jól érezték magukat.Sajnos, a krónikásnak nem jutott fΔlére, hogy Vörös Tibor az idénkikkel folytatott tárgyalásokat, de lehet, hogy Bécsben ... Mert hát ...Na, de ne fussunk a rúd elébe, jöv√re majd elmondjuk...

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

13Pripravlja in ureja: Ella Pivar/Készíti és szerkeszti: Pivar Ella21. september 2006

ÆIVL JENJE OB MEJ I /ÉLET A HATÁR MELLETT

FALUJÁRÁS AZ ÜNNEP KAPCSÁN

CSEKEFÁN ÍVÓVÍZZEL AZ ÉLETMINOSÉGÉRT

A csekefai a vízellátás a községi tervekszerint els√bbséget élvezett, hiszen azelmúlt egy és fél évtized során a vízhiányaz aszályos években éget√ problémát oko-zott. Bár a falu mind a 37 lakott házábanvalami módon, f√leg saját vezetékekkel,megoldották ezt a kérdés, mégis jelent√ssíkernek számit az új beruházás. ØkrilecGéza, a csekefai helyi bizottság elnöke

térségében létezett, bár több szomszédosmagyarországi helység is magáénak tartja.A kés√bb adatok és a falukeletkezési tézi-sek is azt mutatják, hogy nyolc évszázad-dal el√tte már szervezett telepΔlés létezettitt. A falu ma is érvényben lév√ megne-vezésével 1365-ben találkozunk, amikorChekefolua néven említik és az egészközépkorban a fels√lendvai Zichy nemesicsaládhoz tartozó jobbágybirtokként jelölik.Hogy igazán erról e településr√l esik szó,egy 1366-os évi dokumentum is tanúsítja,miszerint Chekefalua in dystrictu seu valleLak Sancti Nicolai avagy Lak közelébenáll, ahol a Szent Miklós templom van. Lak(kés√bbi Tótlak) pedig a mai Selo, aholmár a XII. századtól a keresztes vitézekkolostora és teploma állt. Ezek szerintárpádkori településr√l beszélhetΔnk és azfels√lendvai uradalom szélén elterΔl√ falu2008-ban méltóan megünnepelheti fennál-lásnak 800-ik évfordulóját.

Bár a jelen a múltba gyökerezik, amai 92 lakost számláló falunak a letΔntszázadok felderítésénél nagyobb gondjamegoldani az alapvet√, megélhetési prob-lémákat. Amióta megszΔnt a pártosfalvitextilΔzem, a munkavállalási lehet√séghiányában a lakosság egy része külföldön,a fiatalok pedig Muraszombatban próbál-nak elhelyezkedni és naponta ingáznak,mert a falu 4-5 nagyobb √stermel√je mel-lett mások is megmΔvelik a termöföldet,bár az egykor állattartásról híres te-lepülésen már csak két nagyistólló és két

A Moravske Toplice Község 10-ik ünnepe alkalmából díszes keretek között adták át rendeltetésének a korszerΔ falusivizvezetéket, amely 28 családnak biztosít egészséges ívóvízet a pártosfalvi forrásból. A tervezett 43,5 míllió tolár értékΔberuházás zömét, 37.9 millió értékben a községi költségvetés fedi, a lakosság hozzájárulása pedig 5,6 millió tollár. Az ün-nep kapcsán falujárásra indultunk a dombhátat uraló Csekefára, ahol az √szi széllel gyümölcsillat terjeng, az utcai »hidrán-tok« pedig pirosan hírdetik, hogy a falusi portákig ér a közös hálózat.

Økrilec Géza, a csekefai falubizottság elnöke:»A vezeték kiépítése falunkban nagyban javítjaaz életmin√séget, de ez csak egy lépés ahoz,hogy hosszútávon ide kössΔk a fiatalokat. A nemzetiségileg vegyesen lakott falvainkbanels√sorban nagyobb állami támogatásra volnaszΔkség, hiszen a Moravske Toplice Községeszközei is limitáltak...«

Csekefa két év mulva megünnepelheti a falu nevének els√, nyolcszáz évvel ezel√tti irásorsemlítését. Számos megpróbáltatás során, még a nehéz török id√kben, a járványok idején istalpon tudott maradani az egykori Cseke √r népe, s most sem adja fel, hiszen a faluban,ahol magyar és szlovén ajku katolikusok, evangélikusok és reformátusok élnek, görcsösenpróbálnak megkapaszkodni a hazai rögben, bár ha ma a kenyeret kΔlföldön vagy a közelivárosokban keresik meg.

szavai szerint szeptember 3-val az élet-min√ség növelésének új fejezete kezd√dött: – Csak azok tudják, mit jelent a teljes ésegészséges ívóvízellátás, akik az aszályosévekben naponta várták, hogy ciszternák-ban szállitsák házhoz az élet egyik alap-feltételét bíztosító vízet. Falunk térségébenszinte minden háznak megvan a sajátmély és aránylag jó ívóvízet adó kútja, desajnos a talajvíz apadásával elviselhetet-lenné vált a probléma.– Ezek szerint most ez a probléma meg-oldódott. – Legalább is azon 28 háztartás számára,akik aláírták a szerz√dést és már tízen-nyolc hónapja törlesztik a havi 10.000tolláros hozzájárúlást. A szerz√dés alap-ján háztartásonként 200.000 tollár azönköltség, a többi a községi költségve-tésb√l ered. Ha jól számolok, akkor fél évmulva az utolsó részletet is letörtesztjΔk.A pártosfalvi forrástól indul a vezetékKisfalun át, ahol mi is rácsatlakozunk, és4,5 kilométeres vonalon érkezik hozzánka min√séges ívóvíz.

Csekefa évszázados múltjában voltakszép és kevésbbé szép napok. Méltómúltra tekinthet vissza, hiszen már egyXIII. századi dokumentum említést teszterra Chef vagyis Cseke földjér√l, amelyminden nagy valószínΔséggel a mai falu

sertésfarm mΔködik, az egykét szarvas-marhát tartókat pedig egyik kezΔnk ujjainis megszámolhatjuk. Økrilec Géza ígyértékeli a helyzetet:– Sajnos, a mez√gazdaságból csak nagyer√feszítések árán lehet megélni, f√leg mertitt mindig is törpebirtokosok éltek, ma pe-dig bérelhet√ néhány parcella, ami plusszkiadással jár. Szerencsésebb helyzetbencsak ott vannak, ahol a munkavállalás mel-lett megtermelhetík az élemiszert. Sajnos alakosság egy része elöregedett és 11háztartásban már csak 1-2 tagot tartunknyílván. Gyerekek, beleértve a középis-kolásokat is, mintegy húszan vannak, deha nem nyújtunk nekik megfelel√ le-het√ségeket, akkor a falu fennmaradásakétséges, hiszen a múlt század derekánmég 57 házban éltek, mára negyvenszázalékkal csökkent ez az arány.– Melyek azok a lehet√ségek, amelyekvisszatartó er√vel bínak?– Els√sorban a munkavállalási lehet√ség,beleértve a vállakozásokat, a sajátos me-z√gazdasági termelést, a természeti adot-tságokra alapozott tevékenységeket, to-vábbá az infrastrukura kiépítése. SzΔkségvan a szennyvízcsatornára, de ezt egy kisközösség saját erejéb√l nem tudja pénzel-ni, mint sok mást sem. Vissza nemtérítend√ kölcsönök formájában mega-kadályozhatnánk a határmenti falvakkipúsztulását. Bár nagyon örülΔnk neki,de a vízvezeték kiépítése csak egy lépés ajöv√ felé.

