etika v zdravstveni negi je fenomen, ki temelji · · 2019-12-12utrip avgust/september 2013 i5...

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Letnik XXIŠtevilka 6

Avgust/September 2013

UvodnikReformna past in (ne)enotnostzaposlenih v zdravstveni negi

Delo Zbornice – Zveze17. bienalna mednarodna konferencamedicinskih sester v primarnem zdravstvenemvarstvu šolskih otrok in mladine

Etika v zdravstveni negi je fenomen, ki temelji na praksi zdravstvene nege

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Ni potrebno, da je izpostavljenost

BDTM

www.bd.com1. ECDC Meeting Report, Stokholm, February 2010

2. Dawn Bausone-Gazda,BSN, RN. Cheryl A. Lefaiver, Phd, RN, Shelley-Ann Walters, MS.:“A randomized

controlledtrial to compare complications of two peripheral intravenous catheter-stabilization system”,

Journal of InfusionNursing (November/ December 2010). Volume 36, Number 6.

BD, BD logo in vse blagovne znamke so lastnina podjetja Becton, Dickinson and Company. ©2012 BD

MED1112106.

BD Venflon™ Pro SafetyVarna IV kanilaOblikovana tako, da zmanjša tveganje za izpostavljenost krvi kot posledici:

BD Nexiva™

Oblikovan tako, da zmanjša tveganje:

BD Nexiva™ dokazano zmanjša izpostavljenost krvi za 98%.1,2

BD Eclipse™

vbodno poškodbo po injiciranju.

Zastopnik za Slovenijo:

Leskoškova cesta 9D1000 Ljubljana, SlovenijaTel: + 386 1 52 02 300Fax: + 386 1 52 02 495E-naslov: [email protected]

UTRIP Avgust/September 2013 I 3

strokovno informativni biltenZbornice zdravstvene in babiškenege Slovenije – Zveze strokovnihdruštev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije.letnik XXIŠtevilka 6, 2013

GLAVNA UREDNICA:Darinka Klemenc

ODGOVORNA UREDNICA: Biserka Marolt Meden

UREDNIŠKI ODBOR: Irena Kešič, Tatjana Nendl, Ksenija Pirš, Veronika Pretnar Kunstek in Monika Ažman po položaju.

NAKLADA:15.800 izvodov

NASLOV UREDNIŠTVA:UTRIP, Ob železnici 30 a, Ljubljana, T. 01/544 5480, F. 01 544 5481

TRR ZDMSZTS pri NLB,posl. Tavčarjeva 7, Ljubljana, številka: 02031-0016512314

OGLASI: Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društevmedicinskih seter, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije.T.01/544 5480, F. 01 544 [email protected]

OBLIKOVANJEBETON & VRBINC Co.Ulica miru 6 c, 1000 LJUBLJANA

RAČUNALNIŠKI PRELOM:STARLING, d.o.o., Opekarska cesta 38, Vrhnika, T. 01/ 7557-850, e-mail: [email protected]

TISK:SET d.o.o.

SPLETNA STRAN ZBORNICE –ZVEZE: www.zbornica-zveza.si Utrip (Online)

ELEKTRONSKI NASLOVUTRIPA: [email protected]

SPREMEMBE V ZVEZI ZNASLOVI POŠILJAJTE NA: [email protected]

ISSN1581-3738

Revija izhaja 9-krat letno.

Datum natisa: 7. 8. 2013

Fotografija na naslovnici: Josip Meden

UTRIPUVODNIK4 Reformna past in (ne)enotnost

zaposlenih v zdravstveni negi

DELO ZBORNICE – ZVEZE6 Dogodki na Zbornici – Zvezi v juniju in

juliju 2013 11 17. bienalna mednarodna konferenca

medicinskih sester v primarnemzdravstvenem varstvu šolskih otrok inmladine

12 Zbornica – Zveza je podala pripombena Pravilnik o izvajanju strokovneganadzora s svetovanjem za posameznepoklicne skupine zdravstvenihdelavcev in zdravstvenih sodelavcev, kiniso organizirani v poklicnih zbornicahoziroma strokovnih združenjih zjavnim pooblastilom

INTERVJU20 Etika v zdravstveni negi je fenomen, ki

temelji na praksi zdravstvene nege,intervju s prof. dr. sc. Sonjo Kalauz

ICN24 Z ustreznim zaposlovanjem do

kakovostne zdravstvene nege

EFN24 Posodobljena direktiva 2005/36/ES –

nova politična priložnost

MEDNARODNA SREČANJA25 Srečanje Zahoda in Vzhoda:

Zdravstvena nega življenjskoogroženega pacienta krepi zdravstvo vEvropi

26 Udeležba študentov in profesorjevVisoke šole za zdravstveno negoJesenice na »Works in Progress 2013« -Erasmus intenzivnem programu zamagistrske študente zdravstvene negein zdravstva v Leirii na Portugalskem

28 UP Fakulteta za vede o zdravju žedrugo leto sodelovala na Intenzivnemprogramu PRO-ACTE

PREDSTAVLJAMO VAM29 Priznanji strokovne Sekcije

medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v anesteziologiji, intenzivniterapiji in transfuziologiji za dosežkena ožjem strokovnem področju

30 50. obletnica strokovne Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v medicini dela, prometa inšporta

31 Četrti izobraževalni dan programaZORA

33 31. maj: Svetovni dan boja protikajenju 2013

34 Dan medicinskih sester na Onkološkeminštitutu Ljubljana

35 Po poti od obremenjenosti doizgorelosti

37 Srečanje timov domov starejšihobčanov oziroma socialno varstvenihustanov

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA40 Pacientke z rakom dojk –

trendi in novosti41 Internistična in kirurška obravnava

kardiološkega bolnika z roko v roki43 Sodobni pristopi pri zdravljenju s krvjo,

celicami in tkivi45 Medicinska sestra kot vodja46 Poročilo o izvedbi funkcionalnih

izobraževanj z učnimi delavnicami vletu 2013

IZ DRUŠTEV48 DMSBZT Gorenjske na strokovni

ekskurziji v Domu upokojencev Šmarjepri Jelšah

49 Tokrat Nova Gorica, Čedad in Rezija,DMSBZT Celje

51 Pohod na Dobrač, DMSBZT Nova Gorica52 Aktivnosti v mariborskem društvu54-62 Razpisi, delavnice in druge interesne

dejavnosti DMSBZT Ljubljana

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL63 Posvet Moja Kariera – Quo Vadis z

naslovom »Zahtevnejše oblike dela vzdravstveni negi: Mednarodni pristopiin stanje v Sloveniji?«

64 Kaj se je dogajalo na Fakulteti zazdravstvene vede Novo mesto vštudijskem letu 2012/2013?

66 Mednarodni teden na Visoki šoli zazdravstveno nego Jesenice

68 Erasmus izmenjava študentov

79 Nagradna križanka Tosama

Vsebina

4 I UTRIP Avgust/September 2013

Nič več ne bo tako, kot je bilo

V Sloveniji se vedno hitreje bližamotočki, ko bo zaradi aktualnegospodarske krize in številnihproblemov znotraj samega zdravstvaneizogiben temeljit premislek oprihodnosti sistema zdravstvenegavarstva. Točki, ko čez letanakopičenih težav ne bo mogoče večodrivati v reševanje v neko oddaljenoprihodnost. Ne glede na to, ali smoali nismo trenutni uporabnikizdravstvenega sistema, ga bomo vnekem trenutku svojega življenjazagotovo potrebovali, zato je za vsenas pomembno, da razpravo ospremembah pozorno spremljamo inv njej po svojih najboljših močehtudi sodelujemo. Ravno tavključenost vseh deležnikov boključna determinanta uspešnostireform, ki so pred nami. Če bomoodločanje ponovno v celoti prepustiliakterjem, ki so današnjo vse manjužitno »brozgo« tudi skuhali,realistično ni mogoče upati nakorenito izboljšanje. Pri tem semoramo zavedati, da časa ni večveliko, da lahko do radikalnihsprememb pride zelo hitro – tudibrez in mimo nas.

Isti recept, isti kuharji - drugačnajed?

Povsod po svetu se na področjuzdravstva obračajo ogromna denarnasredstva, kar je zagotovo povezanotudi s tem, da je zdravje ena izmednajpomembnejših vrednot vsakegačloveka. Interes vsakega uporabnikazdravstvenega sistema je, da jeobravnavan z najsodobnejšimimetodami, najsodobnejšimi zdravili,najučinkovitejše in najhitreje. Pravzaradi tega interesa je močmanipuliranja na strani tistih, kiimajo vpliv na izvajanje storitevzdravstvenega varstva, izjemnovelika. Prevlada ozkega kroga vednoistih interesnih skupin v snovanjuzdravstvene politike slej ko prejprivede do tega, da se srečamo ssistemom, ki je vse manj učinkovit,kakovosten in varen. Slovenskozdravstvo je naravnost šolski primerposledic takega ravnanja.

Stojimo pred pragom propadaosnovnega zdravstvenega varstva,zgodile so se nam koncesije, dogajajose nam plačilno nesposobnebolnišnice, vse več škandalov,povezanih s pogubnimi izidi zauporabnike in afere, povezane skorupcijo. Kljub nezavidljivemustanju ostaja področje sistemazdravstvenega varstva še vednolovišče za pridobivanje osebnihkoristi. Bojim se, da nam bo na potido daljnoročno vzdržnega inučinkovitega zdravstva vselejspodrsnilo, če ne bomo pred temenkrat za vselej razčistili, kdo so tistiakterji, ki so za današnje stanjenajbolj odgovorni.

Ugrabitev Ministrstva za zdravje

Največja odgovornost za sedanjestanje je brez dvoma na strani tistih,ki so pri oblikovanju politike vednoznova in v odločilni meri sodelovali.Pri tem ne moremo izpostavitiposameznikov, lahko pa brez večjihtežav ugotovimo, da so mednajvplivnejšimi interesnimiskupinami še vedno Ministrstvo zazdravje, Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije, Zdravniškazbornica in Lekarniška zbornica.Naravnost ILUZORNO jepričakovati, da bo vztrajanje napopolni sistemski prevladi interesnihskupin, ki so v največji meriodgovorne za nastali položaj, lahkopripeljalo do resničnih spremembNA BOLJE.

Od Ministrstva za zdravje, kideklarativno zastopa javni interes, bibilo pričakovati, da bo razmerjamoči v ključnih zadevah, ki sedotikajo razvoja sistemazdravstvenega varstva, uravnotežilo.Vendar do danes kljub znanimdejstvom o korupciji, odtekanjudavkoplačevalskega denarja,neučinkovitosti, nepreglednostiupravljanja zdravstvenih zavodov indrugem, še ni poseglo v urejanjeenakopravnejših odnosov vsehdeležnikov.

Ministrstvo za zdravje še vednonoče razumeti, da je treba prisnovanju sprememb vpliv in moč

Reformna past in (ne)enotnost zaposlenih v zdravstveni negi

Naravnost nemogoče jepričakovati našeučinkovito sodelovanjepri sooblikovanjuzdravstvene politike, neda bi bil prej narejenkorak k odpraviprevladujočega položajanekaterih izbranihinteresnih skupin.

“

UVODNIK


Branko Bregar

vseh akterjev uravnotežiti.Spremembe, ki se dotikajo vsehdržavljanov, bi morale biti zasnovanena dosledno transparenten in za vseodprt način. Ministrstvo za zdravje jetisto, ki ima edino moč, da poseže vdosedanja razmerja moči in jihpreoblikuje v korist resnično vsehdržavljanov. A kako do te večjetransparentnosti in odprtosti vodločanju, če Ministrstvo za zdravjeobvladujejo predstavniki, ki so hkratitudi predstavniki ene izmednajmočnejših interesnih skupin vsistemih zdravstvenega varstvapovsod po svetu? Vsaka politika, kipostavi ministra za zdravje iz vrstdominantne interesne skupine, je ževnaprej ustvarila možnost, da bodospremembe v samem v temeljunetransparentne in izrazitoenostranske.

Kako naprej?

Politične odločitve se dotikajozaposlenih v zdravstveni negi tako namikro kot makroravni, zato jepomembno, da postanemo aktivnitudi izven svojih delovnih okolij,kajti le tako bomo lahko postali tudizagovorniki potreb celotne družbe insvojih pravic. Gebbie, Wakefield inKerfoot (2000) navajajo, da lahkozaposleni v zdravstveni negi kotpolitični akterji doprinesemo nekajposebnega k oblikovanjuzdravstvene politike. Zaradi našegaširokega poznavanja področja, vkaterem delamo, komunikacijskihsposobnosti in same narava poklica,ki je usmerjena k negovanju in skrbiza posameznika, smo poklicani, davstopimo v sistem političnegaodločanja tudi na ravni oblikovanjazdravstvene politike (Warner Rains,2003). Med pomembne dejavnike, kizahtevajo našo večjo aktivnost vpolitičnem življenju, sodi tudidejstvo, da smo strokovnjaki, ki jimljudje najbolj zaupajo (Jones 2005).

Vendar je naravnost nemogočepričakovati naše učinkovitosodelovanje pri sooblikovanjuzdravstvene politike, ne da bi bil prejnarejen korak k odpraviprevladujočega položaja nekaterih

izbranih interesnih skupin. Le zrazširitvijo in odpiranjem prostora zavse bodo do sedaj dominantneskupine del svoje moči moraleprepustiti tudi drugim. Same in brezprisile od zunaj se svoji močizagotovo ne bodo odrekle.

Relevantni sogovorniki brezorganiziranosti?

Vzroki nemoči zaposlenih vzdravstveni negi so, kot opažajo tudidrugje po svetu, tudi notranji.Nekateri vidijo vzrok v tem, daskupina zaposlenih v zdravstveninegi ni homogena, saj smo različnitako po izobrazbi (Maslin-Prothero,Ed, Masterson, 2002) kot tudi potem, da nismo enotni vorganiziranosti. Mnogi avtorji so žepred časom opažali, da v zdravstveninegi ni enotnih široko sprejetihciljev, ker vladajo med samimipredstavniki poklicne skupine močnaneuravnotežena nasprotja.Izpostavljajo različno močneinteresne skupine znotraj samepoklicne skupine (Cooke 1993;White 1984 po Maslin-Pothero, Ed,Masterson, 2002). Problem tako prinas kot v tujini predstavlja tudi velikupad članstva v profesionalnihzdruženjih (Cramer 2002).Cramerjeva (2002) trdi, da je upadčlanstva v profesionalnih združenjihzaposlenih v zdravstveni negi lahkozelo kritičen, ker se tako nikakor nebomo mogli organizirati kot močnainteresna skupina in bomo ostali vsistemu še vedno podrejeniinteresom bolj vplivnih interesnihskupin. Hkrati bomo težko postalirelevantni sogovorniki prioblikovanju politike sistemazdravstvenega varstva, če ne bodooblikovalci politike videli v nasenotne in močne skupine zaposlenih,ki se ne bo pustila kar takodisciplinirati in pokoriti.

Deli in vladaj!

Skupina zaposlenih v zdravstveninegi je v zadnjem času postala tarčaprioritetnega urejanja notranjihodnosov in razmerij s straniMinistrstva za zdravje - kot da so ti

največji aktualni problem zadelovanje sistema zdravstvenegavarstva. Kot že tolikokrat, ponovnoponavljam, da skupina zdravnikovtudi v največjih aferah ni bila nikolidisciplinirana na tak način, kot smobili mi. Ministrstvo je svoj ciljdoseglo - spodbujanje neenotnostimed zaposlenimi v zdravstveni se žepozna na številnih ravneh. Deli invladaj!

Upam, da se bodo akterji iz našihvrst, ki so prav tako soodgovorni zaoslabljen položaj naše skupine, sedajvendarle odkrito izpostavili inspodbudili sistematičen kritičenrazmislek o reformah sistemazdravstvenega varstva in prihodnostizdravstvene nege. Nesmotrno jepričakovati, da bodo z reformami vseskupine v zdravstvu pridobile(izgubile?) v enaki meri. Bilo bimalodane tragično, če bi bili mednajvečjimi reformnimi žrtvamiponovno zaposleni v zdravstveninegi. A če trezno pogledamo naučinke neenotnosti, bojevposameznikov za prestiž,pomanjkanja razmisleka in ne-vključenosti v procese odločanja …je tak rezultat vedno bolj verjeten. Inčasa za zasuk je z vsakim dnemmanj…

Literatura1. Cramer ME. Factors influencing

organized political participation innursing. Pol Polit Nurs. 2002; 3(2):97-107.

2. Gebbie KM, Wakefield M, KerfootK. Nursing and health policy. J NursScholarsh. 2000; 32(3): 307-15.

3. Jones MJ. Nurses remain atop ethicsand honesty list. 2005.Http://www.gallup.com/poll/20254/Nurses-Remain-Atop-Honesty-Ethics-List.aspx (27. 2. 2009).

4. Maslin-Prothero S, Ed C, MastersonA. Power, politics and nursing inthe United Kingdom. Pol Polit Nurs.2002; 3(2): 108-117.

5. Warner Rains J. Aphenomenological approach topolitical competence: Stories ofnurse activists. Pol Polit Nurs. 2003;4(2): 135-43.


DELO ZBORNICE – ZVEZE

Dogodki na Zbornici – Zvezi v juniju in juliju 2013

Pred nami je dvojna številka našegainformativnega glasila, ki jo želimo vrubriki, ki jo prebirate, malcenadgraditi, morda s povzetimivsebinami, saj vas želimo čim boljeseznanjati z dogodki v stroki inorganizaciji.

V skoraj dveh mesecih se jezgodilo marsikaj, med drugimpoplave v sosednjih državah, ki smojih občutili pod lastnimi kolesi, kosmo se na začetku junija podali vAvstrijo na prijazno povabiloAvstrijskega združenja medicinskihsester

Nagovor predsednice avstrijskegazdruženja gospe Ursule Frohner naslovesnosti ob njihovem 20. kongresu

Praznovanje okroglega 20. kongresaso si Avstrijci zamislili tudi kotmednarodno srečanjepredstavnic/kov zdravstvene nege izsosednjih držav, kar jim je delno tudiuspelo. Kongres in slavnostnaprireditev večer pred kongresom stabila priložnost za izmenjavoinformacij, izkušenj, različnih mnenj,kako se z izzivi časa, demografskimispremembami, ekonomsko krizospopadajo drugi. Skrb za starostnikein druge ranljive skupine prebivalstvaje poudaril tudi župan gostujočegamesta Bregenz v svojem nagovoru,zanimal ga je med drugim tudi našsistem zdravstvene oskrbe ljudi naprimarnem nivoju in skrb zastarostnike v institucionalni oskrbi.Oskrba se tudi pri njih seli v domačaokolja. Tako marsikje v EUproučujejo možnosti optimalne, a ševedno kakovostne in človeka dostojnezdravstvene obravnave. Pri nas smolahko zadovoljni, da smo skozidesetletja obdržali patronažno službo,saj nekaj podobnega uvajajo tudidrugje; povsod je poudarek na skrbiza človeka v njegovem primarnemokolju.

Dva dogodka, povezana zizobraževalnimi institucijami, stazaznamovala konec maja in začetekjunija: 31. maja je na Visoki šoli zazdravstvo v Novem mestu potekala 5.študentska konferenca s področjazdravstvenih ved z naslovom:

»Pravice, vrednote, svoboda,solidarnost in varnost«, kjer so uspelezdružiti svoje sodelovanje vse visokešole in fakultete, ki izobražujejo zazdravstveno in babiško nego in drugepoklice v zdravstvu; poleg študentovin njihovih mentorjev so se zbralitudi dekani, kar predstavlja novodimenzijo in možnosti sodelovanja inpovezovanja, usklajenega nastopanjana tem področju. V času iskanjaizhodov iz krize v zdravstvu vzklikajorazlične ideje, ob zmanjševanjustroškov slišimo tudi predloge(Civilna iniciativa zdravnikov), da jepotrebno »narediti red vizobraževanju diplomiranihmedicinskih sester/zdravstvenikov«,sicer brez vključevanja tistih, ki bi pritem morali sodelovati. Vse dosedanještudentske konference so bile podprtes strani Zbornice – Zveze.

6. in 7. junija pa je potekala 6.mednarodna znanstvena konferenca spodročja raziskovanja v zdravstveninegi in zdravstvu v organizacijiVisoka šola za zdravstveno negoJesenice, kjer je bila Zbornica – Zvezačastna pokroviteljica. V popotnicokonferenci smo med drugim zapisali:»Vseh dosedanjih pet znanstvenihkonferenc je pustilo vidno sled v strokizdravstvene in delno tudi babiške negev državi in zdajšnja 6. konferenca jobo nedvomno tudi. Morda so se pozgledu in ideji teh konferenc počasipojavile še druge, podobne konference,zlasti na visokih šolah/fakultetah, karv končni fazi prispeva k razvoju inprepoznavnosti stroke zdravstvene inbabiške nege kot znanstvene discipline.To ne nazadnje koristi vsem:delujočim v izobraževalnih inkliničnih okoljih, torej neposrednoizvajalcem zdravstvene in babiške negev delovnih okoljih in s tem pacientomkot ciljni skupini našega delovanja.Seveda, če izvajalke in izvajalci tudipreberejo izdane strokovne prispevke,objavljene v zbornikih, in sledijoizsledkom raziskav, kar je v našihokoljih (žal) še vedno prej izjema kotpravilo. Vsaka vzporednica s številomnaročnikov edine strokovne revije prinas Obzornikom zdravstvene nege je

Najprej naj vam zaželimoprijazno, zagotovo zasluženo,ravno prav toplo, sončno,prijazno in sploh lepoPOLETJE.

zgolj naključna, a vendarle gre zaenega od kazalnikov bralneozaveščenosti strokovnjakovzdravstvene in babiške nege v državi(Klemenc, 2013).

4. junija se je prvič sestalo naletošnji skupščini na novo izvoljenoČastno razsodišče, ki si je obsežnozačrtalo svoje delovanje. Hvaladolgoletni predsednici Marini Velepičin njeni ekipi, dobrodošla novapredsednica mag. Darja Ovijač innove članice.

Hospic – beseda, v zadnjem časuvečkrat izgovorjena, zlasti zaraditežav s financiranjem. »Polnoletnost«(18 let delovanja) je društvopraznovalo v spokojnem vzdušju,občutenih besed, pritajene svetlobe,zvokov in misli v polnem avditorijuCankarjevega doma, z v »mementomori« usmerjenimi razmišljanjiprisotnih v dvorani in interpretovtematskih zapisov, izrekov, misli inizpovedi znanih ali neznanih avtorjev,v tihem razmišljanju o minljivostičasa, ki pride za slehernega smrtnika,zagotovo enkrat v življenju. ČestitkeHospicu ob polnoletnosti in hvala zadogodek.

7. in 8. junij sta bila zapredsednike strokovnih sekcij,regijskih strokovnih društev indrugih funkcionarjev Zbornice –Zveze delovna dneva. Potekala stapod motom: »Gradimo skupaj«.Izvedli smo seje: Odbora regijskihstrokovnih društev, Odborastrokovnih sekcij in Upravnegaodbora Zbornice – Zveze.Motivacijsko srečanje zizobraževanjem spada med delovneobveznosti vseh, ki v naši organizacijipokrivajo strokovna, organizacijskapodročja ali opravljajo druge naloge.

Podpredsednik Zbornice – ZvezeJože Prestor je dogajanje strnil v talezapis:

Seji ORSD in OSS sta bili kratki inplodni, oba organa sta izvolila tudinova člana UO ter izmenjalapovzetke dogodkov in poročil o deluZbornice - Zveze ter drugih organovv času od zadnje seje. Seja UO –dorekli smo ključne zadeve, sprejelivse potrebne sklepe. Na seji sta prvičsodelovala nova člana iz vrst ORSD(Janez Kramar) in OSS (mag. BrankoBregar). Sledilo je popoldansko

izobraževanje, srečanje, kjer jepredsednica Darinka Klemencosvežila poslanstvo in vrednoteZbornice – Zveze, organizacijskokulturo, za katero se je treba truditi -gradimo pa jo vsi skupaj, s celostnopodobo, svojim delovanjem invključenostjo velikega števila ljudi,zato je še posebej potrebno opozarjatina to, kdo smo, kam spadamo inkakšne so naše naloge.Podpredsednik Jože Prestor jepredstavil zgradbo organizacije terizpostavil ključne dejavnike, kivplivajo na dobro vodenje regijskegastrokovnega društva, strokovnesekcije, odbora, komisije, delovneskupine in posledično celotneorganizacije Zbornice – Zveze.Pomemben je dostop do primarnihinformacij, izmenjava izkušenj inpridobljenih znanj vodenja pa najprivede do pisnih navodil oziromasmernic za boljše delo vodilnih vorganizaciji. Odgovorna urednicainformacijskega biltena Zbornice –Zveze Biserka Marolt Meden jeprisotnim predstavila politikouredniškega odbora Utrip, ki setrudi ažurno informirati članstvo ovseh aktualnih dogodkih in istočasnozniževati stroške izdajanja mesečnika.Po sklepu UO bo Utrip v letu 2013izšel v devetih številkah, prehajamona drugačen in cenejši način tiska vtiskarni, ki ima rotacijo. PravnikAndrej Vojnovič je razjasnil nekaterepravne dileme, ki se porajajo obvodenju podatkov o članihorganizacije. Predsednica delovneskupine za pripravo terminološkegaslovarja Aleksandra Horvat je opisalanačin dela v skupini. Dogovorili so seza obliko opisa termina. Vsak termin,ki bo objavljen, je v delovni skupinitemeljito in z različnimi poglediobdelan. V jeseni je predvidena javnaobravnava okrog 130 gesel. Konecleta bo dokument predstavljenstrokovni javnosti. Zunanjastrokovnjakinja Damjana Pondelek jepredstavila krizne situacije inmedijske afere, zakonitostikomuniciranja v medijih ter vplivapolitike in kapitala na medije kotorodja za dosego ciljev. Z nekaterimiprimeri so prisotni zgradili novpogled na v javnosti izoblikovanamnenja o znanih dogodkih alizadevah. Skozi analizo drugihdogodkov (v medicini, politiki,…)smo vlekli vzporednice z napadom, kiga je bila deležna Zbornica – Zveza v

lanskem letu. Predsednica novegaČastnega razsodišča mag. DarjaOvijač je predstavila rezultate spletneankete o varnosti in dostopnosti doustrezne zdravstvene oskrbe pred in včasu krize, ki so skrb vzbujajoči.Vodja Nacionalnega centra zastrokovni, karierni in osebni razvojmedicinskih sester in babic mag.Tamara Štemberger Kolnik jepredstavila ključne dileme, s katerimise srečuje raziskovalno deloizvajalcev zdravstvene in babiškenege. Akademsko izobraženemedicinske sestre in babice sovelikokrat umaknjene izneposrednega procesa ali kliničnegaokolja. Tam se izvajajo raziskave,vendar zaradi pomanjkanjatemeljnega znanja te raziskave nisoustrezno metodološko obdelane, karjim avtomatsko zniža strokovno inznanstveno težo. Dejan Doberšek, kije aktivno sodeloval pri razvijanjunove spletne strani Zbornice –Zveze, je predstavil to področje.Prisotni ocenjujejo, da je spletnastran sodobna in da je velikaprednost tudi možnost samostojnegaurejanja strani, ki je stara ni imela.Predlagali so nekaj izboljšav.

7. junija je Sekcija medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vmedicini dela, prometa in športa vPostojni slovesno, predvsem padelovno, praznovala 50. letnicosvojega obstoja. Iskrene čestitke indobre želje za naprej.

13. junija je v prostorih Domusmedica potekalo 3. srečanje timov vdomovih starejših občanov/socialnovarstvenih zavodov z naslovom:»Obvladovanje stroškov: izzivi inpriložnosti«, organizator: Zdravniškazbornica Slovenije in Sekcija domskihzdravnikov. Poročilo je v Utripu.

V razpravi je predsednicaZbornice – Zveze izpostavila sledeče:potrebovali bi sistemski pristop kdomski zdravstveni oskrbi inproblematiki, ponovno predlagamopreimenovanje socialno varstvenihzavodov v socialno zdravstvene, saj sev vseh nedvomno dogaja zdravstvenaoskrba in ni uporabnika, ki bi bil vdomu popolnoma zdrav. Problem jetudi neudeležba predstavnikov MZna srečanju. Potrebno je aktivnosodelovanje med »domskimi«zdravniki in medicinskimi sestrami,ki delajo v teh domovih; predlagalismo delo v ožji delovni skupini (žeimenovana z naše strani na naslednji


Darinka Klemenc


DELO ZBORNICE – ZVEZEseji UO). Zaskrbljujoče jezmanjševanje medicinskihpripomočkov s strani ZZZS (npr. zastomo, rano, inkontinenco), saj s temzmanjšujemo kakovost življenjauporabnikov in jim jemljemodostojanstvo. Stroka mora opozarjatiuporabnike in odločevalce na taproblem. Medicinske sestre sezavedamo, da je v DSO-jih vsaj 20 –30 odstotkov stanovalcev, ki bipotrebovali zdravstveno oskrbo nanegovalnem oddelku in podpiramotakšne oddelke tudi v DSO-jih; s tembi se izboljšalo tudi financiranjezdravstvene nege, ki je eden odključnih problemov. Opozorili smo šena kadrovske normative, ki seznižujejo, prav tako izobrazbazaposlenih v DSO-jih, kar jezaskrbljujoče. Prisotne smo seznanili,da imamo izdelane kadrovskenormative ter dokument poklicneaktivnosti in kompetence za topodročje.

Delavnice v organizacijiZbornice – Zveze: 4. junija smo spomočjo Delovne skupine zanenasilje izvedli delavnico oreševanju konfliktov na delovnihmestih, 18. junija pa Prehranopacienta s celiakijo, ki je več kotsamo opuščanje glutena. Slednjo jevodil priznani strokovnjak na tempodročju Jože Lavrinec. Obedelavnici sta bili tako dobro sprejeti,da bomo z njimi nadaljevali.

11. junija sta se članiciProjektnega sveta Referenčneambulante Karmen Panikvar Žlahtičin Darinka Klemenc udeležili seje naMinistrstvu za zdravje. Obsežendnevi red je obsegal (za predstavo,ker nas sprašujete, kako napredujejoreferenčne ambulante (RA): potrditevposlovnika za delo, sodelovanje medreferenčnimi ambulantami insekundarno ravnjo, vprašalnik odelovanju in izvedbi projektareferenčnih ambulant, standard zadodatek za referenčno ambulanto,Splošni dogovor (materialni stroški),vračanje RA, poročilo o kazalnikihkakovosti in preventiva za leto 2012,vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih-analiza, vprašalnik o zadovoljstvupacientov, dopolnitev storitev dipl. m.s. v RA (Karmen Žlahtič Panikvar),vprašalnik FINDRISK (IVZ) –spremljanje kazalnikov preventive,vabilo za vabljenje pacientov v RA,obseg glavarine potreben za dodelitev

RA, računalniška podpora delu RA,poročanje o laboratorijskih storitvah,predlog prilagojenih modulov zaizobraževanje za RA, uvodno srečanjeza nove referenčne ambulante(decembrski), urnik zdravnika indiplomirane medicinske sestre v RA.Z veseljem vam lahko sporočimo, dase projekt RA odvija naprej in da sobile potrjene dopolnjene storitve zadipl. m. s. Naj se ob tej priložnostijavno zahvalim kolegici KarmenPanikvar Žlahtič, aktivni članiciProjektnega sveta na MZ, pa tudiIreni Vidmar in Boženi Istenič, kipomagata v tem zahtevnem projektu.

19. junija je zjutraj potekalsestanek med predsednicamiRSKZN, SDZNS in Zbornice –Zveze.

Isti dan je potekala seja RSKZN,popoldne pa smo preživeli na sejiUpravnega odbora Zbornice –Zveze z obsežnim dnevnim redom inmed drugim sprejeli sklep UO233/16:

UO Zbornice - Zveze se jeseznanil s problematiko možnostiizobraževanja nezaposlenihmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov in predlaga,da se nezaposlene članice in članiZbornice - Zveze, če želijo, lahkobrezplačno udeležijo vsehstrokovnih seminarjev,organiziranih znotraj Zbornice –Zveze, če so prosta mesta.

3. julija sta v parlamentu potekalinujna seja Odbora za zdravstvo in 4.seja Odbora za zdravstvo. Obeh sejsmo se udeležili Zdenka Kramar,Andrej Vojnovič (pravnik) inDarinka Klemenc. Vabljeni smo bili k1. točki dnevnega reda: »Aktualniproblemi zdravstvenega sistema vRepubliki Sloveniji«.

Povzetek magnetograma:Tudi medicinske sestre, babice in

zdravstveni tehniki aktivnospremljamo situacijo v zdravstvu.Strinjamo se z več ugotovitvami inpredlogi civilne iniciative zdravnikovin drugimi. Želimo aktivno sodelovati,pisali smo tudi predsednici vlade, anismo bili povabljeni na njen posvet zzdravniki in drugimi deležniki vzdravstvu. Enakovredno lahkoponudimo svojo pomoč in znanje.Naša stroka ponuja konkretne

predloge; to ni samo našaorganizacija, tu so tudi sindikati, zlastiSDZNS, RSKZN in drugi. Bilo biškoda, če se razširjeni strokovnikolegiji ukinejo, saj naš dobro deluje.Ugotovitev, da je število medicinskihsester in babic skozi leta naraščalo, sajse je zdravstvo razvijalo, z njim pazaradi zahtevnosti in potreb stroke oz.pacientov povečevalo tudi številozdravstvenih delavcev, drži. Kot serazvija medicina, se razvijatazdravstvena in babiška nega. Obvstopu v EU 2004 se je državaoz.takratna vlada zavezala, da bosprejela evropske direktive, kamorspada tudi direktiva o izobraževanjumedicinskih sester. Tisto, kar smomorda slabo preračunali, je bilo številosrednjih šol, ki so vse ostale. Tegadrugje, zlasti v postsocialističnihdržavah marsikje nimajo. Številovisokih šol oziroma fakultet, ki so senam zgodile, je precejšnje. Na tempodročju Imamo dvoje resornihministrstev, ki slabo sodelujeta (zašolstvo in zdravstvo). Stroka nimamožnosti vpliva na ustanavljanje šol,imamo problem z izrednim vpisom,zamislite si, spoštovani sodelavci,medicino študirati na izrednemštudiju. Konkretno, kaj lahkoprispevamo: že sami zdravnikiomenjate prenos kompetenc. Mi smopripravljeni, treba je ureditizakonodajo, koliko in kje bi sekompetence prenašale; zavedamo se,da je zaradi pomanjkanja zdravnikovdobrodošla pomoč tudi medicinskihsester. Referenčne ambulante gredonaprej, tu smo zadovoljni vsi. Vdomovih starejših občanov ponujamoprepisovanje ortopedskihpripomočkov; lahko se dodatnousposobimo, to področje pokrivajokolegi/ce v EU že zelo dolgo. Tu jeprihranek zdravnikovega časa. V EUse veliko govori o vodenju pacientov zurejenimi kroničnimi obolenji,vključno s predpisovanjem določenihzdravil s strani usposobljenihmedicinskih sester. Ponujamo podobensistem referenčnih ambulant vdomovih starostnikov. Potrebujemoformalizacijo dela, kjer to že počnemo,recimo v anesteziologiji, izkoristiti jemogoče naše znanje in potenciale vpreventivi, diagnostiki, pri vodenjuzavodov, v endoskopiji, mali kirurgiji,oskrbi lažjih poškodb, pri napotovanjuljudi na diagnostične preiskave, vse vskladu s protokoli. Tu so šekoordinacija delovnih procesov,


sprejemi, odpusti pacientov izbolnišnic, koordinacija v operacijskihdvoranah, endoskopskih, drugihenotah, specialističnih ambulantah.Normalne zdrave porode bi lahkovodile babice, za začetek vporodnišnicah. Nam se dogajajoporodi na domu, za katere naše babiceniso usposobljene. To nas skrbi tudizaradi vdora drugih babic, npr. izAvstrije in posledičnih zapletov. Petpregledov zdrave nosečnice opravlja žepo zdajšnji zakonodaji medicinskasestra ali babica. Patronažnadejavnost - smo zelo ponosni, da se EUspet ukvarja z našim modelompatronažne službe. Naš sistem oskrbena primarnem nivoju je dober, dajmopatronažnim medicinskim sestram večpreventive, več sodelovanja pri nujnimedicinski pomoči. Ker ne posegamozelo visoko v hierarhični sistemzdravstva, se nas korupcija manjdotika, jo pa gledamo. Tako kot je 30odstotkov zdravnikov premalo, nam pokategorizaciji manjka okoli 20odstotkov, ponekod celo do 30odstotkov medicinskih sester vslovenskih bolnišnicah samo nabolnišničnih oddelkih. Posledice soabsentizem, slabi medosebni odnosi,strokovne napake. Naš “evidencebased” je kategorizacija, ki jo je potrdilZdravstveni svet. Tudi našidiplomanti, tako kot zdravniki, podiplomi odhajajo v tujino, kjer jih radisprejmejo, odhajajo pa tudi že zelousposobljeni in izkušeni; zlastidiplomirane medicinske sestresprejemajo v Avstriji, Nemčiji indrugje z odprtimi rokami. To jeinvesticija v prazno, našeizobraževanje tudi veliko stane. Stalnoje na zavodu za zaposlovanje okoli stodo sto petdeset diplomiranihmedicinskih sester in od tisoč do tisočtristo zdravstvenih tehnikov. In šolekader še kar producirajo, celo zasebnesrednje šole. In za konec: dajmovendarle razmišljati tudi med etiko inekonomiko (govor Klemenc).

V kabinet predsednice vladeAlenke Bratušek in ministra zazdravje Tomaža Gantarja smo prednapovedanim posvetom predsednicevlade z zdravniškimi združenji inključnimi deležniki v zdravstvu (11.7.) poslali naslednji dopis, ki je bilodstopljen ministru za zdravje. Naposvet nismo bili povabljeni, pač pana drugi posvet k ministru okoncesijah (16. julija).

ZADEVA: Pobuda Zbornice –Zveze za sodelovanje pri pogovoriho stanju zdravstva v Sloveniji

Spoštovani,Zbornica zdravstvene in babiške

nege Slovenije – Zveza strokovnihdruštev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije(Zbornica – Zveza) je strokovno,nevladno in nepridobitno združenjeter reprezentativno telo izvajalcevzdravstvene in babiške nege vSloveniji, ki združuje okrog 16.000članic in članov – medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov. V lučirazprav na kakšen način zagotovitikakovosten in socialno dostopenzdravstveni sistem, Zbornica – Zvezapozdravlja nameravani sestanek medpredsednico vlade, ministrstvom zazdravje, finančnim ministrstvom,zdravniškimi organizacijami terzdruženji bolnikov, na katerem birazpravljali o načinih reševanjazdravstva v Sloveniji.

