Četrtek, 24. avgusta 2017, št. 162 www.finance.si o

gl

as

na

pr

ilo

ga

IKT-informator

Zakaj tretjina IT-projektov meji na polomijo in kako to preprečiti

morali projektni vodje predvideti in ure-diti (komunicirati) še pred samo imple-mentacijo.

Da se lahko zalomi tudi velikim, priča zgodba korporacije IBM, ki ji nikoli ni uspe-lo dokončno »nadgraditi« sistema za izpla-čilo nadomestil za brezposelnost, čeprav ji je ameriška zvezna država Pensilvanija za to plačala 110 milijonov dolarjev (93 mi-lijonov evrov).

Zakaj projekti ne uspe(va)jo?Ameriški inštitut za projektno vodenje je pred kratkim objavil študijo 2017 Pulse of the Profession, v kateri je svoje izkušnje opi-salo več kot tri tisoč projektnih vodij. Ti so kot neuspešne ocenili 28 odstotkov strate-ških projektov. Med razlogi so najpogoste-je navedli: manko jasno opredeljenih mej-nikov in ciljev (37 odstotkov), slabo komu-nikacijo (19 odstotkov), slabo podporo vod-stva (18 odstotkov), odpor zaposlenih (14 odstotkov) in premalo sredstev za izved-bo (devet odstotkov).

Omenjena raziskava tudi ugotavlja, da so zaradi slabšega projektnega vodenja

V preteklosti smo o neuspelih IT-pro-jektih govorili predvsem takrat, ko so se njihovi vodje lotevali nemogočih nalog ali pa so pozabili na stroškov-no plat projekta, ki je tako v relativno kratkem času postal pregrešno drag. Tudi sicer sta najpogostejša razloga za neuspešen projekt predvsem pre-dolgo trajanje in (pre)visoki stroški.

Na področju IT bi po zaslugi agilnih me-tod razvoja, ki zagovarjajo stalno prever-janje realizacije, pričakovali manj neuspe-šnih projektov ali pa vsaj manjše število takšnih, ki mejijo na katastrofo. A zgodb o tem, pod kakšne polomije so podpisa-ni informatiki in oddelki informatike, ne manjka.

Medtem ko tako rekoč vsi ponudniki programske opreme za upravljanje odno-sov s strankami, ki deluje iz oblaka, obljub-ljajo realizacijo v nekaj dneh, obstajajo pri-meri, ko so za implementacijo potrebova-li kar leto in pol. Sicer je bil navadno glavni razlog to, da so se proti novi rešitvi zaroti-li uporabniki, a to je vendarle nekaj, kar bi

Čeprav so podjetjem na voljo številne rešitve za kakovostno upravljanje projektov, tehnike agilnega razvoja in številni razvijalci, veliko IT-projektov še vedno ne doseže postavljenega cilja

Nove tehnologije in po-slovni prijemi bodo delno osvobodili informatike, saj jim bodo pomagali prihra-niti čas in znižati stroške. Večino zahtevnega dela bosta opravili avtomatiza-cija in umetna inteligenca.

Tehnologija zaposlene osvo-baja rutinskih opravil, pa naj bo to v skladišču ali direktor-jevi pisarni. Zaposlenim tako ostane več časa za načrtova-nje in iskanje novih stvari ter rabo novih tehnologij. IT je v središču vseh sprememb, naj-bolj pa bo to področje zazna-movalo pet silnic, ki jih opisu-jemo v nadaljevanju.

Avtomatizacija za dvig hitrostiAvtomatizacija zelo veliko pri-pomore k učinkovitosti de-la. Družba McKinsey je že le-ta 2015 napovedala, da bo v

prihodnosti polovica služb in nalog, ki jih poznamo da-nes, avtomatizirana – in to z rabo uveljavljene tehnologije.

Kaj to pomeni za podro-čje IT? Predvsem to, da bodo informatiki imeli več časa in svobode, njihovo delovanje pa bo bolj strateško.

»Iskanje, pridobivanje in obdelava številnih podatkov in informacij, ki jih zaposle-ni potrebujejo za odločanje, so že desetletja vse bolj kom-pleksna in delovno intenziv-na opravila,« pravi inovacijski evangelist SAP Timo Elliot. Strinja se z napovedjo druž-be McKinsey, da bo napredek na področju rabe umetne in-teligence in strojnega učenja zaposlenim pomagal prihra-niti okoli dve tretjini časa, ki so ju prej namenjali tem ča-sovno potratnim nalogam. Informatiki bodo torej lahko več časa in virov posvetili ra-

zvojnim nalogam, saj bo če-dalje več vzdrževalnih nalog (kot so posodobitve, nadgra-dnje, množične namestitve) avtomatiziranih.