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


LOVSTVO

Lovska druæina Mlajtinci

OB 60-LETNICI V NOVEM DOMU

Novi lovski zakon, ki je zaœel veljati maja 2004, je namreœ kotnajmanjøo lovno povrøino, ki jo ima v upravljanju lovska druæina,doloœil 2000 hektarjev. Teh LD Mlajtinci ni imela veœ, saj se ji jev preteklih desetletjih zaradi urbanizacije in drugih razlogov lovnapovrøina nenehno zmanjøevala. LD Bogojina, LD Dolina, LD Mo-ravci in loviøœe Fazan Beltinci so jim solidarno odstopili blizu 260hektarjev obmejnih delov svojih loviøœ, s œimer LD Mlajtinci øenaprej izpolnjuje osnovne pogoje za obstoj.

Kako resno in zavzeto znajo prijeti za delo, so œlani druæinepokazali, ko so se pred øtirimi leti lotili ureditve lovske koœe naLukaœevskem. Zaœelo se je leta 2002, ko so od Servisa vozil inkmetijske mehanizacije Ljutomer kupili kontejnerski blok, ga de-montirali in postavili na zemljiøœu v varnem zavetju gozda v ne-posredni bliæini lukaœevske obore. Ob koœi so postavili øe pomo-æni objekt s sanitarijami in shrambo, uredili vodovod in tlakovalidvoriøœe ter del dovozne poti. Hvaleæni so mojstrom razliœnih st-rok; nekateri so dela opravili brez plaœila. Trak pred novim lov-skim domom je slovesno prerezal najstarejøi œlan Øtefan Sreø.

Zbrane lovce in prijatelje lova sta pozdravila æupan Franc Ci-pot in predsednik Zveze lovskih druæin Prekmurja Arpad Köveø,v kulturnem programu so nastopili lovski rogisti in pevci zboralovskih druæin. (L. S.)

Ob rednem delu v loviøœu in skrbi za divjad so se lovci LDMlajtinci zadnjih nekaj let ukvarjali z dvema nadvse po-membnima vpraøanjema: ohranitvijo statusa lovske druæinein postavitvijo ter ureditvijo lovske koœe na Lukaœevskem.Na to so opozorili tudi na slovesni prireditvi ob 60. oblet-nici ustanovitve lovske druæine sredi avgusta. Stareøina Jo-æe Horvat se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri ureditvistrehe nad glavo, posebej pa solidarnim druæinam, ki so zodstopom delov loviøœ omogoœile nadaljnji obstoj druæine.

Lovska druæina Prosenjakovci

60 LET LOVSKE ORGANIZACIJELovska druæina Prosenjakovci je avgusta proslavila 60-let-nico in s tem obeleæila spomin na ustanovni zbor 20. av-gusta 1946. Ustanovni œlani so bili: Aleksander Koloøa, pr-vi stareøina, Karel Koltaj, Julij Sabotin, Koloman Œarni,Zoltan Koltaj in Koloman Pojbiœ.

V letih pred drugo svetovno vojno so se lovci s tegaobmoœja vœlanili v Prekmursko lovsko druøtvo, leta 1936jih je bilo s prosenjakovskega obmoœja vœlanjenih devet.

Leta 1963 se je druæina zdruæila z LD Fokovci in da-nes gospodari s skoraj 5.300 hektarji lovne povrøine obdræavni meji z Madæarsko. Danes sodi med najøtevilnejøedruæine pri nas. V vseh 60 letih obstoja so bili v druæinovœlanjeni 103 lovci.

LD Mlajtinci so leta 1946 ustanovili Joæe Bedek, Joæe in KarelJug, Karel Kos, arh. Franc Novak in Geza Vukan ter 30. de-cembra 1946 z Okrajnim ljudskim odborom Murska Sobotapodpisali pogodbo o gospodarjenju z loviøœem, ki je takrat ob-segalo blizu 2500 hektarjev. Leta 1976 je druæina imela 28œlanov, dvajset let pozneje, leta 1996, 23 œlanov, v jubilejnemletu 2006 je v druæino vkljuœenih 19 lovcev. Lovci z najdaljøimstaæem v LD Mlajtinci so: Karel Œernjaviœ in Franc Plej (obaod leta 1961), Joæe Øpilak (od 1967).

Upravni odbor zdaj vodi stareøina Joæe Horvat, gospodar jeAleksander Lepoøa ml. tajnik Miran Horvat, blagajnik LeonHegeduø, referenti za posamezna podroœja pa so: Branko Hari(strelstvo in kinologija), Avgust Klar (inozemski turizem) inKarel Œernjaviœ (ekologija).

Slovesnost ob 60-letnici je potekala pred novim lovskim domom.

FO

TO

: Ludvi

k SO

ŒIŒ

FO

TO

: Ella

PIV

AR

V priloænostnem dvojeziœnem biltenu je predsednik Ludvik Ritu-per zadovoljno ugotovil, da se œlani lovske druæine zavedajo po-mena naravnega okolja in gojitve divjadi. Na ta naœin so v lovi-øœu ohranili zavidljivo raznolikost divjadi. K temu je pripomoglatudi zakonodaja na podroœju lova. »V sosednjih dræavah so lovi-øœa razdrobili, privatizirali. Posledica so izropana loviøœa, za kate-re ni veœ interesa, ker so ekonomsko nezanimiva,« pravi predse-dnik. Opozarja øe na nekatere posebnosti LD Prosenjakovci: lov-ci iz razliœnih krajev so tudi razliœnih narodnosti in uspeli so vz-postaviti vzorno urejene odnose z lastniki kmetijskih zemljiøœ.Skrbijo za prepreœevanje økode na posevkih, nabavljajo odvraœi-la, vzdræujejo elektriœnega pastirja v k. o. Srediøœe, œe pa do øko-de pride, jo z lastniki sporazumno reøujejo in sprotno izplaœuje-jo. »V pomurskem prostoru med lovskimi druæinami izplaœujemonajveœji znesek za økodo po divjadi,« ugotavlja predsednik.

Sredstva pridobivajo z lovnim turizmom, ki mu namenjajovelik poudarek. K temu v veliki meri prispeva tudi lega loviøœa,pokritost z gozdovi, predvsem pa bogastvo velike divjadi, jelenja-di, srnjadi in divjih praøiœev. Zgovorni so podatki: v zadnjih dese-tih letih so odvzeli 557 komadov jelenjadi, 1288 komadov srnja-di in 428 divjih praøiœev (osem divjih praøiœev je preseglo teæo100 kg). Izmed druge divjadi je poljski zajec zaøœiten zaradi mi-nimalnega staleæa, prav tako ne posegajo v naravni staleæfazana, æe veœ kot 30 let je zaøœitena tudi jerebica.

Veliko pozornosti posveœajo ekoloøkim vpraøanjem in kinologi-ji. Izjemne uspehe, zlasti na podroœju iskanja po krvni sledi, dose-ga njihov œlan Joæe Øafariœ, prejemnik zlatega kinoloøkega prizna-nja leta 2002. V letoønjem letu je druæina organizirala uporab-nostno preizkuønjo v delu po krvni sledi za øirøe lovsko obmoœje.