Na Zbornici - Zvezi bi želeliopozoriti, da med udeležencirazgovorov ni predstavnikovzdravstvene in babiške nege. Ni simogoče predstavljati strokovnerazprave o aktualnih vprašanjih vzdravstvu, na kateri bi sodelovaliključni ustvarjalci zdravstvenepolitike, predstavniki zdravniškihorganizacij in združenj bolnikov, nakateri pa ne bi bila vabljena strokazdravstvene in babiške nege. Zbornica– Zveza se zaveda izzivov, s katerimise v kriznem obdobju soočazdravstveni sistem pri zagotavljanjukakovostne in varne zdravstveneobravnave ter se nanje ustreznostrokovno odziva, čeprav se morda zdi,da ni enako vplivna kot druge poklicneavtoritete na področju zdravstvenedejavnosti. Ni mogoče spregledati, damedicinske sestre, babice inzdravstveni tehniki predstavljajonajštevilčnejšo poklicno skupino vzdravstvu, ki se neposredno ob 24 urniskrbi pa pacienta vsakodnevnosrečujejo z mnogimi problemizdravstvenega sistema in ki ima svojepoglede in predloge, na kakšen načinpristopiti k reševanju aktualnihproblemov.

Zbornica – Zveza na predsednicovlade Republike Slovenije AlenkoBratušek in ministra za zdravjeTomaža Gantarja naslavlja pobudo zasodelovanje Zbornice – Zveze pripogovorih o stanju v zdravstvu, nakaterem bodo lahko ob enakopravni

izmenjavi stališč in pogledov, skupaj spredstavniki združenj bolnikov,sodelovali tako predstavnikimedicinske kot tudi predstavnikizdravstvene in babiške stroke.

S spoštovanjem, Darinka Klemenc,predsednica Zbornice – Zveze

4. julija se je sestal uredniškiodbor Obzornika zdravstvene nege.

8. julija smo se sestalepredsednice RSKZN, SDZNS inZbornice – Zveze.

9. julija se je prvič po izvolitvi namarčevski skupščini sestalaStatutarna komisija. Zahvaljujemose dosedanji predsednici TadejiBizjak in članicam, uspešno delo novipredsednici Petri Štigl in njeni ekipi.

12. julija je bil sestanek delovneskupine za prenovo dokumentaPoklicne aktivnosti in kompetence.

15. julija se je sestala Delovnaskupina za terminologijo.

16. julija smo se zbrali nasestanku v zvezi s prenosomkompetenc na področjupredpisovanja medicinsko tehničnihpripomočkov skupaj s predstavnikidomskih zdravnikov. Na osnovisklepa UO 216/16

Na Zbornici - Zvezi se oblikujeskupina v sestavi Jelka Černivec,mag. Tamara Štemberger Kolnik,Suzana Majcen Dvoršak in JanezKramar, ki se vključi v sodelovanjez domskimi zdravniki in proučimožnosti prenosa kompetenc zapredpisovanje medicinskotehničnih pripomočkov zapaciente z rano, stomo ininkontinenco ter možnostpredpisovanja sanitetnih prevozovs strani medicinskih sester. Sklepstopi v veljavo takoj.

se je v prostorih Zbornice – Zvezesestala novoimenovana delovnaskupina, ki se ji je pridružila gospaIris Hvala Krušič, dr. med., iz ZDGrosuplje, DVZ Ponikve, vodjamedicinske sekcije Gerontološkegadruštva Slovenije, pridružena članicaUO ZZDM- Slovenskegazdravniškega društva (SZD),Sindikata zdravnikov družinskemedicine Praktik-um, članica UO



novoustanovljenega Slovenskegazdruženja za geriatrično medicinoSZD, ki se aktivno zavzema zaureditev področja predpisovanjamedicinsko tehničnih pripomočkovkot prenos kompetenc z zdravnika nadipl. m. s. in je bila tudi predsedujoča3. Srečanju timov v domovih starejšihobčanov/socialno varstvenih zavodov.

Delovni sestanek na Ministrstvuza zdravje 16. julija je bil po besedahministra za zdravje, ki ga je vodil,nadaljevanje posveta pri predsednicivlade, tokrat na temo »Ureditevpodročja koncesij v okviru novegaZakona o zdravstveni dejavnosti. Zapodročje zdravstvene in babiške negesta se ga udeležili predsednicaZbornice – Zveze in Urška Flajs,patronažna medicinska sestra –koncesionarka, predsednicaZdruženja zasebnih patronažnihmedicinskih sester ter članicaKomisije za zasebno delo pri Zbornici– Zvezi. Vabljeni so bili: vsazdravniška združenja (ki jih naposvet ni bilo), posamezniki inorganizacije – civilna združenja, ki sezavzemajo za javno zdravstvo,direktor ZZZS, direktor Združenjazdravstvenih zavodov Slovenije indrugi. Izpostavili sva: ureditev mrežepatronažne službe, glavarine zapatronažne medicinske sestre vruralnih področjih, problem nezaposlovanja dovoljšnega številapatronažnih medicinski sester vjavnih zavodih (sredstva zavod dobi,direktorji ne zaposlujejo, kolegice paizgorevajo), koncesije je trebapodeljevati kompleksno (zapreventivo in kurativo v patronaži

skupaj), v predlogu ZZDej manjkakomisija za zasebno delo, ki je dosedaj izdajala mnenja, čas trajanjakoncesije je za patronažnomedicinsko sestro prekratek, saj po25 letih, če ne dobi podaljšanja, težkoprične z drugim delom oz. dobislužbo; opozorili sva še na kadrovskenormative, na regulacijo stroke, ki jeni že dve leti, da imamo v državivzoren primer patronaže, ki se bosesul, če ne bodo zaposlovali, da se botreba držati glavarine, kor je dorečenav kompetencah, kjer imamo zdajdorečene tudi kompetencezdravstvenih tehnikov in bolničarjevnegovalcev v timu patronažnemedicinske sestre.

17. julija zjutraj je organizacijskiodbor še zadnjič sestal predskorajšnjim začetkom 17. bienalnekonference šolskih medicinskihsester.

17. in 22. julija se je sestaladelovna skupina za obravnavopredloga zakona o zdravstvenidejavnosti in oblikovanje pripomb.Zahvaljujemo se vsem, ki ste namkljub poletnemu času poslali svojepripombe.

17. julija smo bili vabljeni nasestanek na ministrstvo za zdravje,ki smo se ga s strani Zbornice – Zvezeudeležili predsednica, podpredsednikin pravnik. V razgovoru z ministromTomažem Gantarjem in njegovoekipo, z v. d. generalne direktoriceDirektorata za zdravstveno varstvomag. Anne-Marie Yazbeck in dvehpravnic, smo podali okvirno ocenopredloga zakona o zdravstveni

dejavnosti, ki je tudi po naši ocenipotreben prenove; v nekaterihpoglavjih nam je novi predlogsprejemljiv (npr. posodobljenaterminologija), v drugih ne, na karbomo posredovali pripombe. V drugem delu sestanka je bilogovora o javnih pooblastilih, kjer jeminister zagotovil, da bo 1. avgustaobjavljen v Uradnem listu javni razpisza to področje.

22. julija zvečer je župan mestaLjubljane Zoran Janković v mestnihiši sprejel udeleženke in udeležence17. bienalne konference School nurse,ki so se je udeležili predstavniki spetih celin in iz 17 držav sveta –medicinske sestre, ki delujejo napodročju preventivnegazdravstvenega varstva šolskih otrokin mladine. Konferenca je potekalaod 22. do 26. julija v organizacijiZbornice – Zveze, predsedujoča temusvetovnemu dogodku je bila MajdaŠmid. V imenu ministrstva za zdravjeje udeležence na otvoritvenislovesnosti 23. julija v Cankarjevemdomu pozdravila mag. Anne-MarieYazbeck, v. d. generalne direktoriceDirektorata za zdravstveno varstvo.

Namesto zaključka:

V pisarni pogrešamo našo izvršnodirektorico Moniko Ažman. Želimo jimoči in poguma, da čim prej ozdraviin se vrne za delovno mizo in medvse nas. Informacijo objavljamo znjenim dovoljenjem, zahvaljuje sevsem, ki mislite nanjo, ji pošiljatespodbudne misli in prijaznasporočila. I

Župan Zoran Jankovič in udeleženke 17. bienalne konference School nurse


Majda Šmit

V našem zdravstvenem sistemu je»school nurse« (angl.) medicinskasestra, ki dela v primarnemzdravstvenem varstvu na področjuzdravstvene nege in vzgoje otrok inmladine, v tujini pa je naziv in načinnjihovega strokovnega delovanjaopredeljen kot »school nurse«,»district nurse«, »health visitor«,»primary health nurse«, »publichealth nurse". Delujejo v glavnem vposameznih šolah, kjer skrbijo zaorganizacijo in izvajanje takopreventivnega (sistematski pregledi,cepljenja, zdravstvena vzgoja) kotkurativnega področja (zdravstvenanega otrok s kroničnimi boleznimi).Na svetovnem nivoju so združene vmednarodni organizaciji SchoolNurses International, ki je tudipobudnica strokovnega srečanja, kiga tokrat organiziramo v Sloveniji.Posebnost teh mednarodnih

konferenc je v tem, da se odvijajovedno med šolskimi letnimipočitnicami.

Pri nas medicinske sestre delajo vtimih skupaj z zdravniki, specialistišolske medicine v šolskihzdravstvenih varstvih, kjerorganizirajo in sodelujejo pri izvedbipreventivnih programov za otroke inmladino. Prav tako pa v okviruzdravstveno vzgojnih centrov izvajajozdravstveno vzgojo tudi v vrtcih inšolah tako za otroke kot starše inpedagoške delavce.

Preventivo in zdravstveno vzgojopri tako občutljivi populaciji, kot sootroci in mladina potrebujemo, tudizaradi spremenjenih ekonomskih insocialnih razmer, revščine,izključenosti določenih skupin otrokin mladostnikov in zaradi vednotežjega dostopa do zdravnika. Ačetudi so odraščajoči otroci in

mladina načeloma zdravi, se zaradisvoje specifične ranljivosti srečujejo zrazličnimi tveganimi vedenji, kivplivajo na zdravje.

V petih dneh trajanja konferencesmo medicinskim sestram iz vsegasveta ter domači strokovni javnostipredstavili novosti in dogajanja napodročju dela z otroki in mladostnikiz različnih zdravstvenih sistemov inokolij. Predstavljeni so bili programi,ki naj bi pri mladi populaciji vplivalina oblikovanje stališč in vrednot, naživljenjski slog in s tem na kakovostživljenja, kar naj bi se pokazalo tudi vnjihovem kasnejšem življenjskemobdobju.

Več informacijo o konferenci inzdruženju School NursesInternational lahko najdete na spletnistrani:http://www.sniconference2013.org I

17. bienalna mednarodna konferenca medicinskih sester v primarnem zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladineV okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze) je v Ljubljani v Cankarjevem domu od 22. do 26. julija 2013potekala 17. bienalna mednarodna konferenca medicinskih sester v primarnem zdravstvenem varstvu šolskihotrok in mladine, ki smo ji organizatorji dali naslov: "Odločenost za spremembe - medicinske sestre bomo v prvivrsti zdravstvenega sistema" "Izboljšajmo kakovost življenja - približajmo se otrokom in mladini“.

Udeleženke, Majda Šmit četrta z leve

Zbornica – Zveza je v časupodeljenega javnega pooblastilastrokovne nadzore s svetovanjemizvajala v skladu z določili Pravilnikao strokovnem nadzoru s svetovanjemv dejavnosti zdravstvene in babiškenege (Ur. l. RS, št. 24/2007), pričemer je skupaj s priznanimstrokovnjakom za kakovost invarnost v zdravstvu razvila celotensistem presoje, ki je omogočalizvedbo strokovnega nadzora ssvetovanjem, skladno z vsemipotrebnimi postopki presoje. Dne 4.5. 2012 je Zbornici – Zvezi poteklaodločba o podelitvi javnegapooblastila, izvedbo strokovnihnadzorov pa je v skladu z določiliZakona o zdravstveni dejavnosti(Uradni list RS, št. 23/2005, vnadaljevanju ZZDej) prevzeloMinistrstvo za zdravje, ki je v javnorazpravo posredovalo Pravilnik oizvajanju strokovnega nadzora ssvetovanjem za posamezne poklicneskupine zdravstvenih delavcev inzdravstvenih sodelavcev, ki nisoorganizirani v poklicnih zbornicahoziroma strokovnih združenjih zjavnim pooblastilom (v nadaljevanjuPravilnik), ki bo ministrstvuomogočal izvajanje strokovneganadzora za tiste poklicne skupinezdravstvenih delavcev inzdravstvenih sodelavcev, ki nisoorganizirani v zbornicah oz.strokovnih združenjih z javnimpooblastilom.

V času trajanja javne razpravesmo na Zbornici – Zvezi pripravilipripombe na Pravilnik in jihposredovali na Ministrstvo zazdravje, saj smo ocenili, da Pravilnikomejuje nabor ukrepov, ki jih lahkoizreče ministrstvo, za posamezneukrepe pa postavlja izjemno strogepogoje za izrek ukrepa, kar utegneoteževati učinkovito izvajanjestrokovnih nadzorov s svetovanjem.Ministrstvo je Pravilnik, kljub

nekaterim utemeljenimpomislekom Zbornice – Zveze,posredovalo v objavo v Uradni listRS. V nadaljevanju vampredstavljamo nekatere ključnepripombe na Pravilnik.

Pravilnik ne predvideva večnadzora nad strokovnostjousposobljenostjo zdravstvenegadelavca in sodelavca

Zbornica – Zveza pozdravljasistemski in celovit pristop k presojistrokovnosti dejavnosti in procesov vzdravstvu, vendar obenem opozarja,da je treba zagotoviti, da Pravilnikureja način izvajanja strokovneganadzora nad zagotovitvijo ne lestrokovnosti dela v zdravstvenihzavodih in pri zasebnih zdravstvenihdelavcih, ampak tudi nadzagotovitvijo strokovnosti dela instrokovne usposobljenostizdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Presoja strokovnosti posameznegazdravstvenega delavca se kaže kottoliko pomembnejša v luči dejstva, daso interni strokovni nadzori, ki seizvajajo na podlagi splošnega aktazdravstvenega zavoda, sicerusmerjeni v posameznika in vugotavljanje ravni strokovnekompetence zaposlenih, vendar seredni interni strokovni nadzori, gledena dejstvo, da je pri internihstrokovnih nadzorih pogostopotrebna presoja ustreznostistrokovnega dela zaposlenih, ki joopravijo njihovi najtesnejši sodelavci,le redko izvajajo, kar ugotavlja tudisamo Ministrstvo za zdravje RS(Vodenje kakovosti v slovenskihbolnišnicah, Biserka Simčič, MirchaPoldrugovac, februar 2013).

Strokovni nadzori s svetovanjem,ki jih je kot javno pooblastilo izvajalaZbornica – Zveza v skladu z določiliPravilnika o strokovnem nadzoru ssvetovanjem v dejavnosti zdravstvenein babiške nege, so omogočilistrokovni nadzor nad strokovno

usposobljenostjo in strokovnostjodela zdravstvenega delavca, nadzor seje izvajal nad posamezno osebo in jepomenil enega od načinov strokovnepresoje posameznika s stranipoklicne skupine, ki ji pripada.Podobno so bili strokovni nadzori ssvetovanjem urejeni v drugihzbornicah in strokovnih združenjih,katerim je bilo podeljeno javnopooblastilo (npr. strokovni nadzoridoločeni s Pravilnikom o strokovnemnadzoru s svetovanjem v dejavnostilaboratorijske medicine), podobno ješe vedno urejeno v Pravilniku ostrokovnem nadzoru s svetovanjem(Ur. l. RS, št. 35/2000 s spremembamiin dopolnitvami), ki ureja izvedbostrokovnih nadzorov zdravnikov inzobozdravnikov ter ukrepeZdravniške zbornice.

V skladu z 79. členom ZZDej ter vskladu z 12. členom Pravilnika ostrokovnem nadzoru s svetovanjem vdejavnosti zdravstvene in babiškenege, je lahko nadzorna komisijaZbornice – Zveze v času podeljenegajavnega pooblastila predlagalanaslednje ukrepe: 1. opomin; 2.dodatno strokovno izobraževanje,izpopolnjevanje ali usposabljanje; 3.začasni odvzem licence; 4. trajniodvzem licence in izbris iz registraizvajalcev v dejavnosti zdravstvene,Zbornica – Zveza pa je v omenjenihprimerih izdala odločbo. Sistemstrokovnih nadzorov, v skladu zdoločili ZZDej, je torej omogočalpristojni zbornici oz. strokovnemuzdruženju, da v primeru večjihpomanjkljivosti, zahteva dodatnastrokovna izpopolnjevanja delavcev,za katere se ugotovi pomanjkljivastrokovna usposobljenost.

Pravilnik ministrstva izrekaomenjenih ukrepov ne predvidevaveč, saj Ministrstvo za zdravje nipredvidelo, da bi lahko komisija odposameznega zdravstvenega delavcain sodelavca zahtevala dodatna

Zbornica – Zveza je podala pripombe na Pravilnik oizvajanju strokovnega nadzora s svetovanjem zaposamezne poklicne skupine zdravstvenih delavcev inzdravstvenih sodelavcev, ki niso organizirani v poklicnihzbornicah oziroma strokovnih združenjih z javnimpooblastilom




Andrej Vojnovič, univ. dipl. prav., Pravna pisarna Zbornice - Zveze

izobraževanja, izpopolnjevanja inusposabljanja. Ministrstvo zazdravje tako ni predvidelo nadzoranad strokovnostjo dela in strokovnousposobljenostjo zdravstvenihdelavcev in sodelavcev ter nipredvidelo ukrepov, ki bi jih lahkoizreklo, kolikor bi ugotovilo, daposamezni zdravstveni delavec insodelavec ni strokovno usposobljen.

Na tistih področjih zdravstvenedejavnosti, kjer so poklicne skupinezdravstvenih delavcev inzdravstvenih sodelavcev organiziranev poklicnih zbornicah oziromastrokovnih združenjih z javnimpooblastilom, bo bolje poskrbljeno zanadzor nad strokovnostjo dela instrokovno usposobljenostjozdravstvenih delavcev in sodelavcev,saj bo lahko pristojna zbornica oz.strokovno združenje z ustreznimiukrepi (priporočilo po dodatnemstrokovnem izpopolnjevanje inizobraževanju) zagotavljala strokovnousposobljenost zdravstvenih delavcevin sodelavcev, v primerjavi s tistimipodročji zdravstvene dejavnosti,katerih poklicne skupine nisoorganizirane v poklicnih zbornicahoziroma strokovnih združenjih zjavnim pooblastilom, za katera torejveljajo določila Pravilnika, ki paomenjenih ukrepov ne predvideva.

Pravilnik neutemeljeno določaizjemno stroge pogoje za izrekukrepa odprave organizacijskih,materialnih in drugihpomanjkljivosti

Pravilnik v 9. členu določa, da če

se pri strokovnem nadzoru ugotovijovečje strokovne napake, ki imajo zaposledico trajne ali hujše posledicena zdravju pacienta ali celo smrtpacienta, ministrstvo lahko zahtevaodpravo organizacijskih, materialnihin drugih pomanjkljivosti, kipogojujejo neustrezno kakovost alistrokovnost dela in določi rok zaodpravo pomanjkljivosti ali začasno,dokler niso odpravljene ugotovljenepomanjkljivosti, prepove dejavnostzdravstvenega zavoda, njegove enoteali zdravstvenega delavca oziromazdravstvenega sodelavca v javnem alizasebnem sektorju.

Na Zbornici – Zvezi ocenjujemo,da so kriteriji, v skladu s katerimilahko Ministrstvo za zdravje zahtevaodpravo določenih pomanjkljivostiali celo prepove dejavnostzdravstvenega zavoda, njegove enoteali zdravstvenega delavca oziromazdravstvenega sodelavca, postavljeniprestrogo, saj čeprav bi šlo zaorganizacijske in drugepomanjkljivosti ali strokovne napake,v skladu s katerimi bi bila ogroženokakovost in varnost zdravstveneobravnave in oskrbe ter zdravjepacientov, v večini primerovomenjenih ukrepov ne bi bilomogoče izreči, saj ni nastalaposledica trajne ali hujše posledice nazdravju pacienta ali celo smrtpacienta. ZZDej tako strogih zahtevne postavlja, saj v 79. členu določa,da se ukrepi izrečejo ob ugotovljenihvečjih pomanjkljivostih.

Če je mogoče omenjene zahteve v

skladu z načelom sorazmernosti šeopravičiti glede ukrepov, navedenih vdrugi alineji 9. člena Pravilnika(začasna prepoved dejavnostzdravstvenega zavoda, njegove enoteali zdravstvenega delavca oziromazdravstvenega sodelavca), pa nimogoče najti utemeljenih razlogov,zakaj bi bilo za odpravoorganizacijskih, materialnih indrugih pomanjkljivosti potrebno,da nastopi večja strokovna napaka,ki ima za posledico trajne ali hujšeposledice na zdravju pacienta alicelo smrt pacient.

Ministrstvo za zdravje v primerihhudih organizacijskih in strokovnihpomanjkljivosti in napak, ki se nebodo materializirali v trajni ali hujšiposledici na zdravju pacienta ali celosmrti pacienta, pravnih podlag zaodpravo omenjenih pomanjkljivostiin izrek ukrepov, določenih v 9.členu Pravilnika, ne bo imelo. Če bise pri strokovnem nadzoru ugotovilevečje organizacijske, materialne indruge pomanjkljivosti, ki pogojujejoneustrezno kakovost ali strokovnostdela, je že omenjena večjapomanjkljivost dovolj velik razlog zaizrek ukrepa za odpravo omenjenihpomanjkljivosti, zato ne vidimo nitiutemeljenega razloga, zakajodpravo omenjenih pomanjkljivostisploh vezati na večjo strokovnonapako.

Celotno besedilo pripomb jedostopno na spletnih stranehZbornice – Zveze. I

Strokovni nazivi in znanstveni naslovi ter uporaba kratic v zdravstveni in babiški negi drugičAndrej Vojnovič, univ. dipl. prav.

Prispevek z naslovom Strokovni nazivi in znanstveni naslovi ter uporaba kratic v zdravstveni in babiškinegi dopolnjujemo s strokovnimi naslovi, objavljenimi v Drugi dopolnitvi Seznama strokovnih inznanstvenih naslovov in njihovih okrajšav (Uradni list RS, št. 43/2010) z dne 31. 5. 2010, ki določanaslednje strokovne naslove po študijskem programu prve stopnje: Univerza v Ljubljani; Zdravstvenafakulteta, Univerza v Mariboru; Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza na Primorskem; Visoka šola zazdravstvo, samostojni visokošolski zavodi; Evropsko središče Maribor, Visoka šola za zdravstvene vedeSlovenj Gradec, Visoka šola za zdravstvo Novo mesto, Visoka zdravstvena šola v Celju, diplomiranizdravstvenik (VS) dipl. zn. (VS) in diplomirana medicinska sestra (VS) dipl. m. s. (VS).



Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije(Zbornica – Zveza) predstavljaenovito strokovno in reprezentativnotelo izvajalcev zdravstvene in babiškenege v Sloveniji, ki si prizadevazagotavljati sodobno, kakovostno tervarno zdravstveno in babiško nego zavse prebivalce Republike Slovenije.Pomembno področje strokovnegadelovanja Zbornice – Zvezepredstavlja skrb za vzgojo inizobraževanje na področjihzdravstvene in babiške nege teroskrbe, saj Zbornica – Zveza v skladus svojimi statutarnimi nalogamisodeluje z ministrstvom, pristojnimza zdravje, ministrstvom, pristojnimza izobraževanje, srednjimi invisokimi zdravstvenimi šolami,fakultetami in drugimiorganizacijami pri načrtovanju,oblikovanju, spremljanju inposodabljanju dodiplomskega inpodiplomskega študija zdravstvene inbabiške nege ter oskrbe. Zbornica –Zveza kot pristojna zbornica spodročja zdravstvene in babiške negeter oskrbe kot socialni partnersodeluje v strokovnih razpravah, kizadevajo sistem izobraževanja napodročju zdravstvene nege in oskrbetudi v okviru področnega odbora zapoklicne standarde zdravstvo insociala, ki med drugim obravnavajoutemeljenost pobud za poklicnestandarde in kataloge ter predlagajopripravo poklicnih standardov inkatalogov.

Področni odbor za poklicnestandarde zdravstvo in sociala jeobravnaval pobudo GimnazijeOrmož, Hardek 5 A, Hardek, 2270Ormož, ki je predlagala nov dodatniizobraževalni program, ki še nimakode standardne klasifikacijepoklicev. Predlagani program jeosebni asistent, štiriletnisrednješolski strokovni program, ki

bi izobraževal za poklicni profilosebni asistent. Kot skrbnik strokezdravstvene nege in oskrbe je pobudopo oblikovanju novega poklicnegaprofila, katerega aktivnosti posegajona področje zdravstvene nege teroskrbe, obravnaval tudi Upravniodbor Zbornice – Zveze, ki je sprejelSklep UO 158/12, v skladu s katerimZbornica – Zveza ocenjuje, da biglede na učni načrt, poklic osebnegaasistenta v veliki meri posegal nadelovno področje zdravstvenegatehnika oz. tehnika zdravstvene nege,ki je v Sloveniji suficitaren poklic.Predlagateljem pobude GimnazijiOrmož Zbornica – Zveza predlaga,da pobudo preimenujejo v pobudo zapridobitev nacionalne poklicnekvalifikacije, kot vstopni pogoj pa najpredlagajo dokončano srednjozdravstveno šolo, kar bozdravstvenim tehnikom zagotovilovečjo zaposljivost.

Upravni odbor Zbornice – Zvezeje ob sprejemu omenjenega sklepaizhajal iz dejstva, da štiriletnisrednješolski strokovni program zapoklic osebni asistent v veliki meriposega na področje zdravstvene negein oskrbe, na omenjenemstrokovnem področju pa nazaposlitev čaka 1200 iskalcevzaposlitve s področja zdravstvenenege. Vendar dejstvo, da na področjuzdravstvene nege v skladu zizobraževalnimi programi izobražujekar 11 izobraževalnih zavodov, obizjemno velikem številu iskalcevzaposlitve s pridobljeno izobrazbo spodročja zdravstvene nege in oskrbe,ni edini utemeljen razlog, ki ga jeUpravni odbor upošteval prisprejemu zgoraj omenjenega sklepa.Čeprav je osebna asistenca ključnipogoj za neodvisno in samostojnoživljenje hendikepiranih ljudi, bodisiinvalidov, starostnikov aliposameznikov v različnihzdravstvenih stanjih, ki jim neomogočajo samostojnega življenja, ni

mogoče spregledati dejstva, da seštevilne in morda najzahtevnejše ternajbolj odgovorne aktivnosti, ki najbi jih opravljal osebni asistent,nanašajo na storitve pomoči priopravljanju temeljnih življenjskihaktivnosti, omenjene aktivnosti pa vceloti spadajo med kompetencezdravstvenega tehnika, tehnikazdravstvene nege oz. srednjemedicinske sestre. Seznam poklicev vzdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št.82/2004 s spremembami indopolnitvami) med temeljnepoklicne aktivnosti izvajalcevzdravstvene nege s srednješolskoizobrazbo določa zdravstveno negoposameznika v različnih stanjihzdravja in bolezni ter v različnihživljenjskih obdobjih ter pomočbolniku pri izvajanju dnevnihživljenjskih dejavnosti, podobnodoločajo tudi strokovni standarddoločil o pristojnosti, nalogah, delitviin načinu delitve aktivnosti napodročju zdravstvene nege in oskrbe- Poklicne aktivnosti in kompetence vzdravstveni in babiški negi, 2008.

Na Zbornici – Zvezi kot strokizdravstvene nege in oskrbe vzadnjem času pogosto opozarjamona neurejene razmere v socialnovarstvenih zavodih, ko niti vnadzorovanih okoljih, kot so domovistarejših občanov, ob pomanjkanjuizvajalcev zdravstvene nege s petostopnje izobrazbe, ni mogoče povsodzagotoviti ustrezne kakovostne invarne nege in oskrbe varovancem.Izobraževalni program osebnegaasistenta naj bi v skladu s predlogompredlagatelja združeval znanjapedagogike, andragogike, psihologijein splošne razgledanosti terzdravstvene nege, pri čemer sestrokovna znanja osebnega asistenta spodročja zdravstvene nege ne bodomogla primerjati s strokovnimiznanji zdravstvenega tehnika, ki se jeizobraževal po izobraževalnihprogramih, ki se nanašajo izključno

Pobuda Zbornice – Zveze k predlogu uvedbe poklicaosebni asistent Gimnazije Ormož

Gimnazija Ormož,Hardek 5 AHardek2270 Ormož

Center RS za poklicno izobraževanje Področni odbor za poklicne standarde zdravstvo in socialaKajuhova 32U1000 Ljubljana


na področje zdravstvene nege inoskrbe, iz omenjenega razloga pa jenjegovo strokovno znanje naomenjenem področju nujno boljprecizno in poglobljeno.

Glede na občutljivostzdravstvenega stanja oskrbovancev,ki niso sposobni samostojnegaživljenja ter niso sposobnisamostojno izvajati vsaj nekaterih

temeljnih življenjskih aktivnosti, jemogoče pobudo Zbornice – Zveze,da se kot vstopni pogoj za pridobitevnacionalne poklicne kvalifikacije napodročju osebne asistence, predlagadokončana srednja zdravstvena šola,razumeti v smeri prizadevanja strokezdravstvene nege in oskrbe po večjikakovosti predvsem pa varnosti negein oskrbe najbolj občutljive

populacije zunaj nadzorovanihokoljih, katerih oskrbovalci – osebniasistenti bodo v celoti strokovnousposobljeni s področja zdravstvenenege in oskrbe v okviru svojihkompetenc in spremljajočih znanj spodročja pedagogike, andragogike inpsihologije.

Pripravil Andrej Vojnovič, univ. dipl. prav.Pravna služba Zbornice – Zveze

Darinka KlemencPredsednica Zbornice – Zveze

V vednost:Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Zaskrbljeni smo nad postopki ZZZSin krčenjem temeljnih pravic napodročju svobodnega odločanja orojstvu otrok in načrtovanja družine,ki bodo, če se uresničijo, resnoogrozile pravice žensk vreproduktivnem obdobju. Pri tempodpiramo strokovne argumenteslovenskih zdravniških združenj ininterese pacientov s podporo Peticijiproti doplačilu za hormonskokontracepcijo.

Na področju reproduktivnihpravic ima Slovenija zakonodajo, kiustrezno ureja pravice žensk vreproduktivnem obdobju(dostopnost do najsodobnejšihmetod kontracepcije, svetovanje,splavnost). V zgodnjih sedemdesetihletih prejšnjega stoletja je bila zUstavo Republike Slovenije (55. člen)ženskam omogočena pravica dosvobodnega odločanja o rojstvihotrok. Vsaka ženska, starejša od 15let, ima pravico do splava pred 12.tednom nosečnosti.

V skladu z zakonodajo jeindividualno svetovanje, izbor inpredpisovanje kontracepcijske tabletev pristojnosti izbranega ginekologa

na primarni ali sekundarni ravnizdravstvenega varstva. Po statističnihpodatkih Inštituta za varovanjezdravja in nacionalnih raziskavahslovenske ženske uporabljajo prav vseoblike kontracepcije, kar kaže na to,da je sedanji sistem dostopnostidober in učinkovit. Na to opozarjajotudi nacionalne raziskave. Raziskavamed srednješolci leta 2004 jepokazala, da je 23 odstotkov dijakovin dijakinj prvih letnikov in 53odstotkov tretjih letnikov že imelospolne odnose. Skoraj enak deležspolno aktivnih v starosti 15 let jepokazala tudi raziskava «Spolnovedenje slovenskih srednješolcev vletu 2004« dr. Pinterjeve s sodelavci.Večina mladostnikov uporabljaučinkovite metode kontracepcije(kondom 50 odstotkov, tablete 32odstotkov). Povečana uporabakontracepcije se odraža v padcunajstniških nosečnosti v Sloveniji, kitako beleži enega izmed najnižjihdeležev nosečnic pod 20 leti vevropskem prostoru (Euro Peristatreport, 2013). Stopnja splavnosti, kije bila zabeležena v letu 2007 (7,4dovoljenih splavov na 1000

mladostnic), predstavlja manj koteno tretjino ravni v začetkuosemdesetih let prejšnjega stoletja.Tako smo tudi na področjuzniževanja splavnosti mednajuspešnejšimi državami v Evropi.

V zadnjih 15 letih se je uporabahormonske kontracepcije v Slovenijiobčutno povečala, in je tako postalanajbolj pogosto uporabljena metoda.Večina uporabnic je v starostniskupini od 20. do 24. leta (33odstotkov), skoraj 20 odstotkov vstarostni skupini od 25 do 39 let.

Slovenske smernice za različnevrste hormonske kontracepcije sobile sprejete leta 2011 in so v skladu zmednarodnimi smernicami Svetovnezdravstvene organizacije (2009) inFaculty of Family Planning andReproductive Health Care (2010). V Sloveniji so na voljo vse sodobnemetode hormonske kontracepcije.Slednje so brezplačne, dostopne inučinkovite v zagotavljanjureproduktivnega zdravja žensk – inv dobro žensk in celotne družbe siželimo, da tako tudi ostane. I

Darinka KlemencAnita Prelec

Zbornica – Zveza proti doplačilu za nekatere oblike kontracepcijeZbornica – Zveza, strokovno združenje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, nasprotujeuvedbi terapevtskih skupin zdravil in posledično doplačilom za nekatere oblike kontracepcije.

Povzeto po informaciji za javnost, 28. 6. 2013



Razpis za volitve članov izvršnega odbora strokovne Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Na podlagi 13. in 15. člena Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v skladu sPravilnikom o volitvah in imenovanjih Zbornice – Zveze, zaradipremajhnega števila članov izvršnega odbora, Strokovna sekcijamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti,razpisuje volitve za naslednje štiriletno obdobje (2013–2017) začlane/članice izvršnega odbora (4 mesta).Rok za prijavo kandidatov: 18. 11. 2013 do 12. ure Prijavnice pošljite v zaprti ovojnici na sedež volilno kandidacijskekomisije na Zbornici – Zvezi, Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana, dovključno 18. novembra 2013, s pripisom »VOLITVE Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativnidejavnosti – NE ODPIRAJ«. Volilna komisija bo pregledala vsepravočasno prispele prijave in izdelala kandidacijsko listo. Volitve bodoizvedene na seminarju Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnosti 22. 11. 2013 v Ljubljani.RAZPISNI POGOJIZa člana/ico izvršnega odbora:

• član/ica Zbornice – Zveze najmanj pet let, • redno zaposlen/a na področju operacijske zdravstvene nege v

Sloveniji najmanj pet let, Pri izbiri članov izvršnega odbora sekcije se upoštevata regijski instrokovni princip. Kandidat/ka naj vloži: • Pisno kandidaturo, iz katere je razvidno, za katero funkcijo kandidira, • Življenjepis z navedbo izobrazbe ter delovnih izkušenj, • Dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjem strokovnem

področju v Sloveniji 5 let, • Izjavo, da je član/ica Zbornice – Zveze in koliko časa, • Kandidat/ka za člana/ico izvršilnega odbora sekcije naj navede, izkatere regije v Sloveniji prihaja in jo želi zastopati. Dodatne informacije so pri predsednici na e-pošti:[email protected]

Predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov voperativni dejavnosti

Tatjana Požarnik

Razpis za volitve članov izvršnega odbora strokovne Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v hematologiji


V skladu s Pravilnikom o delu strokovnih sekcij Zbornice – ZvezeSekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v hematologijirazpisuje volitve za članice/člane izvršnega odbora sekcije zaobdobje 2013–2017.

Rok za prijavo kandidatov: 1. 10. 2013 do 12. ure.

RAZPISNI POGOJI za člane izvršnega odbora sekcije:• član/ica Zbornice – Zveze najmanj 5 let,• redno zaposlen/a na področju hemato – onkologije v Sloveniji

najmanj 5 let,Pri izbiri članov izvršnega odbora sekcije se upoštevata regijski instrokovni princip.Kandidat/ka naj v kandidaturi navede:• kratek življenjepis z navedbo izobrazbe ter dosedanjih aktivnosti na

ožjem strokovnem področju, • dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjem strokovnem

področju v Sloveniji 5 let,• izjavo, da je član Zbornice – Zveze,

• kandidat naj navede, iz katere regije v Sloveniji prihaja in jo želizastopati,

• kandidat lahko predloži vizijo in strategijo dela strokovne sekcije zanaslednja štiri leta.

Vlogo z ustreznimi dokazili pošljite v zaprti ovojnici na sedež volilnokandidacijske komisije na Zbornico – Zvezo, Ob železnici 30 a, 1000Ljubljana s pripisom: »VOLITVE Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v hematologiji – NE ODPIRAJ«. Obravnavalibomo vloge, ki bodo prispele na Zbornico – Zvezo do vključno 1. 10.2013 do 12. ure.

Volitve v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vhematologiji bodo izpeljane 19. 10. 2013 v Termah Ptuj, kjer bopotekalo tudi strokovno izobraževanje.

Nataša Janevski, predsednica sekcije


Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnostiRazpis za volitve


Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažnidejavnosti zaradi poteka mandata predsednice, podpredsednice inčlanic izvršnega odbora, razpisuje volitve za naslednje mandatnoobdobje (november 2013 – 2017) za:1. predsednika/predsednico sekcije (1 mesto)2. člane izvršnega odbora (8 mest).

Razpisni pogojiza predsednika/predsednico:• član/ica Zbornice – Zveze najmanj deset let,• redno zaposlen/a na ožjem strokovnem področju (patronažno

varstvo) v Sloveniji najmanj deset let.Za člana/ico izvršnega odbora:• član/ica Zbornice – Zveze najmanj pet let,• redno zaposlen/a na ožjem strokovnem področju (patronažno

varstvo) v Sloveniji najmanj pet let.Po sklepu 14. korespondenčne seje izvršnega odbora Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažnidejavnosti so določene naslednje regije: Osrednje slovenska regija, Štajerska regija,Koroška regija, Celjsko - Savinjska regija, Gorenjska regija, SevernoPrimorska regija, Obalno - Notranjska regija, Dolenjsko - Posavskaregija in Bela krajina, Pomurska regija.Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester imenuje svojopredstavnico, ki je vabljena članica izvršnega odbora.Izvoljen predsednik/ca istočasno zastopa volilno regijo, iz katereprihaja.Pri izbiri članov izvršnega odbora sekcije se upoštevata regijski instrokovni princip.KandidaturaKandidat/ka naj vloži:

• pisno kandidaturo, iz katere je razvidno za katero funkcijo kandidira,• dokazila o izpolnjevanju pogojev za predsednika/co oz. člana/ico

izvršnega odbora, ki jih opredeljuje Pravilnik o delu strokovnih sekcijZbornice – Zveze (dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjemstrokovnem področju v Sloveniji 5 oz. 10 let, izjavo, da je članZbornice – Zveze)

• življenjepis s poudarkom na strokovnem razvoju, opisu delovnihizkušenj in dosedanjih aktivnosti na ožjem strokovnem področju(patronažno varstvo) ter v okviru Zbornice – Zveze,

• kandidat/ka za predsednika/co naj priloži h kandidaturi programdela in razvoja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vpatronažni dejavnosti za obdobje 2013–2017,

• kandidat/ka za člana/ico izvršnega odbora sekcije naj priloži svojovizijo delovanja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vpatronažni dejavnosti in navede iz katere regije v Sloveniji prihaja terjo želi zastopati.