Avtomatizacija bo poskr-bela za dvig hitrosti – prak-tično vsega. Ne le odločanja, opravljanja nalog, temveč tudi vpeljave novih tehnolo-gij. Tehnološke pobude, ki so v preteklosti za uresniči-tev potrebovale več let (tudi po pet), se bodo zdaj hitreje preselile v poslovno prakso.

Konkurenca bo vse hitreje lovila tiste s prednostjo, pa tu-di zasledovalci bodo ob ustre-zni organiziranosti hitreje (in ceneje) lovili vodilne.

Tehnologija bo pogosto prva izbira direktorjev, ko bo govor o tem, kako poskrbeti, da poslovanje preskoči na no-vo raven. Prav zato direktor-ji informatike potrebujejo če-dalje več poslovnih znanj, če

naj podjetjem pomagajo pri usmerjanju poslovanja v pri-hodnosti in se dokončno od-lepijo od zalednih nalog.

Brez informacijske varnosti ne bo šloVsaka nova tehnologija poleg novih poslovnih priložnosti prinaša tudi tveganja in teža-ve. Podjetja se še najbolj bojijo lukenj na področju informacij-ske varnosti. A nove tehnologi-je so novost za vse, tudi napa-dalce, zato podjetja iščejo var-nostne strokovnjake, ki jim bo-do pomagali ustrezno zaščititi poslovanje v digitalnem.

Zaradi vse večjega pomena IT za poslovanje in ogromne-ga števila varnostnih groženj imajo informatiki vse bolj ra-hel spanec, sploh tisti, ki imajo v oddelku IT bore malo ali ce-lo nič varnostnih strokovnja-kov. Varnostna problematika na področju IT je danes že tako

To so silnice, ki bodo krojile prihodnost ITS

hu

tt

er

Sto

ck

" Oblačne storitve, mobilne aplikacije in druge rešitve imajo obilo zaslug, da se poraba za tehnologijo povečuje – ne vedno v obliki povečanega proračuna oddelka IT, saj tehnologijo precej samovoljno kupujejo tudi drugi oddelki in s tem ustvarjajo novo težavo, imenovano senčni IT.

Četrtek, 24. avgusta 2017, št. 162 www.finance.si

Zakaj tretjina IT-projektov meji na polomijo in kako to preprečiti

jejo poslovnih zahtev in ciljev. Pri tem teh-nologija sicer deluje, a jo podjetja ne znajo oziroma ne zmorejo ustrezno vpeljati v svoj poslovni model in poslovno okolje. Pogos-to pa podjetja pozabijo tudi na to, kako po-membna je uporabniška izkušnja.

Rešitev v agilnem pristopu in avtomatizaciji?Teorija zagovarja agilnejše pristope upravljanja in dela pri IT-projektih. Pri tis-tih, ki so izrazito razvojne narave, predvi-deva pisanje nove programske kode v manj-ših delih in njeno sprotno (avtomatizirano) preverjanje, pri čemer se delo za naslednji sklop programske kode ne začne, dokler ni prečiščen prvi sklop. Sicer pretekle napake rodijo nove, njihovo odkrivanje in odpra-vljanje pa je za programerje nočna mora. Visoka kakovost programske kode je dol-goročno za podjetje cenejša.

Strokovnjaki predlagajo tudi vrsto orga-nizacijskih sprememb. Predvsem poudar-jajo, naj se kompleksnih projektov oddel-ki v podjetju lotevajo skupaj in ne po oto-kih. IT-oddelek se mora povez(ov)ati z vse-mi drugimi oddelki, ki jih posamezen pro-jekt zadeva. Le tako bo lahko skupaj z nji-mi ocenil ključne točke in tveganja ter prip-ravil rešitev, ki bo ustrezala zahtevam de-janskih uporabnikov.

Podjetja bi morala več pozornosti na-meniti tudi razvojnim okoljem, postavlja-nju tako imenovanih peskovnikov, rabi pi-lotnih projektov in takojšnjemu preizku-šanju rešitev, s čimer bi sproti odpravljala odkrite težave.

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@finance.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@finance.si

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 14. septembra 2017.

K o lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo. Zveni znano? V dobi, ko je lahko informacijska tehnolo-gija ena glavnih konkurenčnih prednosti podjetij, je IT-projektov vse več. A vsi direktorji informatike

se ne znajdejo v vlogi projektnih vodij, zato slabo izpeljanih projektov ne manjka.