Na slovesnosti ob 60-letnici pred lovskim domom, izpolnje-nim z nagovori æupana Franca Cipota in drugih gostov ter skulturnim programom, so s ponosom pokazali tudi na obnovlje-no hladilnico z letno kuhinjo.

Ludvik Soœiœ

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


ØPORT

Kolesarski maraton Terme 3000

PEDALE JE POGANJALO 351 KOLESARJEV

Posebnost kolesarske prireditve, ki je za maratonom Ajda v junijuvsako leto druga v obœinskem srediøœu, je v tem, da vse progepotekajo po krajih obœine, najdaljøa dobesedno po njenih mejah.

Med kolesarji je bil tudi æupan Franc Cipot, najstarejøi mednjimi je bil 77-letni Sigi Schubert iz Sv. Tomaæa pri Ormoæu, 60-letna Nada Ankele iz Zg. Besnice pa je bila najstarejøa udeleæen-ka. Najøtevilœnejøo ekipo na prireditvi je spet imela kolesarskasekcija Øportnega druøtva Triglav iz Predanovec z 32 kolesarji.

Na zakljuœku pred lovskim domom v Moravskih Toplicah,kjer je bil tudi cilj, so izærebanim kolesarjem-udeleæencem mara-tona podelili øtevilne praktiœne nagrade. Glavna nagrada je bilospecialno gorsko kolo. (G. G.)

Med moøkimi brutto je bil najboljøi Æivko Mlinariœ iz Radenec,pri æenskah Marta Øbül iz Œernelavec, netto – skupno A paAlojøa Bencik iz Nemœavec (HCP 0-18,0), skupno B (HCP 18,1+) pa Ivan Gaøper. Vsi omenjeni igralci so sicer œlani Golf klubaLivada Moravske Toplice. Mlinariœu je pripadel prehodni pokalobœine. Najboljøi igralec iz obœine gostiteljice je bil tudi letos Vla-do Nemec iz Moravskih Toplic.

V nagovoru pred podelitvijo priznanj – kristalnih vaz in pre-hodnega pokala najboljøim je æupan Franc Cipot dejal, da je mo-ravskotopliøka obœina med redkimi lokalnimi skupnostmi, v kate-rih prirejajo turnir v golfu za pokal obœine. Za to je potrebna»prestiæna« obœina, in moravska je nedvomno takøna. Kot edinana severovzhodu, vse tja do Ptuja, se lahko pohvali z golfskimigriøœem. Turnir je bil prestiæen tudi zato, ker sta na njem nasto-pila kar dva Papeæa – oœe Marijan, direktor Skupnosti pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) Republike Slovenije, innjegov sin Peter, oba sta iz Maribora. Tudi vreme je pripomoglok temu, da je imenitni turnir potekal v prijetnem vzduøju.

Geza Grabar

V organizaciji OØZ Moravske Toplice in druæbe Naravnipark Terme 3000 je v okviru obœinskega praznika tudi le-tos potekal Kolesarski maraton Terme 3000. Rekreativnokolesarjenje na progah treh razliœnih dolæin, 49, 31 in 10kilometrov, na prireditev privablja vedno øtevilnejøo mnoæi-co ljubiteljev tovrstne rekreacije. To se je potrdilo tudi le-tos, ko so na øtartnem mestu na vhodu v Terme 3000naøteli natanko 351 aktivnih udeleæencev.

Golf

TRADICIONALNI TURNIR ZA POKAL OBŒINE

Obœina Moravske Toplice je ob svojem prazniku na igriøœuGolf Livada Terme 3000 letos æe petiœ po vrsti pripravilatradicionalni odprti turnir v golfu za pokal obœine. V pre-stiæni igri s palico in belimi æogicami, ki jih je potrebno sœim manj udarci spraviti v luknje, se je tokrat pomerilokar 50 igralcev iz Slovenije, Nemœije, Avstrije in Italije.

Nogomet

POMURJE TRETJEV zaœetku avgusta je na nogometnih igriøœih v Murski Soboti inLendavi potekal kvalifikacijski turnir nogometne lige prvakinj, nakaterem so poleg filovskega ÆNK Pomurja nastopile øe belgijske,srbske in estonske prvakinje. Pomurje je ob dveh porazih (0 : 5proti poznejøim zmagovalkam, belgijski ekipi Rapide, in 2 : 3proti ekipi Maøinca iz Niøa) zabeleæilo øe visoko zmago (7 : 1)proti prvakinjam Estonije in na svojem krstnem nastopu v ev-ropski konkurenci zasedlo tretje mesto na tem kvalifikacijskemturnirju. Najboljøa strelka pri Filovœankah je bila Zverova s øtiri-mi zadetki. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila belgijska ekipa,s katero so Filovœanke na svojem igriøœu odigrale øe prijateljskosreœanje in klonile s tesnim rezultatom 1 : 2. (ls)

Mali nogomet

DVAKRAT KMN MLAJTINCI Ob koncu junija je v Motvarjevcih potekal turnir klubov maleganogometa obœine Moravske Toplice. Sodelovalo je vseh 12 ekipklubov malega nogometa iz obœine.

Rezultati kvalifikacij:Mlajtinci : Filovci 2 : 1 Teøanovci : Sebeborci 1 : 0Motvarjevci : M. Toplice 2 : 2 Œarda : Suhi Vrh 0 : 2Mlajtinci : Vuœja Gomila 3 : 2 Teøanovci : Norøinci 1 : 1 Motvarjevci : Prosenjakovci 1 : 0 Œarda : Ivanci 5 : 0Filovci : Vuœja Gomila 1 : 1 Sebeborci : Norøinci 1 : 0M. Toplice : Prosenjakovci 2 : 2 Suhi Vrh : Ivanci 5 : 2Rezultati œetrtine finala:Mlajtinci : Sebeborci 2 : 0 Motvarjevci : Œarda 0 : 2Vuœja Gomila : Teøanovci 2 : 4 M. Toplice : Suhi Vrh 0 : 2Rezultati polfinala:Mlajtinci : Œarda 0 : 0 (5 : 4 – po enajstmetrovkah)Teøanovci : Suhi Vrh 4 : 2

FINALE:Za 3. in 4. mesto:Œarda : Suhi Vrh 0 : 1Za 1. in 2. mesto:Mlajtinci : Teøanovci 4 : 1Obœinski in prehodni pokal turnirja je osvojila ekipa KMN Mlaj-tinci. Najboljøi strelec turnirja je bil igralec KMN Teøanovci Aljo-øa Donøa s 6 goli.

Podeljen je bil tudi pokal za osvojeno 1. mesto v obœinski li-gi KMN Moravske Toplice za sezono 2005/06, ki ga je prav ta-ko osvojila ekipa KMN Mlajtinci. Najboljøi strelec obœinske ligeKMN Moravske Toplice je igralec KMN Mlajtinci Martin Knavs(41 golov).

Øtefan Ferencek, predsednik lige KMN

Hokejski klub Moravske Toplice se je odzval povabilu najstarejøegahrvaøkega hokejskega kluba Concordie, ki je zadnji avgustovski vi-kend praznoval 100-letnico obstoja. Na sveœanosti, ki je potekalapod pokroviteljstvom hrvaøke vlade, obiskal pa jo je tudi veleposla-nik Indije, so igralci iz naøe obœine odigrali zgodovinsko tekmo.Prviœ so se pomerili s klubom iz deæele hokeja na travi – indijskimNew Delhijem. Resda so bili poraæeni s 3:0, a so zapustili odliœenvtis, saj so bili zlasti v drugem polœasu povsem enakovreden nas-protnik, vendar veœ od vratnice niso mogli zadeti. Naø klub je vkonkurenci 16 klubov iz osmih dræav zasedel deveto mesto. IgralciMoravskih Toplic so dobili povabilo za gostovanje v Indiji, indijskahokejska zveza pa jim je pripravljena v celoti pokriti namestitev. (jœ)

Hokej na travi

PRVO SREŒANJE Z INDIJCI

Igralci Moravskih Toplic in New Delhija (Indija).