Podrobnejša navodila so objavljena na spletni strani Zbornice – Zveze.Pisne prijave pošljite v zaprti ovojnici do vključno 4. oktobra 2013 nanaslov: Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v patronažni dejavnosti, Volilno kandidacijska komisija, Obželeznici 30 a, 1000 Ljubljana, s pripisom »Kandidatura, ne odpiraj«.Komisija bo pregledala vse pravočasno prispele prijave in izdelalakandidacijsko listo.Volitve bodo izvedene na seminarju Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti 5. novembra 2013 vLjubljani.

Martina HorvatPredsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v

patronažni dejavnosti

Spoštovane sodelavke in sodelavci,

spoštovane bralke in bralci!

Utrip bo v letu 2013 izšel devetkrat.Tri številke bodo dvojne: februar/marec, junij/julij in avgust/september.

To pomeni, da morate vse, kar bi želeli, da bo objavljeno v naslednji številki oktober oddati do 20.

septembra, da bo objavljeno številki oktober, ki bo izšla na spletni strani Zbornice – Zveze 1. oktobra.

Utrip boste prejeli v poštne nabiralnike med 10. in 12. oktobrom.

Uredništvo Utripa


Razpis za volitve Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji


Na podlagi 13. in 15. člena Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in vskladu s Pravilnikom o volitvah in imenovanjih Zbornice – Zveze vmesecu novembra 2013 poteče mandat predsednika, podpredsednicein izvršnega odbora sekcije. Izvršni odbor Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vpsihiatriji, je 28. 2. 2013 sprejel sklep, da razpiše volitve za naslednjoštiriletno obdobje (2013– 2017) za:1. PREDSEDNIKA / PREDSEDNICO SEKCIJE (1 mesto),2. ČLANE IZVRŠNEGA ODBORA SEKCIJE (8 mest).Pri izbiri članov izvršnega odbora sekcije se upoštevata regijski instrokovni princip. Eno mesto v IO je namenjeno področju odvisnosti.V skladu s 14. členom Pravilnika o delu strokovnih sekcij sepodpredsednika ne voli na volilni seji strokovne sekcije. Njegovafunkcija je vezana na predlog novoizvoljenega predsednika strokovnesekcije. Predsednik strokovne sekcije izmed članov izvršnega odborapredlaga podpredsednika in tajnika strokovne sekcije. Izvršni odbor juizvoli z 2/3 (dvotretjinsko večino). Mandat predsednika in članov izvršnega odbora bo trajal od 6. 11.2013 do 6. 11. 2017, štiri leta v skladu s Pravilnikom o delu strokovnihsekcij Zbornice – Zveze.Rok za prijavo kandidatov je: 25. 9. 2013

Vloge pošljite v zaprti ovojnici na sedež volilno kandidacijske komisijena Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana s pripisom: »Volitve Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji – NE ODPIRAJ.«

Volilna komisija bo pregledala vse pravočasno prispele prijave do 25.9. 2013 do 12.00 ure in izdelala kandidacijsko listo. Volitve bodoizvedene v sklopu strokovnega srečanja v Begunjah, 1. 10. 2013.Razpisni pogoji za predsednika /co:• član /ica Zbornice – Zveze najmanj 10 let;• redno zaposlen/a na strokovnem področju psihiatrije v Sloveniji

najmanj 10 let.Razpisni pogoji za člane izvršnega odbora:• član /ica Zbornice – Zveze najmanj 5 let;• redno zaposlen/a na strokovnem področju psihiatrije v Sloveniji

najmanj 5 let.

Kandidati naj vložijo:• Pisno kandidaturo iz katere je razvidno, za katero funkcijo

kandidirajo,• Življenjepis z navedbo izobrazbe, delovnih izkušenj, dosedanje

aktivnosti na ožjem strokovnem področju ter aktivnosti na področjuzdravstvene nege;

• Dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjem strokovnempodročju v Sloveniji 5 let;

• Izjavo, da je kandidat /ka član/ica Zbornice – Zveze 5 let.• Kandidat/ka za predsednika h kandidaturi priloži program dela in

razvoja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vpsihiatriji za obdobje 2013–2017.

• Kandidati za člane izvršnega odbora naj navedejo, iz katere regije oz.strokovnega področja (predstavnik CZOPD) v Sloveniji prihajajo in joželijo zastopati v obdobju 2013–2017.

Predsednik strokovne sekcijemag. Branko Bregar


OpravičiloAvtorici prispevka »Inavguracija dekanice Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru izr. prof. dr.

Majde Pajnkihar«, ki je bil objavljen v 5. številki Utripa 2013, se opravičujeva za nastalo napako v stavku

»Leta 2008 je bila kot prva izvoljena v naziv docentka, aprila 2013 pa v izredno profesorico za predmetno

področje Zdravstvena nega«. V prispevku bi moralo biti dodano »na Fakulteti za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru«.

Opravičujeva se, zato še posebej izr. prof. dr. Olgi Šušteršič, saj je bila prav ona prva izvoljena v naziv

docentka in izredna profesorica za področje zdravstvene nege v Sloveniji.

Milica Lahe in Sonja Šostar Turk


Javni nastop z učinkovitim oblikovanjem in rabo računalniške predstavitve


Vabimo vas na učno delavnico:

Petek, 13. september 2013, v prostorih Zbornice – Zveze, Ob železnici 30 a od 8.50 do 16.15.Če bo prijav več kot 15, bomo učno delavnico ponovili v soboto, 14. septembra 2013.

Delavnico zelo priporočamo zaposlenim v zdravstveni in babiški negi, ki se pri svojem delu srečujete z izzividobre računalniške predstavitve svoje strokovne teme.

Iz vsebine:• Moč prvega vtisa (osebna urejenost)• Kaj storim, preden sploh prižgem računalnik?• Kdo bodo poslušalci, kaj pričakujejo in česa si želijo?• Kaj jim želim prenesti?• Kako naj prilagodim predstavitev potrebam in željam poslušalcev?• Prosojnica (diapozitiv) – temeljna sestavina računalniške predstavitve• Spodrsljaji pri oblikovanju prosojnic• Ena slika nadomesti tisoč besed: kako oblikovati učinkovito računalniško prosojnico• Vrste računalniških prosojnic• Praktično delo• Računalniška predstavitev• Struktura računalniške predstavitve• Povezovanje prosojnic v računalniško predstavitev• Praktično delo• Raba računalniške predstavitve• Spodrsljaji pri rabi računalniške predstavitve• Učinkovita raba računalniške predstavitve• Predstavitve praktičnih izdelkov in analiza predstavitev

Delavnico bo vodil Miran Morano, ki vedno znova navduši.Pravi, da bomo učinkovitejši, če boste prinesli s seboj svoj prenosni računalnik.

Kotizacija z vštetim DDV je 190 €.Člani Zbornice – Zveze, ki imate poravnane članske obveznosti, imate 50-odstotni popust.Kotizacijo boste plačali po računu, ki ga boste prejeli po opravljeni storitvi.

Prijava: po e-prijavnici na spletni strani Zbornice – Zveze (www.zbornica-zveza.si)Ob registraciji člani Zbornice – Zveze potrebujete člansko izkaznico.

Prijazno vabljeni.

Darinka Klemenc Klara RamovšZbornica – Zveza Elite Izobraževanje, d. o. o.

INTERVJU

IKaj nam lahko sami poveste ovaši profesionalni poti? Trajalo bi predolgo, če bi želela točnoopisati svojo profesionalno pot. Zatose bom omejila le na nekolikoključnih točk. Zaključila sem srednjošolo za medicinske sestre v Šibeniku,višjo šolo za medicinske sestre pa vZagrebu. Več kot petnajst let semopravljala delo medicinske sestre narazličnih oddelkih, od začetnega delasobne medicinske sestre dodelovnega mesta glavne medicinskesestre bolnišnice. Obenem sempredavala zdravstveno nego naSrednji šoli za medicinske sestreVrapče v Zagrebu. Na začetkudevetdesetih let prejšnjega stoletjasem se zaposlila kot predavateljica naVisoki zdravstveni šoli v Zagrebu,zaključila študij na Fakulteti zadefektologijo v Zagrebu in leta 1999magistrirala iz področja javnegazdravja na Medicinski fakulteti vZagrebu. Na isti fakulteti semkončala tudi podiplomski študijmenedžmenta v zdravstvu. Doktoratiz filozofije in etike sem opravila naFilozofski fakulteti v Zagrebu.Rezultat tega sta tudi moji dve zelopomembni publikaciji: znanstvena

monografija Profesija zdravstvenenege v luči etičnegapluriperspektivizma in učbenikEtika v zdravstveni negi.

Sedaj vodim diplomski študijMenedžment v zdravstveni negi naZdravstveni Univerzi v Zagrebu.Predavam v skupinskem predmetuFilozofija, znanost in teorijezdravstvene nege, na univerzitetnemdiplomskem študiju zdravstvene negena Medicinski fakulteti v Zagrebu.Tekom svoje profesionalne karieresem veliko pisala in predavala narazličnih simpozijih in kongresih.Strokovno sem se izpopolnjevala vZdruženih državah Amerike, bilačlanica raznih mednarodnihdelovnih skupin in projektnimenedžer v mednarodnih projektih.

IIz vaše predstavitve je razvidno,da ste dolga leta delovali v praksizdravstvene nege, na različnihdelovnih mestih. So mogoče prav tevaše bogate praktične izkušnje tisto,kar je vplivalo na to, da ste si zatemo svojega doktorata izbrali etikov zdravstveni negi?Izkušnje v zdravstveni negi so biledodana vrednost, ki me je v tousmerila. Že od rane mladosti sta mezanimala človek in življenje. Želelasem vedeti in spoznati, zakaj smotukaj, od kod smo prišli in kamgremo. Mnogo sem razmišljala osvetu in o sebi, o dušah ljudi vpoložajih, ko morajo izbrati medhumanostjo svoje biti in surovostjo,ki jo včasih od njih zahtevaživljenjska resničnost. Nekakomislim, da nisem jaz izbrala etike,temveč je ona izbrala mene.Verjamem, da se vsak naš trenutek,naša misel, izgovorjena beseda, vsakonaše delo, nizajo kot neskončnavzročno posledična vez, in da se nasvetu nič ne zgodi slučajno.

Kot je to povedal neki naš pesnikv svojem stihu: vse te je pripeljalo kmeni, iz daljave, iz mraka, vse te jepripeljalo k meni že od prvih korakov

Etika v zdravstveni negi je fenomen, ki temelji napraksi zdravstvene negeZ gospo prof. dr. sc. Sonjo Kalauz smo se na povabilo DMSBZT Ljubljana, v prostorih ljubljanskega društva, srečalidan pred letošnjim 9. kongresom zdravstvene in babiške nege na Brdu pri Kranju. Po njenem predavanju smo jozaprosili za intervju, ki vam ga danes predstavljam.


Etika v zdravstveni negitorej ni vezana le naosebnostne vrline alipozitivne karakternelastnosti medicinskesestre, kar je veljalo vpreteklosti. Etika vzdravstveni negi jemnogo več od tega.

“

… vse te je pripeljalo k meni, vse karrodi osamljenost ...

IKako ste o etiki v zdravstveni negirazmišljali kot mlada medicinskasestra?Morala sodi v prafenomen človeškedružbe, in če jo razumemo kot tako,je nad obstoječimi okoliščinami inpogoji družbe, naroda ali države.Morala je dana. Ljudje se rojevajo inprihajajo na svet, a morala na svetuobstaja že iz davnine, dolgo prednjimi. Morala je nekaj, kar je znatnoveč od refleksa nekega zgodovinskegatrenutka ali prehodnega stanjadružbe. Danes se večina ljudi ravna vskladu z univerzalnimi moralniminačeli, čeprav je nesporno dejstvo, dase v mnogih družbah moralnovedenje pojmuje kot želenoobnašanje, nekaj, kar je minljivo inzelo spreminjajoče.

Moji starši so me vzgajali v duhutrajnih moralnih vrednot, poštenju,marljivosti, človekoljubju,skromnosti, zanikanju … Kot otroksem bila zaščitena pred trpljenjem,bolečino, nepravičnostjo in lažjo,pred vsem tem, kar sem najboljpogosto doživljala na začetku svojeprofesionalne poti, pa tudi danes.Takrat in še sedaj se sprašujem: kaj jetisto, kar ljudi privede do tega, dapovzročijo zlo drugemu človeku?Zakaj so točne, marljive, pametne,dobronamerne in poštene osebenezaželene? Zakaj se na ključnadelovna mesta nastavlja neustreznein se za vsako ceno izogibasposobnim?

Prava življenjska vprašanja so sepojavila v enoti intenzivne terapije.Ko si mlad, si daleč od smrti,umiranja, bolečine, žalosti, strahu,brezizhodnosti … Vse to se dogajadrugim. A naenkrat se to začnedogajati tukaj, tebi, ob tebi. Prelomnidogodek se je meni zgodil neke noči,ob prehodu starega v novo leto. Bilasem poleg malega umirajočegadečka. Sama, deček in jaz, združena vnjegovem strašnem trpljenju. Izhotela v bližini bolnice so se slišalizvoki glasbe in veselja. Ko sem držaladečkovo ročico sem se spraševala, kjebi v tem trenutku želela biti. Tukaj,kjer sem ali tam, kjer se odvijataživljenje in veselje, kjer ni smrti, nitrpljenja ... Moj iskreni dogovor, praviz dna duše, je bil: tukaj, polegmalega dečka. Še danes sem ponosnana ta trenutek. Delati dobro, takrat,

ko bi rad pobegnil iz težkegapoložaja, je velika stvar! Delati dobroin želeti ostati v trpljenju, je srčno,milostno dejanje, ki te delačloveškega. Ta dogodek me jepopolnoma spremenil, predvsem moj«pogled», s katerim sem od tedajnaprej stopala skozi svoje življenje ...Mihajlovič Dostojevski je rekel: Začloveka ni ničesar bolj privlačnega, kotje svoboda njegove vesti, a nič ni težjeod tega. Morala je bistvo človeka.Prava morala človeku ne dopuščapovzročitve zla drugemu človekuzaradi kakršnihkoli razlogov, nitizaradi kakšnega velikega cilja.

IJe danes, po študiju filozofije inpoglabljanju v etiko, vaš pogled naetiko v zdravstveni negi drugačen?Zelo pomembno je imeti formalnoizobrazbo ali bolje rečeno,pomembno se je učiti, proučevati,premišljati določeno znanstveno patudi neznanstveno področje podvodstvom strokovnjakov. Vse mojeznanje, vse kar sem čutila, mojeizkušnje, moji pogledi in razmisleki,so z učenjem pridobili jasne okvirje.Znanje vam da možnost orientacije,omogoča vam, da spoznate sami sebein svet okrog nas in še zelo važnodimenzijo: biti zmožen in sposobenrazumevanja preteklosti insedanjosti. Filozofija ne nudiodgovorov, temveč, vedno in znova,postavlja vprašanja … Vaša širinaznanja in razumevanje stvarnosti tervsega, kar presega te meje, vam dajemožnost, da najdete možneodgovore.

IMenite, da se medicinske sestre včasu šolanja v zadostni meriseznanijo s pomembnostjo etičnegaodločanja in ravnanja? Kakšen najbi bil po vašem mnenju načinizobraževanja s področja etike zamedicinske sestre?Etiko v zdravstveni negi se je dolgočasa smatralo kot del medicinske,zdravniške etike.

V drugi polovici 20. stoletja, ko jezdravstvena nega postala profesija, pase je uveljavilo spoznanje, da medmedicinsko etiko in etiko vzdravstveni negi obstajajo velikerazlike in da je etika v zdravstveninegi fenomen, ki temelji na praksizdravstvene nege. Izkazalo se je, daučenje etike v zdravstveni negi, skoziperspektivo medicinske etike, nimožno. Zelo težko je namreč

povezati medicinsko etiko s pojmomdobre prakse zdravstvene nege.

Zdi se mi, da medicinskimsestram še danes ni točno jasno, kajje etika v zdravstveni negi, kaj se odmedicinskih sester pričakuje, kaj je inkaj ni njihovo delo. Ne zavedajo sesvoje lastne identitete in integritete.Avtentičnost in avtonomija profesijesta še vedno »neodkrito ozemlje».Menim tudi, da je stopnjasamospoštovanja in spoštovanjalastne profesije prenizka. Krivda nile njihova, saj je problem precej boljzapleten in sega daleč v preteklost.

Medicinske sestre bi se moralezavedati, da njihova skrb za človekapoteka v zelo specifičnih pogojih.Zavedati bi se morale svojegaposebnega odnosa z drugimčlovekom. Oba sta namreč enkratni,edinstveni, celoviti bitji, bitji, ki imatasamo eno življenje, svoje upe inradosti, svoje ljubezni, svojopreteklost in vero … Ne glede nakakršnokoli delovanje, tehnikoizvedbe posega in uporabo katerekolitehnologije, je bistvena skrb za tegacelovitega človeka v njegoviedinstvenosti. Celovitost in dejavnostskrbi, ta vzajemnost v odnosu osebe,ki skrbi, do osebe, kateri je skrbnamenjena, uokvirja etiko vzdravstveni negi. Ves ta odnos morabiti obarvan z barvami človečnosti,zaskrbljenosti, sočustvovanja invsekakor znanja. Strokovno znanjeje temelj moralne izvrstnosti vsakemedicinske sestre. Ker, če ne znaprepoznati potreb bolnika in določitiprioritet ali, če ne zna izvestidoločenega posega, to ni le vprašanjestrokovne napake, temveč tudimoralno vprašanje. Je velik moralniproblem. S svojim neznanjem škodibolniku, njegovi družini in celotnidružbi, četudi je pri izvedbi nežna,topla, sočutna in spoštljiva.

Etika v zdravstveni negi torej nivezana le na osebnostne vrline alipozitivne karakterne lastnostimedicinske sestre, kar je veljalo vpreteklosti. Etika v zdravstveni negije mnogo več od tega. Prav zato jetreba pri izobraževanju medicinskihsester razvijati njihove moralne vizijein moralno razmišljanje, moralnointuicijo, veščine kritičnega mišljenja,občutljivost na stanje in spremembev družbi ter iznajdljivost vspremenjenem družbenem inpolitičnem položaju. Da bi to dosegli,pa morajo biti predavatelji etike v


Pogovarjala se je Marina Velepič

zdravstveni negi medicinske sestre, sformalno izobrazbo s področja etikein z večletnimi praktičnimiizkušnjami v delu z bolniki. Učenjeetičnega odločanja mora potekati vkliničnem okolju, v dejanskihpoložajih. Ne sme biti frontalno,potekati mora kot delo v skupinah zreševanjem problemov. Prav zaradikompleksnosti področja, s katerim seetika ukvarja, morajo biti sodelavcipri izobraževanju študentovzdravstvene nege tudi zdravniki,psihologi, teologi, filozofi. Na taknačin se študentje seznanijo zrazličnostjo in pluriperspektivnostjopristopa pri reševanju moralnihdilem. Tako se medicinske sestrenaučijo, da ni potrebno, da problemrešijo same, morajo pa problem znatiprepoznati in ga predati v rešitevustreznemu strokovnjaku.

Ob tem se je treba zavedati, damora biti bolnik sestavni delinterdisciplinarnega tima, njegovabeseda in mnenje sta bistvena, in onje tisti, ki sprejme končno odločitev,seveda, če je takšne odločitvezmožen.

IKakšno izobraževanje iz etike zamedicinske sestre se izvaja vHrvaški? Kakšna je pri tem vlogastrokovnih združenj medicinskihsester? Trenutno sem jaz edina, ki imaformalno izobrazbo iz filozofije zetiko. Etiko in filozofijo zdravstvenenege predavam na Medicinskifakulteti Univerze v Zagrebu, vuniverzitetnem programuzdravstvene nege. Na drugih visokihšolah, kjer izobražujejo medicinskesestre, etiko predavajo filozofi,teologi, zdravniki, medicinske sestre,delovni terapevti in drugistrokovnjaki, seveda vsak na svojnačin in iz svoje perspektive. In to jevelika nesreča za hrvaške medicinskesestre. Različna združenja, zlastihrvaška Zbornica medicinskih sester,so izvajala usposabljanja s področjaetike v zdravstveni negi, a to je bilonesistematično in pomanjkljivo.Etiko v zdravstveni negi morajopredavati za to področje izobraženemedicinske sestre. To ni levprašanje samospoštovanja,avtonomije in identitete profesijezdravstvene nege, to je conditio sinequa non obstojnosti profesije.

IV Sloveniji z etiko v zdravstveni

negi v obliki strokovnih seminarjevin učnih delavnic seznanjamo tudimedicinske sestre, ki že delujejo vpraksi. Kakšno je vaše mnenje otem?To je vsekakor dobro. Izkušenemedicinske sestre lažje razumejookoliščine, na osnovi katerih semoralno odločajo. Imajo izkušnje izkliničnega okolja in sporazumevanjas strokovnjaki drugih strokovnihpodročij, poznajo organizacijskokulturo v svojem zdravstvenemzavodu, načine upravljanja, hierarhijoodnosov in podobno. Čeprav so toprednosti, pa v odločilnem trenutkuprav to lahko oteži objektivnoodločitev.

Mislim, da bi se moralemedicinske sestre že ob začetkusvoje profesionalne kariere zavedatisvoje vloge pri strokovnih inmoralnih odločitvah, pomembnostisvoje profesije in dela z in zabolnika, svojega dela za celotnodružbo ter svoje vloge na delovnemmestu in v družbi. To pa se lahkodoseže le s sistematičnim intemeljitim izobraževanjem od prvegaleta študija dalje. Potrebno jevseživljenjsko izobraževanje,obnavljanje znanja in veščin teručenje novega.

IVaše predavanje se je dotaknilovseh, ki smo vas imeli priliko slišatina 9. kongresu zdravstvene inbabiške nege Slovenije na Brdu. Kajje pravzaprav specifičnost etike vzdravstveni negi? V čem je drugačnaod zdravniške etike, od deontologije?Če etiko v zdravstveni negirazumemo kot pluriperspektivnopodročje, v katerem se v interakcijirazličnih perspektiv ustvarjajoosnove in merila za orientacijo vvprašanjih, ki se nanašajo na življenjebolnika v vseh njegovih vidikih infazah, na ohranitev njegovegaživljenja, na ohranitev ali dvigkakovosti življenja z zadovoljevanjemnjegovih življenjskih potreb, potem jepopolnoma jasno, da je za to trebaveliko znanja in izkušenj. Da bi lahkomedicinske sestre enakopravnosodelovale v razpravah in se borile zasvoja stališča, mora njihovo mišljenjetemeljiti na etičnih teorijah, pravilihin načelih in na povezovanjuteoretičnega znanja in izkušenj.Etična razmišljanja, pravila, načela inteorije pripomorejo k etičnimodločitvam. Znanje, življenjske

izkušnje in sposobnost presojeusmerjene k posamezniku kotedinstvenemu osebku, so odločilni zapravilno izbiro, interpretacijo,prilagoditev njegovi kulturi inuporabo ustreznih pravil, načel inteorij. Teorija in izkušnje se v praksidopolnjujejo. Medicinske sestre semorajo zavedati, da ne obstaja samoena etična teorija, en etični model inza vse položaje in vsakega bolnikaisto etično načelo. Vsak bolnik jeedina in neponovljiva oseba, zatomora biti razmišljanje in delovanjemedicinske sestre prilagojenovsakemu posebej in njegovemuedinstvenemu položaju. Na rešitevetičnih problemov pogosto vplivaetična refleksija več oseb: bolnika,medicinske sestre in drugih, ki priodločanju sodelujejo.

Etiki vedo, da je v procesodločanja vključenih mnogokomponent in spremenljivk in da nile ene enostavne etične metode, ki biponujala odgovore na vsa etičnavprašanja. Različni modeli etičnegaodločanja predstavljajo različnesistematske procese ali predloge, kijih je treba upoštevati pri odločanju ozdravju in zdravstveni negiposameznika ali skupine ljudi.Odločilni subjekt v tem procesu jebolnik, njegove želje, stališča invrednote. Zato vedno poudarjam,da danes medicinske sestre svojeizvirne poklicne avtoritete ne smejoiskati v medicini, temveč napodročju integrativne skrbi zabolnika, ki mora temeljiti narazumevanju, sprejemanju inpomoči človeku kot celostnemčloveškem bitju, kot osebi.

IKot voditeljica dodiplomskegaštudija Menedžment v zdravstveninegi na Medicinski fakultetiUniverze v Zagrebu, ste gotovoseznanjeni z najpogostejšimi etičnimproblemi vaših študentov s katerimise soočajo v praksi. Ali jih lahkonekaj navedete?V Hrvaški je na žalost po vojni prišlodo prevrednotenja vseh pozitivnihvrednot in vsiljevanja enoumnegapogleda na vrednote, ki mu daje»legitimnost« privilegirana manjšina.Zaradi tega sem pred nekaj letiizvedla raziskavo, s katero sem želelaugotoviti, kako takšna negativnasprememba vrednot vpliva naštudente, oziroma s kakšnimimoralnimi problemi se srečujejo pri


INTERVJU

praktičnem delu na klinikah. Kotnajvečji problem so navedli odnoszdravnikov do medicinskih sester,poniževanje in omalovaževanjenjihovega dela. Naslednji ugotovljeniproblem je zloraba medicinskihsester na delovnem mestu, kršitvezasebnosti in dostojanstva bolnikov,kršitve pravic bolnikov in tajnostipodatkov. Čeprav so ugotovili tudi,da so sorodstvene in druge veziizjemno važne za pridobitevzaposlitve, in da je, če že dobišzaposlitev nujno biti tiho in poslušen,so kot največje vrednote, ki jihmorajo imeti, navedli učenje inznanje, marljivost, plemenit, poštenin sočuten odnos do bolnika.Zanimivo bi bilo ponoviti z njimiraziskavo sedaj, ko so že zaposleni.Druga raziskava je pokazala, da so, zarazliko od študentov, zaposlenemedicinske sestre pod pritiskomresničnosti, obremenjene z vprašanjiekonomskega obstanka, svoje osebnein profesionalne vrednote uskladile z»družbeno vsiljenimi«, negativnimivrednotami.

IUgotoviva lahko, da imamomedicinske sestre, ne glede nadržavo, v kateri delujemo, zelopodobne etične probleme in dileme.Menite, da na nastanek etičnihproblemov in dilem, s katerimi semedicinske sestre nenehno srečujejo,vplivajo tudi trenutna gospodarskakriza in kriza vrednot?Najtežja in najbolj nevarna krizadružbe je prav moralna kriza.Povzroča moralno opustošenje, kerrazvrednoti prav vse, verskevrednote, duhovne in splošnečlovekove vrednote. Porušena lestvicavrednot in subjektivistično-realistično dojemanje le teh, senajbolj odraža prav v družbenoekonomskih razmerah. Na žalost tudimedicinske sestre niso izvzete iz tehvplivov. Kot sem že povedala, jeraziskava, ki sem jo opravila prednekaj leti, pokazala, da se zaradieksistenčnih težav največje številomedicinskih sester poskuša vklopiti vobstoječe stanje, v katerem vladakriza vrednot, izzvana zaradigospodarske krize. Strah pred izgubodelovnega mesta, retradicionalizacijavloge spolov, situacija, ko je v družinizaposlena le žena in negativnostališče do vrednot v družbi, je prinjih povzročilo, da so izgubile ideale.Nahajajo se v »svetu interesov«. V

tem svetu medicinske sestre enakokot večina drugih, poskušajo na nekdrug, »družbeno sprejet?!« načinpreživeti in si zagotoviti lastnopreživetje in preživetje družine. Torej,gospodarska kriza nedvomnopovzroča krizo smisla, krizo človekakot bitja in njegovega obstoja. Smiselse ne najde več. A če se ne najde, setudi ne išče več. Danes več, ali manjprevladuje logika: če želiš nekajveljati, moraš nekaj imeti. Le če nekajimaš, si nekaj vreden. S temzavedanjem pa današnji človekizgublja tudi vest. Lestvica vrednot seoblikuje po trenutnih potrebah.

IVsaka kriza je tudi izziv in hkraticelo priložnost. Kako lahkomedicinske sestre v dani situacijikonkretno prispevajo k bolj etičniobravnavi pacientov? To je pravo vprašanje! Kako ostatičlovek? Vsak obnova in napredekčloveškega duha se mora začeti vnotranjosti, od zavedanja do vesti. Vsvetu prepletanja relativizma inrazličnih prepričanj, moralnost inzavzemanje za trajne, univerzalnevrednote ne smejo postati vprašljive.Še vedno je v vsem ključnegapomena človek s svojo duhovnokonstanto, predvsem z lastnosvobodo in odgovornostjo. Brezetične odgovornosti oziromamoralne filozofije ali bolje rečenopraktične filozofije, ni možnaustanovitev in delovanje svobodne inpravne države. Spoštovanje etičnihnačel je nujen prvi pogoj vsakeuspešne reforme in naprednih

sprememb, pogoj za harmoničen inkontinuiran razvoj družbe, pogoj zaduhovni in materialni razvoj inblaginjo družbe. V etično odgovornidružbi prevladujejo vprašanjasocialne pravičnosti, enakosti,dolžnosti in podobno. Te vrednoteobstajajo samo takrat, ko ni porastarevščine in bogatenja majhnegaštevila ljudi. Kadar vrednote alistandardi niso nad človekovimdelovanjem, neodvisno od njegovevolje, takrat je človek obsojen natrajno iskanje, splošno negotovost, inspremeni se v nestalen in tesnobennun fluens - trenutek, ki poteka …

IKaj bi, kot mednarodno priznanastrokovnjakinja za področje etike vzdravstveni negi radi povedalimedicinskim sestram v Slovenji?Pesnik Dobriša Cesarić je napisalprekrasno pesem, ki nas spominja naminljivosti življenja, govori opomembnosti vsake kapljice(človeka), moči in lepoti kapljic, kose združijo v slap.

SLAPSlap pada, pada, pada. Kaj veljav tem slapu tvoja drobna kapljica?

Glej, mavrica se v vodi narediin v tisoč barvah sije in blesti.

Da v slapu mogel bi ta sen sijati,pomaga moja kapljica ga tkati.

Prevod pesmi: Matej Bor, 4 Novi Svet,1951, Državna založba Slovenije I


Foto

: Bor

ut D

rašle

r


ICN - EFNZ ustreznim zaposlovanjem do kakovostne zdravstvene negeMednarodni svet medicinskih sester je objavil temeljna načela ustreznega zaposlovanja

Ženeva, Švica, 15. julij 2013 –Mednarodni kadrovski center napodročju zdravstvene nege(International Centre for HumanResources in Nursing – ICHRN) jedanes objavil svoje stališče oustreznem zaposlovanju, v katerempoudarja, da je treba na vsehpodročjih zdravstva zagotavljati, daje ves čas na voljo ustrezno številomedicinskih sester in drugihzdravstvenih delavcev, ki imajoprimerno izobrazbo, spretnosti inznanja ter izkušnje za kakovostnooskrbo bolnikov in ohranjanje varnihdelovnih pogojev.

»Znano je, da kadrovska strukturavpliva na dolžino trajanjahospitalizacije, obolevnost inumrljivost bolnikov ter njihovoponovno vključitev v skupnost,« jepovedala Judith Shamian,predsednica Mednarodnega sveta

medicinskih sester. »Ustreznakadrovska struktura hkrati zvišujestopnjo ohranitve zaposlenih terpozitivno vpliva na postopkezaposlovanja in kakovostzdravstvenega osebja.

Izjava o stališču, pripravljena vsodelovanju z ICN-jevimmednarodnim forumom medicinskihsester, določa temeljna načelaustreznega zaposlovanja, pri čemerupošteva tako samo številozaposlenih ter njihovousposobljenost kot tudi drugedejavnike, kot so obvladljiva delovnaobremenitev, odzivno in spodbudnodelovno okolje, ustrezen nadzor,možnosti za usposabljanje terkakovostni pogoji za delo (prostori inoprema).

V času, ko vlade intenzivnorazmišljajo o tem, kako doseči aliohraniti splošno dostopnost storitev

zdravstvene nege, hkrati paomejujejo ali znižujejo stroške, je šezlasti pomembno, da oblikovalcipolitike uporabijo dokaze, ki so navoljo, za to pa so potrebneargumentirane odločitve, sprejete napodlagi konstruktivnega dialoga spolitiko in stroko.

Izjavo si lahko preberete naspletni straniwww.icn.ch/pillarsprograms/international-centre-for-human-resources-in-nursing-ichrn/, kjer so na voljo tudidruge publikacije o kadrovskihvprašanjih v zdravstveni negi. ICN-jevo publikacijo o ustreznemzaposlovanju, izdano obmednarodnem dnevu medicinskihsester leta 2006, si lahko prenesete nanaslovuwww.icn.ch/publications/2006-safe-staffing-saves-lives/. I

Posodobljena direktiva 2005/36/ES - nova politična priložnost»Posodobitev Direktive 2005/36/ES je izjemna politična priložnost in v EFN smo jo v celotiizkoristili. Končno imamo evropsko zakonodajo, ki pomeni napredek poklica medicinskih sesterv letih, ki prihajajo.« (Paul De Raeve, generalni sekretar EFN, junij 2013)

Posodobitev Direktive 2005/36/ES jerezultat intenzivnega postopkalobiranja, v okviru katerega se je EFNodločno zavzel za medicinske sestrein zdravstveno nego nasploh. Člani EFN smo se zavzeli zapridobivanje dokazov v podporopostopku lobiranja. V trenutkih, koje kazalo, da bo šlo kaj narobe – kot vprimeru glasovanja odboraEvropskega parlamenta za okolje,javno zdravje in varnost hrane(ENVI) z dne 6. novembra 2012 -,smo še dodatno okrepili aktivnosti inskušali prepričati poslancenacionalnih parlamentov ter vladeposameznih držav, naj spremenijosvoje politične usmeritve. Medicinskesestre smo se združene in enotneglasneje kot kdajkoli prej zavzele zasvoje pravice. Člani EFN so se znamenom jasne predstavitve svojihstališč udeležili številnih sestankov vEvropski komisiji in Evropskem

parlamentu, države, ki so vdoločenem obdobju predsedovaleEU, npr. Danska, Ciper in Irska, paso pri oblikovanju dnevnega redaSveta dobesedno premikale gore. Zato lahko z vso gotovostjozatrdimo: »Medicinske sestrespreminjamo izzive v priložnosti!« Včeraj so tri osrednje institucije EUsprejele okvirni dogovor, kipredstavlja pomemben korak na potik povišanju minimalnih zahtevDirektive, saj so členu 31 dodalepodrobno opredeljene kompetence,kar zagotavlja trdno pravno podlagoza nadaljnji razvoj izobraževanja spodročja zdravstvene nege v EU. Sposodobljenim členom 31, ki senavezuje na prilogo V – ta bododatno dopolnjena z delegiranimiakti -, bodo bolniki deležni nege sstrani visoko usposobljenemedicinske sestre, kar je ugodnost, kijo prinaša vzajemno priznavanje

poklicnih kvalifikacij po vsej EU.Poleg tega bodo delegirani akti hkratioblikovali tudi skupne okvireusposabljanja, kar bi bil lahkozačetek nove smeri samodejnegapriznavanja različnih specialnihznanj medicinskih sester in njihovihnaprednih vlog. Politiki zdaj vedo, kdo je medicinskasestra, in razumejo pomen poklicamedicinske sestre v evropskihsistemih zdravstvene nege. To jezagotovo odlično izhodišče prednovim obdobjem Evropske komisije,bližnjimi volitvami v Evropskiparlament in imenovanjem novegapredsednika Evropskega sveta.

Nadaljnji koraki: - 27. junij – zasedanje Odbora stalnih

predstavnikov (COREPER)- Prva polovica julija - glasovanje

Odbora za notranji trg in varstvopotrošnikov (IMCO) I


MEDNARODNA SREČANJA

Srečanje Zahoda in Vzhoda: Zdravstvena negaživljenjsko ogroženega pacienta krepi zdravstvo v Evropi

Vida Bračko

Pod tem motom je med 23. in 25. majem potekal 5. mednarodni kongres evropskega združenja EfCCN-e (EuropeanFederation of Critical Care Nursing Association). V sodelovanju s srbskim združenjem UINARS (Udruženjemedicinskih sestara-tehničara intenzivnih nega, anestezije i reanimacije) je bil kongres prvič organiziran vVzhodni Evropi, v beograjskem Sava Centru.

Kongres je ponovno potrdil uspešnosodelovanje medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov s področjazdravstvene nege življenjskoogroženega pacienta, povezanih vokviru EfCCN-e v 26 evropskihnacionalnih združenj, ki predstavljajoveč kot 20.000 članov s tegastrokovnega področja. Cilj tehsrečanj je, da se ohranja sodelovanje,ki že obstaja in da se ustvarjajo novemreže za izmenjavo idej, izkušenj inznanja, tako da profesija zdravstvenenege pridobiva na znanju inkakovosti kot družbenem pomenu.Ustanovna ideja EfCCN-e »Delatiskupaj – Doseči več« je bila potrjenaz udeležbo več kot 500 udeleženceviz 31 evropskih držav, s predstavnikiiz Avstralije, Bližnjega vzhoda, Indije,Afrike. V okviru Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vurgenci, ki je ena izmed ustanovnihčlanic evropskega združenja inSekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov vanesteziologiji, intenzivni terapiji intransfuziologiji, se je kongresaudeležila tudi večja skupinaslovenskih predstavnikov, nekateri paso prišli v lastni izvedbi. V 31-ihstrokovnih sklopih je bilopredstavljeno 110 različnihpredavanj, v preddverju dvorane paje bilo na ogled 125 zelo zanimivihposterjev različnih strokovnihpodročij. Izbira Beograda je bila zelopomembna za naše stanovskekolegice in kolege iz Srbije, ker so selahko v večjem številu udeležilimednarodnega srečanja inudeležencem iz Evrope ter ostalihdržav predstavili delo tako v oblikipredavanj kot posterjev.