V praksi sicer dva projekta nikoli nista ena-ka, lahko pa ju pestijo (in ogrozijo) enake te-žave. Celo izkušeni projektni vodje delajo napake, pogosteje takrat, ko imajo oprav-ka z velikimi oziroma kompleksnimi pro-jekti ali pa, ko jih zasujejo zahtevki za spre-membe.

Nad IT-projekti navadno bedijo direktor-ji informatike (CIO). Toda CIO ni vedno naj-bolj posrečena izbira za vodjo projekta, od-visno pač od njegovega znanja in izkušenj. Sploh je zanašanje na eno samo ključno osebo zelo nevarno. Še pred začetkom pro-jekta bi se morali na sestanku ali sestankih dobiti vsi deležniki projekta in si izmenjati pričakovanja ter postaviti jasne cilje oziro-ma jih prenesti na skupni imenovalec. Ide-je, vizije in zamisli, ki ostanejo le v glavah, podjetju bolj malo koristijo.

Slovenski nacionalni šport je tudi beg pred odgovornostjo. Zelo redki ljudje jo resnič-

no sprejmejo, sploh če jim ni predstavljena eksplicitno. Domači projektni vodje bi morali zato kar najbolj jasno opredeliti vloge, naloge in posledično nosilce odgovornosti za posamezne dele projekta, sicer bodo naleteli na več izgovorov kot rešitev.

Hitrost in obseg tehnološkega napredka sta presenetila marsi-katero podjetje. Podjetja bi rada kar se da hitro nadoknadila za-ostanek, zato se včasih lotijo (pre)velikih projektov. Naslednja napaka, ki jo rada naredijo, pa je vztrajanje pri »nošenju velike skale«, namesto da bi projekt razdrobila na več manjših in bolj obvladljivih ter lažje uresničljivih podprojektov. Podcenjeva-nje nevarnosti, ki jo predstavlja v očeh zaposlenih »nemogoč« ali »neuresničljiv« projekt, je še ena izmed pogostih napak.

Oddelki IT se v praksi večkrat ubadajo z več sočasnimi projek-ti tako interne kot eksterne narave. V tem primeru mora biti di-rektor podjetja ali pa direktor informatike tisti, ki mora ime-ti pred seboj veliko sliko in razdeliti projekte ali projektne na-loge glede na trenutno prioriteto. Sicer glavobolom ne bo vide-ti konca. Ko smo že pri glavobolu – direktorji radi pozabijo, da projektno vodenje pomeni tudi vodenje ljudi. Upravljanje za-poslenih po vzoru programske opreme ali strojev ima lahko katastrofalne posledice. Tako imenovani mikro menedžment zaposlenih, ki delajo pri posameznem projektu, je prav tako pomemben kot njegov časovni načrt ali stroškovni okvir. Re-dna in iskrena komunikacija s člani projektne ekipe je nujna, pa naj bo osebna ali elektronska.

Svoj pravi obraz in značaj pa projektni vodje pokažejo takrat, ko kljub najboljšim prizadevanjem gredo stvari narobe in je projekt obsojen na neuspeh. Strah pred neuspehom lahko vča-sih vodjo projekta pripelje na mejo norosti, ko poskuša reševati zavožen projekt. Ustavljanje voza, ki drvi v prepad, je pogosto nemogoče, strah pa je tisti, ki vodje projektov dobesedno osle-pi in ne vidijo izhoda, čeprav se je glede na pravočasno odkritje napake ali ovire tej še možno izogniti.

Znate zavreti pred prepadom?

CIO ni vselej najbolj posrečena izbira za vodjo IT-projekta.

UVODNIKMiran Varga

ikt@finance.si

podjetja lani izgubila v povprečju deseti-no denarja, ki so ga namenila posamezne-mu projektu.

IT-projekti med bolj kritičnimiGonja za čim hitrejšo digitalno preobraz-bo poslovanja ima negativne posledice. Tveganje za neuspeh IT-projektov se v zad-njih letih povečuje. Za neuspeh ali celo pro-pad IT-projektov obstaja vrsta dejavnikov, najbolj očitni pa so nezadostna sredstva, pretirano agresivno postavljeni roki za iz-vedbo, podcenjeni stroški, spregledane zahteve, nepričakovani zapleti, slabo vo-denje, človeške napake in napake v pro-gramski kodi.