FO

TO

: Jo

æe Œ

RN

KO

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


JUBILEJI GASILSKIH DRUØTEV

Prostovoljno gasilsko druøtvo Teøanovci

110 LET GASILSTVA V TEØANOVCIHTrem prostovoljnim gasilskim druøtvom v obœini – Martjancem, Motvarjevcem in Moravskim Toplicam, ki so 110. obletni-co ustanovitve praznovala v minulih letih – so se letos pridruæila tri nova: PGD Prosenjakovci in Sebeborci sta sveœanostiob visokem jubileju pripravili junija, julija so okroglo obletnico proslavili tudi v Teøanovcih. Druøtvo z veœ kot 60 gasilcije pripravilo tridnevno praznovanje, ki se je zaœelo s petkovo slavnostno sejo, podelitvijo znaœk za dolgoletno in operativ-no delo v gasilski organizaciji, zahval zasluænim œlanom, sponzorjem in drugim zasluænim posameznikom. Sobota je bila vznamenju gasilskega tekmovanja ob 110-letnici in v spominu rojaku-pokrajinskemu gasilskemu stareøini in prvemu prek-murskemu industrialcu Josipu Benku. Tekmovanja se je udeleæilo pet ekip, øtiri œlanske in æenska desetina s Hodoøa. Vkonkurenci œlanskih ekip je zmagala ekipa Sv. Florjana pri Rogaøki Slatini, sledile so enote Krnec, Tiøine in Krplivnika.

Med nedavnim zelenjadarskim dnevom v liœno obnovljenem vaøko-gasilskem domu z visokim stolpom smo naleteli tudi nazanimiv prizor: kratkohlaœniki so se navduøevali nad øtirikolno roœno gasilsko brizgalno tamkajønjega gasilskega druøtva.Ivanski gasilci so jo uporabljali do nakupa prve motorne brizgalne v 60. letih prejønjega stoletja. Z odloœitvami, da javno-sti na mnoæiœnih prireditvah predstavijo tudi staro tehniœno dediøœino s podroœja gasilstva, se bodo lahko æe v bliænji pri-hodnosti gasilske vrste v kraju pomladile in dodatno okrepile.

Nedeljsko slavje se je zaœelo z budnico pihalnega orkestra. Pravtako so poloæili cvetje pred spomenik Josipa Benka v spominskemparku in venec v spomin na preminule gasilce na pokopaliøœu.Blizu sto gasilcev z veœ kot desetimi prapori in z godbo na piha-la na œelu je z mimohodom od obnovljenega vaøko-gasilskega do-ma z novim proœeljem in stavbnim pohiøtvom do podruæniœne øo-le naznanilo zaœetek osrednje prireditve na dvoriøœu øole.

sta jo prebrali Anja in Miøa Cipot. Med mejniki v 110-letni zgo-dovini sta omenili letnico 1936, ko je Josip Benko druøtvudaroval prvi prapor. V 60. letih 20. stoletja je bil dokonœan va-øko-gasilski dom, nabavljena prva motorna brizgalna, dograjenoorodiøœe, razvit novi prapor, nameøœena elektriœna sirena. Prvoorodno vozilo je v garaæe zapeljalo leta 1983, avtocisterna pa vosamosvojitvenem letu 1991. Tudi 80. in 90. leta prejønjega sto-letja so bila teøanovskemu gasilstvu zelo naklonjena, saj se druø-tvo lahko pohvali z organizacijskimi in tekmovalnimi uspehi nadræavnem nivoju, zlasti v mlajøih kategorijah. Proslavi 100. oblet-nice ustanovitve druøtva je sledil ciklus sedmih druøtvenih te-kmovanj – zadnjih øest v spomin na rojaka Josipa Benka. Predletoønjim praznovanjem je druøtvo ob pomoœi obœine in vaøkegaodbora vse sile usmerilo v posodobitev doma.

Predsednik Ernest Eöry in œlan predsedstva GZS SlavkoØkerlak sta podelila tudi najviøja dræavna gasilska priznanja.Odlikovanja GZS so prejeli: Franc Kuœan, Branko Bauman,Franc Pozvek in Øtefan Kuhar (vsi II. stopnje) ter Franc Vitez,Joæe Gutman, Janez Fartelj, Majda Lipiœ in Geza Grabar (III.stopnje). Plamenice sta izroœila œlanom Martinu Soboœanu (I.stopnje) ter Øtefanu Turnerju, Robertu Casarju in Simonu Koje-ku (III. stopnje).

Ob tej priloænosti je druøtvo prejelo bronasto plaketo GZS inzlati znak Civilne zaøœite Republike Slovenije. Predsednik in po-veljnik Simon Kojek sta podelila øe priznanja in spominske pla-kete za posebne zasluge gasilskim veteranom, ki so takoj podrugi vojni prevzeli in vse do danaønji dni nosili glavno bremerazvoja in delovanja gasilstva – bodisi kot vodilni posamezniki vdruøtvu ali kot operativni œlani.

Posthumno je druøtvo priznanje za posebne zasluge podeliloØtefanu Perøu, gasilcu I. stopnje, ki je gasilske vrste zapustil majaletos po polnih 63 letih aktivnega delovanja. Priznanje za posebnezasluge so prejeli tudi Geza Kuœan (61 let v gasilskih vrstah), Er-nest Ferencek, Geza Grabar st. in Geza Rituper (vsi za 56 let).

Ob jubileju je druøtvo na skoraj sto straneh izdalo spomin-sko monografijo z opisom zgodovine in delovanja druøtva ter ra-zvoja kraja skozi œas.

Geza Grabar

FO

TO

: A

rhiv

PG

D T

EØA

NO

VC

I

Slavnostni mimihod po kraju pred priœetkom osrednje nedeljskeslovesnosti.

Zbrane je pozdravil predsednik PGD Teøanovci Geza Grabar,slavnostni govornik, æupan Obœine Moravske Toplice, domaœinFranc Cipot pa ni skrival zadovoljstva nad tradicijo in uspehi, kijih druøtvo v tipiœnem in æe od nekdaj zelo naprednem kmetij-skem kraju niza veœ kot stoletje. Med govorniki so bili tudipredsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eöry, povelj-nik obœinskega øtaba Civilne zaøœite Øtefan Janœariœ ter økofEvangeliœanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniøa, pravtako rojen v Teøanovcih.