Dan pred kongresom je potekalredni sestanek odbora predstavnikovEfCCN-e, ki sta se ga udeležila tudipredsednica in predsednikstrokovnih sekcij, Vida Bračko inDejan Doberšek. Na sestanku je bilanarejena analiza izpeljanih projektovin nalog in sprejet dogovor o

nadaljnjih aktivnostih predvsem napodročju izobraževanja,managementa delovne sile inpovezovanja. Uspešno zaključeniprojekti, kot je npr. projekt okompetencah medicinskih sester, sebo nadaljeval in nadgradil. Sprejet jebil tudi sklep o izpeljavi evropskeraziskave o bolečini in vlogimedicinskih sester pri obvladovanjubolečine. Zastavljene so bile novesmernice pri organizaciji naslednjihevropskih strokovnih srečanj vokviru združenja.

Predkongresne dejavnosti sopredstavljale učne delavnice na temokomunikacije v intenzivnih enotah,neinvazivne ventilacije in pisanjučlankov za objavo v strokovnihrevijah.

V otvoritvenem programu je bilopredstavljeno delovanje EfCCN-e,predvsem uspešna pot od prvegakongresa v Parizu prekoAmsterdama, Firenc, Kopenhagna doBeograda. S simboličnimi priznanjiso se zahvalili prizadevnimposameznikom v združenju. Srbskozdruženje UINARS je v okviru LifeKeeper Charter podelilo priznanja 11udeležencem, ki so se še posebejizkazali na svojem strokovnempodročju v smislu profesionalnosti,strokovnih dosežkov in v motivacijiprihodnjih rodov za delo napodročju zdravstvene negeživljenjsko ogroženega pacienta.Dobitnik priznanja je tudipredstavnik iz Slovenije, DejanDoberšek, ki je zaposlen v intenzivniterapiji Klinike Golnik. V vabljenihuvodnih predavanjih nam je najprejpredavateljica iz Velike Britanijepredstavila vedno bolj pomembnovlogo, ki jo ima timsko delo tako zaizid zdravljenja pacienta kot za dobropočutje zdravstvenih delavcev vintenzivnih enotah. Kolegica izNovega Sada pa je v opravljeniraziskavi ocenjevala kakovostživljenja medicinskih sester, ki delajov intenzivnih enotah in ugotavljala

faktorje, ki vplivajo na kakovostnjihovega življenja in kako se vse toodraža v odnosu do zadovoljstva pridelu. Nadaljevanje kongresa pa namje ponudilo številne strokovnospecifične, izobraževalne,raziskovalne teme kot tudi izkušnjein znanja s področja managementa inorganizacije. Odločitev o tem kajposlušati, je bila velikokrat težka, sajso predstavljeni izvlečki v zbornikubudili veliko radovednosti in želje ponovih znanjih. Na kongresu soaktivno sodelovali tudi našipredstavniki z zanimivimi predavanjiin s predstavitvijo dobrih posterjev.Udeležba in sodelovanje na takšnemkongresu je priložnost in izziv zamedicinske sestre in zdravstvenetehnike, da kritično ovrednotijo svojestrokovno delo in uporabijo v lastnipraksi nove izsledke in pozitivneizkušnje drugih. Na nacionalni ravnipa lahko primerjajo ravenzdravstvenega nege z drugimidržavami.

Organizatorji kongresa ingostitelji so se zelo potrudili inpripravili res pester in zanimivstrokovni kot tudi družabni program.V okviru zadnjega je bil organiziranprvi večer kongresa sprejem v mestnihiši, naslednji večer pa smo se vsiskupaj ob živi glasbi zabavali dolgo vnoč. Ob zaključku kongresa je bilomogoče še obiskati različnebolnišnične intenzivne enote oz.urgentni oddelek. I

Del udeležencev sestanka odbora EfCCN-e

MEDNARODNA SREČANJA

Erasmus intenzivni programi sokratki študijski programi, ki na enemmestu združijo študente in profesorjeiz vsaj treh različnih organizacijterciarnega izobraževanja različnihdržav (vsaj 1 država mora biti članicaEU). Programi potekajo v oblikiintenzivnega dela 10 zaporednihdelovnih dni. Progam »Works inProgress« je bil razvit za pridobitevin razširitev metodološkega znanjamagistrskih študentov zdravstvenenege in drugih zdravstvenih ved, ki jeključno za pripravo dispozicijemagistrskega dela. Program vključujepredavanja, delo v manjših skupinahin individualne konzultacije.Pričakovani učni rezultati obzaključku programa so (Works inProgress – Students guide, 2013):

- zmožnost reševanjakonceptualnih in raziskovalnihproblematik kot tudi premislek odružbenih in etičnih vprašanjih

zasnovane raziskave za magistrskodelo,

- sposobnost predstavitvepredloga raziskave ekspertom kottudi splošni javnosti,

- razširitev znanja o zdravstvenihsistemih in izobraževanju sodelujočihdržav,

- izboljšanje samozaupanja zasodelovanje v mednarodnemakademskem okolju,

- višja stopnja znanja s področjakvantitativnih in kvalitativnihmetodologij,

- povečana osveščenost oupoštevanju etičnih vidikovraziskovanja,

- pojasnjeni ključni koncepti.Letošnjega WIP seminarja na

Portugalskem so se udeležili študentiin visokošolski učitelji iz gostujočeSchool of Health Sciences,Polytechnic Institute of Leiria,koordinatorja projekta Institute of

Nursing, Oslo and AkershusUniversity College of Applied Scienceter iz sodelujočih visokošolskihzavodov School of Nursing andMidwifery, Trinity College Dublin(Irska), Faculty of Health Sciences,University of Malta (Malta), Schoolof Nursing, Columbia University(Združene države Amerike) inVisoke šole za zdravstveno negoJesenice (VŠZNJ). VŠZNJ stazastopali dve študentki študijskegaprograma druge stopnje Zdravstvenanega. Andreja Vovk, študentka 2.letnika, je sodelovala s predlogomraziskovalnega projekta z naslovom“Zadovoljstvo na delovnem mestu inkakovost zdravstvene in babiške negena vzorcu medicinskih sester inbabic”, ki ga pripravlja podmentorstvom izr. prof. dr. BrigiteSkela Savič. Absolventka DarjaGorjup Poženel pa je sodelovala zdispozicijo magistrskega dela “Vloga

Udeležba študentov in profesorjev Visoke šole zazdravstveno nego Jesenice na »Works in Progress 2013«- Erasmus intenzivnem programu za magistrskeštudente zdravstvene nege in zdravstva v Leirii naPortugalskemSchool of Health Sciences, Polytechnic Institute of Leiria na Portugalskem je od 13. do 25. maja 2013 gostilaErasmus intenzivni program z naslovom »Works in Progress« (WIP) (št. 2011-1-NO1-ERA10-03310). Program jefinanciran za obdobje treh let. Odgovorni koordinator projekta je Institute of Nursing, Oslo and AkershusUniversity College of Applied Science na Norveškem.


Udeleženci WIP 2013, Leiria, Portugalska Foto: A.Vovk

medicinske sestre pri postnatalnemsporočanju diagnoze sindrom Down”,ki ga pripravlja pod mentorstvom izr.prof. dr. Brigite Skela Savič insomentorstvom doc. dr. FintanaSheerina iz Trinity College Dublin. Sstrani visokošolskih učiteljev jeVŠZNJ zastopala doc. dr. Joca Zurc,ki je na seminarju izvedla predavanjis področja pisanja raziskovalnihporočil in člankov (skupaj z doc. dr.Liz Curtis, Trinity College Dublin) inocenjevanja kakovosti merjenja vraziskavah ter sodelovala pri izvedbipraktične delavnice analize podatkovs SPSS (skupaj z dr. Josianne Scerri,Faculty of Health Sciences,University of Malta) in pri izvedbiindividualnih konzultacij.

Dvotedenski program WIPseminarja se je začel s predstavitvamizasnovanih raziskav, ki so bilenamenjene posredovanju predlogovin usmeritev s strani profesorjev inostalih študentov za nadaljnje delo včasu izvedbe seminarja. Prvi tedenprograma so vsakodnevno potekalapredavanja s področja kvantitativnih,kvalitativnih in integriranihraziskovalnih metod. Študenti so biliglede na temo magistrskega delarazdeljeni v študijske skupine po 4 do6 študentov. Skupine so delale

individualno. Profesorji WIPprograma so bili prisotni za reševanjeindividualnih vprašanj, na voljo jebila tudi literatura in dostop do bazpodatkov elektronskih revij vknjižnici Polytechnic Institute ofLeiria. Drugi teden izvedbeprograma je imel poudarek naindividualnem delu pripravedispozicije magistrskega delaoziroma predloga raziskovalnegaprojekta, ki so mu sledile zaključnepredstavitve.

Kljub temu, da je bila večina dnizapolnjena s predavanji in študijem,je program posvetil pozornost tudidružabnim aktivnostim. Medudeleženci, tako študenti kotprofesorji, so se spletle vezi, ki sebodo v prihodnosti še nadaljevale inrazvijale. Organizatorji so poskrbeliza tekočo izvedbo izobraževalnegadela programa, pa tudi prijetnobivanje na Portugalskem, ob koncutedna popestreno z organiziranimogledom verskega središča Fatime,čudovitega nacionalnega parka Piado Urso in podzemne jame Grutas deMira de Aire.

Naslednji WIP seminar bo potekalmaja 2014 na Faculty of HealthSciences na Malti. Sodelovalo bovseh pet v projekt vključenih

institucij, med njimi tudi VŠZNJ.Omeniti velja, da je bil WIP 2013 zaVŠZNJ že četrti po vrsti. Prvič so semagistrski študenti in profesorjiVŠZNJ udeležili dvodnevnega WIPseminarja na Trinity College Dublinleta 2010, v letu 2011 je seminargostila VŠZNJ, in leta 2012 je VŠZNJprvič sodelovala na intenzivnem 14-dnevnem WIP seminarju na Osloand Akershus University College ofApplied Science. I

»Za naju je bila udeležba vprogramu WIP priložnost zaspoznavanje novih ljudi,navezovanje novih stikov,pridobivanje novega znanja inseveda tudi spoznavanje dežele.Izkazalo se je, da je znanje, ki svaga pridobili tekom magistrskegaštudija na VŠZNJ, zelo dobro inda študenti naše šole lahko sponosom povemo, kje študiramo.Tako študenti kot tudi profesorjiso bili izjemni, in prav gotovobova z nekaterimi izmed njihostali v stiku, tako zaradi študijasamega kot tudi poklicno in celozasebno. Veseli sva, da sva lahkodoživeli letošnjo WIP zgodbo«.

Andreja Vovk in Darja Gorjup Poženel


Andreja Vovk, Darja Gorjup Poženel, doc. dr. Joca Zurc

Spoštovani avtorji prispevkov in oglaševalci!Prosimo, da prispevke in obvestila, za katere želite, dajih objavimo v Utripu v naslednjem mesecu, pošljetena elektronski naslov uredništva [email protected] najkasneje do 20. v tekočemmesecu.

PrispevkiPrispevki, ki bodo prispeli pozneje, bodo objavljeni vpoznejšem terminu, oziroma sploh ne, če ne bodo večaktualni ali ne bodo pripravljeni in oddani v skladu znavodili za objavo.Prispevke bomo lektorirali. Lektorirali ne bomo najavstrokovnih izobraževanj in plačanih obvestil oziromaoglasov, razen če tega ne boste izrecno zahtevali.Dovoljujemo si, da predolge prispevke krajšamo. Prispevkov ne honoriramo.Obvezno napišite naslov prispevka, rubriko, v kateriželite, da je prispevek objavljen, ime in priimek avtorjabesedila ter fotografij. Prispevki naj bodo napisani v programu Word, pisavaAriel (12) in presledek med vrsticami 1,5.Zaželeno je, da prispevki niso daljši kot 5000 znakov(oziroma 90 vrstic). Ime datoteke naj se začne zimenom rubrike (kamor prispevek sodi) in nadaljuje sskrajšanim naslovom.Prosimo, da pri poimenovanju datotek ne uporabljatešumnikov. Če ste k prispevku priložili digitalno

fotografijo ali dve, naj bo prispevek temu primernokrajši.Prispevkov, ki so bili že objavljeni v drugih medijih, nebomo objavili.Za vse trditve v prispevkih so odgovorni avtorji sami,zato objavljamo le prispevke s podpisanim polnimimenom in priimkom. Prosimo, napišite nam tudinaslov in telefonsko številko, na katero vas lahkopokličemo, če bomo imeli vprašanja v zvezi z objavoprispevka oziroma oglasa.

FotografijeDigitalne fotografije naj ne bodo del prispevkov vWordu, ampak naj bodo oddane kot samostojnepriponke – ne v Wordu (jpg idr.). Fotografije morajobiti kakovostne, ker jih sicer ne bomo mogli objaviti.Prosimo, da so fotografije opremljene s podnapisom(vsebuje naj kraj, čas dogodka in imena oseb, če jih niveč kot sedem) in imenom avtorja.Podnapis naj bo sestavni del prispevka v Wordu.

OdmeviOdmevi na prispele članke oziroma prispevke zarubriko Prejeli smo so lahko dolgi največ 1500 znakov.Če so daljši in jih ne krajša avtor, jih krajša odgovornaurednica. Ne objavljamo odmevov z žaljivimi inneresničnimi vsebinami. Objavljamo samo odmevečlanic in članov Zbornice – Zveze.

IzobraževanjaNapovedi izobraževanj objavimo v obrazcu, ki je navoljo na spletni strani. Na spletni strani Zbornice –Zveze pa objavimo celoten program izobraževanja.Brezplačno objavimo samo izobraževanja, ki jihorganizira ali soorganizira Zbornica – Zveza (strokovnesekcije, strokovna društva, Center za strokovni, karierniin osebnostni razvoj, delovne skupine Zbornice –Zveze…).Vsa izobraževanja praviloma objavimo samo v oblikiobrazca (izjema je kongres Zbornice – Zveze alimednarodni kongresi), celoten program pa na spletnistrani Zbornice – Zveze. Plačane oglase objavimo vobliki, kot jo zahteva plačnik. Izjemoma so možnekompenzacije – objava oglasa v zameno za kotizacije.

Napovedi interesnih dejavnosti strokovnihdruštevobjavimo v obrazcih, ki so na voljo na spletni straniZbornice – Zveze, ali pa na običajen način, vendar jeobseg omejen na 1/3 strani v Utripu.

Prosimo za čim manj kasnejših popravkovposlanih besedil in programov izobraževanj.

Mnenja o uredniški politiki Utripa, predloge za noverubrike idr. sprejemamo po elektronski poš[email protected].

Navodila za objavo prispevkov, obvestil in izobraževanj v Utripu

Intenzivni program PRO–ACTE(Positive and Resource OrientedApproaches in Care Towards Elderly– Pozitivni in v vire usmerjenipristopi k oskrbi starostnikov), jekratek deset dni trajajoč študijskiprogram pod okriljem Erazmusa, kizdružuje študente in učitelje izvisokošolskih institucij in univerz.Intenzivni program PRO – ACTE jetriletni projekt, finančno podprt sstrani Evropske skupnosti. Leta 2012je Intenzivni program gostila ArcadaUniversity of Applied Sciences naFinskem, letos pa je bila zaorganizacijo zadolžena Thomas MoreUniversity College iz Belgije. Vprihodnjem letu 2014, pa bo zaorganizacijo zadolžena Univerza naPrimorskem Fakulteta za vede ozdravju.

Letos je bilo v Intenzivni programvključenih osem partnerjev iz petihrazličnih držav. Poleg Slovenije inBelgije so sodelovale tri univerze izFinske, dve univerzi iz Poljske teruniverza iz Nizozemske. Sodelovaloje 55 študentov ter 10 učiteljev spodročja zdravstvene nege,socialnega dela ter zdravstvene negestarostnika. Namen programa je bil spomočjo predavanj, refleksij inintenzivnega, aktivnega delaraziskovati področje zdravegastaranja ter ugotovitve, do katerihsmo študentje prišli preko predavanj,prenesti v klinično okolje. Glavninamen intenzivnega programa je bilpredvsem združevati študente in

učitelje različnih narodnosti, starostiter kultur in različnih študijskihsmeri.

Celoten program je potekal vangleškem jeziku, vključujoč tudipriprave, ki smo jih opravili nekajtednov pred odhodom v Antwerpen.Predhodno smo bili tudi razdeljeni vdevet delovnih skupin, ki so bilemešane tako po študentih iz različnihdržav, kot tudi po študijskih smereh,kar je pozitivno prispevalo krazumevanju različnih pogledov nazdravo staranje iz več vidikov. Vsakodelovno skupino je vodil en učitelj izsodelujočih institucij. Ker smo bileštudentke iz Slovenije v manjšini,smo bile porazdeljene vsaka v svojoskupino. V skupini smo se študentjelahko spoznavali tudi pred prihodomv Antwerpen prek socialnih omrežijter spletne strani, ki jo je ustanovil inurejal koordinator programa izBelgije g. Filip Bode. Uradno pa smose spoznali prvi dandvanajstdnevnega bivanja vAntwerpnu, kjer smo na prvemdelovnem sestanku napisali "groupcontract", tako imenovano pogodboskupine, v kateri smo zapisali praviladelovanja skupine v skupno dobro.Pravila so vključevala rednoprisotnost na predavanjih ter aktivnosodelovanje, obvezno govorjenjeangleškega jezika in ostala pravila, taso varirala od skupine do skupine. Šeisti dan je vsaka delovna skupinaodšla na teren na mesto delovneorganizacije, v kateri so namzaposleni predstavili izziv na temozdravega staranja, ki smo ga sskupinami iz dneva v danizpopolnjevali in razreševali. To sobili domovi oz. ustanove za starejšeobčane različnih vizij in standardov,katerim smo predzadnji danpredstavili naše delo, oddali poročiloin predstavili predloge za izboljšavo.

Vsak dan so v dopoldanskem časupotekala predavanja na različne teme.Poslušali smo predavanja na temodemence, tretjega življenjskegaobdobja kot izziva, opolnomočenjanegovalcev, ki se ukvarjajo zobolelimi z demenco, maska

starostnika in diskriminacija starejšihna Poljskem, prostovoljstvo v Belgiji,komunikacija s starostniki vnjihovem trenutnem stanju in šenekaj drugih zanimivih predavanj spodročja zdravega staranja.

V okviru Intenzivnega programasmo imeli dan namenjenizobraževanju o prostovoljstvu vBelgiji. Najprej smo poslušalipredavanje na temo prostovoljstva vBelgiji. Nato pa smo s skupinamiobiskali različne ustanove, v katerihse izvaja prostovoljstvo, kjer smoimeli priložnost govoriti sprostovoljci, zaposlenimi instarostniki, od katerih nam je vsakpovedal svoje mnenje oprostovoljstvu v belgijskih ustanovahza starejše. Mnenja so bila deljena.

Vsaka delovna skupina je imelanalogo, da je vsakodnevno pripravilarefleksijo na prejšnji dan takoimenovano "pecha kucha", to jeoblika šestminutne predstavitvedognanj prejšnjega dne oz. refleksije,sklenjenih v dvajset diapozitivov.

Kljub natrpanosti urnika pa smoimeli čas tudi za nekaj družabnegaživljenja. Priložnost za druženje smoimeli tudi na medkulturnem večeru,na katerem se je vsaka državapredstavila s tradicionalnim plesom,predstavila znamenitosti svoje državein pripravila značilno hrano. Zadnjidan je vsaka skupina pripravilakončni nastop na katerem smopredstavili ugotovitve in rešitvezastavljenega izziva. Predstavitev jebila seveda ocenjena s stranisodelujočih učiteljev. Ob zaključkuIntenzivnega programa smo vsisodelujoči, tako študentje kot učitelji,prejeli certifikate. Študentje smo scertifikatom prejeli 5 ECTS. Pouradnem zaključku desetdnevnegaprograma je sledil družabni večer,kjer ni manjkalo hrane in pijače.Druženje se je nadaljevalo pozno vnoč, ko smo se razšli polni vtisov inspoznanj ter novih prijateljstev.Naslednje jutro smo se slovenskaekipa odpravili na pot proti domu terna poti dom naredile kratek(zaslužen) izlet po Bruslju. I


MEDNARODNA SREČANJA Ines Dujc, Ajda Plos, Amela Lozić, Tamara Čekada, Tanja Živic, Ester Benko

UP Fakulteta za vede o zdravju že drugo leto sodelovalana Intenzivnem programu PRO-ACTE

Študentke ter predavateljica Fakultete za vede o zdravju Univerze naPrimorskem smo se udeležile Intenzivnega programa PRO-ACTE, ki jepotekal od 17. 3. 2013 do 28. 3. 2013 v Antwerpnu.

Udeleženke iz SlovenijeFoto: Ester Benko

V skladu s 4. členom StatutaZbornice zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije,Pravilnikom o priznanjih Zbornice –Zveze in s sklepom 9. redne sejeIzvršilnega odbora strokovne Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v anesteziologiji, intenzivniterapiji in transfuziologiji - s sklepom9/9–2013, dne 15. 2. 2013 ter gledena razpis objavljen na spletni straniZbornice zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveze društevmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije jestrokovna Sekcija medicinskih sesterin zdravstvenih tehnikov vanesteziologiji, intenzivni terapiji intransfuziologiji na slavnostniotvoritvi 47. strokovnega seminarjana Rogli dne 17. 5. 2013 podelila dvepriznanji strokovne sekcije zadosežke na ožjem strokovnempodročju. Priznanji sta prejeliMartina Dolar in Tinkara Pacek.

Martina Dolar se je po končaniosnovni šoli vpisala na srednjo šoloza medicinske sestre v Ljubljani in sepo končani maturi leta 1982 zaposlilana Kliniki za infekcijske bolezni invročinska stanja v Ljubljani. Delati jezačela na Oddelku za odrasle bolnikes hepatitisom in po opravljenem

strokovnem izpitu delo nadaljevalana Oddelku intenzivne terapije -respiracijskem centru, kjer dela šedanes, letos že 30 let.

Članica Zbornice zdravstvene inbabiške nege Slovenije – Zvezestrokovnih društev medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikovSlovenije je od njene ustanovitve.

Leta 2004 se je pogumno inodločno spopadla s hudo boleznijo,jo premagala in se vrnila v delovnookolje z enako ali pa še večjozavzetostjo.

Zadnjih nekaj let je njenoposlanstvo delo pedagoškemedicinske sestre, saj uvaja v delonovo zaposlene medicinske sestre inzdravstvene tehnike ter študente.

Martina Dolar je pomemben členv delovanju negovalnega tima naOddelku za intenzivno terapijo. Jetista oseba, ki skrbi za ravnovesje inodlično vzdušje med zaposlenimi.Njena osebnost in vrednote, kot sopotrpežljivost, mirnost, preudarnost,strokovnost so tiste, ki so bistvenegapomena, da odlično sodeluje tako zmlajšo kot tudi že bolj izkušenopopulacijo.

Njeno delovanje je zelo široko. VUKC Ljubljana aktivno sodeluje vdelovnih skupinah pri prenovistandardov ter je vabljenapredavateljica na podiplomskemtečaju iz Bolnišnične higiene, ki gaorganizira Univerza v Ljubljani –Medicinska fakulteta – Inštitut zamikrobiologijo in imunologijo.

S svojimi dragocenimi izkušnjamiin visokim strokovnim znanjem je vveliko pomoč mlajšim kolegicam pripisanju strokovnih prispevkov in prisami predstavitvi le teh.

Martina Dolar zaradi vsehnaštetih vrlin in dejavnosti, ki jihopravlja, uživa v svojem ožjem inširšem delovnem okolju ugled inspoštovanje.

Predlagatelj: Sodelavke insodelavci Oddelka za intenzivnoterapijo – Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja, UKCLjubljana Tinkara Pacek se je že v zgodnjem

otroštvu usmerila v poklicmedicinske sestre. Po končaniosnovni šoli se je vpisala v srednjozdravstveno šolo v Novem mestu. Pozaključenem šolanju je nadaljevalaštudij na Univerzi v Ljubljani - Visokišoli za zdravstveno nego in sipridobila naziv diplomiranamedicinska sestra. Leta 2002 se jezaposlila v Splošni bolnišnici Brežicena Oddelku za anesteziologijo,reanimatologijo in intenzivnozdravljenje kot anesteziološkamedicinska sestra.

V letu 2009 je bila imenovana zastrokovno vodjo oddelka. Pri svojemdelu in pri delu vseh zaposlenihzahteva dosledno spoštovanjestandardov zdravstvene nege, ob tempa jih stalno spodbuja k sprotnemuuvajanju novosti. Med njene zaslugelahko štejemo tudi izdelavo novedokumentacije zdravstvene nege, kjerje podprla nekatere bistvenespremembe pri izdelavi le-te indosegla, da so se te spremembeizvedle v praksi.

Kmalu po zaposlitvi v Splošnibolnišnici Brežice se je aktivnovključila v Komisijo za preprečevanjebolnišničnih okužb in bilaimenovana za medicinsko sestro,odgovorno za preprečevanje inobvladovanje bolnišničnih okužb.

V postopku pridobivanja


Asja Jaklič, Dejan Doberšek PREDSTAVLJAMO VAMPriznanji strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji intransfuziologiji za dosežke na ožjem strokovnem področju

Martina Dolar Foto: Asja Jaklič

Tinkara Pacek


PREDSTAVLJAMO VAMmednarodne akreditacije s straniAccreditation Canada Internationalje sodelovala kot namestnicaglavnega koordinatorja akreditacije.Posebej je bila zadolžena za področjepreprečevanja in obvladovanjabolnišničnih okužb in izvajanjedejavnosti anesteziologije inintenzivne terapije. Obe področji stabili s strani presojevalcev prepoznanikot dobri praksi v bolnišnici.

Članica Zbornice – Zveze jepostala že v času študija. Odimenovanja na mesto strokovnevodje aktivno sodeluje v strokovniSekciji medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v

anesteziologiji, intenzivni terapiji intransfuziologiji. Sodelovala je tudi priorganizaciji 10. svetovnega kongresaanestezijskih medicinskih sester, ki jeleta 2012 potekal v Ljubljani.

Z aktivnim sodelovanjem nastrokovnih seminarjih in kongresihin v okviru internih izobraževanj,svoje znanje prenaša na ostalezaposlene tako znotraj samebolnišnice kot tudi izven.

Njeno trdno prepričanje je, da jetreba znanje deliti z drugimi. Vskladu s tem je določeno obdobjepoučevala na Srednji zdravstveni šoliv Novem mestu, že nekaj časa pa kotstrokovna klinična mentorica

uspešno vodi študente visokihzdravstvenih šol, kar ji priznavajotudi vodstva šol na podlagi rezultatovanket.

Stalna želja po dodatnempridobivanju znanj jo je pripeljala tikpred pridobitev strokovnegamagistrskega naziva iz vzgoje inmenedžmenta v zdravstvu.

Predlagatelj: Sodelavke insodelavci v zdravstveni negi naoddelku za anesteziologijo,reanimatologijo in intenzivnozdravljenje, SB Brežice I

50. obletnica strokovne Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v medicini dela, prometa in športa7. 6. 2013 smo v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami obeležili 50. obletnico delovanja prve strokovne sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji, to je Sekcije medicine dela, prometa in športa. Ob tejpriložnosti smo tudi pripravili strokovno srečanje z naslovom »Znanje, Kakovost, Sodelovanje«.

Mag. Nevenka Šestan

Dobrodošlico je vsem udeležencemin vabljenim gostom zaželelapredsednica strokovne sekcije, mag.Nevenka Šestan, predsednicaZbornice Zveze, gospa DarinkaKlemenc pa je med uvodnimnagovorom podelila priznanje Sekcijimedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v medicini dela, prometa inšporta za dosedanje kakovostno inuspešno delo. Čestitke so Sekcijiizrekli še župan občine Postojna,gospod Jernej Verbič, predstojnicaKliničnega inštituta za medicinodela, prometa in športa, izr. prof. dr.Metoda Dodič Fikfak in domačinka,specialistka medicine dela, gospaBeatrix Švent. Vsi so poudarili velik

pomen, ki ga ima delo zaposlenih vzdravstveni negi.

Po navdušujoči in sproščujočikulturni točki in predstavitvi kraja jepredsednica predstavila 50. letnodelovanje sekcije, ki so ga poosebljaletudi prisotne bivše predsednicestrokovne sekcije.

Prvi začetki delovanja strokovnesekcije segajo v leto 1963, ko somedicinske sestre, ki so takratdelovale v obratnih ambulantah, pritakratni Zvezi društev medicinskihsester ustanovile prvo strokovnosekcijo. Vodila jih je gospa MarušaŠolar.

Sledila je vrsta zanimivihpredavanj, ki so obravnavala vlogomedicinske sestre v medicini dela vkrizi in vpliv gospodarske krize naduševne in vedenjske motnjedelavcev ter na kardiovaskularnebolezni (izr. prof. dr. Metoda DodičFikfak). Predstavljen je bil problempoklicnih bolezni in bolezni,povezanih z delom v Sloveniji, kjer sezaradi slabo napisane zakonodaje inneurejenega financiranja poklicnebolezni ne odkrivajo, ne verificirajoin ne registrirajo z izjemo poklicnebolezni povezane z izpostavljenostjoazbestu (doc. dr. Alenka Franko).Doc. dr. Marija Zaletel je v svojempredavanju o zagotavljanju kulture

varnosti pacientov na področjumedicine dela poudarila, da je dostopdo kakovostne zdravstvene oskrbeosnovna človekova pravica, ki jopriznavajo institucije EU indržavljani Evrope. Predstavljen je biltudi pomen vzpostavitve sistemavodenja kakovosti za mednarodnoakreditacijo DNV na Kliničneminštitutu za medicino dela, prometain športa (mag. Nevenka Šestan).Posebej je bilo poudarjeno, daodjemalci (pacienti) niso večzadovoljni s povprečno kakovostjo,zato je za organizacijo nujno, če želiuspešno konkurirati, da se odloči zacelovito kakovost. Treba je uzavestitipotrebo, da je za dobro delovanjevodenja kakovosti pomemben vsakposameznik in njegovo delo. Kotprimer dobre prakse sta diplomiranimedicinski sestri Vera Oblak in TanjaRitonja iz KIMDPŠ predstaviliobremenilno testiranje in preiskavoter analizo vidnih funkcij v MDPŠ.

O pomenu timskega dela in vlogidiplomirane medicinske sestre vnjem je razpravljala Rebeka KokaljVrtarič, dipl. m. s.

Zaključek strokovnega srečanja jepopestrila živahna razprava inizmenjava mnenj, po kosilu pa jesledil vedno zanimivi ogledPostojnske jame. I

Udeleženci strokovnega izobraževanjaFoto: Niko Arnerić


Pred začetkom predavanj so nas zuvodnimi besedami pozdravili izr.prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med.,strokovni direktor Onkološkegainštituta v Ljubljani, predstavnicaMinistrstva za zdravje ga. MojcaGobec in predstavnica ZZZS ga.Tanja Mate.

Strokovna predavanja je že potradiciji začela izr. prof. dr. MajaPrimic Žakelj, dr. med., vodja DPZORA, ki je v predavanju Deset letdelovanja programa ZORApredstavila uspehe presejalnegaprograma za raka materničnegavratu, saj se Slovenija lahko pohvali,da se je v desetih letih delovanja DPZORA incidenca raka materničnegavratu znižala za skoraj 40 odstotkov,kar je tudi v evropskem merilu velikuspeh.

Sledilo je predavanje vabljenepredavateljice ga. Juliette Patnick,direktorice angleških presejalnihprogramov, z naslovomZagotavljanje in nadzor kakovosti vpresejanju za raka materničnegavratu v Veliki Britaniji, v kateremnam je zelo nazorno predstavilaangleški način nadzora kakovostidela ginekologov in laboratorijev zapregledovanje BMV (brisovmaterničnega vratu).

Dr. Ana Pogačnik, dr. med., prim.doc. dr. Alenka Repše Fokter, dr.med. in prof. dr. Margareta StrojanFležar, dr. med., so v predavanjuZunanja kontrola kakovostipregledovanja BMV v okviruprograma ZORA, petletne izkušnje,predstavile delo strokovne komisije,ki ponovno pregleda in oceni BMVbolnic, ki so zbolele za RMV (rakmaterničnega vratu), saj jeocenjevanje sprememb v celicahBMV v veliki meri subjektivno ininterpretacija ni vedno enostavna.Predstavile so delo komisije inrezultate revizij BMV v petletnemobdobju; največ žensk spodcenjenimi BMV je imeloploščatocelični karcinom. Istepredavateljice so zatem pripravile

zanimiv prikaz primera z naslovomPonovni pregled brisov pri ženskah,ki so zbolele za RMV; na primeru soprikazale, da je kljub rednemu inorganiziranemu presejanju ter skrbnikontroli kakovosti dela laboratorijevin stalnemu izobraževanju kadrov,nekatere RMV težko ali celonemogoče preprečiti (hitro rastočiRMV, ki pa se k sreči pojavljajo zeloredko).

Asist. dr. Helena Gutnik, dr. med.,je v svojem predavanju z naslovomMikroinvazivni ploščatoceličnikarcinom materničnega vratu;rezultati ponovnegasvetlobnomikroskopskega pregledavzorcev materničnega vratupredstavila raziskavo, ki je zajelaponoven pregled preparatov biopsijhistopatoloških laboratorijev zdiagnozo MIPK (mikroinvazivniploščatocelični karcinom sprevladujočim stadijem FIGO IA1 vobdobju 2001-2007). Poudarila jeposebnosti MIKP, zaradi katerih jesvetlobnomikroskopska ocenapogosto težavna tudi za izkušenegamikroskopista (mikroskopskazgradba materničnega vratu,vraščanje displastičnega epitelija vkripte endocervikalnih žlez, ...).Rezultati te raziskave so povsemprimerljivi z rezultati podobnihraziskav v tujini.

Prvi sklop predavanj je sklenilaJulietta Patnick, ki je predstavilaUvedbo triažnega testa HPV v

državnem programu za presejanjeza raka materničnega vratu v VelikiBritaniji, v katerem je nazornoprikazala potek uvajanja tt HPV vAngliji ter opisala tudi ovire priuvajanju v redni program presejanjaza RMV.

Urška Ivanuš, dr. med., je vpredavanju Uporaba triažnega testaHPV v programu ZORA v letu 2012predstavila rezultate uporabe tt HPVv letu 2012. Analiza podatkov jepokazala, da so slovenski rezultatitestiranja skladni s tujimi. Glede narezultate analize podatkov registraZORA se je izkazalo, da se v Slovenijitt HPV še premalo uporablja(spremembe v obravnavi žensk-glede na izvid BMV je bil tt HPVuporabljen le v 50 odstotkih indikacijv skladu s smernicami), zato bo trebavsebine, vezane na naravni potekokužbe s HPV in nastankom RMVvključiti v redna izobraževanja vsehstrokovnih sodelavcev programaZORA.

V nadaljevanju nam je NinaJančar, dr. med., nazorno predstavilakolposkopijo in ciljano biopsijo kotpomembna dejavnika priobravnavanju žensk s predrakavimispremembami materničnega vratu vprispevku z naslovom Pomenkakovosti kolposkopije zapreprečevanje prekomernediagnostike in zdravljenja terpreprečevanje spregledanihpatoloških sprememb materničnega

Četrti izobraževalni dan programa ZORASodelavke državnega programa ZORA z Onkološkega inštituta v Ljubljani smo konec aprila 2013, ob podporiMinistrstva za zdravje RS, organizirale že četrti izobraževalni dan programa ZORA z mednarodno udeležbo za vseudeležence v izvajanju programa ZORA. Letos smo se ponovno zbrali na Brdu pri Kranju, kjer smo z veseljem gostiligospo Julietto Patnick, direktorico angleških presejalnih programov.

Mojca Kuster, Mojca Florjančič PREDSTAVLJAMO VAM


vratu. Predstavila je tudikolposkopski karton, kateregauvedba bo dodatno prispevala kizboljšanju kakovosti obravnavežensk in uvedbi enotnih standardovza kolposkopsko preiskavo, njenodokumentiranje in vrednotenje.

Prof. dr. Margareta Strojan Fležar,dr. med., je v predavanju Pomenkakovosti histološke diagnostike zapreprečevanje prekomernegazdravljenja in preprečevanjespregledanih patoloških spremembmaterničnega vratu predstavilapomen histopatološke diagnoze zaodločitev o morebitnem zdravljenjuin standarde za primerjavo scitološkimi in/ali kolposkopskimiizvidi. V analizi je prikazala tudirazlike v histopatoloških diagnozahmed laboratoriji (zlasti CIN2, ki jenajslabše ponovljiva histopatološkadiagnoza) ter delež konizacij glede napredhodne histopatološke izvide.

Sledil je prikaz in analiza primeraz naslovom Diagnostični postopkiin potek zdravljenja pri bolnici spozitivnim testom HPV incitološkim izvidom PIL nizkestopnje, ki so ga predstavileginekologinja Tadeja Štrumbelj, dr.med., prof. dr. Margareta Strojan

Fležar, dr. med. in Snježana FrkovićGrazio, dr. med. Prikazale soprepletenost aktivnosti vseh profilov,ki sodelujejo v obravnavi predrakavihsprememb, z individualno odločitvijoženske o svojem zdravljenju.

Drugi primer z naslovom Potekzdravljenja bolnice s patološkimbrisom in negativnim testom HPV,so predstavile in analiziraleginekologinja Tatjana Kodrič, dr.med., Kristina Gornik Kramberger,dr. med., ter Simona Hutter Čelik, dr.med. Poudarile so pomen strokovnihsmernic pri obravnavi žensk spatološkimi izvidi; izbrani ginekologkončno odločitev za izbranepostopke zdravljenja sprejme vdogovoru z žensko.

Tretji prikaz in analiza primera znaslovom Adenokarcinom in situ sopredstavile Urška Ferletič, SabrinaZajec in Jadranka Vrh Jermančič, dr.med. V prispevku so prikazaleobravnavo ženske, obolele zaadenokarcinomom in situ. Pojasnileso, da so citološki kriteriji medbenignimi in malignimispremembami na žleznih celicahlahko zabrisani; pomemben podatekje tudi pozitiven test HPV, saj soonkogeni HPV prisotni pri večiniadenokarcinomov.

Zadnji sklop predavanj smo letos,tudi na željo slušateljev (izraženo naanketnih vprašalnikih prejšnjihZorinih dni), posvetili komunikaciji.

Uvodno predavanje Pomenkomunikacije v odnosu medzdravstvenim osebjem in ženskamiv državnem presejalnem programuZORA, je imela Amela Duratović,svetovalka za odnose z javnostmi naOI Ljubljana. Predstavila je pomenkomunikacije v procesu zdravstveneobravnave bolnika s poudarkom napomenu znanja komunikacijskihveščin, kar vodi tudi k boljšemuuspehu zdravljenja.