Družba PwC je v svoji raziskavi 2017 Glo-bal Digital IQ Survey, opravljeni med 2.216 direktorji in direktorji informatike v 53 državah, ugotovila, da so izrazito proble-matični projekti s področja digitalne pre-obrazbe. Anketiranci so največ razlogov za neuspeh pripisali pomanjkanju sode-lovanja med vodstvom podjetja in IT-od-delkom (64 odstotkov), neprilagodljivim procesom (58 odstotkov), pomanjkljivi in-tegraciji med novimi in starimi tehnologi-jami (41 odstotkov), zastarelim tehnologi-jam (38 odstotkov) in pomanjkanju ustrez-nih znanj med zaposlenimi (37 odstotkov).

Tudi analitska družba IDC ocenjuje, da si od 30 do 35 odstotkov IT-projektov prislu-ži oznako polomija. Njeni analitiki so prišli do podobnih ugotovitev kot prej omenjeni – IT-projekte najpogosteje potopita slaba ko-munikacija in sodelovanje med vodstvom in informatiki, saj spremembe ne izpolnju-

To so silnice, ki bodo krojile prihodnost ITširoka, da je skoraj ne moremo več delegirati le enemu ali več (specializiranim) zaposlenim, temveč se morajo z njo ukvar-jati vsi, ne le tisti v oddelku IT.

Proračuni za IT se utegnejo povečatiKer tehnologija postaja vse pomembnejši del poslovanja, podjetja zanjo namenjajo več sredstev – posebej, če jo razvi-jajo v hiši.

Oblačne storitve, mobilne aplikacije in druge rešitve ima-jo obilo zaslug, da se poraba za tehnologijo povečuje – ne ved-no v obliki povečanega prora-čuna oddelka IT, saj tehnolo-gijo precej samovoljno kupu-jejo tudi drugi oddelki in s tem ustvarjajo novo težavo, ime-novano senčni IT. Informati-ki pač težje (za)ščitijo in pod-pirajo tisto, česar ne poznajo, oziroma ne vedo, da zaposleni uporabljajo.

Družba Gartner je že pred leti napovedala, da bo to leto prelomno – povprečen direk-tor marketinga naj bi za tehno-logijo zapravil več od direktor-ja informatike. Bomo videli, ali se bodo napovedi uresniči-le. Če se ne bodo letos, se bodo pa v prihodnjih letih.

Oddelki trženja so izjemno odvisni od podatkov in njihove obdelave, zato vanjo vlagajo iz-jemno veliko virov, nekateri ce-lo zaposlujejo lastne razvijalce algoritmov, podatkovne znan-stvenike in podobno.

V sodelovanju je močPremiki v porabi še ne pome-nijo, da se seli tudi moč odlo-čanja. Je pa res, da se bo mo-ral oddelek IT naučiti bolje so-delovati in povezovati z drugi-mi oddelki. Namesto da infor-matiki zavirajo rabo najnovej-še tehnologije v podjetjih, naj raje z drugimi zaposlenimi pre-

verijo, kaj vse bi lahko sami iz-boljšali.

Raziskava podjetja Comp-TIA kaže, da danes le 40 odstot-kov oddelkov sodeluje z oddel-kom IT in usklajuje nabavo in vpeljavo strojne in programske opreme, storitev ter drugih teh-noloških rešitev. V petini pri-merov ima vse niti v rokah od-delek IT, medtem ko v vsakem sedmem podjetju oddelki pov-sem samostojno odločajo o ra-bi tehnologije.

S selitvijo poslovnih rešitev v digitalni svet in računalniške oblake bo oddelek IT prisiljen v večje sodelovanje z drugimi oddelki. Sicer ga utegne dole-teti res strogo vzdrževalna vlo-ga, katere vrhunec bo povezo-vanje oblačnih storitev z lokal-no IT-arhitekturo.

Neizogibna robotizacijaPrihodnost avtomatizacije se bo nadaljevala z robotizacijo.

Kljub temu bo povpraševanje po mehkejših človeških zna-njih ostalo, a trdnejše oziroma tehnične veščine in opravila bodo vse pogosteje nadomeš-čali roboti. Ti že danes blestijo pri opravljanju ozko oprede-ljenih in ponovljivih nalog, a napredna tehnologija se hitro uči in postaja »zavedna«, zato se bomo morali tudi ljudje pri-lagoditi sobivanju in sodelova-nju z roboti.

Klepetalni roboti že danes dokazujejo, da povprečen sple-tni uporabnik niti ne loči več, da ima na drugi strani umetno pamet, pa tudi proizvodni ob-rati po začetnem obotavljanju sprejemajo tako imenovane so-delovalne robote.