Jubilej so s kulturnim programom dopolnili mladi domaœigasilci, folklorna skupina KTD Teøanovci, soboøki pihalni orke-ster ter ljudska godca Øtefan Zelko in Branko Bauman. Jedrogovornega dela je predstavljala obseæna druøtvena kronika, ki

Ivanci

ZA GASILSTVO JE VELIKO ZANIMANJA

Predsednik ivanskega gasilskega druøtvaJanez Zadravec sicer pravi, da kljub rela-tivni majhnosti kraja – v 75 naseljenihdomaœijah æivi blizu 250 ljudi – s œlan-stvom v gasilskih vrstah nimajo teæav, sajpremorejo veœ kot 40 œlanov. Njihove vr-ste so se v zadnjih letih pomladile, zato

razmiøljajo, da bi v kraju, kjer gasilskatradicija uradno æivi æe 83 let, ponovnozaæivela pionirska desetina. Pred leti je bi-la meøana pionirska desetina najboljøa vobœinskem merilu. Prav iz tedanje genera-cije imajo kar pet mladih gasilcev, ki so vletoønjem zimskem izobraæevanju – za

sektor Bogojina je potekalo prav na Ivan-cih – uspeøno opravili tudi teœaj za izpra-øane gasilce. Sicer pa na Ivancih vse resneje razmiøljajoo nabavi novega orodnega vozila. Nalogobi radi uresniœili do leta 2009.

Geza Grabar

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


JUBILEJI GASILSKIH DRUØTEV

Veliko gasilsko slavje ob 110. obletnici ustanovitve druøtva so sredi junija pripravili v Sebeborcih. Ker niso hoteli niœesarprepustiti nakljuœju in bi radi œastitljiv mejnik œimbolj zaznamovali, so priprave na praznovanje stekle æe zelo zgodaj.Uspeli so ga zdruæiti z razvitjem novega druøtvenega prapora, osrednjo prireditev pa so zdruæili tudi s 640. obletnico pr-ve omembe kraja.

Æe na petkovi sveœani seji je bilo œastitljivemu jubileju primerno.Med veœ kakor 160 œlanov so razdelili znaœke za dolgoletnodelo v gasilski organizaciji, ob tej priloænosti pa so se spomnilitudi sponzorjev, donatorjev in drugih, ki so darovali za noviprapor, kakor tudi øtevilnih obœanov, ki tako ali drugaœe æivijoz gasilci.

Na osrednji nedeljski slovesnosti je predsednik Slavko Øker-lak razmiøljal o pomenu gasilskih obletnic: to so trenutki, kinam pokaæejo tiste stvari in tista dejanja, ki so v druøtvu ostalain po katerih presojamo pomen niza dogodkov, dobrih in kakorslabih, in jih prenaøamo na naøe mlade rodove. »Pomagati bliæ-njemu v nesreœi ali samo pomagati, ker je nekdo pomoœi potre-ben, je bila in je øe vedno misel, ki nas spremlja, tako vaøœanekot œlane PGD skozi vsa obdobja naøega æivljenja in dela v vasiin v druøtvih, ki delujejo v okviru vasi. Humanitarnost, prijatelj-stvo, sloga, pridnost in delavnost so bili vedno temeljna vodila indejavniki uspeha, ki so prispevali, da so se v naøi vasi in takotudi v druøtvih vedno uresniœile øe tako zahtevne æelje in zastav-ljeni cilji,« je ponosno poudaril Økerlak.

Iz druøtvene kronike gasilskega druøtva – sekretar Joæef Ma-tis je prebral tudi 640-letno kroniko kraja – je razvidno, da jenajveœji razmah gasilstvo v kraju doæivelo po drugi svetovni voj-ni. Leta 1950 je nekaj œasa delovalo skupno druøtvo za krajeSebeborci, Andrejci, Krnci in Bokraœi. Po gradnji prvega gasil-skega doma (leta 1955) je leta 1964 motorna brizgalna zame-njala dve roœni, leto zatem pa je bil na Balerovem bregu zgra-jen manjøi gasilski dom, leta l966 pa je bil razvit druøtveni pra-por. V 70. letih prejønjega so v druøtvu dobili øe zmogljivejøomotorno brizgalno, elektriœno sireno in zgradili gasilske garaæe.Velika solidarnost krajanov do gasilskega druøtva se je pokaza-la tudi ob nakupu prvega orodnega vozila TAM. Gasilstvo vkraju je beleæilo nove uspehe tudi pod vodstvom sedanjegapredsednika. Leta 1997 je bila kupljena avtocisterna in prav za-radi nje opravljena preureditev garaæ z nadgradnjo. Leta 2004so dotrajano orodno vozilo zamenjali z nakupom orodja za re-øevanje ob nesreœah v cestnem prometu in vozilo za prevoz lju-

Prostovoljno gasilsko druøtvo Sebeborci

DRUØTVENI PRAPOR OB 110-LETNICI GASILSTVA

Prapor, novi druøtveni simbol, je predsedniku Slavku Økerlaku in poveljniku Ervinu Vagnerju predal »boter«, æupan Franc Cipot.

Brez njih ne bi bilo obletnice: gasilska veterana, ki iz rok ØtefanaKuharja, predsednika OGZ Moravske Toplice, in predsednika GZSErnesta Eöryja prejemata republiøko priznanje GZS III. stopnje:Joæe Andrejek in Geza Grof (od leve).

di. Œeprav so sebeborski gasilci veliko truda in sredstev dolgaleta vlagali v nabavo opreme in gradnjo druøtvenih prostorov,nista bila v nobenem trenutku zanemarjena strokovno izobraæe-vanje œlanov in skrb za poæarno varnost v kraju. Mlajøa genera-cija gasilcev, œlani A, æe tretje leto uspeøno tekmuje v republiøkigasilski ligi.

Ob razvitju novega druøtvenega prapora, ki ga krasi kar 17spominskih trakov in 130 æebljiœkov in sta ga blagoslovila rim-skokatoliøki æupnik doc. dr. Karel Bedernjak in evangeliœanskiduhovnik Evgen Balaæic, sta predsednik Gasilske zveze Slovenije(GZS) Ernest Eöry in domaœi predsednik podelil tudi republiøkapriznanja. Z odlikovanji III. stopnje so bili nagrajeni Darinka Der-variœ, Joæe Andrejek, Geza Grof, Janez Fartelj, Ernest Vagner inLadislav Lutar, z odlikovanjem II. stopnje pa Franc Cifer. Plame-nico III. stopnje so prejeli Ernest Horvat in Ludvik Økrilec, II.stopnje Franc Kreft, Vlado Økerlak in Vojko Vuœkiœ ter I. stopnjeErvin Vagner in Drago Dervariœ. Podelili so znaœke za dolgolet-no delo v gasilskih vrstah, za 60 let dela v gasilski organizacijiso jih prejeli: Evgen Bencik, Marjeta Vuœkiœ, Geza Mariœ, MarijaJanæa, Geza Albert, Franc Slivnjek in Joæe Øadl.

Plaketo veterana je prejel Joæef Matis, gasilsko odlikovanjeGZS za posebne zasluge pa Slavko Økerlak, sicer tudi œlan pred-sedstva GZS in prvi predsednik OGZ Moravske Toplice. V imenudruøtva je prevzel øe bronasto plaketo GZS.

Druøtvu so javno œestitali in mu izrekli nesporno priznanjena podroœju njegovega poslanstva predsednik GZS Ernest Eöry,slavnostni govornik Domen Torkar iz Uprave za zaøœito in reøe-vanje Republike Slovenije ter æupan Obœine Moravske TopliceFranc Cipot. Na raœun sebeborskih gasilcev je izrekel øtevilnelaskave besede: od tega, da je najbolje organizirano tovrstnodruøtvo v obœini z daleœ najveœ œlani, do dejstva, da ima zaopravljanje svoje dejavnosti najveœ materialnih dobrin.