Sledil je prikaz primera težav prikomunikaciji z naslovom Potekbolezni pri bolnici s CIN inzačetnim karcinomom, ki se niželela zdraviti; predstavili sta gaginekologinja Uršula Salobir Gajšek,dr. med. in prim. doc. dr. AlenkaRepše Fokter, dr. med. Odločitevpacientke za nezdravljenje oz.alternativno zdravljenje je privedlado metastatske razširjenosti RMV insmrti pacientke.

Drugi primer z naslovomSpontana regresija CIN 2 pri

bolnici, ki se ni želela zdraviti, stapredstavili ginekologinja UrškaGašper Oblak, dr. med. inpatologinja dr. Helena Gutnik, dr.med. Pri pacientki je prišlo dospontane regresije CIN-a, kar je prinižjih stopnjah CIN-a 1-2 pogosto.Pri ponovnem pregledu vzorcev inna podlagi dodatnih preiskav nabiološka označevalca p16 in Ki-67diagnoza CIN ni bila potrjena,pacientka pa je bila prepričana, da jije k ozdravitvi pomagal zdravilec.

Zadnji prispevek na temokomunikacije je pripravila MojcaFlorjančič, vms, zaposlena na OILjubljana v Registru ZORA (RZ). Napredavanju Sodelovanje RegistraZORA in ginekoloških timov vskupni skrbi za ženske spatološkimi izvidi je poudarilapomen komunikacije med RegistromZORA in izvajalci programa v skrbiza ženske, ki imajo patološki BMV inle-temu v predpisanem roku ne sledikontrolni BMV. Na podlagi izvedeneankete s strani RZ je seznam žensk,ki ga dobijo od RZ, ginekološkimtimom v pomoč, večina se strinjatudi z uvedbo enotnega obrazca zavabljenje žensk na kontrolnepreglede, hkrati pa se vsi skupajstrinjamo, da bi bilo treba imetienoten in zanesljiv informacijskisistem.

Srečanje se je zaključilo z razpravona temo komunikacije med vsemisodelujočimi profili v ProgramuZORA v skrbi za ženske v Sloveniji.

Zaključek:Program Zora uspešno deluje

predvsem zaradi dobrega delaštevilnih medicinskih sester,ginekologov, presejalcev,citopatologov, patologov in drugihsodelavcev v ginekološkihambulantah in laboratorijih, kar naspo rezultatih uvršča v sam evropskivrh.

Novosti in rezultati so dostopnina http://zora.onko-i.si/.

Po obdelavi in analizi anketnihvprašalnikov smo ugotovili, da soudeleženci zelo zadovoljni zupoštevanjem predlogov za temepredavanj za naslednja srečanja; tobomo upoštevali tudi pri pripraviprihodnjih izobraževanj programaZORA. Glede na rezultate ankete sebo večina udeležencevizobraževalnega dne udeležila tudi vprihodnjem letu. I

PREDSTAVLJAMO VAM

Po nekaterih podatkih naj bi vSloveniji kajenje želelo opustiti nekajveč kot 37 odstotkov 13–15-letnikov(Pečar K. Kajenje pri mladostnikih:vzorci vedenja, ekonomski inzdravstveni vidiki, 2009). Tako naIVZ RS kot na Slovenski zvezi zatobačno kontrolo in javno zdravje seže vrsto let z raznimi kampanjami inukrepi trudijo zmanjšati rabotobačnih izdelkov med mladimi. Tudisodelovanje študentov zdravstvenenege pri pripravi aktivnosti,povezanih z bojem proti kajenju, jepomembno, saj je po podatkihInštituta za varovanje zdravja RS billeta 2005 delež kadilcev med študentizdravstvene nege 22,6 odstotkov inzaposlenimi v zdravstveni negi 32,5odstotkov.

Z namenom promocije nekajenjasmo na UP Fakulteti za vede ozdravju že drugič zapored obeležiliSvetovni dan boja proti kajenju. Letossmo v sodelovanju z Zdravstvenimdomom Koper, Zdravstvenimdomom Izola ter Zavodom zazdravstveno varstvo Koper,aktivnosti izvedli na štirih srednjihšolah na Obali. Obiskali smo Srednjoekonomsko-poslovno šolo Koper,Srednjo tehnično šolo Koper, Srednjozdravstveno šolo Izola in Srednjo

gostinsko in turistično šolo Izola(danes združeni v enotno Srednjošolo Izola). Na nekaterih lokacijah sose nam pridružili tudi predstavnikiSlovenske zveze za tobačnokontrolo in javno zdravje. ŠtudentjeUP Fakultete za vede o zdravju so nastojnicah vsake srednje šole prestaviliin delili promocijski material, ki soga izdelali pri predmetu Promocijazdravja in metodika zdravstvenevzgoje. Namen aktivnosti je bilozaveščanje in obveščanje oškodljivosti in nevarnostih rabetobaka. Poleg tega so študentje nastojnicah izvajali tudi meritve CO-jav izdihanem zraku.

Najboljša promocija zdravegaživljenjskega sloga je vzgled. Študentizdravstvene nege naj bodo že v časuštudija vključeni v aktivnostipromocije zdravja, zato nas na UPFakulteti za vede o zdravju vodi motoštudent – študentu, študent – dijaku.Le z učinkovito skrbjo za lastnozdravje študentov zdravstvene negein posledično zdravstvenih delavcevbodo lahko akcije promocije zdravjadosegale svoj namen, saj visok deležprisotnosti tveganega vedenja medštudenti in zdravstvenimi delavcizmanjšuje verodostojnost kampanj zapromocijo zdravja. I

31. maj: Svetovni dan boja proti kajenju 2013Raziskava HBSC (Health Behaviour in School Aged Children: a WHO cross-national study), ki je bila v Slovenijiizvedena v letih 2000/2001, je pokazala, da med 15-letniki vsak dan kadi že okoli 23 odstotkov fantov in deklet.15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden, ne pa vsak dan, je nekaj manj kot 30 odstotkov. Mladi začnejo kaditiokoli 13. leta starosti (po podatkih Slovenske zveze za tobačno kontrolo in javno zdravje).


Sabina Ličen PREDSTAVLJAMO VAM

PREDSTAVLJAMO VAM Helena Bevc

V skladu s tem sloganom smopripravili tudi prireditev, ki jo jemoderirala Helena Bevc in se jezačela s slavnostnim nagovorompomočnice strokovnega direktorja zapodročje zdravstvene nege in oskrbena Onkološkem inštitutu KatarineLokar; sledila sta ji nagovorageneralnega direktorja Onkološkegainštituta primarija Janeza Remškarjain strokovnega direktorjaOnkološkega inštituta, izr. prof. dr.Janeza Žgajnarja.

Predsednica letošnje komisijeStanka Sabo je pred podelitvijopodala poročilo o delu Komisije zapriznanja, ki je prejela devetpredlogov, jih preučila in skladno sPravilnikom o priznanjih imenovalapet kandidatk za podelitev posebnegapriznanja. Področja, ki se upoštevajopri podeljevanju priznanj, senanašajo na: kakovostno izvajanjezdravstvene nege, human odnos dopacientov in svojcev, prispevanje kuspešnemu strokovnemu razvojuonkološke zdravstvene nege,kakovostno in uspešnoorganizacijsko delo, raziskovalno inpublicistično delo na področjuzdravstvene nege.

Dobitnice priznanj v letu 2013 zanjihov prispevek k razvoju stroke so:Marjana Bernot (»vodja hospitalnihoddelkov, avtorica številnih strokovnihprispevkov, predavateljica na VŠZNJ,mentorica številnim študentom,aktivna članica v različnih projektih«so besede, ki so jih napisali njenisodelavci), Cvetka Breznik (»celotnokariero zaposlena na OI, mentoricanovozaposlenim, njena dobra volja inpozitivna energija so pravi »balzam«po napornih trenutkih na delovnemmestu« menijo njeni sodelavci),Slavica Okrajac (»celotno karierozaposlena na OI, pozitiven odnos dodela in sodelavcev, kakovostno

izvajanje dela ter human odnos dopacientov in njihovih svojcev«, sonapisali sodelavci), Mateja Pangerc(svoje delo opravlja z veseljem, vestnoin profesionalno, mentoricanovozaposlenim, nadgrajuje svojeznanje in z dobro voljo razveseljujesvoje sodelavce) in AnamarijaŠalehar (»mentorica študentom innovozaposlenim, human odnos dopacientov, kakovostno izvajanjeonkološke zdravstvene nege tersodelovanje pri strokovnem razvojuonkološke zdravstvene nege«, sobesede, ki so jih zapisali njenisodelavci).

Za prijetno vzdušje in obilosmeha je poskrbela naša sodelavkaMilena Hribar, ki je posnela film omedicinskih sestrah (MS – kraticavelja za oba spola in vse nivojeizobrazbe), zaposlenih na različnihpodročjih in oddelkih/enotahOnkološkega inštituta, in smo si gamed prireditvijo ogledali.

Čar slavnostne prireditve jedogodku dodal Ženski pevski zborVanda Križaj iz Orehka priPostojni, ki je privabil smeh in solzev oči. Obilje smeha in dobre voljenam je pripravila Mojca MoryeMalek, zvočna terapevtka, zdelavnico Joga smeha in zvokgonga.

Prireditev se je končala sprijetnim druženjem nagrajenk inzaposlenih. I

Dan medicinskih sester na Onkološkem inštitutu LjubljanaŽe 12. leto je potekala na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) prireditev ob »mednarodnemu dnevu medicinskihsester – 12. maju«, ko podelimo zaposlenim v zdravstveni negi priznanja s področja stroke in izboljšanja kakovostizdravstvene nege pacientov z rakom. Slavnostna prireditev je potekala v sredo, 15. maja 2013, na OI. Motoletošnjega leta je »Moč za spremembe – medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«.


Od leve proti desni Katarina Lokar (pomočnica strokovnega direktorja za ZN/glavnamedicinska sestra), Anamarija Šalehar, Mateja Pangerc, Slavica Okrajac, CvetkaBreznik in Marjana Bernot (nagrajenke). Foto: Milena Hribar

Udeleženke in joga smeha. Foto: Milena Hribar

Zaradi vseh teh pričakovanj so dela vzdravstvu tista, ki zahtevajo nekolikodrugačen način dela. Ta delazahtevajo empatijo izvajalca. Tolahko povzroča višjo ravenobremenjenosti. Raziskave o doživetipreobremenjenosti in izgorelosti v20. stoletju so pokazale, da jebistveno več doživetij izgorelosti medzdravstvenimi delavci. Že prveraziskave o doživetipreobremenjenosti in izgorelosti sobile izvedene na zdravstvenihdelavcih. Raziskave so bile posledicaporočil o izčrpanosti, nemoči inpojavljanju depresivne simptomatike.Relativno pogosto pojavljanje tehtežav je raziskovalce, med njimi jevodilna C. Maslach, usmerilo vproučevanje izgorelosti kot posledicepreobremenjenosti.

Delo in obremenitevVečina del predstavlja za delavca, kiga izvaja, obremenitev. Vendar jedobro delovno okolje tisto, v kateremje delo organizirano tako, da jezagotovljena tudi možnost počitka.Dnevni počitek zagotavlja popolnoobnovo in ne prihaja do nalaganjdoživetij preobremenjenosti. Kadarpa so obremenitve neenakomernorazporejene, preintenzivne ali nizagotovljenega časa počitka, se pojavikronična utrujenost. O kroničniutrujenosti govorimo takrat, kadardnevni počitek ne zadošča za obnovoin tudi tedenski počitek ni dovolj.Konec tedna, pred začetkom novegadelovnega tedna, se pri teh delavcihpojavi občutek strahu, negotovosti,tiščanj v želodcu. Kadar se pojavljajota doživetja, že lahko govorimo otakšni preobremenjenosti, kipovzroča kronično utrujenost.

Kadar se obremenitve nadaljujejoskozi daljše časovno obdobje, se tanegativna doživetja samo kopičijo.Posameznik ne zmore več ustrezno

obvladovati vseh položajev, njegovaučinkovitost začenja upadati. Vendarse tega zaveda in svojo integritetonavzven brani z obrambnim,ciničnim in arogantnim vedenjem.V želji, da bi zakril nemoč innakopičeno preobremenjenost,odreagira s ciničnim in arogantnimvedenjem. Podzavestno pa pričakuje,da mu bo to mogoče pomagaloohraniti integriteto.

Vendar se pogosto dogaja, daobremenitve kar vztrajajo. Kadarobremenitve vztrajajo še naprej, sezačno dogajati napake. Posameznikzačne pozabljati posamezna opravilain odloči se za napačno izvedbo dela.Navzven se to kaže v večjem številunapak, v neučinkovitosti, v odlašanju.Pri intelektualno zahtevnejših delihse to kaže v odlašanju kognitivnozahtevnejših odločitev. Navzven je topasivno apatično vedenje. Ni večobrambnega reagiranja, ni večarogance in cinizma. Posameznikpostane tih, začne se zapirati vase,vse manj je dovzeten za dražljaje inspodbude iz okolja.

Kadar obremenitev traja naprej, sepojavita umik, brezvolja, nemoč inpopolna izčrpanost. Govorimo oizgorelosti. Običajno se ta doživetjapovezujejo s tresenjem, izgubo teka,nespečnostjo, morami, fizično slabimpočutjem. To pa je že tista faza, vkateri posameznik ne zmore, tudi netrudi se več, da bi delo vsaj poskušalopravljati. Posledica je dolgotrajenumik, ki je nuja za obnovo funkcije.

V delovnem okolju se srečamo zrazličnimi fazami doživetijpreobremenjenosti od tiste zdraveobremenjenosti, ki daje posameznikuobčutek, da se je potrudil pri svojemdelu in si z veseljem oddahne, pa vsedo tiste popolne izčrpanosti, ko sestrese ob misli na delo. Zdravodelovno okolje je tisto, v kateremprevladuje običajna zdrava

obremenitev, ki je spodbuda za delonaslednji dan.

Vzroki doživete preobremenjenosti Doživetja preobremenjenosti inizgorelosti so običajno splet odzivanekoliko bolj ranljivega posameznikana obremenitve, zahteve inpričakovanja v okolju. Analizevzrokov preobremenjenosti kažejonekatere skupne značilnosti v vsehdelovnih okoljih, ne glede naposameznika.

Najpogostejših vzroki doživetihpreobremenitev: • dodelitev več dela, kot ga je mogoče

opraviti, • neenakomerno razporejanje dela,• dodatne obremenitve.

Razporejanje dela Neenakomerne razporeditve dela sopo vseh raziskavah tisti dejavnik, kipovzroča preobremenjenost in slabopočutje, ne glede na delovno okolje.V zdravstvu se pogosto srečujemo znepredvidenimi odsotnostmi,nadomeščanji, nenadnimi povečanjiobsega dela. Hkrati pa se zdravstvood drugih delovnih okolij nerazlikuje v načinu razporejanja dela.Tudi za zdravstvo velja, da se delorazporeja pogosto neenakomerno.Hitreje se preobremeni posameznika,ki je že obremenjen, kisamoiniciativno sprejme več dela alizaradi občutka odgovornosti neodklanja dodatnih obremenitev.

V storitvenih dejavnostih, kjer je vospredju izvajanje storitev, učenje,zdravljenje, pomoč uporabniku -učencu, pacientu, varovancu, jemedsebojni odnos čustvena relacija.Ta se vzpostavi med izvajalcem inuporabnikom in je pogostopomemben dodatni spodbujevalecprevzema dodatnih večjihobremenitev. Pri posameznikih, ki sobolj empatični, pogosto prihaja do

Po poti od obremenjenosti do izgorelostiZa drugo polovico 20. stoletja in 21. stoletje je značilna prerazporeditev zaposlitev, iz primarnih dejavnosti,industrije, gradbeništva, rudarstva, kmetijstva v storitvene dejavnosti. Vse več je potreb po različnih storitvenihdejavnostih. Tako že od leta 2000 število zaposlenih v javnem sektorju ves čas narašča. Predvsem v časugospodarske krize vse pogosteje poslušamo, da prevelik, preobširni javni sektor duši in zavira primarni sektor ingospodarstvo. Tako je kar 20 odstotkov porabnikov proračuna iz področja zdravstva. Obseg dela na področjuzdravstva se zaradi razvoja zdravstvenih storitev, pa tudi staranja prebivalcev, pričakovanj in zahtev povečuje. Odljudi, ki izvajajo zdravstvene storitve, zdravnikov, medicinskih sester, različnih terapevtov, psihologov se pričakujev vsakem trenutku empatija, razumevanje in kar najvišja stopnja pripravljenosti razumeti in pomagati.


Doc. dr. Marija Molan PREDSTAVLJAMO VAM

prevzemanja dodatnihpreobremenitev. Vodje paneenakomerno razporejajo in dodajoobremenitve tistim, ki so jihpripravljeni sprejeti.

Neupoštevanje osebnih mnenj inpredlogov

Neupoštevanje osebnih mnenj inpredlogov je vzrok doživeteganelagodja, nepotrebne psihičneobremenjenosti. Posameznik, ki deloopravlja, se na samo delo najboljespozna. Zato ima tudi ustvarjalnamnenja in predloge za izboljšanjepostopkov dela ali obvladovanjobremenitev. Neupoštevanje tehpredlogov pa doživlja kot šikaniranje,izločitev in odtujitev.

Omejenost dostopa do pomembnihinformacij

Dobro počutje v delovnem okoljuje močno povezano z občutkompripadnosti. Občutek pripadnosti jevezan na vedenje o dogajanjih vdelovnem okolju. Kadar je dostop dopomembnih informacij omejen ali soinformacije posredovane le delno, seposameznik čuti negotovega tako pridelu, kot tudi v psihosocialnihodnosih. Zato je pravočasno sprotnoposredovanje informacij o dogajanjuv delovnem okolju in informacij,potrebnih za delo, ključnega pomena.

Identifikacija vzrokov obremenitev Analiza vzrokov doživetih

obremenitev je smiselna zaidentifikacijo oprijemališča zaodpravo teh doživetij. Analize nisonamenjene same sebi. Namenjene soodkrivanju vzrokov in oblikovanjuukrepov za odpravljanjepreobremenitev. Najučinkovitejšipristopi k obvladovanjupreobremenitev so kombinacijaintervencij k posamezniku in vdelovno okolje.

Te intervencije so postopek,sestavljen iz najmanj 5 korakov:• prvi korak – prepoznavanje

simptomov Najpomembneje je, da se

zavedamo, da so pojavljanjakonfliktov, nezadovoljstev, umikov alile pasivnega prezentizma simptomineželenih dogajanj v delovnemokolju. Zavedati se je potrebno, da toniso le posledice vplivov nekihzunanjih dejavnikov, na katere nimogoče vplivati, temveč so posledicadogajanj v delovnem okolju. Zavedati

se je potrebno, da so to simptomi, kiso opozorilo. • drugi korak – zavedanje potrebe po

intervenciji Simptomi, ki so opozorilo, morajo

oblikovati zavedanje, da je potrebno,možno in nujno nekaj spremeniti.Potrebna je intervencija videntifikacijo vzrokov in odpravljanjeteh stanj. • tretji korak – odločitev za

intervencijo Zavedanje potrebe je pogoj,

vendar je potreben naslednji korak –odločitev za intervencijo. Odločitevza intervencijo, ki vključujeidentifikacijo problema in iskanjenajprimernejših rešitev in ukrepov zaobvladovanje teh stanj pomenizačetek aktivnosti.• četrti korak – ustvarjanje

spodbudnega okolja Aktivnosti, usmerjene v

obvladovanje in odpravljanje vzrokovdoživetih preobremenitev, so možnele v spodbudnem delovnem okolju.Spodbudno okolje pomeni:• odprta, odkrita komunikacija brez

zamer, • spodbujanje dobrih praks, • odkrito spodbujanje pozitivnih

lastnosti posameznikov, • upoštevanje pobud in idej

zaposlenih, • gradnja spoštljivih medsebojnih

odnosov, ki vključujejo takospoštovanje, kot tudi vljudnost,odprtost in sodelovanje.

To je proces, ki zajema celotnodelovno okolje za vse zaposlene.

peti korak – sodelovanje inohranjanje dobrih odnosov

Obvladovanje obremenitev,zagotavljanje enakomernejšihobremenitev in gradnja delovnegaokolja, v katerem prevladujetaspoštovanje, vljudnost in upoštevanjepobud zaposlenih. Enakomernaobremenjenost in dojemanjeposameznika kot vrednote, so temeljdobrih odnosov, ki zagotavljajoustrezno psihosocialno klimo.

Ustrezna psihosocialna klima Ustrezna psihosocialna klima je

vrednota, ki zagotavlja tudi v manjugodnih zunanjih pogojih ustreznoraven motivacije, vendar lekratkoročno. Zato se je trebazavedati, da je treba zagotovitiustrezne okoljske, tehnološke inprocesne pogoje dela. V takšnihpogojih pa ustvariti ustreznemedsebojne odnose. Razlika medintervencijo v okoljske pogoje ingradnjo psihosocialnih odnosov jepredvsem v tem, da so intervencije vokoljske pogoje bistveno redkejše. Kodelovno okolje uredimo, to zagotavljaustreznost daljši čas.

Gradnja dobrih psihosocialnihodnosov pa je zelo občutljiva spirala,ki se hitro zruši brez nenehnihdodatnih nadgrajevanj, spodbud inprizadevanj prav vseh zaposlenih. Topa je možno le v kolektivu, v kateremobstaja zavedanje vseh od vodstva,do zaposlenih o veliki vrednoti –dobrem počutju zaposlenih. I


PREDSTAVLJAMO VAM

PUBLIKACIJE VŠZNJ DOSTOPNE JAVNOSTINa spletni strani VŠZNJ (http://www.vszn-je.si, Knjižnica – Založba) so od 1. julija 2013 naprejprosto dostopni zborniki predavanj dogodkov v organizaciji VŠZNJ, izdani do leta 2012. Takoboste pri svojem strokovnem in raziskovalnem delu lahko uporabljali zbornike predavanj:

- Mednarodna znanstvena konferenca (2008–2012),

- posvet Moja kariera-Quo vadis (2008–2012),

- simpozij Katedre za temeljne vede na izbrano strokovno temo (2010–2012),

- Šola za klinične mentorje (2010–2012), idr.

S prostim dostopom do izdanega gradiva želi VŠZNJ prispevati k razvoju znanj inprofesionalnih vrednot na področju raziskovanja in razvoja v zdravstveni negi.

DEKANJAizr. prof. dr. Brigita Skela Savič

V uvodu so bili omenjeni dosežkiprvih dveh srečanj, saj vse bolj jasnopostaja, da se delo družinskega zdrav-nika v ambulanti in na oddelkuDSO/SVZ zelo razlikuje od dela vambulanti družinske medicine vzdravstvenem domu, saj je več admi-nistrativnih, fizičnih, čustvenih instrokovnih obremenitev. Prav takozdravniki nismo več podpisniki kate-goriziranja varovancev v zdravstvenonego, mesečno ne vpisujemo stopnjeinkontinence v zdravstveni kartonbolnika, temveč le ob ugotovitvi inspremembi stanja. Normativ številavarovancev na tim se je s 304 zmanj-šal na 302, kar je sicer zanemarljivo,in v zadnjih treh letih se je številorazpoložljivih mest v domovih zve-čalo na račun povečanja kapacitet zanekaj sto, pa tudi zmanjšanega zani-manja za sprejem, predvsem iz finan-čnih razlogov, zato pa domovisprejemajo vse bolj bolne in pomočipotrebne.

Žal pa je neizpolnjenih dogovorovše več. Še vedno niso bile uvedenepredlagane storitve zdravnika zaobračun Zavodu za zdravstveno zava-rovanje Slovenije (ZZZS), kot so prvi,ponovni obisk ob postelji, pogovor ssvojci, konzultacija s kliničnim spe-cialistom; čeprav se pregledi razliku-jejo od pregledov pacientov vambulanti v zdravstvenih domovih(ZD), pogovori so časovno ter vse-binsko obsežni in izčrpavajoči, tudikonzultacije s kliničnimi specialisti sov DSO pogostejše, saj veliko varovan-cev ne more dati podatkov o svojemzdravju in zdravljenju. Tudi glede iz-obraževanja iz geriatrije ni novosti innapredka. Finančna kriza se je v zad-njih treh letih še poglobila, do preve-tritve košarice pravic iz OZZ pa ni

prišlo. Zdravniki od ZZZS še vednone prejemamo hitrih in nedvoumnihodgovorov v pisni obliki, ko jih za-prosimo za pomoč, od uslužbencevpa, če jih uspemo priklicati po tele-fonu, največkrat zvemo, da se naomenjeno problematiko ne spoznajo,pristojni, h kateremu nas telefonskovežejo, pa ni dosegljiv. Kljub prizade-vanjem in pošiljanjem dopisov se ševedno pojavljajo zahteve s sekundar-nega nivoja za opravljanje preiskav, zakatere so bili klinični specialisti prav-zaprav pooblaščeni z našo napotnico.Na žalost niti sistem on-line ni bilnadgrajen s podatki o interakcijahmed zdravili, ki bi pri delu zdravnikav DSO, kjer varovanci prejemajo ve-liko število zdravil, tudi 10 in več, po-lovica varovancev več kot 6, petina paneustrezna zdravila, pripomogel kbolj varnemu predpisovanju le-teh.Nadalje, medicinske sestre še nisokompetentne za določanje stopnjeinkontinence, predpisovanje ustrez-nih medicinskih pripomočkov, sa-mostojno vodenje nezapletenesladkorne bolezni, oskrbo kroni-čnih ran in nego stome, s čimer se jekasneje v razpravi strinjala tudipredsednica Zbornice zdravstvenein babiške nege – Zveze strokovnihdruštev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenijegospa Darinka Klemenc. In nazad-nje še predlog zakona o dolgotrajnioskrbi, ki bi olajšal financiranjeoskrbe v domovih, je ostal v predaluMinistrstva za zdravje.

Povod za organizacijo tokratnegasrečanja so bili najava nadzorov ZZZSnad naročanjem, evidentiranjem inizvajanjem prevozov bolnikov z reše-valnimi vozili, nejasna navodila, ne-skladja med navodili in

interpretacijami pravil ZZZS gledepredpisovanja MTP s strani izbranegaosebnega zdravnika za varovancedomov, zlasti pripomočkov za slad-korno bolezen, delitve stroškov za ob-vladovanje bolnišničnih okužb,predvsem brisov na MRSA in ESBL,kjer opažamo, da imajo o istem pro-blemu zdravniki, negovalni timi,SSZS, ZZZS, stroka ter varovanci innjihovi svojci vsak svojo razlago.

Po nagovoru je prvo predavanjeimela doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc,dr. med., predstojnica Službe za pre-prečevanje in obvladovanje bolnišni-čnih okužb (SPOBO). Poudarila je,da domovi niso bolnice, čeprav so vnjih številni bolniki popolnoma odvi-sni od pomoči, kadrovska zasedba papogosto ni zadostna in DSO predsta-vlja za starostnike bivalno okolje.Predstavljeni so bili rezultati evropskeštudije ESAC-NH ’09 o porabi anti-biotikov, kjer je na dan raziskave le-teprejemalo 2,7 do 3,2 odstotka varo-vancev slovenskih domov. Opozorilaje na posledice neustreznega predpi-sovanja antibiotikov, predvsem selek-cijo odpornih sevov in prenosvečkratno odpornih bakterij, od kate-rih sta v domovih problematičnipredvsem MRSA, ki je zaradi razku-ževanja rok v vpadu, ter sevov, ki izlo-čajo ESBL. Čeprav je pogostostvečkratno odpornih bakterij v DSOvelika (11,7 odstotkov), pa je izjavo,da so DSO rezervoar za okužbe znjimi, težko interpretirati, ker preva-lenca v splošni populaciji ni znana.

Podani so bili praktični nasveti zaomejevanje prenosa povzročiteljevbolnišničnih okužb (PBO), predvsemhigiena in razkuževanje rok, pouče-nost in motivacija osebja, pa tudisvojcev, kohortna izolacija ima pred-

Srečanje timov domov starejših občanov oziromasocialno varstvenih ustanovV Modri dvorani Domus Medica je v organizaciji Sekcije Domskih zdravnikov in Zdravniške zbornice Slovenije 13. 6.2013 potekalo že 3. srečanje timov v DSO/SVZ s preko 140 udeleženci. Prvi dve srečanji sta potekali 27. 2. 2010 in19. 3. 2011 v organizaciji Sekcije mladih zdravnikov družinske medicine in Sekcije zdravnikov v socialnovarstvenihustanovah, program in zaključki so bili objavljeni na spletni strani Združenja zdravnikov družinske medicine. Takokot takrat so bile ponovno obravnavane organizacijske teme, zato si tako srečanje pravzaprav zasluži naziv Posvet.Udeležence, zdravnike družinske medicine, ki delajo v ambulantah domov, njihove ambulantne medicinske sestre,medicinske sestre, ki delajo v domovih; vsi skupaj pa predstavljajo time Domov starejših občanov/Socialnovarstvenih ustanov (DSO/SVZ), je pozdravila Iris Hvala Krušič, dr. med., domska zdravnica in programski vodjasrečanja, z željo, da bi srečanje postalo tradicionalno.


Iris Hvala Krušič PREDSTAVLJAMO VAM

nost pred popolno socialno izolacijo,osamitev pride v poštev le v primeruepidemije, na katero posumimo pred-vsem na podlagi izvidov iz bolniš-nice, previdno predpisovanjeantibiotikov. Iskanje možnih nosilcevPBO, ki so brez simptomov, ni smi-selno, razen v primeru epidemij inprisotnosti kroničnih ran. Pri potrje-nih nosilcih PBO je potrebno pred-vsem razkuževanje rok in uporabazaščitnih sredstev, tiste, ki pa so zme-deni, imajo rane z izločki, so inkonti-nentni, pa je treba kontaktno izoliratiali kohortirati, da se omeji prenosPBO. Predvsem je treba paziti, da zukrepi ne bi prišlo do socialnestigme, saj se s tem funkcionalno sta-nje varovanca lahko še poslabša, zatopredvsem nosilcev MRSA ne smemoizključiti iz vsakdanjih aktivnosti, po-trebni pa so zadostni higienskiukrepi. Osebje si mora roke striktnorazkuževati pred in po stiku z bolni-kom in med postopki pri bolniku (va-rovancu). Del okužb je mogočepreprečiti s sprejetjem minimalnihstandardov v ustanovi in aktivnim so-delovanjem vseh, ki so udeleženi vprocesu nege.

Sledilo je predavanje Valerije LekićPoljšak, predstavnice Skupnosti so-cialnih zavodov Slovenije, ki je pred-stavila Financiranje zdravljenja inzdravstvene nege v institucionalnemvarstvu starejših. 1. januarja 2013 jebilo v javni mreži institucionalnegavarstva 20.164 mest pri 99 izvajalcihna 120 lokacijah, od tega za starejše18.612, za odrasle s posebnimi potre-bami pa 2.333 mest, od tega večina v5 posebnih socialno varstvenih zavo-dih za odrasle na 7 lokacijah. Od leta2003 se je obseg javne mreže razširilza 8.500 mest oziroma 74 odstotkov.Po Zakonu o socialnem varstvu ob-sega institucionalno varstvo vseoblike pomoči v zavodu, v drugi dru-žini ali drugi organizirani obliki, s ka-terimi se upravičencem nadomeščajoali dopolnjujejo funkcije doma in la-stne družine, zlasti pa bivanje, organi-zirana prehrana in varstvo terzdravstveno varstvo. Zdravstvenovarstvo je urejeno z zdravstvenimipredpisi, in to specifično za oskrbo-vance socialnovarstvenih institucij.Institucionalno varstvo starejših inposebnih skupin odraslih predstavlja7 odstotkov proračuna ZZZS. Na 302postelji pripada v ambulanti splošnemedicine v DSO/SVZ 1.0 zdravnika(specialista družinske ali splošne me-

dicine), 1,1 tehnika zdravstvene nege,0,33 nosilca laboratorijske medicine,kar znese 27.488 količnikov na letniravni in 5 ur na posteljo na leto.Raven realizacije zdravstvene nege(ZN) v preteklem letu je merilo zadoločitev ZN za tekoče leto, torej pav-šal.

Zavodi kot ločeno zaračunljiv ma-terial (LZM) zaračunavajo igle, brau-nile, infuzijske sisteme, zdravila sseznama A, ki jih predpiše zdravnikklinični specialist, ki dela po pogodbis SVZ. LZM se načrtuje količinskoglede na porabo v preteklem letu.Standardizirani materialni stroški vcenah storitev SVZ so namenjeni iz-vajanju storitev zdravstvene nege: zazagotavljanje pripomočkov, raztopinin materialov za oskrbovance, delo-vna sredstva, opremo in materiala zaizvajanje ZN. Zavodi torej varovan-cem zagotavljajo vse medicinske pri-pomočke: negovalne postelje,hodulje, bergle, vozičke (razen tistih,ki jih predpiše fiziater), trapeze zaobračanje, obvezilne materiale, kate-tre, blazine proti preležaninam itd.,razen plenic in podlog pri inkonti-nenci na zbirno naročilnico, ki jopodpiše zdravnik, in merilnih lističevza glukozo pri varovancih, ki se zdra-vijo z inzulinov, imajo od diabetologapredpisan glukometer in izvajajo sa-mokontrole krvnega sladkorja, naro-čilnice prav tako podpiše zdravnik.Pravila OZZ to utemeljujejo s tem, dadomovi izvajajo nego, ne pa zdravlje-nja, tako ima zavarovana oseba vDSO pravico na podlagi naročilnicedo vseh medicinskih pripomočkov,razen tistih, ki jih DSO zagotavljajo izsvojih materialnih stroškov.

Kot predstavnik ZZZS je preda-vala mag. Sergeja Rajh Travner iz Ob-močne enote (OE) Celje o pravicahvarovancev DSO do medicinskih pri-pomočkov (MP). Potrebo po njihugotavlja zdravnik, ki je pooblaščenza njihovo predpisovanje, pri temmora upoštevati strokovna priporo-čila in kriterije, če za predpis osebniizbrani zdravnik ni pristojen, bolnikanapoti k ustreznemu kliničnemu spe-cialistu. Ker ima večina MP določenotrajnostno dobo, ki začne veljati, kobolnik MP v lekarni ali pri dobavite-lju dvigne, mora zdravnik ob izpisunaročilnice v on-line sistemu preve-riti datum dviga. Do zamika lahkopride, ker ima zavarovana oseba 30dni časa za prevzem MP. Predčasenpredpis je možen v primeru neustrez-

nosti obstoječega MP ali spremembizdravstvenega stanja, ne pa v primerukraje, izgube ali uničenja pripomo-čka. O upravičenosti do predčasnegapredpisa odloča imenovani zdravnikna ZZZS. Tudi v tem predavanju jebilo poudarjeno, da imajo varovanciDSO/SVZ pravico do MP na naročil-nico do vseh MP, razen tistih, ki jihdomovi zagotavljajo iz materialnihstroškov, vključno z materiali za negostome. Torej plenice DA in merilni li-stiči za krvni sladkor, DA. To je bilnamreč odgovor, ki ga je večina ude-ležencev zaradi neenotnih in neuskla-jenih navodil ZZZS medposameznimi OE nestrpno pričako-vala. To stališče je Skupina za pravilaOZZ sprejela na seji 18. 12. 2013. Asmo to zvedeli šele 13. 6. 2013 ...

Po odmoru za kavo, v katerem soudeleženci pod UV lučko in nanosugela z indikatorjem lahko preverili, alisi dobro razkužujejo roke, je IrisHvala Krušič prisotne domske zdrav-nike pozvala k povezovanju, sodelo-vanju in predstavila načrtpridobivanja posebnih znanj in ve-ščin, ki so pomembna pri vsakdanjemdelu v domskem okolju.

Omenjeno je bilo tudi stanje v do-movih po Sloveniji in primerjava kri-terijev za sprejem na Negovalnioddelek UKC Ljubljana z značil-nostmi bolnikov, ki so iz bolnišnicepremeščeni naravnost v domove. Našibolniki so v slabši koži, s slabšo pro-gnozo, psihično nestabilni, potrebu-jejo 24-urni nadzor, v negovalnibolnišnici pa za primerjavo za 30 bol-nikov skrbita kar 2 zdravnika (DSO 1na 302!!!).

Sergeja Rajh Travner je predstavilatudi predpise ZZZS o reševalnih pre-vozih. Pravica do le-teh nastane,kadar iz zdravstvenih in drugih razlo-gov ni mogoče opraviti prevoza z jav-nim prevoznim sredstvom aliosebnim avtomobilom, upoštevati jetreba zdravstveno stanje na dan pre-voza, ne pa diagnoze bolnika (rak),velja tudi pravilo najbližjega izvajalca,z izjemo Onkološkega inštituta, psi-hiatričnih bolnišnic, URI Soče, Val-doltre, ki opravljajo izključnodejavnost na področju psihiatrije, re-habilitacije, onkologije in ortopedije.Do prevoza v zdravilišče so bolnikiupravičeni, če jim je bilo zdraviliškozdravljenje odobreno s strani imeno-vanega zdravnika. Samoplačniki so vprimeru, da prevoz naročijo sami alinjihovi svojci, če zdravstvene storitve


PREDSTAVLJAMO VAM

uveljavljajo zaradi zahtev ali predpi-sov na drugih področjih ali pri dru-gih organih (sodišča, zavarovalnice)in na pregledu pred invalidsko komi-sijo, pri sprejemu ali premestitvi vSVZ, odhodu na obnovitveno rehabi-litacijo in pri prevzemu zdravil alimedicinskih pripomočkov. Če varo-vanci DSO/SVZ ne morejo kriti stro-škov omenjenih prevozov, naj seobrnejo na pristojni Center za so-cialno delo. Z nenujnim reševalnimvozilom se izvaja prevoz nepokretnihvarovancev, kjer je vedno zraven reše-valec spremljevalec in prevoz oseb, kimed prevozom zaradi zdravstvenegastanja (kisik, zmedenost, slabost, in-fuzije) potrebujejo spremstvo alioskrbo zdravstvenega delavca. Vobeh primerih je torej v rubriki 9treba označiti spremljevalec. S sanite-tnim vozilom se izvajajo prevozi na inz dialize in prevozi, ko pokreten bol-nik ne potrebuje spremstva zdrav-stvenega delavca, prevoz z javnimprevoznim sredstvom ali osebnih vo-zilom pa bi bil lahko škodljiv (npr.bolnik po transplantaciji-kontrole).Varovanci domov, ki niso upravičenido reševalnih prevozov, so upravičenido povračila do potnih stroškov podistimi pogoji kot bolniki, ki se na pre-glede na sekundarno raven vozijo oddoma.