Če naj si IT naslika lepo pri-hodnost, se bo moral izkazati z znanjem, prilagodljivostjo, kre-ativnostjo in inovacijami. Sicer ga utegnejo hitro nadomestiti različne platforme kot storitve.

mikrocop_logo_40_let_40x38.indd 1 16. 11. 16 11.16

14 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 24. avgusta 2017, št. 162

D o b r o d o š l iv dobi digitalne p r e o b r a z b e

IKT informator ikt.finance.siPridružite se nam: boris.savic@finance.si

Portal podpirajo:

Skupno število (različnih) primerov zlonamerne pro-gramske opreme, ki ogro-ža pametne naprave, je že preseglo sedem tisoč. Več kot polovica se jih je poja-vila letos, ugotavlja razvi-jalec varnostnih rešitev Kaspersky Lab.

Lani je bilo zabeleženih 8,5 milijona okužb mobilnih naprav z zlonamerno pro-gramsko opremo, kar je trik-rat več kot predlanskim. Najbolj se je povečalo šte-vilo napadov z izsiljevalski-mi programi in napadov na IoT-naprave.

Danes se po vsem svetu upo-rablja več kot šest milijard pa-metnih naprav, zato so ljudje vse bolj izpostavljeni tveganju, da jih bo prizadel napad z zlo-namerno programsko opremo. »Kibernetski kriminalci na-mreč vse bolj izkoriščajo ranlji-vosti pametnih naprav in ogro-žajo imetje uporabnikov,« opo-zarja Kaspersky Lab.

Največ napadov na AndroidPo podatkih, ki jih je Nokia zbrala od več kot 100 milijonov naprav po svetu, ki uporabljajo

rešitev Nokia NetGuard Endpo-int Security (NES), je bilo okto-bra lani okuženih 1,35 odstot-ka vseh mobilnih naprav, kar je 27 odstotkov več kot aprila 2016. Daleč pred vsemi drugi-mi okuženimi mobilnimi na-pravami so tiste z operacijskim sistemom Android, katerih de-lež je v drugi polovici prejšnje-ga leta dosegel celih 81 odstot-kov, kar je skoraj dvakrat več kot v drugi polovica leta 2015.

Na drugem mestu na sezna-mu okuženih mobilnih naprav so bili s 15 odstotki prenosni ra-čunalniki z operacijskim siste-mom Windows, ki so bili v mo-bilna omrežja povezani prek USB-modemov, mobilnih wi-fi naprav ali pametnih telefonov. Preostali štirje odstotki so od-padli na iphone in druge mobil-ne naprave.

Za širjenje okužb kriva tudi fragmentacija AndroidaVarnostno podjetje G Data opozarja, da se v mobilnem svetu novi primeri zlonamer-ne programske opreme za An-droid pojavljajo v povprečju približno na vsakih 10 sekund. Vsak dan tako odkrijejo pov-prečno 8.400 novih napadov zlonamernih programov na

operacijski sistem Android, ki danes poganja več kot štiri pe-tine pametnih telefonov.

G Data navaja, da je bilo la-ni odkritih 3,2 milijona novih napadov zlonamernih pro-gramov za Android, v prvem trimesečju letos 750 tisoč, do konca leta 2017 pa jih pričaku-jejo 3,5 milijona. Kot poudarja-jo, je k veliki rasti zlonamerne programske opreme za Andro-id precej pripomogla fragmen-tacija operacijskega sistema.

Z znanjem do varnostne higieneSamo 4,9 odstotka uporabni-kov Androida ima nameščeno najnovejšo različico – Android 7.0 ali 7.2 (Nougat). Skoraj po tretjina uporabnikov uporablja bodisi Android 6.0 (Marshmal-low) bodisi 5.0 ali 5.1 (Lollipop), medtem ko se jih slabih 32 od-stotkov »zanaša« na še starejše različice Androida.

G Data uporabnikom starej-ših različic svetuje, naj ne kupu-jejo aplikacij prek manj zaneslji-vih spletnih prodajaln in naj ra-je uporabljajo Google Play Sto-re. Priporoča tudi, da ne odpi-rajo priloženih priponk in po-vezav v e-sporočilih neznanih oseb. Vodje podjetij in IT-oddel-

Kibernetski kriminal se usmerja na mobilno sceno – na kaj je treba pazitiLani je bilo z zlonamernimi programi okuženih skoraj petkrat več mobilnih naprav kot leto prej, letos pa se novi primeri zlonamerne programske opreme za Android pojavljajo v povprečju na vsakih 10 sekund

Potem ko ste se navadili na uporabo lastnih naprav za poslovne namene – po-jav je znan pod kratico BYOD (Bring your own De-vice oziroma »prinesi svo-jo napravo«), je čas, da zač-nete uporabljati tudi svo-je lastne povezave. Šaljivci so to že poimenovali s kra-tico BYOC (Bring Your Own Connection oziroma »pri-nesi svojo povezavo«).