Ob œastitljivem jubileju je PGD Sebeborci pripravilo tudi pri-loænostno spominsko razstavo; zgodovino gasilstva in kraja teræivljenje v njem pa bodo predstavili v posebni knjigi, ki jo bodoizdali v kratkem.

Geza Grabar

FO

TO

: G

eza G

RA

BA

R

FO

TO

: G

eza G

RA

BA

R

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


PRIREDITEV DATUM ORGANIZATOR KRAJ INFO

Liœkanje koruze 23.9.2006 Pevsko druøtvo Selo SELO Oskar Makari, Selo 32b031 329 758

Fokovski piknik 24.9.2006 PGD Fokovci Stanislav GorœanFokovci 031 861 991

[email protected]

Druøtvena trgatev 28.10.2006 Druøtvo GAJ Filovci – gorice Joæe Gutmanv vinogradu Vitis Vitae ob 11.00 uri GAJ 02/547 12 48

Projekcija-potopis 30.10.2006 KUD Bogojina Bogojina [email protected]

Martinov pohod 11.11.2006 TIC Moravske Toplice, Martjanci, Moravci, TIC Moravske TopliceObœinska øportna zveza Suhi Vrh 02/538 15 20

Branko Recek041 389 905

Krst moøta 11.11.2006 VSD Filovci Pri g. Malaœiœu Alojz Berdenob 17.00 uri v goricah 041 733 946

Martinova nedelja v Gaju 12.11.2006 Druøtvo GAJ Gaj Joæe Gutmanob 14.00 uri 02/547 12 48

Lüpanje buœnoga semena 18.11.2006 KUD Vuœja Gomila Stojan HorvatAvgust Gaøpariœ 02/547 10 84

Gledaliøka predstava (gostovanje) 19.11.2006 KUD Bogojina Bogojina [email protected]

Adventni sejem v 25.11.2006 TIC Moravske Toplice Moravske Toplice TIC Moravske Toplice Moravskih Toplicah pred evang. cerkvijo 02/538 15 20

Boæiœno novoletni turnir december OØZ Sebeborci Branko Recekv streljanju z zraœno puøko Moravske Toplice 041 389 905

Miklavæev veœer 1.12.2006 Vrtci obœine Mor. Toplice Kulturna dvorana Marija IvaniœVVE Filovci Filovci Vrtec Filovci

02/547 12 00

Veseli december 2.12.2006 Vrtci obœine Moravske Toplice Danica HorvatMoravske Toplice evangeliœanska Levstikova 11, M. TopliceVVE M. Toplice cerkev 02/538 14 70

Boæiœno-adventni sejem 2.12.2006 TD Martin Martjanci Suzana S. KodilaØtudijski kroæek srediøœe vasi 02/548 11 22

Literarna prireditev december 2006 Vrtci obœine Mor. Toplice Danica HorvatVVE Bogojina Levstikova 11, M. Toplice

02/538 14 70

Igrica za otroke december 2006 Vrtci obœine hotel VIVAT Danica HorvatMoravske Toplice Moravske Toplice 02/538 14 70VVE Martjanci 02/548 14 34

KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2006

OKTOBER – DECEMBER 2006, pripravlja TIC MORAVSKE TOPLICE

Temu primeren je bil tudi obisk – omenja-mo troje imen: Emila Pankera iz Kanœevec,Ernesta Eöryja iz Murske Sobote in Ale-ksandra Koloøo iz Pordaøinec. Vsi trije sonamreœ ustanovni œlani druøtva, ki se je spr-va imenovalo »œebelarska druæina«.

Kulturni program so pripravili uœenciOØ Fokovci, po prebrani druøtveni kronikiin pozdravih øtevilnih visokih gostov so naj-zasluænejøim œlanom podelili druøtvena pri-

Øtiri desetletja uspeønega delovanja, ki bi ga lahko mirno poimenovali kar poslanstvo skrbi za naravo in ravnovesje v njej,so œlani Œebelarskega druøtva Prosenjakovci – 17 jih je in œebelarijo s 670 œebeljimi druæinami – poœastili z zgodovin-skim mejnikom: na priloænostni sveœanosti so razvili prvi druøtveni prapor. Tako so se uvrstili ob bok redkih pomurskihin slovenskih druøtev, ki se lahko pohvalijo s tem druøtvenim simbolom. Dogodek, ki je minil v znamenju spoøtovanja dozaœetega in doslej ustvarjenega ter kot spodbuda tistim, ki bodo nadaljevali delo ljudi veœ generacij, so na prireditvi predKozicovim œebelnjakom v Ivanjøevcih dostojno poœastili.

Œebelarsko druøtvo Prosenjakovci

PRAPOR OB 40-LETNICI DRUØTVA

znanja za dolgoletno delo in dræavna prizna-nja Antona Janøe. Prejeli so jih: Simon Ko-zic, Franc Økrilec, Patrik Letina (III. stopnje)ter Emil Novak, Marjan Srejø, Øtefan Grabarin Alojz Rajnar (II. stopnje). Æe med letompa je najviøje œebelarsko priznanje AntonaJanøe prejel Ernest Eöry. Œebelarska zvezadruøtev Pomurja (ŒZDP) je z bronastim pri-znanjem Petra Dajnka odlikovala øe œebelar-ski kroæek na OØ Fokovi.

Prapor sta razvila njegova botra, æupanFranc Cipot in predsednik ŒZDP dr. StankoKapun. Krasi ga deset spominskih trakov in 53zlatih æebljiœkov. Blagoslovila sta ga predstavnikakatoliøke in evangeliœanske verske skupnosti.

Da bi kar najveœ gradiva iztrgali pozabiin ustno izroœilo ohranili v pisni obliki za ka-snejøe rodove, je druøtvo izdalo tudi spomin-ski bilten. Gradivo zanj je zbral in uredil pri-zadevni predsednik Koloman Kozic. (G. G.)

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


PODLISTEK

JOSIP BENKO IN DRUÆBENOPOLITIŒNE RAZMERE OB KONCU VOJNE

(odlomek)