Sledil je pogled na situacijoreševalnih prevozov s strani izvajalca,ki ga je predstavil Janez Kramar,vodja izmene na Reševalni službiUKC Ljubljana. Od dejstev, ki so bilaomenjena že v predhodnempredavanju, je dodal, da sanitetneprevoze opravlja voznik zopravljenim izpitom iz vsebin nujnemedicinske pomoči. Če v reševalnemvozilu ni prisoten spremljevalec, se tošteje kot sanitetni prevoz. Naštel jenapake in težave pri izpolnjevanjuobrazcev nalog za prevoz, kjer semora zdravnik v primerupopravljanja podatkov lastnoročnopodpisati in žigosati, sicer je nalogneveljaven. Opozoril je na zlorabe sstrani izvajalcev, kjer v reševalnemvozilu fizično ni spremljevalca,čeprav je na obrazcu pravilnooznačen in zaračunan ZZZS-ju. Kerso sanitetni prevozi s strani ZZZSnizko finančno ovrednoteni, prevozizvajalca do bolnika pa ni vštet(startnina), izvajalci opravijosanitetni prevoz, ko se za določenorelacijo ali smer vozilo napolni. Zatomorajo bolniki pogosto čakati več ur.

Izvajalci prevozov so dolžni bol-nika privesti do sprejemnega okencav ambulanti, kjer bo pregledan, natoodgovornost zanj prevzamejo tam,kljub temu, da v UKC Ljubljanazmotno pričakujejo, da bodo vsaj zavarovance DSO/SVZ domovi zagoto-vili spremstvo med čakanjem na pre-gled. Žal to (razen morebiti protiplačilu) ni dolžnost domov, saj bi mo-rali za to vzeti enega delavca iz delov-nega procesa, prav tako pa ni njihovadolžnost, da varovancem zagotavljajoprevoze na zdravniške preglede za-stonj. Če je prisotno laično sprem-stvo, je zaželeno, da svojci počakajo vambulanti, predvsem pri sanitetnihprevozih, ni pa tu problema zavarova-nja potnikov v primeru prometne ne-sreče, saj je vsako vozilo zavarovanoza toliko oseb, kolikor je sedežev. Izobčinstva je bilo slišati zelo dobrodo-šlo pripombo, da pravice do nenujnihreševalnih prevozov sploh ne bi smelebiti predmet OZZ, temveč prostovolj-nih ali dopolnilnih zdravstvenih za-varovanj, z minimalnim povišanjemmesečnih premij, predlagano je bilo 2€. Sicer pa prevozi iz DSO/SVZ pred-stavljajo le 2 odstotka vseh opravlje-nih prevozov, kjer pa so všteti tudinujni.

Doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr.med., je predstavila primere bolnikov,podala definicijo nepokretnosti, poZPIZ-u je to 70 odstotkov zmanjšanazmožnost premikanja, po mnenju iz-vajalca prevozov je tudi bolnik s ho-duljo praktično nepokreten, sajpotrebuje pomoč pri vstopu in se-stopu iz vozila. Ob predpostavki, dapredstavljeni bolniki niso upravičenido prevoza z reševalnim vozilom inspremljevalcem, smo bili enotnegamnenja, da lahko zdravnikov zapis vzdravstveni dokumentaciji, izvidi, ne-varnost poslabšanja zdravstvenegastanja upraviči predpis ustreznegaprevoza. Dobrodošla je tudi opombana nalogu za prevoz, da je svetovanolaično spremstvo svojcev, saj lahkonadzorujejo bolnika v čakalnici inopravijo registracijo pri sprejemnemokencu.

Iris Hvala Krušič je podala nekajpredlogov za izboljšanje normativovzdravnikovega dela v DSO, predvsemznižanje glavarine na 200 varovancev,ugotavljanje stopnje inkontinence inprenos kompetenc za ponovno naro-čanje MP, predvsem plenic, na diplo-mirano medicinsko sestro v domovih.Za delo s telesno in duševno prizade-

timi varovanci pripada zdravnikomdodatek k plači (PPD3), za preseganjeglavarinskih normativov pa bi bil do-brodošel tudi dodatek k plači, ne lepodaljšanje ordinacijskega časa.

Po kosilu je sledila diskusija z ude-leženci in predavatelji. Zvedeli smo,da čeprav so domovi upravičeni do urprisotnosti zdravnika sorazmernoglede na število varovancev in nado-mestila ob morebitni odsotnosti, setolerira nekaj odsotnosti brez fizi-čnega nadomestila, če je vse delo vambulanti opravljeno, torej narejenavizita, vpisani izvidi, navodila, re-cepti, napotnice, pogovori s svojciopravljeni. ZZZS iz naslova zdrav-stvene nege ne plačuje samo osebjaali samo materiala za storitev zazdravstvene nege, temveč pavšalnezneske, ki temeljijo na realizaciji pre-teklega leta. Višja matematika? Bodomorali varovanci zbolevati na ukaz alipo načrtu?

Najpomembnejša točka tega sreča-nja pa je bilo sprejetje konsenza gledenaročanja in plačila stroškov nadzor-nih brisov na PBO. Ker velja izrek na-ročnik je plačnik, in ker je načrtnoiskanje možnih zdravih nosilcevPBO, razen v primeru epidemij, potr-jenih ob hospitalizacijah varovanceviz iste ustanove, nesmiselno, smo sedogovorili, da pri sprejemu bolnika izdomačega okolja ni treba opraviti bri-sov, če pa že, so samoplačniški, dom-ski zdravnik indicira in naroča brisele pri sumu epidemije in dodatnih de-javnikih tveganja bolnika za razvojokužbe (kronične rane, sladkorna bo-lezen ...), plačniki nadzornih brisovpri postopkih dekolonizacije pa sodomovi. Kandidate za dekolonizacijoje treba skrbno izbrati, saj je potrebnosodelovanje bolnika, sicer bo posto-pek neuspešen. Dekolonizacija morav vsakem primeru potekati od glavedo pete, s poudarkom na nosu inžrelu, kjer se PBO radi skrivajo. Poneuspešnem postopku ponavljanje nismiselno. Čeprav bi lahko omenila šemarsikatero podrobnost, pa upam, daje vsak udeleženec s seboj odnesel to,kar pri svojem delu najbolj potrebuje.

Ob zaključku srečanja so biliudeleženci povabljeni na naslednjesrečanje timov v DSO/SVZ, ki bopotekalo 1. oktobra 2014 na Svetovnidan starejših. Obravnavali bomopaliativno oskrbo in dietno prehranov domovih, skrb za ustno zdravje,urejanje prebave in lajšanje zaprtjapri starostnikih. I


Rak dojke je najpogostejši rak priženskah. Prav zaradi pogostostiobolevanja in novosti v načinuzdravljenja je rak dojke vednoaktualna tema. Leta 2009 je za njimzbolelo 1.128 žensk (109,5 / 100.000).Čeprav se je preživetje bolnicizboljšalo, (88,1-odstotno pribolnicah, diagnosticiranih v letih2005-2009), ostaja rak dojk priženskah na prvem mestu med vzrokismrti zaradi raka.

Predsednica Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vonkologiji Biserka Petrijevčanin je vuvodnem govoru pozdravilaudeležence seminarja in s temotvorila seminar. V prvem sklopupredavanj so se zvrstila predavanja ozbolevnosti, preživetju in dejavnikihtveganja za raka dojke. Predstavljenje bil preventivni program DORA,govorili smo tudi o dednem raku.Sledilo je predavanje o klinični potigenskega svetovanja pri pacientkah zrakom dojke in vloga medicinskesestre ter ambulante za spremljanjepacientov z večjo ogroženostjo zarakom dojk, jajčnikov in prostate.

Drugi sklop predavanj se je začel skratko predstavitvijo metododkrivanja in diagnosticiranja rakadojke ter načinov kirurškegazdravljenja. Še pred 40–timi leti jediagnoza raka dojke pomenilaodstranitev celotne dojke z velikoprsno mišico in bezgavkami, danespa govorimo o tako imenovaniohranitveni kirurgiji. Stremimo kmanj radikalnim operacijam, da bibil videz po njej čim lepši, istočasnopa je treba še vedno zagotovitipopolno lokalno odstranitevrakavega obolenja. Ohranitvena

kirurgija zaradi obsežnosti bolezni nivedno mogoča. Vedno pogosteje sebolnice odločajo za rekonstrukcijodojk po mastektomiji, ki je lahkoopravljena istočasno (takojšnarekonstrukcija) ali z nekajmesečnoodložitvijo (odložena rekonstrukcija).Sledilo je predavanje o informiranjuin izkušnjah pacientk po operacijiraka dojke pri krajši hospitalizaciji,saj je zaradi spremenjenega načinazdravljenja, napredka v medicini inzahtev po večji varnosti v bolnišnicahprišlo do krajših hospitalizacij, karima določene tako pozitivne kot tudinekatere negativne posledice. Drugisklop se je zaključil s predstavitvijonovosti v fizioterapiji po operacijidojke.

V tretjem sklopu je bilapredstavljena vloga radioterapije prizdravljenju raka dojke. Sodobnaradioterapija je skrbno načrtovana,vodena računalniško, s sodobnimiobsevalnimi napravami in novejšimitehnikami obsevanja. Zdrava tkiva jev veliko večji meri mogočeobvarovati pred ionizirajočimsevanjem, kot jih je bilo mogočeobvarovati v preteklosti. Sledilo jepredavanje o zdravstveni negi bolnicez akutnimi in kasnimi neželenimiučinki obsevanja raka dojke.Zdravstvena vzgoja bolnice, ki boobsevana zaradi raka na dojki semora začeti takoj, ko bolnica izve, dabo potrebno zdravljenje zradioterapijo, saj bo le dobroinformirana bolnica dovolj pozornain bo znala prepoznati, ukrepati terlajšati neželene učinke zdravljenja.Sledilo je predavanje o sistemskemzdravljenju raka dojke. Invazivni rakdojke je sistemska bolezen, ki se ne

zdravi le lokalno (kirurško ali zradioterapijo) ampak potrebuje enoali več vrst zdravljenja z zdravili, kiso lahko citostatiki, hormonskazdravila in tarčna zdravila usmerjenaproti receptorju HER-2. Nadaljevalismo z zdravstveno nego in aplikacijozdravil pri sistemskem zdravljenjuraka dojke. Na področju sistemskegazdravljenja raka dojke je bil narejenvelik napredek. Pojavljajo se novazdravila in medicinske sestre semorajo kontinuirano izobraževati, dapridobivajo nova znanja s področjasistemskega zdravljenja in oskrbebolnic, ki prejemajo sistemskoterapijo.

Zadnji sklop seminarja se je začels pomenom varne telesne dejavnostiza ženske, ki so prebolele raka dojke.Redna, zmerna telesna dejavnostbolnicam pomaga, da hitreje inuspešnejše okrevajo, ter da se lažjevrnejo v običajne dejavnosti indelovno okolje. Ganljivo je svojspopad z rakom dojke izpovedalamlajša kolegica, ki je prehodila dolgoin težko pot zdravljenja, doživelaizrazito čustveno in telesnospremembo ter si po tej težki izkušnjipostavila nove vrednote. Sledila jepredstavitev Evrope Donne, kipomaga bolnicam, ki so zbolele zarakom dojke in njihovim svojcem, sajrakava bolezen ne prizadene le telesa,ampak globoko prizadene tudi njenodušo, spremeni se samopodoba,prizadene pa tudi najbližje.Nadaljevali smo s predavanjem orazširjeni bolezni in paliativni oskrbipri bolnicah z rakom dojk, ki temeljina strokovno priporočenih znanjih inveščinah ter etičnih principih. Vzaključku je bil predstavljen šeprojekt Smileon, ki je evropskiprojekt, v katerem sodelujejo tudimedicinske sestre z Onkološkegainštituta. Sledili sta še učni delavnicio samopregledovanju dojk, terdelavnica o obravnavi bolnice zlimfedemom.

Na izobraževanju smo izvedeliveliko novosti glede zdravljenja rakadojk, oskrbi bolnic, ki so zbolele za tovrsto raka in načinih pomočibolnicam, ki so se srečale z diagnozoraka dojke. I


Pacientke z rakom dojk – trendi in novosti7. 6. 2013 je Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji organizirala 40. strokovni seminar znaslovom: Pacientke z rakom dojk – trendi in novosti. Srečanje je potekalo v M hotelu v Ljubljani.

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA Ostrožnik Vesna


Internistična in kirurška obravnavakardiološkega bolnika z roko v rokiStrokovno srečanje Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji je potekalo 31. maja in 1. junija 2013, v Termah Šmarješke Toplice, v mirnem zavetju dolenjskih gričev, kjer se izvaja tudirehabilitacija srčno-žilnih bolnikov.

Antonija Gazvoda

Po uvodnem pozdravu predsednicesekcije Tanje Žontar nam jedobrodošlico zaželel direktorzdravilišča. Sledil je pozdrav inpredavanje gostujoče predavateljiceAne Ljubas, dipl. m. s., ki nam jepredstavila izobraževanje inorganiziranost medicinskih sester naHrvaškem.

Strokovni del je prvi dan potekal vtreh sklopih. V prvem sklopu so namkolegice iz UKC Maribor predstavileprikaz primera: Aktivnostizdravstvene nege bolnika pred, medin po operaciji. Predstavljena je bilabolnica, operirana na srčnihzaklopkah. Poudarile so, da so zaoptimalne rezultate zdravljenjaodgovorni vsi vpleteni, od sprejemado odpusta. Anamarija Smonkar,dipl. m. s., je predstavila aktivnostizdravstvene nege na oddelku, predoperacijo srca in po njej. DarjaDacinger, dipl. fth., je poudarilapomen zgodnje respiratorne inlokomotorne fizioterapije zapreprečevanje pooperativnih zapletovin posledično krajše ležalne dobe.Vlogo operacijske medicinske sestreje predstavila Irena Kokol, univ. dipl.org., vlogo anestezijske medicinskesestre pa Natalija Sobotič, dipl. m. s.Po operativnem posegu je bolnicapotrebovala stalen nadzor, zato je bilanameščena v enoto intenzivneterapije. Obravnavo v tej enoti jepredstavila Marjeta Bračič, dipl. m. s.

V drugem sklopu predavanj namje Samo Granda, dr. med., iz UKCMaribor predstavil novosti priobravnavi bolnika z akutnimkoronarnim sindromom. Zaradihitrega razvoja metod zdravljenja inzdravil prihaja do nenehnih novostipri obravnavi teh bolnikov.Predstavljeni so bili postopki predpostavitvijo diagnoze in ob njej, medkoronarno intervencijo in po njej.Jerca Kep, dipl. m. s., iz UKC Maribornam je predstavila transradialnipristop pri koronarografiji z vidikazdravstvene nege. Ta pristop je za

bolnika lažji, glede krvavitve varnejši,hospitalizacija je krajša, stroškizdravljenja pa nižji. Vlogo medicin-ske sestre pri stresni ehokardiografijije opredelil v svojem predavanjuTilen Kač, dipl. zn., iz UKC Ljubljana.Stresna ehokardiografija se uporabljaza odkrivanje ishemične bolezni srca,za oceno funkcije srca in boleznizaklopk ter za diagnostično inprognostično napoved že odkritebolezni srca. Gre za neinvazivnodiagnostično metodo s kombinacijoultrazvoka in vadbenega alifarmakološkega stresnega testa. Kotnovost sta nam Mojca Žlender, mag.farm., in Martina Ravnikar, mag.farm., predstavili uvajanje kliničnefarmacije na oddelek. Kliničnifarmacevt je del svojega delovnegačasa na oddelku in skrbi zaoptimizacijo terapije z zdravili,sodeluje z zdravstvenim osebjem injih informira o zdravilih. Ta skloppredavanj je zaključila SabinaPodlesnik, viš. med. ses., iz UKCLjubljana s predavanjem o novihantiagregacijskih zdravilih in pomenuzdravstvene vzgoje pri bolnikih zakutnim koronarnim sindromom, kita zdravila prejemajo. Poudarila je,

kako pomembno je, da bolnikeseznanimo, zakaj morajo ta zdravilaredno jemati.

Po zasluženem odmoru za kosiloin vodenem ogledu zdraviliškega delaTerm Šmarješke Toplice je sledil tretjisklop predavanj. Doc. dr. AndrejPernat dr. med., nam je predstavilelektrofiziološko preiskavo inkatetrsko radiofrekvenčno ablacijo, kiomogoča trajno odpravo nekaterihoblik motenj srčnega ritma. Šenovejšo tehniko zdravljenja aritmije,hibridno zdravljenje atrijskefibrilacije z vidika medicinske sestre,nam je predstavila Jasna Špehar, dipl.m. s., iz UKC Ljubljana. V velikopomoč pri zdravljenju zapletenejšiharitmij z radiofrekvenčno ablacijo paje sistem CARTO, ki daje podatke oanatomiji srca ter o lokaciji žarišč vsrcu. Irena Blažić, dipl. m. s., iz SBIzola nam je v svojem prispevkupredstavila srčne spodbujevalce,indikacije, načine vstavitve terizpostavila vlogo medicinske sestre.Povedala je tudi, da obstajajonekatere razlike, če izvaja posegzdravnik kirurg ali zdravnik internist.Sledila je še razprava in uspešnoizpeljane volitve za predsednika in

Udeleženci seminarja

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJAčlane izvršilnega odbora Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji zanaslednje mandatno obdobje.

Drugi dan strokovnega srečanja nam je dr. TjašaVižintin Cuderman, dr. med., iz UKC Ljubljanapredstavila zdravljenje z novimi peroralnimiantikoagulacijskimi zdravili. Predstavila je posebnostizdravljenja z dabigatranom in rivaroksabanom,ukrepe ob zapletih in ob invazivnih posegih. Dr.Monika Štalc, dr. med., iz UKC Ljubljana je govorila okompresijskem zdravljenju pri venski trombozi, ki vakutnem obdobju zmanjšuje oteklino in bolečino,kasneje pa preprečuje razvoj posttrombotičnegasindroma. Bojana Banovič dipl. m. s., iz UKCLjubljana nam je predstavila zdravstveno negobolnika s periferno arterijsko boleznijo na zdravljenjuz lokalnim trombolitičnim zdravljenjem. Po odmoru zosvežitvijo smo se udeležili še delavnic o povijanjunog in o uporabi in nameščanju kompresijskihnogavic.

Z zadovoljstvom in z novo pridobljenim znanjemsmo v zgodnjih popoldanskih urah uspešno zaključilistrokovno srečanje. Zato se še posebej zahvaljujemovsem predavateljem za zelo dobro predstavljenezanimive in aktualne teme, ki so predstavljene tudi vzborniku prispevkov, izdanem ob strokovnemsrečanju. Tudi tokrat so nam na pomoč priskočiliproizvajalci medicinske opreme in farmacevtskedružbe ter nam prikazali svoje proizvode. Zato sevsem, ki so podprli naše strokovno srečanje, prav lepozahvaljujemo. Posebna zahvala Tovarni zdravil Krkain Termam Šmarješke Toplice za gostoljubje in pomočpri izvedbi srečanja. I


Obvestilo

Če ne želite prejemati Utripa v papirniverziji, ker ga prebirate preko spleta,nam sporočite na e-naslov:[email protected].

Hvala za razumevanje.

Osrednja tema seminarja so bilisodobni pristopi pri zdravljenjubolnikov s krvjo, celicami in tkivi, kiga razvijajo in izvajajo strokovnjakina področju slovenske transfuzijskemedicine v sodelovanju sstrokovnjaki na področjukardiologije, ortopedije, kirurgije,oftalmologije, hematologije, tkivnegainženirstva in drugimi. Medicinskesestre, zdravniki in biologi so v dvehdneh skupnega druženja, predstavilisvoje delo in rezultate t. i. naprednegazdravljena bolnikov s celicami intkivi. Pri tem matične celice usmerijov razvoj v različnih končnodiferenciranih celičnih tipov, ki sopotrebni za popravilo okvarjenecelice ali tkiva. Terapija s celicami jepoleg genske terapije in tkivnegainženirstva tretja vrsta naprednegazdravljenja. V primerjavi s klasičnimnačinom zdravljenja je zdravljenje scelicami bolj prijazno za bolnike,skrajša ležalno dobo bolnikov vbolnišnicah in izboljša kakovostživljenja bolnikov.

Na uvodnih predavanjih so nampriznani zdravniki, specialistitransfuzijske medicine predstaviliizhodišča naprednega zdravljenja scelicami. Izr. prof. dr. PrimožRožman je izpostavil, da je transfuzijakrvi pravzaprav najstarejši načinzdravljenja s celicami, vendar podpojmom celična terapija danesrazumemo zdravljenje z avtolognimiali alogenskimi celicami. Spresajenimi celicami lahkonadomestimo manjkajoče ali obolelecelice oziroma njihove sestavine, alipa z njimi dosežemo drugeterapevtske učinke, kot sospremembe imunskega sistema,napad na rakave celice, itd.

Kot vir KMC je periferna kri vveliki meri nadomestila kostnimozeg. Mag. Mihael Tonejc jepovedal, da se je dosegljivostdarovalcev KMC močno izboljšalazaradi ustanovitve registrovprostovoljnih darovalcev. Ključnikriterij za izbiro primernega

darovalca KMC je tkivna skladnostoziroma ujemanje v tkivnih antigenihHLA (Human Leukocyte Antigens) sprejemnikom presadka.

Mag. Marko Cukjati je govoril opridobivanju KMC iz popkovničnekrvi in javni banki, kjer jihshranjujejo. Popkovnična kri je širokodostopna, dajalcu ne prinaša tveganjin pri bolnikih povzroča manjbolezni presadka proti gostitelju, karomogoča uporabo bolj neskladnihcelic. Od odvzetih enot popkovničnekrvi se v javno banko shranijo le tiste,ki izpolnjujejo stroge zahtevekakovosti

Martina Petrić, dipl. m. s., jeuvodna predavanja zaključila spredstavitvijo mnenj nosečnic, ki sose odločile za darovanje popkovničnekrvi pri porodih s carskim rezom vljubljanski porodnišnici. Zadarovanje popkovnične krvi seodločajo iz humanitarnih razlogov,ker bodo morda nekoč potrebovalematične celice, ker želijo pomagati inza vsak primer.

V kardiologiji s presaditvijokrvotvornih matičnih celic (KMC)uspešno zdravijo bolnike znapredovalim srčnim popuščanjem.Indikacije in rezultate zdravljenja jepredstavil dr. Gregor Poglajen izKliničnega oddelka za kardiologijoUKC Ljubljana Ta način zdravljenjapredstavlja varno in relativnoučinkovito alternativo zdravljenjunapredovalega srčnega popuščanja spresaditvijo srca. Bolniku odvzamejonjegove lastne KMC iz periferne krvis postopkom citafereze, kar jepredstavila Andreja Nunar Perko,dipl. m. s., Hinko Urbančič, dipl. zn.,in Ana Čerpnjak, dipl. m. s., pa stapredstavila sistem NOGA®XP, kiomogoča natančno porazdelitevaplikacij matičnih celic v označenempodročju hibernirajočega miokardabolnika. Sabina Ocepek, dipl. m. s., jeopisala postopke zdravstvene nege odsprejema bolnika do njegovegaodpusta. Pri tem medicinska sestraupošteva načelo celostne in

individualne obravnave bolnika V ortopediji se je že pred skoraj

dvema desetletjema pojavila ideja oobnovi poškodovanega hrustanca scelicami. Doc. dr. Matej Drobnič jepovedal, da ima presaditev gojenihavtolognih hondrocitov bolniku spoškodbo sklepnega hrustancapomembno mesto med različnimimetodami zdravljenja, s katerimilahko popravimo poškodovanihrustanec in zmanjšamo možnostprezgodnje degeneracije sklepnegahrustanca. Ana Marija KovačičTonejc, dipl. m. s., in Zvone Nagode,dipl. zn., sta predstavila postopke obodvzem krvi bolnikom za pripravoseruma, v katerem gojijo odvzetehondrocite. Na Zavodu RS zatransfuzijsko medicino v Ljubljani jebilo v obdobju od 1996 do 2012izvedeno 244 odvzemov krvi v tanamen. Dr. Nevenka KregarVelikonja je v sodelovanju s sodelavcipripravila prispevek o izolaciji celic izkoščka hrustančnega tkiva innjihovega pomnoževanja vlaboratoriju. Med prvimi v svetu sorazvili tri generacije celičnegaprodukta za regeneracijo sklepnegahrustanca. Razvoj novih produktov vsvetu poteka predvsem v smerirazvoja alogenskih aplikacij, uporabematičnih celic in naprednihbiomaterialov, ki spodbujajo inomogočajo obnovo hrustančnegatkiva. Magda Peruško, dipl. m. s., inTanja Kuplenk, dipl. m. s., stapripravili članek, v katerem sta opisalipripravo bolnika na diagnostičnoartroskopijo sklepa, med katero jeodvzet hrustanec za gojenjehondocitov. Predstavili stazdravstveno nego med pripravo inhospitalizacijo bolnika obimplantaciji hondrocitov.

Na Očesni kliniki v Ljubljanizdravijo različne bolezni in poškodbeočesne površine z amnijskomembrano (AM). Ta pospešujeepitelizacijo, ima protimikrobniučinek, deluje protivnetno, zavirabrazgotinjenje tkiva in angiogenezo.

Sodobni pristopi pri zdravljenju s krvjo, celicami in tkiviLetošnji dvodnevni seminar strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji,intenzivni terapiji in transfuziologiji je potekal 17. in 18. maja 2013 na Rogli. Predsednik sekcije Dejan Doberšekje v svojem nagovoru izpostavil, da položaj, v katerem se nahajamo, ni rožnat, vsekakor pa bo na takšen alidrugačni način vplival na nas in naše delo v prihodnosti. Veseli pa ga, da kljub vsemu vztrajamo in delamo, delamozase in za naše zanamce, za boljši jutri ter ne nazadnje in najpomembnejše – delamo dobro za bolnika.


Cvetka Gregorc, Dejan Doberšek

Asis. mag. Matej Beltram je povedal,da presadek AM uporabljajo zazdravljenje brazgotin in zarastlinveznice, sindroma Stevens-Johnson,pterigija ter za rekonstrukcijoveznične površine. Pri tem AM služikot podlaga za rast epitela. Dr. TinaCirman je predstavila obdelavo,shranjevanje in testiranje AM, kipoteka na Zavodu RepublikeSlovenije za transfuzijsko medicino.Pomembno vlogo pri presaditviamnijske membrane imajooperacijske medicinske sestre.Karmen Mlakar Tomšič, dipl. m. s., jeopisala postopek odvzema amnijskemembrane, pripravo bolnika napresaditev, negovalne diagnoze indokumentacijo, ki je potrebna priizvedbi presaditve.

V Univerzitetnem kliničnemcentru Ljubljana uporabljajo zazdravljenje nezaraščanja zlomovdolgih kosti in pri celjenju defektovmehkih tkiv trombocitni gel, ki gapridobijo z aktivacijo trombocitneplazme z ustreznimi agonisti. Izgranul aktiviranih trombocitov se obaktivaciji sprostijo rastni dejavniki indejavniki strjevanja krvi, ki pospešijoceljenje rane. Danijela Semenič, dr.med., je povedala, da se navedeneučinke trombocitov uspešnouporabljajo tudi za pospeševanjeceljenja kroničnih ran, vezi inligamentov ter zaraščanje ran vestetski, kardiovaskularni, oralni inmaksilofacialni kirurgiji. Kako naZavodu Republike Slovenije zatransfuzijsko medicino pripravljajoplazmo bogato s trombociti povalidiranem postopku iz levkocitneplasti zdravih krvodajalcev jerazložila dr. Tina Cirman. Adrijana

Debelak, dipl. m. s., pa je prikazalarezultate uspešnega zdravljenja strombocitnim gelom pri bolnikih skroničnimi ranami. V prispevku jepredstavila zdravstveno nego ran popriporočilih Evropske zveze zaoskrbo ran - TIME koncept.

Najbolj razširjena oblika celičnegazdravljenja je presaditev krvotvornihmatičnih celic (PKMC), s katerolahko zdravimo številne maligne innemaligne hematološke bolezni jepovedala Karla Rener, dr. med.,PKMC v postopku priprave bolnikana zdravljenje dopušča zdravljenje zvisokimi odmerki citostatikov in/aliobsevanjem celotnega telesa, skaterim se doseže čim boljšoodstranitev malignih ali drugačespremenjenih celic. V primerualogenične PKMC pa se izkorišča šeučinek presadka proti bolezni.Zdravljenje izbranih hematološkihbolnikov s PKMC v veliko boljši meriomogoča zazdravitev ali ozdravitevmalignih krvnih bolezni, kot samoimuno in/ali kemoterapija. PKMC jeagresiven način zdravljenja sštevilnimi stranskimi učinki inzapleti. Pri alogenični PKMC pa selahko že kmalu po transplantacijipojavi akutna reakcija presadka protigostitelju, ki se kaže s povišanotelesno temperaturo, kožnimizpuščajem, nekardiogenim pljučnimedemom s hipoksemijo, drisko terporastom telesne teže. O zdravstveninegi teh bolnikov sta govorili PolonaRihtaršič, dipl. m. s., in JasminaHalilović, TZN. Bolezen se zdravi skortikosteroidi in imunosupresivi.Novejša metoda pa je zunajtelesnafotofereza. To je oblika afereze infotodinamične terapije, v kateri se kri

bolnika obdela zunajtelesno sfotoaktivnimi zdravili, ki se aktivirajoz ultravijolično svetlobo. Sampostopek, ki traja v celoti tri ure in seza enega bolnika izvaja dva dnizapored v presledku 14 dni, dvakratmesečno, je predstavila StanaŽlebnik, dipl. m. s. Poleg tega naZTM v zadnjem času s postopkomgranulofereze pripravljajo tudipripravke granulocitov za bolnike, kise ne odzivajo na antibiotično inantimikotično zdravljenje širokegaučinkovanja. Maja Draksler, dipl. m.s., je za zaključek predstavila šepostopek pranja eritrocitov ininaktivacije patogenov vtrombocitnih pripravkih. Opraneeritrocite se uporablja predvsem zabolnike, ki imajo protitelesa protiplazemskim beljakovinam še posebejanti IgA in za bolnike, pri katerih jeprišlo do hudih alergičnih reakcij vzvezi s transfuzijo krvi. Inaktivacijapatogenov dodatno zmanjša prenospovzročiteljev bolezni s transfuzijo inpodaljša rok uporabe trombocitov do7 dni.

Medsebojno spoznavanje,izmenjava znanj in izkušenj naseminarjih, vsekakor pripomorejotudi k izboljšanju medsebojnegasodelovanja med različnimi profilizdravstvenih delavcev in s tem kizboljšanju izidov zdravljenja inzdravstvene nege bolnikov. Kot jedejal predsednik sekcije v zaključkusvojega uvodnega nagovora, naj veljaza vse nas »Ostanite optimistični inpredvsem odprtih src, saj je to pot, kipremika gore in vodi do veličastnihciljev, uresničitev vizij in osebnihzmag.«. I


PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA

Danes osrednji problem poslovanjazdravstvenih zavodov postajaobvladovanje stroškov in vlogamenedžmenta je iz vidikasprejemanja dobrih poslovnihodločitev zelo pomembna.Zdravstvena nega predstavlja največjepodročje zdravstvene dejavnosti inzaposluje največjo poklicno skupinoizvajalcev zdravstvenih storitev, karlahko postane priložnost zazmanjševanje stroškov zdravstvenihzavodov.

Pri doseganju svojih ciljevmanagement v slovenski zdravstveninegi išče priložnosti na področjuracionalizacije, organizacije dela inrazvoja zdravstvene nege. Temeljnovprašanje je, ali smo ustreznoorganizirani in ali imamo na pravinačin razporejene vse razpoložljivevire. Menedžment ima na tempodročju veliko maneverskegaprostora, kar pomeni, da smoprocesno organizirani, da dobrovodimo ljudi, da imamo dobrokontrolo nad dogajanjem v javnemzdravstvu in da imamo dobronačrtovanje. Strategija razvojazdravstvene nege in oskrbe v sistemuzdravstvenega varstva v RepublikiSloveniji za obdobje od 2011 do 2020v postavljanju vizije govori o:»temeljna usmeritev delovanjazdravstvene nege je kakovostna,varna, učinkovita in humanazdravstvena nega«.

Zato je bil strokovni del srečanjarazdeljen v tri sklope: Medicinskasestra kot vodja, Racionalizacija vzdravstveni negi – vlogamanagementa zdravstvene nege inudejanjanje strategija zdravstvenenege. Zaključki srečanja so bili:

Naslov sklopa: Medicinska sestrakot vodja

Pomembne ugotovitve: Zelopomembno je sodelovanjemanagementa v zdravstveni inbabiški negi, Sindikatom zaposlenihv zdravstveni negi in Zbornico –Zvezo. Prenova sistemizacij jepotrebna tudi z vidika zadovoljstvazaposlenih. V socialnih zavodih je

zdravstvena nega (ne) varna,kadrovski normativi panesprejemljivi.

Povzetek razprave: Zdravstvenain babiška nega mora ob krizi, vkateri smo se znašli, strniti svojevrste in zadržati obstoječi strokovninivo.

Pobuda: Pobuda za spremembostanja na področju zdravstvene negev socialnih zavodih in ureditevkadrovske problematike na tempodročju. V pisni obliki pripravipobudo za RSKZN Jelka Černivec.

Naslov sklopa: Udejanjenjestrategije

Pomembne ugotovitve: Za dobrodelo moramo iskati inovativne kadre.Kategorizacijo zahtevnostizdravstvene nege moramo uporabitiza načrtovanje in zaposlovanje kadra.Zaposleni različno razumejonavodila vodij.

Naslov sklopa: Racionalizacija vzdravstveni negi – vlogamanagementa

Pomembne ugotovitve: Tudi vprihodnje prikazati primere dobrihpraks iz različnih okolij invključevanje primerov iz

zdravstvenih domov, bolnišnic insocialno varstvenih zavodov. Ohra-njanje in izboljšanje položaja zdrav-stvene nege v slovenskem prostoru.

Povzetek razprave: V razpravi soudeleženci predstavili nekatereprimere iz lastnih okolij. V razpravije bilo izpostavljeno, da naj sespremljata absentizem inprezentizem v zdravstvenih insocialnih zavodih.

Pobude: Prikazati primere dobrih praks

tudi v prihodnje in jih tudi javnopredstaviti, primer je portal primerovdobrih praks na spletni straniZbornice Zveze; medsebojnoobveščanje; pristopiti k raziskovanjuaktualnih tem v kliničnem okolju(npr. vpliv izobrazbe med. sestre nakakovost in varnost obravnavepacientov).

Pri oblikovanju programa nas jevodila želja po sinhronizaciji znegovalnimi in zdravstvenimi timi navseh nivojih; primarni, sekundarni interciarni nivo ter socialnimi zavodi.Zato pričakujem, da bodo vsebinezanimive, aktualne in potrebne za vsenivoje vodenja.I

Medicinska sestra kot vodja30. maja je v Monsu Sekcija medicinskih sester v managementu organizirala strokovno srečanje pod naslovomMedicinska sestra kot vodja. S seminarjem smo želeli prenesti spoznanja sodobnega managementa v prakso vobliki prenosa izkušenj in dobrih praks.


Saša Kadivec


Zdravstvena nega in sladkornabolezen

Tako kot mnoga leta do sedaj smo sezbrali v petek 15. in soboto 16. marca2013 v Termah ZREČE nafunkcionalnem izobraževanjuZdravstvena nega in sladkornabolezen. Izobraževanje je potekalodva dni v obliki predavanj z učnimidelavnicami.

Izobraževanja so se udeležilemedicinske sestre in zdravstvenitehniki, ki izvajajo zdravstveno negosladkornega bolnika v bolnišničnemzdravljenju, v zdravstvenih domovih,domovih za ostarele ali pa izvajajozdravstveno nego sladkornihbolnikov na domu. Prav tako so bileprisotne udeleženke iz lekarn, ki seneposredno srečujejo s sladkornimibolniki pri izdaji zdravil inpripomočkov za zdravljenjesladkorne bolezni. Prisotne so biletudi udeleženke zdravstvenih šol, kijim bo pridobljeno znanje v pomočpri nadaljnjem poučevanju inizobraževanju učencev s področjazdravstvene nege sladkornihbolnikov. Izobraževanje smozaključili pozno v petek popoldan, kosmo si tudi nazdravili in polni novihvtisov izmenjali prijetne občutke.Udeleženci so spoznali pripomočkeza aplikacijo insulina, tehnikoaplikacije insulina, pripomočke za

merjenje sladkorja v krvi ter tehnikoizvajanja meritev. Na srečanju so seudeleženci podrobneje seznanili zzdravstveno nego bolnikov ssladkorno boleznijo. Spoznali sonačine zdravljenja sladkorne boleznikakor tudi preventivne ukrepe te zelorazširjene socialne bolezni.

Priprave na spomladanskosrečanje leta 2014 že potekajo. Vsemsporočamo, da bomo organiziralidvodnevno izobraževanje spodobnim ter dopolnjenimprogramom spomladi 14. in 15.marca 2014 v Ljubljani. V letu 2014bo to že 19. leto organizacije inizvedbe tega funkcionalnegaizobraževanja.

Zdrava prehrana - medicinasedanjosti in prihodnosti -preprečevanje in zdravljenjesodobnih bolezni

8. dvodnevno strokovnoizobraževanje z učnimi delavnicami oZDRAVI PREHRANI, je potekalo 19. in 20. aprila 2013 v Ljubljani.Namenjeno je bilo strokovnimsodelavcem, ki se profesionalnoukvarjajo s svetovanjem o zdraviprehrani v bolnišničnih ustanovah, vzdravstvenih domovih, domovih zaostarele ali pa izvajajo zdravstvenovzgojo o zdravi prehrani bolnikov ališe zdravih posameznikov na domu(patronažna služba). Izobraževanja so

se udeležili tudi zaposleni v lekarnah,ki se neposredno srečujejo zvarovanci in jim svetujejo o zdraviprehrani ter strokovni zdravstvenidelavci in drugi zaposleni vzdraviliščih, hotelih, vrtcih, osnovnih,srednjih šolah in univerzah, ki seukvarjajo z zdravo prehrano v smislupreprečevanja in zdravljenjasodobnih bolezni. Prav tako jeizobraževanje namenjenopredavateljem na šolah, univerzah, kise pri svojem delu srečujejo z zdravoprehrano ter na ta način svojimučencem posredujejo praveinformacije o načinih priprave inuživanja hrane, izboru ustreznih živil,vključitvi sadja in zelenjave vjedilnike itn.

Priprave na spomladanskosrečanje leta 2014 že potekajo. Vsemsporočamo, da bomo organiziralidvodnevno izobraževanje spodobnim, vendar razširjenim indopolnjenim programom spomladi11. in 12. aprila 2014 v Ljubljani. Vletu 2014 bo to že 9. leto organizacijein izvedbe tega funkcionalnegaizobraževanja.