BYOC pomeni, da za dostop do spleta namesto javnih povezav Wi-Fi raje uporabljate preno-sni računalnik z nameščenim dostopom v varno prostrano telekomunikacijsko omrežje (WAN), USM-modem s pove-zavo v mobilno omrežje ali pa s pomočjo pametnega telefona ali tablice ustvarite svojo lastno vročo točko.

Vodilni so izjemno privlačna tarčaKar 93 odstotkov tehnoloških

vodij, med katere sodijo tudi direktorji informatike, je zaskr-bljenih zaradi stalnega poveče-

vanja števila mobilnih delav-cev, je pokazala raziskava glo-balnega ponudnika povezav

Zakaj so kavarne nevarne za podjetja

Od 24. avgusta do 30. septembraNavedeni so naziv in opis, organizator, mesto, datum in kraj dogodka ter sple-tna stran za dodatne informacije.

" IFA 2017, mednarodni sejem potrošniške ele-ktronike in hišnih aparatov, Messe Berlin in gfu, Berlin, 1.–6. septembra, Messe Berlin (www.ifa- berlin.com)

" Digitalna diplomacija 21. stoletja/Lažne novice in mediji, posebne razprave v okviru Strateškega foruma Bled (samo z vabilom), Mi-nistrstvo za javno upravo RS, Bled, 4. in 5. sep-tembra, hotel Golf (www.bledstrategicforum.org)

" Bločne verige in bitcoin, izobraževalni pro-gram – osnovna raven, ICT Academy LTFE, Lju-bljana, 5. septembra, Fakulteta za elektroteh-niko (www.ict-academy.eu)

" VMworld 2017, letna konferenca strokovnja-kov za virtualizacijo in oblak, VMware, Barce-lona, 11.–14. septembra, Fira Gran Via (www.vmworld.com)

" Mobile World Congress Americas 2017, se-jem mobilnih rešitev v informacijskih tehnolo-gijah in uporabniški elektroniki, CTIA in GSMA, San Francisco, 12.–14. septembra, Moscone Center (www.supermobilityweek.com)

" DMEXCO 2017, mednarodni sejem digitalne ekonomije in marketinga, Koelnmesse in Bun-desverband Digitale Wirtschaft (BVDW), Köln, 13. in 14. septembra, Koelnmesse (dmexco.de)

" Watson SEE Summit 2017, konferenca o ko-gnitivni viziji poslovanja, IBM, Opatija, 13. in 14. septembra, Remisens Premium Hotel Am-basador (www-05.ibm.com/hr/watson-see-su-mmit)

" IBC 2017, konferenca in razstava o ustvarja-nju, upravljanju in distribuciji vsebin v zabav-

ni industriji, IBC London, Amsterdam, 15.–19. septembra, RAI Amsterdam (www.ibc.org)

" eCommerce Insight Summit, konferenca po-slovnih vodij s področja e-poslovanja o izzivih, s katerimi se sooča industrija, GDS Group, Ayrshi-re (Škotska), 18.–20. septembra, Royal Turn- berry Hotel (gdssummits.com)

" Ethical Hacking, seminar o etičnem he-kerstvu, Housing Co., Ljubljana, 18.–22. sep-tembra, učilnica podjetja (www.housing.si)

" EMO Hannover, sejem za obdelavo kovin z rdečo nitjo »Povezovanje sistemov za pametno proizvodnjo«, Deutsche Messe, Hannover, 18.–23. septembra, Deutsche Messe (www.emo-hannover.de)

" NEXT 17, konferenca o aktivni udeležbi pri digitalni preobrazbi, Hamburg, 21. in 22. sep-tembra, Reeperbahn Festival (nextconf.eu)

" World Maker Faire, dogodek, ki združuje izu-miteljstvo, ustvarjalnost, znanost, umetnost, za-bavo in poslovanje, Maker Media, New York, 23. in 24. septembra, Hall of Science (www.maker-faire.com)

" Gartner Catalyst Conference, konferenca o aktualnih IKT-temah za tehnične strokovnja-ke (mobilnost, IoT, AI, varnost, SaaS, DevOps, ob-lačne strategije), London, 25. in 26. septembra, Park Plaza Westminster Bridge Hotel (www.gar-tner.com)