Zaplembe, ki jih je izreklo vojaøko sodiøœe

V Sloveniji so od sprejetja Odloka o postavitvi brigadnih in od-rednih vojaøkih sodiøœ 5. avgusta 19431 delovala vojaøka sodi-øœa, ki so æe med vojno izrekala zaplembe sovraænikovegapremoæenja. Temu je sledilo nekaj predpisov, ki so urejali voja-øko sodstvo, dokler ni priœela 1. septembra 1944 tudi v Sloveni-ji veljati Uredba Vrhovnega øtaba NOV in POJ o vojaøkih sodi-øœih, sprejeta 24. maja 1944. Na osnovi te uredbe je priœelokmalu po osvoboditvi, po prihodu delegacije SNOS aprila 1945,v Murski Soboti delovati Vojaøko sodiøœe za Prekmurje in Øta-jersko ali Vojaøko sodiøœe prekmurskega vojnega podroœja. Nalo-go toæilca je opravljal Roman Pezdir, obravnave pa so potekalev soboøkem gradu in so bile javne. Prvo sodbo: smrt s stre-ljanjem, izgubo dræavljanskih œasti in zaplembo premoæenja je iz-reklo 24. aprila 1945 Petru Tothu iz Genterovec.2 26. aprila jepotekala javna razprava proti sodniku Ladislavu Dæubanu inpoøtnemu uradniku Nikolaju Puhanu, ki sta bila obsojena na ne-kaj let prisilnega dela in izgubo dræavljanskih œasti.3 30. aprila jebil obsojen na smrt Joæef Titan, uœitelj iz Kupøinec.4 Sodne raz-prave so bile buœne v vzduøju nedavne osvoboditve, potekale sov prepriœanju, da izdajalci prejemajo praviœne kazni. Sojenja sospremljale øtevilne parole kot: »Noben madeæ ne sme kaliti nove-ga æivljenja, ki je priølo v Prekmurje« ali »Kazen je jamstvo, dase ne bo veœ ponovilo leto 1941 z vsemi svojimi strahotami,jamstvo za svoboden razvoj slovenskega naroda na slovenskizemlji«.5 1. maja sta se pred vojaøkim sodiøœem zaradi muœenjajetnikov v soboøkem zaporu in izdaje zagovarjala Ludvik Kerœ-mar in Oskar Franko. Oba sta bila obsojena na smrt s stre-ljanjem, na izgubo dræavljanskih pravic in zaplembo imovine.Smrtna kazen je bila izvrøena 4. maja 1945 za soboøkim poko-paliøœem, kjer so se tudi sicer izvajale vse obsodbe s stre-ljanjem.6 Sredi maja se je priœela javna razprava proti tovarnarjuJosipu Benku, ravnatelju Prekmurske banke Joæefu Lipiœu in øeøtirim obtoæenim.7 Najveœ zanimanja je sproæil proces proti Ben-ku8 in Lipiœu, ki ju je sodiøœe 1. junija 1945 obsodilo na 12 oz.6 let teæke jeœe, na trajno izgubo dræavljanskih pravic in na za-plembo celotnega premoæenja. Sodbo je 12. junija kot drugosto-penjsko sodiøœe – ki so mu morale biti predloæene vse obsodbena teæko zaporno in smrtno kazen – obravnavalo Viøje vojaøkosodiøœe za Slovenijo, ki je sodbo spremenilo in obema izreklosmrtno kazen z ustrelitvijo in seveda potrdilo zaplembo celotne-ga premoæenja. Ustreljena sta bila za soboøkim pokopaliøœem 15.junija 1945.9 V œasu, ko je øe potekal postopek proti ome-njenima, je prvostopenjsko vojaøko sodiøœe v Murski Soboti ob-sodilo na smrt øe Ludvika Kerœmarja in Oskarja Franka.10

6. junija 1945 je priœelo delovati Vojaøko sodiøœe mariborske-ga vojnega podroœja s sedeæem v Mariboru, javne razprave protiobtoæencem iz Prekmurja pa so øe naprej potekale v MurskiSoboti. Predsednik sodiøœa je postal poroœnik Rudolf Boroviœ,tajnik Franc Kutin, toæilec pa Franc Bajc. S svojimi prvimi raz-pravami je v novi organizaciji in tej sestavi priœelo 25. junija1945 in æe prvi dan tudi izreklo eno smrtno kazen s stre-ljanjem.11 V odsotnosti je bil obsojen na smrt in zaplembo celot-nega premoæenja tudi predvojni in medvojni soboøki æupan inposlanec v madæarskem parlamentu Ferdinand Hartner, ki ga jeobtoænica bremenila veleizdaje, nasilnih mobilizacij, internacij indeportacij. Kot lastnik Prekmurske banke ter øtevilnih nepremiœ-

nin je veljal tudi za enega najbogatejøih Prekmurcev. 29. junija1945 so bili obsojeni na smrt z obeøanjem Joæef Kerœmar, JosipTurk in Ladislav Strokai ter na smrt s streljanjem Ivan Peterkain Ivan Poredoø.12 Kazen je bila izvrøena 23. julija 1945 na so-boøkem grajskem dvoriøœu oz. na pokopaliøœu.13

Vojaøka sodiøœa so v organizaciji prvostopenjskih zalednih vo-jaøkih sodiøœ in drugostopenjskega Viøjega vojaøkega sodiøœa zaSlovenijo oz. od 25. junija 1945 Vojaøkega sodiøœa IV. vojne ob-lasti prenehala delovati konec avgusta 1945. Takrat je prenehalaveljati tudi æe omenjena Uredba Vrhovnega øtaba NOV in POJ ovojaøkih sodiøœih iz leta 1944, po kateri so sodiøœa do tedaj sodi-la za kazniva dejanja, ki so se nanaøala na vojne zloœince oz. t.i.narodne sovraænike. Od 1. septembra 1945 so civilistom po Za-konu o kaznivih dejanjih zoper narod in dræavo lahko sodila leredna civilna sodiøœa, vojaøka sodiøœa pa le izjemoma.

Natanœnega podatka, koliko premoæenja je bilo zaplenjenegas sodbami vojaøkega sodiøœa v Murski Soboti, ni. Glede na ob-toæene osebe pa je jasno, da je prav vojaøko sodiøœe, poleg tis-tega premoæenja, ki je bilo zaplenjeno pripadnikom nemøke na-rodnosti po Odloku AVNOJ, po koliœini zaplenilo najveœpremoæenja. Premoæenje Josipa Benka in Ferdinanda Hartnerjaje predstavljalo skupaj veœji zaplembeni zalogaj nove dræave vPrekmurju. Kako razliœni kriteriji so veljali pri obsodbah, kjer jebil pomemben le konœni cilj, pa kaæeta tudi obe obtoænici. Med-tem ko je bil namreœ Hartner zvesti sodelavec ali celo predstav-nik madæarske okupacijske uprave v Prekmurju, je sodba protiBenku temeljila na neki nedokazani posredni izdaji oz. izjavi, kise je æe takrat zdela neverjetna. Da je vojaøko sodiøœe lahko za-plenilo imetje industrijskih podjetij, denarnih zavodov in velepo-sesti, temelji na dejstvu, da je razsojalo tako v primerih kolabo-racije pred vojno (œlanstvo v Kulturbundu) in med njo kot vprimerih gospodarskega sodelovanja z okupatorjem v œasu vojn,kar je v bistvu pomenilo, da so lahko zaplenili vsako podjetje,ki je med vojno obratovalo.

Metka Fujs

OPOMBE

1 Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, zbral in uredil dr. Makso Ønuderl, Ljubljana 1949, dok. øt. 60, 73.

2 Novi œas, Kaznovanje vojnih zloœincev, 25. 4. 1945/7.3 Novi œas, Vojaøko sodiøœe sodi sovraænike slovenskega naroda,

29. 4. 1945/10.4 Novi œas, Izdajalca Titana je zadela praviœna kazen, 2. 5. 1945/12.5 Novi œas, 2. 5. 1945/12, 5. 5. 1945/14.6 Novi œas, Izdajalci pred sodiøœem, 5. 5. 1945/14.7 Novi œas, Javne sodne razprave, 8. 5. 1945/16.8 PAM, fond Okrajno sodiøœe Murska Sobota, zaplembni spisi,

8/45, 47/45.9 Prav tam.; Vestnik (mariborski), Veleizdajalca Benko in Lipiœ obsojena

na smrt, 21. 6. 1945/13; Slovenski poroœevalec, Narodni izdajalci prejemajo zasluæeno kazen, 19. 6. 1945/51.