Vsem dosedanjim udeležencemizobraževanj se iskreno zahvaljujemoza zaupanje in udeležbo naomenjenih dosedanjih strokovnihizobraževanjih.I

Poročilo o izvedbi funkcionalnih izobraževanj z učnimi delavnicami v letu 2013


PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA Milenka Poljanec Bohnec, Slavica Vujičič, Mateja Tomažin Šporar


Prvo strokovno srečanje smo imeli vmarcu, v Zdravstvenem domu (vnad. ZD) Lendava, na temokakovosti v tem zavodu. Kolegice inkolegi so nam predstavili kakovost invlogo zaposlenih v ZD Lendava,kakovost v nujni medicinski pomoči(v nad. NMP) ter vpliv stresa nazaposlene v NMP, kakovost vpatronažni zdravstveni negi ter vlogomedicinske sestre v posvetovalnici zadiabetike. Ena izmed zdravnic panam je predstavila obravnavopacienta z miokardnim infarktom. Postrokovnem srečanju, ki sta se gaudeležila tudi direktorica ZD inžupan Občine Lendava, smo siogledali še razstavo življenjaprekmurskih Židov v lendavskiSinagogi in ob prijetnem druženjupoklepetali v Kulturnem domuLendava.

Konec marca smo članice društvapripravile predavanje za občaneObčine Beltinci z naslovomIzboljšajmo kakovost življenja -poklon DMSBZT Pomurjaobčanom Beltincev. Temepredavanja so bile: pot h krepitvizdravja, vloga patronažne medicinskesestre pri obravnavi kroničnih ran inkomunikacija in delo s starostnikomz demenco. Po predavanjih smoudeležencem izmerili še krvni tlak,krvni sladkor in telesno sestavo terjim svetovali.

V aprilu smo pripravili strokovniseminar na temo obvladovanjabolnišničnih okužb skozi čas, kjerso sodelovali člani društva izbolnišnice, zdravstvenih domov insocialnih zavodov, inšpektorica ZIRS,OE Murska Sobota ter infektolog inzdravnik iz Zavoda za zdravstvenovarstvo. Strokovno srečanje smoorganizirali skupaj z bolnišnico obupokojitvi prve medicinske sestre zaobvladovanje bolnišničnih okužb,Šarike Benko.

Mesec maj je za področje ZNposeben mesec, kjer si dogodki karpodajajo roke. Aktivno smo

sodelovali na 9. kongresu zdravstvenein babiške nege, ki je bil 9. in 10.maja na Brdu pri Kranju. Stojnicanašega društva je bila zelo obiskana,saj smo z inovativnostjo innagradami znali pritegnitiobiskovalce kongresa. Člani društvapa so bili tudi aktivni predavatelji.

10. maja pa smo se udeležilizaključne slovesnosti s podelitvijozlatih znakov najzaslužnejšimmedicinskim sestram. Letos je biladobitnica zlatega znaka tudi našačlanica, Dragica Jošar,podpredsednica DMSBZT Pomurja,patronažna medicinska sestra inenterostomalna terapevtka, ki prihajaiz Zdravstvenega doma MurskaSobota in je zaposlena v patronažnidejavnosti.

Na lokalni ravni smo imelikoncert pevskega zbora Žarek, ki že18 let deluje pod okriljem DMSBZTPomurja.

Hvala članicam pevskega zbora zaprijetne trenutke, ki so nam jihpodarile ob prazniku. Vemo, da je zapripravo koncerta treba vložitištevilne ure prostega časa, vendarmislim, da je bil odziv občinstvanagrada za trud. Na koncertu jesodeloval še pevski zbor DMSBZTMaribor, ki nas je prijetno presenetil,saj deluje šele nekaj mesecev. Koncertsmo imeli v evangeličanski cerkvi, pokoncertu pa druženje s pogostitvijo vAlma mater Europea v MurskiSoboti.

V začetku junija smo na temomednarodnega dne medicinskihsester »Moč za spremembe –

medicinske sestre smo v prvih vrstahzdravstvenega sistema« pripravili šestrokovno srečanje, ki se ga jeudeležilo več kot sto članov.

V prvem polletju je imel izvršniodbor društva šest sej, na katerihsmo obravnavali aktualne dogodkena področju zdravstvene nege,sprejeli nekatere pravilnike inusmeritve dela. Dopolnjevali smotudi program dela in načrtovaliaktivnosti za drugo polletje.Predsednica je bila prisotna na trehsejah odbora regijskih strokovnihdruštev in podala poročilo.Predsednica in podpredsednica staimeli srečanje z županom mestneobčine Murska Sobota, mupredstavili program dela, se zahvaliliza doniranje uporabe grajske dvoranev namen strokovnih srečanj terzaprosile za nadaljnje tvornosodelovanje. Društvo se je prijavilotudi na razpis za občinska sredstva.

Udeležili smo se tudi 26. volilneskupščine Zbornice – Zveze, kjer jebila naša članica Milka Kavašizvoljena v Nadzorni odbor.

V teh burnih časih, ki jih jedoživljala predvsem Zbornica –Zveza, smo tudi v društvu zaznalidvom, ki so ga izpostavljali člani.Uspeva nam ohranjati članstvo, kar jenajpomembnejše. Upam, da bodoZbornici - Zvezi vrnjena pooblastilain bomo v društvu ponovno lažjesledili zastavljenim ciljem gledeobveznih vsebin za pridobitev licenceter strokovnih izpopolnjevanj nasrednji stopnji za strokovno inosebnostno rast svojih članov. I

Življenje in delo v Strokovnem društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovPomurja v prvem polletju 2013Delo v društvu sem kot nova predsednica prevzela s 1. januarjem 2013. Program dela je zastavilo že prejšnjevodstvo, novi izvršni odbor ga je le nadgradil.


IZ DRUŠTEV Daniela Mörec

Člani Društva medicinskih sester,babic, zdravstvenih tehnikovGorenjske smo si v petek, 31. maja2013, v okviru strokovne ekskurzijeogledali delovanje in aktivnosti tegaprelepega doma. Bili smo deležniizredno toplega sprejema. Nekajpozdravnih besed nam je obpogostitvi namenila namestnicadirektorice za področje zdravstvenenege in oskrbe, gospa GordanaDrimel, direktorica doma gospaMajda Koren pa nam je predstaviladelovanje samega doma. Sledil jeogled po stanovanjskih skupnostih,po katerih je dom še posebej znan. VDomu je 34 enoposteljnih sob, 41dvoposteljnih, nekaj tri- ali večposteljnih sob ter apartma. V Domustanovalcem nudijo raznovrstnevsakodnevne aktivnosti, kot so:skupno petje s harmonikarjem,miselne igre za ohranjanjekognitivnih funkcij, skupinskotelovadbo, okupacijsko delovnoterapijo, aktivnosti v stanovanjskihskupinah, druženje v skupinah zasamopomoč, izposoja knjig v domskiknjižnici, sodelovanje v pevskemzboru, literarno ustvarjanje in

sodelovanje pri domskem glasilu,sodelovanje pri sestavi jedilnika,možnost duhovne oskrbe,vrtičkarstvo …

V juniju 2010 so ustanovili prvostanovanjsko skupino in jih imajosedaj že deset. Vsaka skupina imasvoje ime in jih vodi različno številogospodinj, glede na zahtevnostoskrbe stanovalcev v določeni enoti.Pomen stanovanjskih skupin je vboljšem povezovanju ter aktivnem inorganiziranem preživljanju prostegačasa ljudi, ki bivajo v določeni enoti.Projekt omogoča večji individualnipristop, s pomočjo katerega lažeprepoznavajo želje, pričakovanja insposobnosti posameznika. S pomočjogospodinje se stanovalci zjutrajuredijo in dogovorijo o aktivnostih,ki jih bodo počeli čez dan. Vsodobno urejenih kuhinjah, kiomogočajo dostop tudi stanovalcemna vozičkih, se vsakodnevno družijoin ustvarjajo svoj vsakdan.Aktivnosti, ki jih opravljajo v okvirustanovanjskih skupin, so raznovrstne,kot na primer: kuhanje kave, skupniobroki, kuhanje in peka, družabneigre, šivanje, pranje, sušenje perila,

likanje, skrb za rože in urejanje vrta,izdelovanje raznih izdelkov,praznovanje rojstnih dni, skupinskodelo s fizioterapevtom in delovnimterapevtom. Ob našem ogledustanovanjskih skupin je prav iz vsakekuhinje prav prijetno dišalo po pekiin poskusili smo lahko sveže pečenepiškote, pecivo, palačinke, domačisok … Ponekod pa se je slišalaharmonika in veselo petjestanovalcev. V okviru stanovanjskihskupin enkrat letno pripravijodruženje z njihovimi svojci, poletnipiknik in še mnogo kaj.

Ob zaključku ogleda smo bilipolni prijetnih vtisov, na vsakemkoraku se je čutila toplina indomačnost doma ter zadovoljstvotako stanovalcev kot zaposlenih.Stanovanjske skupnosti dajejoresničen občutek toplega doma takopo opremljenosti kot po dejavnostihskupin, prijaznost gospodinj pa daješe poseben čar in občutekspoštljivosti ter cenjenostistanovalcev, ki občutijo bližino,toplino in varnost. Vsem zaposlenimnajlepša hvala za sprejem ingostoljubnost.

Pot smo nadaljevali do Olimja,kraja, ki ga zgodovinski viri prvičomenjajo leta 1208. Seznanili smo sezgodovino minoritskega samostana,si ogledali cerkev ter eno izmednajstarejših lekarn v Evropi. Posprehajalni poti, ob kateri rastejozdravilna zelišča, smo se odpravili naogled čokoladnice. Sledil je še vodenogled Term Olimje, kjer so nasnavdušile vse možne aktivnosti insprostitvene dejavnosti zdravilišča.Dobili smo idejo za organizacijodneva, ki bi ga lahko poimenovali kar»dan za razvajanje«.

Naše potepanje in skupnodruženje smo zaključili na Jelenovemgrebenu s kulinaričnimi dobrotamiin hranjenjem jelenov. I

DMSBZT Gorenjske na strokovni ekskurzijiv Domu upokojencev Šmarje pri JelšahNa Kozjanskem, ob vznožju Sv. Roka in Sv. Barbare, v neposredni bližini centra Šmarje pri Jelšah, preživljajo jesensvojega življenja stanovalci doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Živijo v domu, ki je obdan z zelenimi površinami,odmaknjen od prometa in hrupa in nudi pogled na okoliške hribe ter griče.


IZ DRUŠTEV Tanja Pristavec, Otilija Mertelj

Prvi daljši postanek smo naredili prifrančiškanskem samostanu vKostanjevici nad Novo Gorico.Območje samostana je danesrazglašeno za umetnostni inarhitekturni spomenik. Prisluhnilismo temperamentni kustosinji, kinam je predstavila bogato zgodovinosamostana, cerkve in Škrabčeveknjižnice. Slednja nosi ime ponajvečjem slovenskem jezikoslovcu-slovenistu 19. stoletja. Spustili smo sedo grobnice, kjer hranijo ostankezadnjih članov francoske kraljeverodbine Bourbonov. Ogled pa smozaključili v samostanskem vrtu medštevilnimi vrstami vrtnic, ki sosimbol Nove Gorice.

Med vožnjo in padanjem dežnihkapljic smo skozi okna avtobusaopazovali lepo naravo in že prispeli vČedad, središče Beneških Slovencev.Zaradi zgodovine povezane zLangobardi je mesto vključeno naseznam Unescove kulturne dediščine.Z dežniki v rokah smo občudovalireko Nadižo s Hudičevega mostu kottudi legendo o njem: hudič naj bi vzameno za pomoč pri izgradnjimostu zahteval dušo prvega živegabitja, ki bi prečkalo most. Čedajci panaj bi prebrisano spustili kot prvegauporabnika mostu psa, s čimer naj biohranili človeške duše.

Sledil je ogled Langobardskegasvetišča, oziroma molilnice SveteMarije, ki je bila v času Langobardovokrašena z marmorjem, mozaiki innizom svetnic, upodobljenih na trehstranicah. Neverjetno, čudoviteštukature kljubujejo zobu časa žeskoraj trinajst stoletij. Na poti izsvetišča smo se ustavili tudi preddobro ohranjeno srednjeveško hišo,ki datira v štirinajsto stoletje.

Ko je vodič odklenil vrata, ki sodajala videz vsakdanjosti, smo sespustili po strmem stopnišču v drugisvet - v keltski hipogej. V ozkidvorani so bile na stenah izklesane trisugestivne maske ali glave. Izvedelismo, da stroka tudi dandanes ni

enotnega mnenja o zgodovini tegakraja: je to morda keltski pogrebniprostor? Ali pa starorimski zapor?

Podali smo se še v Rezijanskodolino. Med potjo nas je obdajalohribovito območje z Alpami vozadju, ki jih je še vedno prekrivalsneg. Ustavili smo se v Ravanci innapolnili želodčke s krajevnimijedmi. Zelo okusna česnova juha jebila v resnici juha s čemažem. Včasihnastanejo tudi pri tolmačenju težave,a to je že stvar dveh različnih kulturin dveh jezikov. Druga večja vas, kismo jo obiskali, je Solbica. Tam sohiše dobesedno prislonjene ob strmopobočje. Dostop do večine je moženle peš. Veliko Rezijanov se je izseliloali se vozi na delo v večja mesta, kjergovorijo le italijansko. S tem paizginja iz njihovega besednjakaavtohtona Rezijanščina. Medslikovito predstavitvijo lokalnegavodiča smo spoznali veliko novega oRezijanih, njihovi kulturi in jeziku.Vsi smo prepoznali znameniteZverinice iz Rezije in se poskušalinaučiti nekaj rezijanskih besed. Kosmo vstopili v muzejske prostore inzagledali številna kolesa ter

pripomočke brusačev, so na danprivreli spomini iz mladosti, ko so nadomača vrata trkali brusači invprašali ali imamo kaj nožev in škarijza brusiti. Čas in večerna ura sta nasopomnila, da je vsega lepega enkratkonec in tako tudi naših ogledov terdruženja z domačini.

Z večerjo so nas pogostili šeprijazni Radovljičani. Med vožnjoproti domu smo klepetali in klepetaliter že načrtovali naslednji izlet. Kam,pa naj ostane uganka za vse, ki bodoz nami prihodnje leto. I

Tokrat Nova Gorica, Čedad in RezijaIzletniško popotovanje, ki ga spremlja nič kaj prijazno junijsko vreme, lahko pomeni slab ali doberzačetek. Na našem avtobusu pa se je že zjutraj nabralo veliko pozitivne energije in dobre volje, dao slabem začetku ni bilo ne duha ne sluha. Srečale smo se nekdanje sodelavke, znanke, prijateljice,sorodnice ali čiste neznanke. Danes upokojene medicinske sestre, članice Društva medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. Pridružili smo tudi nekateri še aktivni člani.


Zdenka Salobir

Udeleženci seminarja Foto: Miran Salobir


IZ DRUŠTEV

SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO v sodelovanju z

DRUŠTVOM MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV NOVO MESTO

in

VISOKO ŠOLO ZA ZDRAVSTVO NOVO MESTO

organizira

6. strokovno srečanje„DNEVI MARIJE TOMŠIČ – MEDSEBOJNI ODNOSI V ZDRAVSTVENI NEGI“,

ki bo 23. januarja 2014 v Kulturno kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah.

Vabimo vas k aktivni udeležbi.

Pomembni datumi:• Prijava aktivne udeležbe z naslovom in povzetkom prispevka na strokovnem srečanju: 15. oktober 2013

Naslove in povzetke prispevkov pošljite na e - naslov: [email protected]• Obvestilo avtorjem o sprejetju povzetkov prispevkov: 30. oktober 2013

• Oddaja prispevkov: 15. november 2013.

Veselimo se sodelovanja in vas lepo pozdravljamo.

Predsednica organizacijskega odbora:mag. Jožica Rešetič, dipl. m. s., univ. dipl. org., spec.

Izšla je druga številka Obzornika zdravstvene nege v 2013Iz vsebine:

UVODNIK- Zdravstvena nega v pričakovanju reform sistema zdravstvenega varstva (prosto dostopno)

ČLANKI- Digitalizacija Obzornika zdravstvene nege in njegova izposoja v knjižnicah v obdobju 2004–2010- Razlike v asertivnem vedenju med študentkami zdravstvene nege in študentkami drugih fakultet –

primerjalna študija- Odnos do dela s starostniki med kliničnimi mentorji- Kajenje v povezavi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo- Vpliv bioloških zdravil na kakovost življenja bolnikov z revmatološkim obolenjem- Dejavniki tveganja za pojav bolečine v križu pri mladostnikih- Priprava moških na rojstvo otroka in očetovstvo

Vabimo vas, da aktivno oblikujete razvoj zdravstvene in babiške nege, tako da se aktivno vključite v razvojno in raziskovano delo ter publiciranje. Za vas smo pripravili natančna navodila za pripravo članka v MS Word predlogi. Vabimo vas na našo spletno stran: http://www.obzornikzdravstvenenege.si, kakor tudi k aktivnemu sodelovanju pri spletni anketi. Zanima nas vaše mnenje o prostem dostopu člankov Obzornika zdravstvene nege.

Uredništvo Obzornika zdravstvene nege


Pohod na DobračTo pomlad nam je vreme kar močno nagajalo, končno pa … 15. junija je posijalosonce in 24 članic DMSBZT Nova Gorica, svojcev in prijateljev, smo se podali naplaninski pohod na razgledni vrh Koroške (Avstrija) - na Dobrač.

Slavica Babič

Dobrač je masivno pogorje zahodnood Beljaka. Njegov najvišji vrh je2166 m visok Kuhriegel, katerega pase je prijelo ime Dobrač ali ponemško Dobratsch. Na vrhu stojikriž, le nekaj metrov pod njim paslovenska cerkvica. Dobrač ima dvaskoraj enako visoka vrhova, ki stamed seboj oddaljena le dobrih 30 m.Na vzhodnem od teh dveh vrhov senahaja najvišja cerkev v Evropi – t. i.nemška cerkev. Le nekaj deset metrovpod obema vrhovoma pa se nahajaplaninski dom (Ludvig - WalterHutte) v bližini katerega stoji 160 mvisok televizijski stolp, ki je viden žeod daleč.

Dobrač je zaščiten kot naravnipark. Je priljubljen planinski cilj. Obdobri vidljivosti sežejo pogledi tja dotirolskih Ötztalskih Alp na eno stranin do hrvaške Velike Kapele nadrugo. Najlepši in tudi najpopolnejšipa je razgled na Julijske Alpe; šeposebno lepo in dobro se z vrhakažeta tako rekoč vsa Ziljska dolinado tirolskega povirja ter dobršen delRoža.

Avtobus nas je po gorski cestipeljal do planine Rosstratte (1732 m),kjer se je začel naš pohod. Uživalismo v barvitosti planinskega cvetja, vrazgledu in približno štiri ure hoje jehitro minilo.

Dan smo si še malce turističnopopestrili z obiskom zdraviliškeganaselja Osoje (nemško Ossiach). Tuje v hotel spremenjen bivšibenediktinski samostan. Zgrajen jebil leta 1024 in je bil najstarejšisamostan na Koroškem. Svojemunamenu je služil do 1783. Ob cerkvinaj bi bil po legendi grob poljskegakralja Boleslava II., imenovanegaMutec Osojski.

Boleslav II. je 11. aprila 1079 vcerkvi sv. Mihaela pri Krakovu dalumoriti krakovskega škofa sv.Stanislava, ki je ostro kritiziral njegovživljenjski slog. Zaradi ogorčenja nadškofovo smrtjo je izbruhnil upor inkralj je moral pobegniti iz domovine.Zgodovinarji navajajo, da se jezatekel na Madžarsko, kjer je leta

1081 v izgnanstvu umrl. Legenda papravi, da se je Boleslav v letu 1081 zMadžarskega napotil na pot kpapežu, ker si je želel olajšati vest indoseči preklic cerkvenega izobčenja.V odmaknjenih Osojah se jenepričakovano odločil, da se bo zastorjeni greh spokoril v samostanu,zato je kot mutec potrkal nasamostanska vrata ter tam vpopolnem molku vrsto let opravljaldelo laičnega brata. Šele na smrtnipostelji je opatu razkril pravoidentiteto in mu kot dokazilo

resničnosti svojih besed izročilpečatni prstan s poljskim kraljevimgrbom.

Sledila je vrnitev proti domu,vendar s postankom v Logu podMangartom, kjer smo si privoščili šeskupno pohodniško večerjo.

Tako smo sklenili še en res leppohodniški dan. Z nami je bila tudituristična vodička, vendar za ta danse moramo zahvaliti predvsem našičlanici Nadi Pisk, ki se je respotrudila in nas popeljala v čudovitekraje. I

Pred slovensko cerkvico

Postanek na poti proti vrhu

V mariborskem društvu so svojalikovna dela in zborovsko petjepredstavili naše članice in člani, nakar smo posebej ponosni.

V iztekajočih pomladnih dneh, napragu poletja, smo v okolju, kjerdelujemo, se izobražujemo insodelujemo mariborski članice inčlani, združili obeležje obmednarodnih dnevih medicinskih

sester in babic ter priznanjevsakodnevnim prizadevanjemzaposlenih v zdravstveni in babiškinegi.

S svojim izbranim likovnimustvarjanjem in zborovskim petjemso nas znova presenetili tisti, ki obdelu in vsakodnevnih obveznostihiščejo priložnosti za medsebojnostanovsko druženje in ustvarjanje na

področju različnih zvrsti umetnosti.Ob tej priložnosti zahvala vsem

vam in vsem članicam in članommariborskega društva za pripadnostin zavest, kako pomembno je, zaposameznika in poklicno skupino,podpirati drug drugega v strokovnihin drugih prizadevanjih.

Zahvala pomurskemu Društvumedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov, ki je v mesecujuniju na koncertu svojega pevskegazbora gostil tudi naše pevke inglasbenice.

Medregijsko sodelovanje, tudi natem področju je za nas neprecenljivo,izkušnja pa nas opogumlja zaustvarjanje novih medsebojnihpriložnosti.

Vabljeni k spremljanju našespletne strani www.dmsbzt-mb.si,kjer za vas pripravljamo objaveštevilnih in zanimivih aktivnosti napodročju strokovnih izpopolnjevanj,vseživljenjskega učenja in mnogenovosti na področju interesnihdejavnosti. I

Aktvnosti v mariborskem društvu


IZ DRUŠTEV

Članice pevskega zbora društva na otvoritvi likovne razstave, ob druženju s članidruštva (B. Majcen, 2013)

RAZPIS ZA VPIS V ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE, MAGISTRSKI PROGRAM »ZDRAVSTVENA NEGA« V ŠTUDIJSKEM LETU 2013/2014

Na podlagi sklepa Senata, z dne 30. 1. 2013, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice (VŠZNJ) vštudijskem letu 2013/2014 razpisuje študijski program druge bolonjske stopnje »Zdravstvena nega«. Število vpisnih mest za 2013/2014 in lokacija izvedbe študija:30 mest za izredni študij, lokacija Ljubljana, VŠZNJ, Študijsko središče Ljubljana, Letališka cesta 16. Informativni dan10. 9. 2013, ob 15.30. uri, VŠZNJ, Študijsko središče Ljubljana, Letališka cesta 16, Ljubljana.Rok za prijavoPrvi prijavni rok bo potekal od 10. junija do 13. septembra 2013. V primeru prostih vpisnih mest, bo drugi prijavni rok potekal od 1. do 5. oktobra 2013. Podrobnosti o programu in načinu oddaje prijave so objavljene na spletni strani VŠZNJ. Trajanje programa / Strokovni naslov2 leti (120 ECTS); magistrica zdravstvene nege / magister zdravstvene negeDodatne informacije na 04 5869 361 ali po e-pošti: [email protected].

Dekanjaizr. prof. dr. Brigita Skela Savič

Mizyal Karabiber Nacaroğlu, častnokonzulko Republike Slovenije vGaziantepu, priznano turško slikarko,ambasadorko umetnosti in kulture,pripravili ekskluziven programučenja slikanja krajine, vedut inakta. Ustvarjali bomo v mestnem inpodeželskem okolju, ki smo gaizbrali posebej za vas (Art centerStrug pri Makolah).

Michael Richman se je v Firencahposebej posvetil študiju klasičnegaportreta in metodi slikanja portreta.Študiral je z umetniki, ki so izdaliknjigo o tehniki slikanja portreta.Štiri leta je delal na priznaniumetnostni šoli v Londonu, kje jesrečal Mizyal Karabiber Nacaroğlu innjeno hčer Zeynep. S pomočjoMizyal in njenih slovenskihprijateljev je bila ustanovljenaskupina umetnikov SLOTURK. To jevzgib, zaradi katerega Michaelobiskuje Maribor.

V obdobju sedmih let je Michaelustanovil tri različne zelo uspešneslikarske skupine. Trenutno poučujerisanje in slikanje aktov in portretovna Harrow Art Centre v Middlesexu,v Veliki Britaniji in organiziradelavnice za študente vseh starostnihskupin. Redno ustvarja v studiu JaneMcAdam Freud, uspešne kiparke,hčere znanega Luciena Freuda.

Michael je razvil sloves osebe, kizna spodbuditi ljudi, da odkrijejosvoje skrite talente. Uporabljakombinacijo skrbno strukturiranihtečajev in veselih in pustolovskih vaj,z namenom ustvarjanja zeloprijetnega ozračja, ki udeležencaizpolni z občutkom zadovoljstva.

Poletna šola bo potekala od 26.do 30. avgusta 2013 in se bozaključila z razstavo nastalihlikovnih del v prostorih Društva

medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Maribor,Ulica heroja Jevtiča 5, Maribor(Melje).

Prijave sprejema Boža Majcen,na tel. št. 041 423 521 ali pošljeteprijavnico na Ergomed d.o.o., Ulicatalcev 25, 2000 Maribor.

Program in dodatne informacije vceloti objavljeni na spletni stranidruštva www.dmsbzt-mb.si I

Poletna enotedenska šola slikanja krajine, vedut in aktaV mariborskem društvu nadaljujemo z uspešnim programom poletne šole slikanja, zato smo ponovno povabilisvetovno priznanega učitelja likovne umetnosti, slikarja in kiparja Michaela Richmana (Art tutor Specialising inLife (the Nude) and Portraiture) in v sodelovanju z


Michael Richman poučuje na delavnici na Richard Challoner School, Surrey


IZ DRUŠTEV

V skladu s Pravilnikom o volitvah in imenovanjih v organe Društva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana objavlja Upravni/Izvršni odbor Društva

povabilo članicam in članom k sodelovanju v- Upravnem odboru Društva,- Nadzornem odboru Društva

za mandatno obdobje 2013–2017 Člani organov bodo imenovani na Občnem zboru Društva, oktobra 2013 v Ljubljani.

Pisni interes za članstvo v organih Društva naslovite na Izvršni odbor Društva do 30. septembra 2013.PRIDRUŽITE SE NAM!

Naslov: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana(za IO DMSBZT Ljubljana)

Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana

Predsednica DMSBZT Ljubljana: Đurđa Sima, dipl. m. s.

V skladu s Pravilnikom o volitvah in imenovanjih v organe Društva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana objavlja Upravni odbor Društva razpis volitev za izvolitev:

1. podpredsednice/ka društva za splošne zadeve2. podpredsednice/ka društva za izobraževalno,

raziskovalno dejavnost in založništvo

za mandatno obdobje 2013–2017 Volitve bodo na Občnem zboru Društva, oktobra 2013 v Ljubljani.

Za funkcije podpredsednika društva lahko kandidira vsak redni član društva, ki je član najmanj pet let teraktivno deluje v društvu najmanj tri leta.

Kandidat za podpredsednika društva mora k prijavi na razpis predložiti življenjepis s poudarkom nadosedanjih društvenih in strokovnih aktivnostih.

Vlogo naslovi na kandidacijsko komisijo društva v zaprti ovojnici s pripisom: "Kandidatura, ne odpiraj! "do 30.septembra 2013:

Naslov:Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana

Kandidacijska komisija Kandidatura za podpredsednico/ka – Ne odpiraj!

Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana

Predsednica DMSBZT Ljubljana: Đurđa Sima, dipl. m. s., l. r.


Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na delavnico

STIK S SEBOJ – MOČ BLIŽINEStik z osebo v stiski

Delavnica bo potekala 17. oktobra 2013, od 16. do 20. ure v društvenih prostorih na Poljanski cesti 14 v Ljubljani

V delavnici se bomo ustavili ob naslednjih vprašanjih:1. Katere so osnovne psihološke potrebe, ki jih ima oseba v težavah z zdravjem?

2. Katera so upravičena in neupravičena pričakovanja ljudi v stiski, ki jim želimo pomagati?3. Kaj se dogaja v nas samih, ko smo ob človeku v stiski?

4. Kako je mogoče poskrbeti zase, ko smo preobremenjeni?5. Kaj lahko damo, kar pomaga drugemu in obenem nam samim?

Vsako vprašanje bomo obdelali s strokovnega vidika (nevrofiziološki, psihološko-globinski in odnosni vidik) ternato podelili vtise in izkušnje.

Delavnico bo vodila gospa Alenka Rebula, ki vas bo nagovorila, zbudila in spodbudila ...• Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest (25)

• prijava preko elektronske prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana ali na tel. številko: 041 754 695 (ga. Irma Kiprijanović)

• prispevek za člane DMSBZT Ljubljana znaša 20 €, za nečlane 30 €.Dodatne informacije na telefonski številki 031 329 360 Nada Sirnik.

Podpredsednica za interesne dejavnosti pri DMSBZT Ljubljana Predsednica DMSBZT LjubljanaNada Sirnik Đurđa Sima

Spoštovane članice in člani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, zavedamo se,da zdravstvena nega potrebuje nove izzive pri bogatenju znanja v klinični praksi. Raziskovanje v klinični praksi

zdravstvene nege omogoča razvoj klinične prakse skozi znanja, ki so podprta z dokazi.Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov spremlja potrebe profesionalnih izvajalcev

zdravstvene nege in zato pripravlja v jesenskem času redna, kratka srečanja z učnimi delavnicami na temo:

Preučevanje problemov v klinični praksi.

Čas: tedenska srečanja z možnostjo svetovanja izven terminov, začetek predvidoma v oktobru in novembru2013 v popoldanskih urah z začetkom ob 16. uri

Kraj: sedež DMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Program izobraževanja: Delavnice so pripravljene iz kratkih teoretičnih povzetkov in dela v majhnih

skupinah (do 6) z znanstvenim pristopom k potrjevanju prakse, ki dopušča kritično postavljanje vprašanj terprispeva k spremembi odnosa do raziskovanja lastne prakse.

Organizator: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov LjubljanaLicenčne točke: Oddana bo vloga za vpis v evidenco strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj

pri Zbornici – Zvezi.Dodatne informacije in prijava: Zaradi izvedbe delavnic je število udeležencev v posameznem terminu

omejeno in vas prosimo za pravočasno prijavo. Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si, do 30. 9. 2013, oziroma do zasedenosti mest.

Dodatne informacije: Irma Kiprijanovič: 041 754 695. Vljudno vabljeni, članice in člani ljubljanskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov,

k aktivnemu učenju ali osveževanju pridobljenega znanja pri formalnem izobraževanju, z namenom razvoja in krepitve raziskovanja v klinični praksi.

Koordinatorica raziskovalnih delavnic Predsednica DMSBZT LjubljanaDr. Radojka Kobentar, viš. med. ses., prof. def. Đurđa Sima, dipl. m. s.


IZ DRUŠTEVSpoštovane članice in člani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, vabimo vas,

da se udeležite delavnice s poudarkom na tehnikah vodenja. Delavnica z naslovom

Situacijsko vodenje v zdravstveni negi

nam bo omogočila spoznavanje funkcije vodenja, kot sposobnost vodje po izjemni prilagodljivosti, vztrajnostiin poznavanju človeških potreb.

Čas: delavnica bo potekala 26. in 27. septembra 2013 z začetkom ob 15. uri in predvidenim zaključkom ob 19. uri.

Kraj: sedež DMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Program izobraževanja: Delavnica je pripravljena s poudarkom, da udeleženci poglobijo in osvežijo svoje

znanje o posameznih stilih vodenja in ga prilagodijo trenutni situaciji in odnosu do skupine, ki jo vodijo. Na delavnico vabimo vodje manjših in večjih timov v zdravstveni in babiški negi.

Organizator: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana v sodelovanju s podjetjemKratos, Izobraževanje in poslovne rešitve d. o. o.

Kotizacija: 50 EUR Licenčne točke: Oddana bo vloga za vpis v evidenco strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj pri Zbornici –

Zvezi.Dodatne informacije in prijava: Zaradi izvedbe delavnic je število udeležencev v posameznem terminu

omejeno in vas prosimo za pravočasno prijavo. Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si, do 15. 9. 2013, oziroma do zasedenosti mest.

Dodatne informacije: Irma Kiprijanovič: 041 754 695.

Vljudno vabljeni!

Predsednica DMSBZT Ljubljana: Đurđa Sima

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na srečanje

ŠOLA PROTI BOLEČINI V KRIŽU

Predavanje in delavnico bo vodila ga. Marjeta Gomboc, dipl. fizioterapevtka

• 15.45 do 16.00 – Registracija • 6.00 do 17.00 – Teoretičen del:

- vzroki težav s hrbtenico. • 17.00 do 17.15 – odmor

• 17.30 do 19.30 – Praktičen del:- varovanja hrbtenice s poudarkom na pravilnem dvigovanju bremen ,

- prva pomoč v primeru bolečine v križu,- preventiva in zdravljenje težav s hrbtenico.

• 19.30 do 19.45 – Zaključek

Izobraževalni program je v postopku licenčnega vrednotenja.

Prijave sprejemamo preko elektronske prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana na: www.drustvo-med-sester-lj.si do 15. 9. 2013 oz. do zapolnitve prostih mest (15).

Udeležba za člane DMSBZT Ljubljana je brezplačna. Prispevek za ostale udeležence znaša 10 €.Zaradi lažjega izvajanja praktičnega dela prosimo udeležence, naj imajo udobno obleko in brisačo oz. penasto

podlogo za vadbo.

Podpredsednica za interesne dejavnosti pri DMSBZT Ljubljana Predsednica DMSBZT LjubljanaNada Sirnik Đurđa Sima


Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na predstavitveno delavnico

AKIPUNTO

aktivacija komunikacije in umetnost novih tehnik ozaveščanjaki bo 25. 9. 2013 od 18.30 do 20. ure v prostorih DMSBZT Ljubljana, na Poljanski ul. 14, v LjubljaniAkiPunto je posebna metoda razreševanja osebnih (tudi družinskih) situacij, podobna postavitvi družine.

Preko nje uravnotežimo - harmoniziramo sebe, družinske člane in okolico. Pomaga nam razumeti koreninekonfliktov, razviti zdrave družinske odnose in odpreti srce za ljubezen, mir in harmonijo.

Več na www.pikapunto.netPredstavitev bo vodila gospa Katia Kullmann (zagotovljen je simultani prevod).

Prijave sprejemamo preko elektronske prijavnice, ki jo najdete na na spletni strani DMSBZT Ljubljana (www.drustvo-med-sester-lj.si) ali na tel. številki: 041/754 695 -ga. Irma Kiprijanović do zapolnitve

prostih mest (20).

Udeležba za člane DMSBZT Ljubljana je brezplačna. Prispevek za ostale udeležence znaša 10 €.

Dodatne informacije na telefonski številki 031 329 360 Nada Sirnik.

Za komplementarno in naravno zdravilstvo v zdravstveni Predsednica DMSBZT Ljubljananegi pri DMSBZT Ljubljana Đurđa Sima

Nada Sirnik

Vabilo na 62. pohod DMSBZT Ljubljana na

MATAJUR (1642 m. n. m.) in na KOLOVRAT (14. 9. 2013)

Najprej se bomo z avtobusom zapeljali v Tolmin in nadaljevali pot po slikoviti gorski cesti na Kolovrat (1193 m.n. m.), kjer si bomo ogledali muzej prve svetovne vojne v naravi: rove, kaverne in strelske jarke. Vožnjo bomonadaljevali v Livek (690 m.n.m.) in prav kmalu v zaselku Avsa začeli planinski pohod. Z vrha Matajurja se bomospustili na Italijansko stran v Benečijo v kraj Matajur (Montemaggiore) na »obisk« k Beneškim Slovencem.Spoznali bomo tudi druge kraje v Benečiji in se po Italijanski strani vrnili v Kobarid. Če bo čas, si bomo v Kobariduogledali tudi muzej prve svetovne vojne. KRAJŠI POHOD: Pohod bomo začeli v zaselku Avsa (820 m) pri kraju Livek nad Kobaridom. Po okrog 2 uri 30minut bomo po ne preveč strmi poti prispeli na Matajur (1642 m). Z vrha bomo uživali v čudovitih razgledih tudina Triglav čez Krčnico (Krn) in na Trst. Višinska razlika vzpona bo 822 metrov. Z vrha se bomo spustili naitalijansko stran mimo koče Rifugio Pelizzo (zatočišče Pelizzo 1342 m) v Matajur (955 m). Spuščali se bomo uroin 687 m višinske razlike. Čeprav pohod ni zahteven, potrebujete kar nekaj vzdržljivostne kondicije. Zato hodite vsaj tri krat na teden večkot uro po razgibanih poteh. Vsak dan tudi pijte brezalkoholne pijače z veliko vode brez CO 2, več kot ste žejni. Odhod avtobusa bo ob 7. uri na parkirišču za avtobuse pod dvorano Tivoli. Pohodnice in pohodniki, ki senam pridružijo na avtobusni - železniški postaji, počakajo pred postajališčem Adria št. 29 A ob 7.15. uri.Za pohod potrebujete tudi: dobro planinsko obutev, pohodniške palice, sončna očala (zaželeno zaprta tudi odstrani), pokrivalo za glavo, brezalkoholno pijačo brez CO2 in brez alkohola. Poskrbeli bomo tudi za »planinsko kosilo«. Prispevek 20 € za člane DMSBZT Ljubljana in 30 € za nečlane plačatena avtobusu. Prihod v Ljubljano do 22. ure. Prijave z elektronsko prijavnico na spletni strani DMSBZT Ljubljanawww.drustvo-med-sester-lj.si ali po telefonu 041 273 265 in 031 293 904. Prijave izjemoma sprejemamo do 11.9. 2013.Pri prijavi imajo prednost člani DMSBZT Ljubljana in njihovi družinski člani. Prosimo vas, da odpovedsporočite na zgoraj opisani telefonski številki. Tako omogočite udeležbo tudi čakajočim.

Za gibalno – športno vadbo pri DMSBZT Ljubljana Predsednica DMSBZT Ljubljanapripravil Boris Sima Đurđa Sima


IZ DRUŠTEV

Strokovni ogled Splošne bolnišnice Sežanain spoznavanje sežanske okolice (6. 6. 2013)

Zelo hitro smo prispeli do sežanskebolnišnice. Glavna medicinska sestranas je že pričakovala in nas je karhitro usmerila v predavalnico.