" Microsoft Envision 2017, konferenca stro-kovnjakov in uporabnikov poslovne program-ske opreme Microsoft Dynamics, Microsoft, Orlando, 25.–27. septembra, Hilton Orlando (www.microsoft.com)

" SAP TechEd 2017, tehnološka konferenca o najnovejših trendih SAP-jevih tehnologij, rešitev in aplikacij, SAP, Las Vegas, 25.–29. septembra, The Venetian (www.sapteched.com/usa)

KO l E Da r i K T-D O g O D KOV

IKT-InformaTor 15www.finance.si Četrtek, 24. avgusta 2017, št. 162

Kibernetski kriminal se usmerja na mobilno sceno – na kaj je treba pazitiLani je bilo z zlonamernimi programi okuženih skoraj petkrat več mobilnih naprav kot leto prej, letos pa se novi primeri zlonamerne programske opreme za Android pojavljajo v povprečju na vsakih 10 sekund

kov pa opozarja, naj poskrbi-jo za redno posodabljanje pro-gramske opreme za mobilne naprave, posebej varnostnih aplikacij, hkrati pa naj zaposle-ne izobražujejo o vsakdanji var-nostni higieni.

Podjetja bolj pozorna na nevarnostiVladimir Ban, vodja trženja v podjetju Smart Com in stro-kovnjak na področju kiber-netske varnosti, ocenjuje, da je zavedanje domačih upo-

rabnikov o grožnjah, ki jih prinaša mobilna telefonija, dokaj nizko. Poudarja, da je pri pametnih telefonih upo-rabniška izkušnja nekako lo-čena od tehničnega upravlja-nja telefona.

»Klasičen uporabnik je pri upravljanju na videz omejen z uporabniškim vmesnikom in se mnogokrat niti ne zaveda, da se za zasloni, občutljivimi za dotik, in ikonami skriva pra-vi operacijski sistem, do kate-

rega imajo napadalci lahko ne-posreden dostop in prek kate-rega so zmožni izvesti marsi-katero zlonamerno dejanje,« razlaga. »Podjetja se groženj praviloma bolj zavedajo kot domači uporabniki, a marsikje jih ne razumejo dobro in jih za-to tudi ne rešujejo optimalno.«

Zaščititi naprave in podatkeBan pojasnjuje, da je eden iz-med največjih izzivov v tem, da mobilni aparati zaposlenih mnogokrat niso v lasti podje-tja, čeprav se uporabljajo tu-di za poslovne namene. »Tako še vedno zelo redko vidimo

implementirano protiviru-sno zaščito na mobilnih tele-fonih ali pa zaščito službenih podatkov, ki so shranjeni na mobilnih aparatih,« dodaja.

»Podjetja bi se morala najprej začeti zavedati, da so mobilne naprave neizogibno del njihovih informacijskih sistemov, ne glede na to, ali so v lasti podjetja ali posame-znih uporabnikov,« opozarja Ban. Po njegovih besedah bi morala poskrbeti predvsem za dvoje: za protivirusno zaš-čito mobilnih naprav zaposle-nih in za posebno zaščito služ-benih podatkov na mobilnih napravah.

" Podatki o ogroženosti pametnih telefonov so skrb zbujajoči.

Vladimir Ban domačim uporabnikom priporoča:

" Implementirajte programe protivirusne zaščite, ki so danes že na voljo.

" Nameščajte programe izključno z uradnih direktorijev (Google store, APP store).

" Posebej pozorni bodite pri odpiranju sumljive e-pošte in klikanju na nezanesljive URL-povezave, saj je to tipičen način okužbe mo-bilnih naprav.

" Spremljajte novosti in novice o varnosti mobilnih naprav.

Zakaj so kavarne nevarne za podjetja

Wi-Fi iPass. Izvedli so jo med 500 tehnološkimi odločevalci v ZDA, Združenem kraljestvu,