10 Slovenski poroœevalec, Øe dva vojna zloœinca obsojena na smrt, 11. 6. 1945/44.

11 Vestnik (mariborski), Narodni zloœinci prejemajo kazen, 28. 6. 1945/16.12 Vestnik (mariborski), Prekmursko ljudstvo je obsodilo veleizdajalce

in faøistiœne sluge, 5. 7. 1945/19.13 Vestnik (mariborski), Javne justifikacije prekmurskih veleizdajalcev,

28. 7. 1945/29.

Na 5. strani Lipnice poroœamo, da smo v okviru prireditev 10. obœinskega praznika predstavili knjigo Josip Benko, zbor-nik z referati lanskoletnega simpozija v Teøanovcih. Objavljamo krajøi odlomek iz prispevka zgodovinarke Metke Fujs orazmerah ob koncu druge svetovne vojne, ki so bile usodne tudi za Josipa Benka.

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32


Z A D N J A S T R A N

LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø,Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik)• administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – september 2006 • naklada: 2.300izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3,9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: [email protected] – internet: www.moravske-toplice.si

Pri Kozicovih v Ivanjøevcih

MLATITEV PO STAREM

Zaœelo se je spontano, kot se pravzaprav zaœenja veliko st-vari na skrajnem vzhodnem Goriœkem. Gospodar Koloman,ki ga v teh za æivljenje v prvi vrsti zaradi odroœnosti in ne-okrnjene narave privlaœnih krajih kliœejo Kalmi, je na zele-nici za hiøo postavil stoletno leseno mlatilnico, povabil pri-jatelje in obudil spomin na mlatitev na stari naœin. Zlastimladim pa pokazal, kakøna je bila pot do kruha nekoœ.

Ræ, po domaœe »æito«, so Kozicovi roœno poæeli, zvezali v 210snopov in jih zloæili v deset »kriæev«. Æetvena ekipa v sestavi Kal-mi, njegova æena Vida, sinova Zoran in Simona ter bodoœi sna-hi Joæica in Valentina se je proti koncu æe uigrala. Ko je bilonajlepøe, so morali konœati.

Podobno je bilo pri mlatitvi. Œeprav je maøinski prah, ki se jedvigal iz mlatilnice in zajel njeno zajetno okolico, neznosno »gri-zel« po preznojenih telesih, je bil lep obœutek po letu 1989 po-novno zagnati mlatilnico. Stoletno mlatilnico je poganjal legendar-ni ruski »vladimirec« iz leta 1974. Øe bolj pa podoæivljati obœutjaljudi, ki so od obdobja med dvema vojnama do pojava kombaj-nov v 70. in 80. letih prejønjega stoletja sestavljali mlatitvene eki-pe. 21 jih je pri »maøinu« menda moralo biti. Pri Kozicovih se jihje zbralo nekaj manj, kar pa ni bilo pomembno, saj delo ni v ni-œemer trpelo. Na mlatilnici je bil Kalmi sam, »polagaœ snopja« jebil Branko Kianec iz Sela, za vreœe zrnja pri mlatilnici je skrbel»æakoø« Emil Horvat iz Sela, Stanko Malaœiœ iz Ratkovec, JoæeTalian iz Sela, Dejan Albert iz Ivanjøevec ter domaœa sinova paso skrbeli za odnaøanje plev, slame. Slame niso zlagali v »oslico«,paœ pa jo je Ernest Kuœan iz Berkovec sproti zbaliral.

FO

TO

: G

eza G

RA

BA

R

Œe kdaj tovrstna sreœanja vasi naøe obœine poimenujemo tudi»kmeœke igre«, se to zgodi predvsem zaradi iger, ki se navezuje-jo na tradicionalna kmeœka dela (sestavljanje starega kmeœkegavoza, luøœenje koruze in æaganje drv), v treh igrah (æiva samo-kolnica, skakanje v vreœi in hodulje) prideta do izraza telesnapripravljenost in spretnost, slednja je bila ob naklonjenosti sreœeodloœujoœa tudi pri reøevanju jabolk iz vode, uspeh pri vleœenjuvrvi je ponavadi domena dobro orkestriranih vaøkih teækokate-gornikov, pri sestavljanju igre preseneœenja pa je na preizkuønji

Bogojina

ENAJST EKIP IZ OBŒINE NA 11. VAØKIH IGRAH

Enajst ekip iz obœine in gostje iz Øtevanovec v Porabju (pozagotovilu organizatorjev skupaj 385 tekmovalcev) je sode-lovalo na 11. obœinskih vaøkih igrah v Bogojini v zaœetkuavgusta. Spet se je pokazalo, da se lahko celodnevno druæe-nje razvije v prijetno in zabavno doæivetje. Vsaj v tistih dvehurah, ki sem ju preæivel na tekmovaliøœu ob nogometnemigriøœu, se mi je zdelo, da se kakønih 400 ljudi prijetno za-bava in uæiva ob navijanju za »svoje«. Po tradicionalnem sce-nariju so se pomerili v osmih igrah in igri preseneœenja.

tudi domiøljija prirediteljev. V Bogojini so polnili steklenico z vo-do, ki so jo tekmovalci v kozarcih na glavi prenaøali na drugostran tekmovaliøœa.

Na vrhu razpredelnice niœ novega v primerjavi z letom 2005.Spet so ga osvojili Krnci s 95 toœkami (dve zmagi: v sestavljanjuvoza in luøœenju koruze, drugo mesto so zasedli v treh igrah:pri reøevanju jabolk, v æivi samokolnici in hoduljah). Poleg odliœ-ne organizacije so domaœini prikazali tudi dobro tekmovalno for-mo – z 91 toœkami so zasedli drugo mesto (prva mesta v karøtirih igrah: reøevanje jabolk, æiva samokolnica, skakanje v vreœiin igri preseneœenja, vendar so v nekaterih igrah zabeleæili skro-mnejøe uvrstitve). Z 89 toœkami so bili tretji Andrejci (zmaga væaganju drv), kolikor jih je osvojila tudi Vuœja Gomila, vendarbrez zmage v posamiœni igri. Na petem mestu so pristali Mart-janci (79 toœk).

Naøtejmo øe preostale sodelujoœe ekipe: Ivanci (77 toœk) Pro-senjakovci (56), Ivanovci (56), Teøanovci (55), Ratkovci (50), Fo-kovci (47) in Øtevanovci, ki so zbrali 34 toœk.

Hkrati je na tekmovalnem prostoru potekalo tudi pomurskotekmovanje sekaœev.

Ludvik Soœiœ

FO

TO

: Ludvi

k SO

ŒIŒ

Hitrostno-spretnostna hoja s hoduljami.

Tudi kulinarika, za kar so poskrbele njihove æene in sprem-ljevalke, je bila tipiœno mlatitvena s poudarkom na izvrstnih ma-kovih, orehovih in drugih poticah iz kvaøenega testa, prekajenemmesu, kisanih kumaricah in drugi zelenjavi ter domaœem kruhu.Vino, ki ga je v teh krajih v izobilju, pa je nadomestilo nekoœnepogreøljivi jabolœnik.

Geza Grabar

Hokejski klub Moravske Toplice v teh dneh vpisuje nove œlane.Dekleta in deœki v starosti od 8 let naprej so vabljeni, da senam pridruæijo. Vabljene tudi srednjeøolke in srednjeøolci. Veœinformacij na GSM 041 610 745 (J. Œrnko).

Lipnica59-v7 xp 18.09.2006 09:32

glasilo obœine moravske toplicepevskega druøtva selo (priznanje druøtvu), ludvik soœiœ (œastni...

Documents