Nemčiji in Franciji. Skoraj po-lovico anketiranih – dobro tre-tjino več kot v podobni lanski anketi – ti izzivi »zelo skrbijo«. iPass pojasnjuje, da velika ve-čina tehnoloških vodij dela tu-di zunaj svojih pisarn in delov-nih ur – doma, na poti, na leta-liščih, na počitnicah, v kavar-nah. Ker ima takšno osebje ne-omejen dostop tudi do najobču-tljivejših poslovnih podatkov, so za hekerje zelo zanimiva tarča.»Mnoga podjetja se dobro spoz-najo na varnost prenosnih ra-čunalnikov, ki jih uporabljajo vodilni delavci na potovanjih, saj imajo s tem četrt stoletja iz-kušenj. Zaščita telefonov in ta-blic je na drugi strani precej slabša,« pravi Alan Brill iz sve-tovalnega varnostnega podjetja Kroll Associates. Greg Smith, di-

rektor varnostnega podjetja Ko-olspan, pa razlaga, kako je videl mnoge primere osebnih napa-dov na vodilne v podjetjih. Na-vaja direktorja podjetja s sezna-ma Fortune 25, ki so ga napad-li dvakrat v treh mesecih. »Ena ključnih varnostnih slabosti pri večini pametnih telefonov je, da so privzeto nastavljeni na posodabljanje aplikacij, kar omogoča lahek prevzem zlona-merne opreme,« pravi Smith.

Najbolj tvegane zunanje lokacijeKot najbolj tvegane lokacije zu-naj podjetja so tehnološki vod-je v omenjeni raziskavi naved-li kavarne (42 odstotkov), letali-šča (30 odstotkov) in hotele (16 odstotkov). »Kavarne in drugi lokali so privlačna in udobna mesta za mobilne delavce, ki tja pogosto zahajajo tako zara-di hitrega interneta kot zaradi kave,« navaja raziskava. »Toda omrežja v takšnih lokalih sko-raj brez izjeme ne izpolnjujejo

varnostnih standardov, kar po-meni, da je lahko vsak, ki upo-rablja takšna omrežja, ranljiv.«

Prepoved uporabe javnih omrežij Wi-FiAnketa je potrdila, da v skoraj treh četrtinah podjetij (68 od-stotkov) zaposlenim omejujejo uporabo javnih dostopnih točk Wi-Fi. Delež podjetij z omejit-vami se je v primerjavi z letom 2016 povečal za šest odstotnih točk. Uporabo javnih omrežij Wi-Fi so povsem prepovedali v tretjini podjetij, kar je za po-lovico več kot v letu prej. Teh-nološki vodje največje tveganje vidijo v neposrednih napadih na zaposlene (69 odstotkov), odsotnosti šifriranja podatkov (63 odstotkov), vdorih v dosto-pne točke Wi-Fi (58 odstotkov) in neposodobljenih operacij-skih sistemih (55 odstotkov).

Past za neprevidne uporabnikeBrezplačna omrežja Wi-Fi so

lahko zamaskirana past heker-jev. Vse, kar ti potrebujejo, je programska oprema, ki jo lah-ko poberejo z interneta, in od-prt dostop do solidne radijske točke. Seveda je potreben tu-di uporabnik, ki se ne drži niti osnovnih varnostnih nasvetov. Lažni Wi-Fi je običajno name-ščen v bližini hotela, prodaj-nega središča ali drugega jav-nega objekta ter je na voljo kot brezplačna alternativa hotel-skemu ali drugemu omrežju, za katero je treba odšteti nekaj denarja. Lažna omrežja omo-gočajo brezplačen dostop do interneta, vendar lahko vse-bujejo programsko opremo, s pomočjo katere heker vstopi v računalnik ter pride do dato-tek, ki jih prekopira, in gesel, s katerimi vam lahko ukrade identiteto.

Ravnovesje med varnostjo in storilnostjoIzobraževanje, varne pove-zave in tudi nekaj zdravega

razuma lahko pomagajo, da bodo vaši osebni in poslovni podatki varni pred kibernet-skimi kriminalci, ki prežijo v ozadju brezplačnih omre-žij Wi-Fi.

»Brezplačne javne dosto-pne točke Wi-Fi lahko zaposle-nim zelo pomagajo pri njiho-vem delu. Ker se podjetja za-vedajo pomena mobilne var-nosti, se trudijo najti ravno-težje med varnostjo in storil-nostjo,« komentirajo v podje-tju iPass.

»Posamezna podjetja zara-di nevarnosti prepovedujejo uporabo javnih omrežij, pri čemer spregledajo, da mobil-ni svet prinaša več priložnos-ti kot groženj,« razlagajo. »Ra-je kot da se vdajo varnostnim grožnjam in uvedejo prepove-di, ki so lahko škodljive ali celo neizvršljive, naj podjetja svo-jim mobilnim delavcem zago-tovijo orodja za dostop do in-terneta in varno delo kadarko-li in kjerkoli.«

" Brezplačna omrežja Wi-Fi so lahko zamaskirana past hekerjev.