Bolnišnica ima že zelo dolgozgodovino. Velikokrat so jopopravljali, dograjevali, služila jepredvsem kot ustanova za zdravljenjetuberkuloznih bolnikov in kot internioddelek drugih bolnic. Sedaj se tuzdravijo bolniki s kroničnimipljučnimi obolenji. Zelo edinstvenoje zdravljenje bolnikov z astmo alikroničnim bronhitisom vpodzemnem rovu ob bolnišnici, kjerje stalna temperatura od 10 do 12stopinj Celzija in več kot 90-odstotnavlažnost zraka. V jami so prisotnikalcijevi in magnezijevi aerosoli, kipri vdihavanju le teh delujejoprotivnetno, razredčujejo sluz vdihalih, omogočajo izkašljevanje insproščajo dihalne mišice. Prisotni soše ioni radona v dovoljenihkoličinah, ki pa zelo dobro delujejona bolnikovo odpornost. Priporočase 3 do4 tedensko zdravljenje zomenjeno inhalacijsko terapijo terdrugimi vzporednimi dejavnostmikot so: fizioterapija – predvsemdihalna, razgibavanje telesa, ustreznaprehrana, zdravstveno-vzgojnapredavanja, druženja in še … Uspehizdravljenja so zelo dobri, saj se precejzmanjša poraba zdravil. Zdravljenjese ponavlja v dveh ali trehzaporednih letih in tako je učinek šeboljši. Bolnišnica je bila žemnogokrat s strani države obsojenana ukinitev. Vendar se lokalniprebivalci, sploh pa zdravstvenoosebje, trudijo za obstoj. Razširili sozdravstvene dejavnosti v dejavnostdialize, negovalnega oddelka inseveda osnovne dejavnosti - oddelekza zdravljenje pljučnih bolnikov zrehabilitacijo.

Za prijazen sprejem, pogostitev inogled Splošne bolnišnice Sežana jeDruštvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljanabolnišnici podarilo sliko avtorice,

Na poti iz Ljubljane so nas v avtobusu spremljale besede predsednice sekcije upokojenih medicinskih sestergospe Olge Koblar in gospoda Borisa Sime, ki nam je natančno razložil načrt izleta. Mimoidoče kraje je opisal zglavnimi značilnostmi, tako da smo svoje poznavanje krajev dopolnili še z njegovimi vedenji.

Mimi Filipič

medicinske sestre, gospe DarinkeZaletel z naslovom Impresije.

Tudi mi smo se sprehodili v jami,se srečali z bolniki, ki so bili ta čas nazdravljenju. Potrdili so, da se jimbolezenski znaki zelo ublažijo in nasplošno so zelo zadovoljni. Radi sevračajo, imajo samo pozitivne ocenena vsa dogajanja v bolnišnici,posebno pa še na strokovnostzdravstvenega osebja.

Tudi mi smo v prijetnem počutjuzapustili bolnišnico in se usmerili naogled botaničnega vrta. Ladjar intrgovec Scaramanga si je v Sežani, kije blizu Trsta, najprej sezidal letnorezidenco in jo okrasil z velikimparkom. Svojim ladjarjem je ukazal,kjerkoli potujejo, naj od tampripeljejo posebne primerke drevninin rastlin. Tako je nastal park z 200do 300 primerkov iz celega sveta.Rastlinjak je bil urejen po vzorudunajske nasaditve. 1957. leta jeobčina Sežana prevzela park v last inoskrbo. Nekaj dreves danes že dosegastarost od 150do 200 let in so še vdobrem stanju. Le ena jelka je zaradistarosti klonila. Ostanki njenegadebla so vidni pri vhodu v rastlinjakin vsakdo lahko oceni, kakočastitljivo starost je doživela. Lokalnavodička nam je z veliko ljubeznijo do

drevnin in prisotnih rastlin prikazalarazvoj parka od zasnov do danes. Lemalo ljudi opravlja delo v parku,vendar so rezultati njihovega delavidni v zelo pozitivnem smislu.

Pozdrav z gospo Sonjo Lozej, ki jesvoja težka življenjska spoznanjazbrala v pesmi: Bolečino sem ujela vpesem in njeno prijateljico je bil zeloprisrčen. Popeljali sta nas v trgovinos kraškimi dobrotami in na kosilo vhotel Safir. Lepo postreženi in šeposladkani skoraj nismo mogli oditi.

Toliko dela je bilo še v našemnačrtu.

Zapeljali smo se proti Štanjelu,kjer smo doživeli ploho dežja, zatosmo ta prelepi kraj raje spoznavali izavtobusa z opisom gospoda Sime.

Nato smo krenili preko Cola doPodkraja in do turistične kmetijeAbram pod Nanosom. Med kratkimsprehodom po planoti smo vdihavaliopran, svež zrak. Ta kmetija se zelotrudi, da obiskovalcu ponudi velikomožnosti, da se sprosti in preživimirne trenutke izven vsakodnevnegavrveža.

Sledila je še umetniška vožnjašoferja, da nas je varno in srečnopripeljal iz ozke ovinkaste ceste doavtoceste in v Ljubljano.

Lep dan je za nami. I

Udeleženke izleta


Sekcija upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana vas vabi na strokovni

OGLED ZAVODA DORNAVA IN PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE ORMOŽ

24. septembra 2013Odhod avtobusa iz Tivolija ob 7.00 uri. Ob 7.15 uri se nam bodo na avtobusni/železniški postaji (številka 29)pridružile kolegice, ki se pripeljejo z vlakom ali primestnim avtobusom. Pot bomo nadaljevali do ogleda Zavoda za usposabljanje, delo, varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Zavodje sodoben center z razvitimi programi in modeli celovite skrbi za otroke, mladostnike in odrasle osebe zzmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Po ogledu Zavoda si bomo vzeli tudi čas za kavico ali čaj ter pot nadaljevali do Ormoža. Tam si bomo ogledaliPsihiatrično bolnišnico Ormož, ki je specializirana bolnišnica za zdravljenje duševno motenih oseb starejših od18 let. Po končanem ogledu bolnišnice se bomo zapeljali do »prijetnega hrama« kjer nas bo čakalo dobro kosilo.Po kosilu in druženju se bomo vrnili v Ljubljano v zgodnjih večernih urah. Prispevek 20,00 €Prijave: v ponedeljek, 16. 9. 2013, med 16. in 18. uro Irma Kiprijanović – 041/754 695 in Olga Koblar 031/495 456

Predsednica sekcije upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Predsednica DMSBZT Ljubljana: Olga Koblar Đurđa Sima

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na delavnico

AKUPRESURA IN REFLEKSNA MASAŽA STOPAL

Zaradi izjemnega zanimanja za akupresuro in refleksoterapijo ponavljamo delavnico.Refleksna masaža stopal je že zelo poznana in razširjena zdravilska metoda. Z njo delujemo na celotenorganizem, vpliva na delovanje vegetativnega živčnega sistema, izboljša limfni obtok in podpre obrambnemehanizme ter sprosti in stabilizira hormonski sistem. Delavnica bo 4. in 5. oktobra 2013, v petek od 16. do 20. ure, ter v soboto od 9. do 15. ure v društvenih prostorihna Poljanski cesti 14 v Ljubljani.Vodila jo bo priznana strokovnjakinja na področju komplementarnega zdravljenja Milena Plut Podvršič dr. med.Delavnica je aktivna, zato potrebujete udobno oblačilo. S seboj prinesite še podlogo za telo, brisačo, copate invlažilne robčke.Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest (20) • preko elektronske prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana• na tel. številko: 041 754 695 (ga. Irma Kiprijanović)• prispevek za člane DMSBZT Ljubljana znaša 35 €, za nečlane 50 €.Dodatne informacije na telefonski številki 031 329 360 Nada Sirnik.


Nada Sirnik

ČESTITKA

11. julija 2013 je na Visoki šoli za zdravstvo v Novem mestu diplomirala

Slavica Vizjak.

Čestitamo ji Marjana, Zvonka, Slobodanka in Natalija


IZ DRUŠTEVVABILO - DMSBZT Ljubljana

S KOLESOM V TRST

7. 9. 2013POZOR: Lahko se samo spustimo v Trst – nazaj pa se nekateri lahko vrnejo tudi z našim avtobusom! Vabimo vas na čudovito doživetje po nenaporni kolesarski stezi skozi zgodovino po makadamski cesti. Kolesarsko vožnjo bomo začeli slab kilometer s Kozine oziroma pri kraju Hrpelje/Kozina. Vozili bomo po trasinekdanje železniške proge. Najbolj je pomembno, da je na tej današnji makadamski cesti vse do Trstaprepovedana vožnja za avtomobile. Tako bomo imeli čudovit mir pri opazovanju okolice še največ naprečudovito sotesko Glinščice. Po nekdanji železniški progi se bomo ves čas spuščali do morja. S kolesi si bomoogledali Trst in se počasi vrnili na izhodišče mimo pet nekdanjih postaj. Železniško progo je leta 1887 zgradilaAvstro Ogrska. Po oživitvi prometa leta 1949 so jo dokončno ukinili 1959 in kmalu odstranili tudi železniške tirein pragove. Danes je to makadamska kolesarsko/pohodniška pot. Kot dodatek bo lahko ogled vodnega črpališča za lokomotive Klanec pri Kozini 1,2 km tja in nazaj. 1. DEL: Takoj na začetku se bomo začeli počasi spuščati od 480 m. n. m. proti Trstu in morju. Vozili se bomo skozi5 predorov in čez 13 mostov … V Trstu se bomo zapeljali tudi do nekdanje postaje Svetega Andreja. 2. DEL: Po ogledu Trsta s kolesi se bomo počasi vrnili na izhodišče kolesarjenja na Kozino. Čeprav bomopremagali 480 metrov višinske razlike, kolesarjenje ni zelo naporno, ker se makadamska cesta ves čas zložnodviguje. Udeležba je možna tudi s svojim kolesom – sicer bomo imeli TUDI IZPOSOJENA kolesa. Spoštovani!Ker kolesarjenje ni naporno, si lahko vzdržljivostno kondicijo pridobimo tudi s hojo. Zato hodite vsaj tri krat nateden več kot uro po razgibanih poteh. Vsak dan tudi pijte brezalkoholne pijače z veliko vode brez CO 2, več kotste žejni. Odhod avtobusa bo ob 7. uri na parkirišču za avtobuse pod dvorano Tivoli. Kolesarke in kolesarji, ki senam pridružijo na avtobusni - železniški postaji, počakajo pred postajališčem Adria št. 29 A ob 7.15. Za tadan potrebujete tudi: sončna očala (zaželeno zaprta tudi od strani), pokrivalo za glavo, vetrovko za vožnjonavzdol, brezalkoholno pijačo brez CO2 in brez alkohola.Poskrbeli bomo tudi za »kolesarsko kosilo«. Prispevek 20 € za člane DMSBZT Ljubljana in 30 € za nečlaneDMSBZT Ljubljana plačate na avtobusu. Prihod v Ljubljano do 22. ure. Prijave z elektronsko prijavnico na spletnistrani DMSBZT Ljubljana www.drustvo-med-sester-lj.si ali po telefonu 041 273 265 in 031 293 904. Prijavesprejemamo do 4. 9. 2013.Pri prijavi imajo prednost člani DMSBZT Ljubljana in njihovi družinski člani. Prosimo vas, da odpovedsporočite na zgoraj opisani telefonski številki. Tako omogočite udeležbo tudi čakajočim.


ČESTITKA

29. maja 2013 je na Visoki šoli za zdravstvo v Novem mestu

uspešno zagovarjala diplomsko nalogo naša sodelavka

Zvonka Borse.

Čestitamo ji: Slavica, Marjana, Slobodanka in Natalija.


DMSBZT Ljubljana

VADBA JOGE IN PILATESA V SEZONI 2013/2014

JOGA

V Ljubljani:KIMDPŠPoljanski nasip 58, I. nadstropje (sejna soba) Urnik: PONEDELJEK1. skupina 16.00 -17.302. skupina 17.45 – 19.15Vadbo vodi gospa SLAVKA VEROVŠEK Prijave sprejema gospa Nada Sirnik, tel. 031 329 360,med 18. in 19. uro od ponedeljka do petka.

OČESNA KLINIKA Zaloška 29 a (vhod iz Grablovičeve ulice)Urnik: TOREK1. Skupina 16.30 -18.00 Vadbo vodi gospa JASNA ZAVODNKPrijave sprejema gospa Janja Filipovič, tel. 030 642235, med 18. in 19. uro, od ponedeljka do petka.

PORODNIŠNICA (bivša BABIŠKA ŠOLA)Šlajmerjeva 3. Urnik: ČETRTEK 1. skupina 18.00 – 19.30 2. skupina 19.45 – 21.15 Vadbo vodi gospa KARMEN BRANDT Prijave sprejema gospa Katja Hribar, tel. 031 317 263,med 19. in 20. uro, od ponedeljka do petka.

Podružnica IdrijaUrnik: SREDA 1. skupina 18.00 – 19.30 2. skupina 19.30 – 21.00Vadbo vodi gospa VESNA PARADIŽNIKPrijave sprejema gospa Sabina Vihtelič, tel. 041 427962, od ponedeljka do petka med 19. in 20. uro.

Podružnica ZasavjeZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJERudarska c. 12 (sejna soba)Urnik: SREDA1. skupina 16.40 – 18.05

2. skupina 18.10 – 19.30 Vadbo vodi gospa VESNA KORBAR Prijave sprejema gospa Marija Filipič, tel. 031 686 700,ali: 03 562 85 63 od 18. do 19. ure.

PILATESSREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLAPoljanska 69 (mala telovadnica)Urnik: SREDA1. skupina 16.00 – 17.30 Vadbo vodi gospa MOJCA PREŠERN Prijave sprejema gospa Jasna Podgornik Pavlin, tel.031 836 818, med 7. in 9. uro od ponedeljka do petka.

PROGRAM RAZGIBALNIH VAJ ZAHRBTENICO, SKLEPE IN PRAVILNO DRŽO:

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLAPoljanska 69 (mala telovadnica)Urnik: SREDA1. skupina 17.30 – 19.00 Vadbo vodi gospa APOLONIJA GRUM Prijave sprejema gospa Ljubica Šavnik, tel. 031 789567, od ponedeljka do petka.

Z vadbo joge, pilatesa in programom razgibalnih vajbomo začeli v tednu od 7. oktobra 2013. Finančni prispevek članic in članov je 80 €, za upoko-jene člane 60 €, za študente 20 €, plačljiv v enemobroku. S seboj prinesite veljavne članske izkaznice. Prispevekbomo pobirali ob začetku prve vadbe. V primeru, da bo v skupinah ostalo še kaj prostih mest,se nam lahko pridružijo tudi nečlani. Prispevek zanečlane znaša 120 €.

Vadba traja dve šolski uri. Za vadbo priporočamolahko oblačilo (majico, športne hlače), podlogo »ar-maflex«, brisačo ter voljo za stalno in redno udeležbo.

Prisrčno vabljeni!

Za dejavnost joge pri DMSBZT LJ Podpredsednica DMSBZT LJ za interesne dejavnostiKatja Hribar Nada Sirnik

Predsednica DMSBZT LJĐurđa Sima


IZ DRUŠTEVDruštvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na delavnico

PLANETARNEGA GONGA,

ki bo 23. 9. 2013 od 18. do 19.30. ure v prostorih DMSBZT Ljubljana, na Poljanski ul. 14, Ljubljana

Vodila jo bo medicinska sestra Zlatka Pražnikar Vrbnjak.

Gong je zvočna kopel, ki izjemno hitro in močno sprošča psihofizične blokade. Planetarni gongi vzvalovijo čakre,meridijane in organe. S tem pomagajo urejati čustveno energijo in občutja, ki nato vplivajo tudi na telesnostrukturo človeka, ta pa na njihov um. Prijave sprejemamo preko e-prijavnici na spletni strani društva http://www.drustvo-med-sester-lj.si, do zasedbeprostih mest (15).Prispevek udeleženke/ca znaša 8 €.Za udobnejše počutje s seboj prinesite odejo, podloge imamo na društvu.Dodatne informacije ga. Irma Kiprijanović na tel. številki 041 754 695


Nada Sirnik

Vabilo DMSBZT Ljubljana

POLDNEVNI IZLET SPREHOD KOSOVELOVA POT KRAS 300 M. N. M.,

28. 9. 2013.Najprej se bomo zapeljali v Sežano. Po ogledu znamenitosti mesta skupaj z znamenitim sežanskim parkom inbolnišnico za pljučne bolezni se bomo odpeljali v Tomaj. Seveda bomo še malo potovali po Krasu, ker se bomosprehodili še po delu nekdanje vojaške železniške proge iz 1. sv. vojne v kraju Temnica. Po »kraškem« kosilu sebomo v popoldanskih urah vračali proti Ljubljani. KRATEK SPREHOD - URO in POL: Pohod bomo začeli po gozdni cesti v Tomaju. Od tukaj so otroci inmladostniki Srečko Kosovel, njegov brat in tri sestre odhajali poleti in tudi v snegu, peš v Sežano. Mi bomosprehod končali v okolici kraja Šmarje po 4 km hoje. Lahko pa bomo sprehod nadaljevali v Sežano in prehodilicelotno Kosovelovo pot – Tomaj/Sežana, ki je dolga 7,5 km.

Spoštovani!Čeprav pohod ni zahteven, potrebujete dovolj vzdržljivostne kondicije. Zato hodite vsaj tri krat na teden večkot uro po razgibanih poteh. Vsak dan tudi pijte brezalkoholne pijače z veliko vode brez CO 2, več kot ste žejni. Odhod avtobusa bo ob 7. uri na parkirišču za avtobuse pod dvorano Tivoli. Pohodnice in pohodniki, kise nam pridružijo na avtobusni - železniški postaji, počakajo pred postajališčem Adria št. 29 A ob 7.15.Za pohod potrebujete tudi: dobro pohodniško obutev in palice, sončna očala (zaželeno zaprta tudi od strani),pokrivalo za glavo, brezalkoholno pijačo brez CO2 in brez alkohola.Poskrbeli bomo tudi za »planinsko kosilo«. Prispevek 15 € za člane DMSBZT Ljubljana in 25 € za nečlaneDMSBZT Ljubljana plačate na avtobusu. Prihod v Ljubljano v popoldanskih urah. Prijave z elektronsko prijavnico na spletni strani DMSBZT Ljubljana www.drustvo-med-sester-lj.si ali potelefonu 041 273 265 in 031 293 904. Prijave sprejemamo do 25. 9. 2013.

Pri prijavi imajo prednost člani DMSBZT Ljubljana in njihovi družinski člani. Prosimo vas, da odpovedsporočite na zgoraj opisani telefonski številki. Tako omogočite udeležbo tudi čakajočim.


Kako lahko medicinske sestre z večznanji, sposobnosti in večjimikompetencami pripomorejo kvzdržnosti zdravstvenega sistema terkaj nam kažejo izkušnje razvitegasveta, sta bili osrednji tekmiletošnjega 6. posveta Moja Kariera –Quo Vadis z naslovom »Zahtevnejšeoblike dela v zdravstveni negi:Mednarodni pristopi in stanje vSloveniji?«, ki je potekal 27. marca vLjubljani.

Posvet je pripravila Visoka šola zazdravstveno nego Jesenice vsodelovanju z Zdravstveno fakultetoUniverze v Ljubljani, Fakulteto zazdravstvene vede Univerze vMariboru in Fakulteto za vede ozdravju Univerze na Primorskem. Naposvetu je bilo predstavljenih 12prispevkov. Prvi del posveta je bilusmerjen v zahtevnejše oblike dela vzdravstveni negi – njihovi definiciji,predstavitvi izkušenj iz Škotske inZdruženega Kraljestva ter strategijeZbornice – Zveze glede zahtevnejšihoblik dela v zdravstveni negi.Udeležencem je bil predstavljen tudipogled Zdravniške zbornice Slovenijeter smernice in priporočilaMednarodnega sveta medicinskihsester (ICN) glede novih vlogmedicinskih sester. Drugi del posvetaje obravnaval specializacije vzdravstveni negi na primerih izonkološke in psihiatrične zdravstvenenege. V tretjem sklopu so bila zbranapredavanja o kompetencah vzdravstveni negi; o njihovi prenovi, okompetencah diplomantovstrokovnih magisterijev v zdravstveninegi, aplikaciji specialnih znanj terprenovi kompetenc v zdravstveninegi z vidika izobraževanja. Zadnjidel posveta je bil namenjen okroglimizi diplomantov zdravstvene nege izVisoke šole za zdravstveno negoJesenice, Zdravstvene fakulteteUniverze v Ljubljani, Fakultete zazdravstvene vede Univerze v

Mariboru ter Fakultete za vede ozdravju Univerze na Primorskem.Spregovorili so o kompetencahdiplomantov, kako jih sami razumejoin kaj je od njih pričakovalo kliničnookolje.

Posveta se je udeležilo 70udeležencev. Ob posvetu je izšel 116strani dolg zbornik predavanj.

Posvet je pripomogel k razjasnitvi

tako terminologije kot vsebinezahtevnejših oblik dela v zdravstveninegi, kar je osnova za načrtovanjeaktivnosti na področjupodiplomskega izobraževanja, kjernas poleg strokovnih magisterijevčakajo še druge oblike izobraževanjain usposabljanja, kot so specializacijein ciljana specialistična izobraževanjaza določena dela in naloge. I

Posvet Moja Kariera – Quo Vadis z naslovom»Zahtevnejše oblike dela v zdravstveni negi:Mednarodni pristopi in stanje v Sloveniji?«Zdravstveni sistem se srečuje s povečanimi potrebami po storitvah, država pa s problemom globalne krize, ki seodraža tudi v zdravstvu. Od medicinskih sester se pričakuje prevzemanje kompleksnih in samostojnih nalog vzdravstveni obravnavi in prevzemanje skrbi za zdravje ljudi.


IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL dr. Simona Hvalič Touzery, izr. prof. dr. Brigita Skela Savič

Gostujoča predavateljica dr. Alice Kiger

Okrogla miza diplomantov zdravstvene nege

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL

Visoka šola za zdravstvo Novo mestoje bila leta 2007 akreditirana priSvetu RS za visoko šolstvo in jevpisana v razvid visokošolskihzavodov pri Ministrstvu RS za visokošolstvo, znanost in tehnologijo. Letosje prejela odločbo Nacionalneagencije za kakovost visokega šolstvao preimenovanju v Fakulteto zazdravstvene vede Novo mesto.Akreditirana ima dva študijskaprograma: visokošolski študijskiprogram prve stopnje Zdravstvenanega (redni in izredni študij) invisokošolski študijski program drugestopnje Vzgoja in menedžment vzdravstvu (izredni študij).

Delovanje fakultete temelji naposlanstvu, ki poudarja:izobraževanje študentov zakakovostno in varno obravnavopacientov ter za uspešno inučinkovito zadovoljevanje potrebpacientov v različnih življenjskihobdobjih in z različnimizdravstvenimi problemi; pomenznanstveno raziskovalnega delaučiteljev; povezovanje z lokalnim inširšim regijskim okoljem;mednarodno sodelovanje; terzadovoljstvo vseh zaposlenih. Vizijafakultete je postati center najnovejšihspoznanj, znanja in raziskovanja spodročja zdravstvenih ved, ki botemeljila na vrednotah: ZNANJE,zgled, notranje zadovoljstvo,ambicije, napredovanje, jasnost inempatija.

Fakulteta ima sprejeto strategijorazvoja in postavljene štiri strateškecilje: zagotavljanje in izboljševanjekakovosti pedagoškega procesa,širitev mednarodnega sodelovanja,krepitev raziskovalne dejavnosti terpromocija fakultete.

V študijskem letu 2012/2013 jebilo v študijski program Zdravstvenanega vpisanih 250 rednih in 162izrednih študentov ter v študijskiprogram Vzgoja in menedžment v

zdravstvu 33 izrednih študentov. In kateri so bili najpomembnejši

dogodki, ki so zaznamovali letošnještudijsko leto, ki se izteka?

V mesecu oktobru 2012 smoorganizirali 2. znanstveni simpozij zmednarodno udeležbo z naslovom:Celostna obravnava pacienta – kakodaleč smo še do cilja? Varnost kotstrokovni, etični, pravni, družbeni inekonomski vidik. Osnovni namensimpozija je bil izpostaviti enegaizmed elementov celostne obravnave,to je zagotavljanje varnosti pacienta,saj Evropska komisija ocenjuje, da sevarnostni zapleti zgodijo pri 8 do 14odstotkih vseh hospitalizacij vEvropi. Vzpostavitev sistema varnostiv zdravstvenih ustanovah zahtevagraditev kulture varnosti,vzpostavitev strategije in akcijskihnačrtov, vzpostavljanje merljivihciljev in uporabo orodij, kot sosporočanje napak, analiza osnovnihvzrokov za napake, analiza možnihvzrokov in njihovih posledic,razkritje napake pacientu inopravičilo, izobraževanje inusposabljanje osebja. S temami, kismo jih obravnavali na simpoziju,smo želeli navedeno stanje proučitiin osvetliti slabosti, prednosti innevarnosti, ki so pomembne zacelostno obravnavo pacienta.Seznanili pa smo se tudi s stanjem vdrugih državah - Poljska,Nizozemska, Hrvaška ter Bosna inHercegovina.

Sledilo je izobraževanje zaklinične mentorje, ki je potekalo podnaslovom: Delite svoje znanje sštudenti. V izobraževanje smovključili predavanje doc. dr. MojceJuriševič iz Pedagoške fakultete,Univerze v Ljubljani z naslovom»Čustva mentorja pri delu s študenti«ter predstavitev mentorstva naPsihiatrični kliniki Ljubljana, ki ga jekot primer dobre prakse predstavila

Jožica Peterka Novak, pomočnicastrokovne direktorice za zdravstvenonego. Predavateljica Vesna Zupančič,mag. pa je predstavila temo»Povečanje pozornosti inevidentiranje neželenih dogodkov naklinični praksi«. Mentorje jeseznanila s posameznimi primeri inpredstavila obrazec za sporočanje, kiga je razvila.

Strokovno srečanje ob svetovnemdnevu zdravja 2013, ki je letospotekal pod motom »Urejen krvnitlak zmanjša tveganje za srčniinfarkt in možgansko kap«, smoizvedli 11. aprila na svetovni danParkinsonove bolezni, zato smo nastrokovno srečanje povabilipacientko s Parkinsonovo boleznijo,ki je spregovorila o življenju skronično boleznijo in o njenemoptimizmu, ki seva iz ljubezni doživljenja. Poslušalci smo se seznanilitudi z delovanjem društva Trepetlika,kamor se vključujejo bolniki sParkinsonovo boleznijo, ki ga jepredstavila predsednica društvagospa Cvetka Likar. Srečanje pa jezaključila predstavnica SlovenskeFilantropije, gospa Nevenka Alja Gerls prispevkom »Prostovoljstvo mojadodana vrednost« in nas popeljala napot občutljivega, sočutnega inodgovornega sobivanja. Sledila jepredaja avtomatskega zunanjegadefibrilatorja (AED), ki je nameščenpred stavbo in tako dostopen vsem,ki bi ga potrebovali. Sponzor AED jeAgencija za šport Novo mesto, vuporabo pa ga je predala mag. MojcaŠpec Potočar, predsednicaObmočnega združenja Rdečega križaNovo mesto. V avli šole je sledil šepraktični prikaz uporabedefibrilatorja, ki ga je izvedlapredavateljica Mojca Saje, mag. sštudenti in preventivno merjenjekrvnega pritiska v kabinetu zazdravstveno nego, ki ga je izvajalamag. Ana Podhostnik s študenti.

Kaj se je dogajalo na Fakulteti za zdravstvene vedeNovo mesto v študijskem letu 2012/2013?V mesecu aprilu smo ob svetovnem dnevu zdravja 2013, ki letos poteka pod motom »Urejen krvni tlak zmanjšatveganje za srčni infarkt in možgansko kap«, pripravili strokovno srečanje. 24. aprila smo imeli slavnostnopodelitev diplom s kulturnim programom, bili smo gostitelji 5. študentske konference, na obisku so bili štirjeprofesorji iz Szczecina, seveda pa nismo pozabili na praznovanje mednarodnega dneva medicinskih sester.


Mojca Saje, mag., doc. dr. Bojana Filej

V sodelovanju z Razvojnoizobraževalnim centrom (RIC) Novomesto smo imeli 16. aprilapredavanje na temo »Posebnostiromske skupnosti v Sloveniji.Predavatelj mag. Jožek Horvat Mucje pripravil široko predstavitevromske skupnosti, njeno zgodovinoin posebnosti. Ker na Dolenjskemživi veliko število Romov, (leta 2010– na področju Dolenjske, Bele krajinein Posavja jih živi 3000), medicinskesestre pa se z njihovo problematikosrečujejo vsakodnevno na vsehdelovnih mestih, je bila udeležbaposlušalcev številna in razpravadolga.

Sonce, ki je prinašalec cvetja inpomladnih barv, nas je toplo obsijalov sredo, 24. aprila 2013, ko smo imelidrugo slavnostno podelitev diplom67 diplomantom, ki so uspešnozaključili študij. Slavnostna govornicaje bila gospa Darinka Klemenc,predsednica Zbornice zdravstvene inbabiške nege Slovenije – Zvezestrokovnih društev medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikovSlovenije, ki je kljub slavnostidogodka, opozorila na resnost stanjana trgu dela. Dekanica doc. dr.Bojana Filej je v skladu z 32. ačlenom Zakona o visokem šolstvu inv skladu s statutom diplomantomuradno podelila strokovni naslov»diplomirana medicinska sestra oz.diplomirani zdravstvenik« in jim zapridobljeni naslov iskreno čestitalater jim na novi profesionalni potizaželela veliko sreče. Diplomantom jeposvetila tudi naslednje misli:»Zavedajte se, da ste opolnomočeni zznanjem, da ste zaradi tega bogatejšiin modrejši, da ste sposobnikritičnega razmišljanja in se zavedatemej svojih kompetenc, da stesposobni pacienta obravnavatikakovostno in da je zdravstvena negazaradi tega varnejša. Sposobni stespoštovati sodelavce v timu, ne gledena stopnjo njihove izobrazbe.Sposobni ste biti samozavestni insposobni ste ceniti in spoštovati svojpoklic, ki je usmerjen k ljudem: kakose ti rodijo, živijo in umirajo;usmerjen je k zdravju in bolezni; kradosti in žalosti. Današnji čas niprijazen do nikogar. Potrebe pomedicinskih sestrah so velike, ledenarja trenutno ni, saj so vsereforme usmerjene v zmanjševanještevila zaposlenih, predvsemizvajalcev zdravstvene nege«.

Mednarodni dan medicinskihsester smo obeležili s strokovnimsrečanjem. Osrednje predavanje je vskladu z letošnjim motom oziromaciljem - zmanjšati umrljivost otrok,izvedel Marko Saje, dr. med. inpoudaril, da je umrljivost otrok vAfriki zaradi bolezni in revščine zelovisoka. Predstavil je tudi pomenprojekta Tropska medicina, ki ževrsto let poteka pod okriljemMedicinske fakultete, vanj pa sopoleg študentov medicine vključenitudi študenti zdravstvene nege.Sledilo je predavanje študenta, ki jepredstavil družino v moderni družbi,nato pa smo zaposleni »poskrbeli«tudi zase, se smejali in smejali terpolnili »lastne baterije« obpredavanju Simone Krebs na temo»Smeh je resna stvar«.

Letos smo bili organizatorji 5.študentske konference s področjazdravstvenih ved. Ideja, da študentizdravstvenih ved enkrat letnopredstavijo svoje strokovne inraziskovalne dosežke, se je že trdnozasidrala. Konference z naslovom»Pravice, vrednote, svoboda,solidarnost in varnost« se je udeležilo112 študentov in mentorjev.Visokošolski učitelji se zavedamo, damoramo mlade opolnomočiti s čimveč znanja in spretnostmi, istočasnopa jim moramo pomagati gradititemeljne poklicne vrednote. Enaizmed takšnih vrednot jeprofesionalno sodelovanje medrazličnimi poklici, ki se začnerazvijati že z druženjem insodelovanjem med študenti.

Sledil je obisk delegacije izPomeranian Medical University izSzcecina na Poljskem ter dogovori opodpisu sporazuma o medsebojnemsodelovanju ter izmenjavivisokošolskih učiteljev in študentov.Predstavniki so obiskali nekatereučne zavode ter spoznavali načinorganiziranja in izvajanja kliničnegausposabljanja študentov tersodelovanja med šolo in učnimzavodom.

V juniju nas je obiskala zaslužnaprofesorica dr. Barbara Davis izUniverze Indiana, ZDA. Pripravila jepredavanje z naslovom »Na dokazihosnovana zdravstvena nega«. Popredavanju, ki so se ga udeležilištudenti magistrskega študija invisokošolski učitelji smo izmenjaliizkušnje med načini poučevanja vSloveniji in ZDA.

Pri organiziranju in izvedbi večinedogodkov so sodelovali tudi študenti.Iz njihovega poročila je razvidno, daje 496 študentov sodelovalo aliaktivno izvedlo 34 dogodkov (polegzgoraj navedenih še: krvodajalskoakcijo, promotorstvo krvodajalstva,svetovni dan brez tobaka, ogledhelikopterske enote nujne medicinskepomoči na Brniku, mednarodnomobilnost na Finskem, izmenjavoštudentov s Hrvaško, izvajanjemeritev, mednarodna poletna šolaJean Monnet …). Tudi njim grezahvala, da smo bili tako zelo aktivniin pri svojih aktivnostih tako uspešni.Študijsko leto se počasi izteka, prednami so poletne počitnice, ko bomože zbirali moči in ideje za prihodnjeleto. I


Diplomanti Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto

5. mednarodna šola raziskovanja znaslovom »Od raziskave do pisanjačlanka« je potekala 5. junija 2013 vprostorih VŠZNJ na Jesenicah. Našoli raziskovanja so predavalistrokovnjaki iz Walesa, Turčije,Škotske, Italije, Švice, Finske inSlovenije. Dr. Snelgrove s SwanseaUniversity je predstavila izzive, skaterimi so se soočali pri izvedbilongitudinalne interpretativnefenomenološke analize izkušenjpacientov s kronično bolečino vhrbtenici. Turški predavateljici dr.Çalişir in dr. Sarıkaya Karabudak zAdnan Menderes University stagovorili o raziskovanju v zdravstveninegi v Turčiji, njuni finski kolegici zJyväskylä University of AppliedSciences mag. Tyrväinen in mag.Holma pa sta predstavili razmere vraziskovanju na področjuzdravstvene nege na Finskem. Slišalismo tudi zanimivo predavanje izr.prof. dr. Skela Savič z VŠZNJ oraziskovanju in publiciranju vzdravstveni negi v Sloveniji. Prof. dr.Tolson z Alzheimer Scotland Centrefor Policy and Practice, je

spregovorila o procesu publiciranja vmednarodnih revijah s faktorjemvpliva in ponudila nekaj nasvetov,kako pristopiti k objavi prispevka vmednarodni reviji. Mag. Palese zUdine University je predstavilazanimivo študijo o tem, kakoučinkovito je objavljanje v revijah zvisokim faktorjem vpliva. Procesobjave prispevka v takšnih revijahtraja v povprečju od 2,5 do 3 leta.Presenetljiv je tudi podatek, da jeimelo le 60,5 odstotkov objavljenihprispevkov zapisano leto izvedberaziskave. Poslušali smo tudipredavanje dr. Schwendimanna zInstitute of Nursing Science, Facultyof Medicine, University of Basel, ki jepredstavil proces dela in razvijanjaraziskovalnih spretnosti njihovihmagistrskih študentov. Zadnji delmednarodne šole je bil namenjenmedsebojni predstavitvi vsehmednarodnih udeležencev (poleg žeomenjenih so prišli še iz Slovaške,Bosne in Hercegovine inNizozemske) in razpravi o možnostihza skupno sodelovanje. Šoliraziskovanja je prisostvovalo 15 tujih

in 15 domačih udeležencev. Deldomačih udeležencev so predstavljalemagistrske študentke Visoke šole zazdravstveno nego Jesenice. Obzaključku šole raziskovanja se jemednarodni dan nadaljeval vneuradni obliki na Bledu.

Šesta mednarodna znanstvenakonferenca Visoke šole zazdravstveno nego Jesenice je potekala6. in 7. junija 2013 v Ljubljani, podnaslovom: »Znanje in odgovornostza spremembe in razvoj v zdravstvuglede na rastoče potrebe pozdravstveni obravnavi«. Kot je vuvodnem nagovoru povedala dekanjaVŠZNJ, izr. prof. dr. Brigita SkelaSavič, je bil »namen konferenceoblikovati in povezati kritično masoraziskovalcev na področjuzdravstvenih ved, kar je nujnarazvojna stopnja pri razvojudoktorskega študija v Sloveniji inpospešiti pretok znanja iz drugihdržav na področju zdravstvene nege.Le intenzivno raziskovalno delo terpovezovanje med raziskovalci s ciljemoblikovanja skupnih raziskovalnihprojektov namreč lahko ustvaripodlage za akademizacijo poklicev napodročju zdravstva.«

Na konferenci je bilopredstavljenih 8 tujih in 29 domačihprispevkov. Aktivni udeleženci soprišli iz Walesa, Škotske, Švice, Bosnein Hercegovine, Finske, Turčije,Slovaške, Nizozemske in Slovenije.Predavanja so bila prvi dankonference simultano prevajana.Častni pokrovitelj 6. mednarodneznanstvene konference je bilaZbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije– Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije. Stem nacionalno profesionalnozdruženje daje usmeritve razvoja vstroki in oblikuje razvojnoparadigmo prihodnosti.

Osrednji temi plenarnega dela

Mednarodni teden na Visoki šoli za zdravstveno nego JeseniceVisoka šola za zdravstveno nego Jesenice (VŠZNJ) je prepoznana po dogodkih, ki krepijo znanje o raziskovanju,razvoju in na dokazih podprtem delu ter profesionalno identiteto zaposlenih v zdravstveni negi in širše opozarjana pomen znanja v skrbi za pacienta in njegovo varno obravnavo. V ta namen sta v prvem tednu junija potekaladva med seboj povezana dogodka 5. mednarodna šola raziskovanja in 6. mednarodna znanstvena konferenca.



5. Mednarodna šola raziskovanja

prvega dne konferenci sta biliizobraževanje v zdravstveni negi terklinično raziskovanje, v posameznihvzporednih sekcijah pa ponovnoklinično raziskovanje s poudarkomna izboljševanju prakse termanagement in kakovost v zdravstvu.Plenarni del drugega dne konferenceje poleg raziskovanja in izobraževanjazajel še eno aktualno področje, insicer promocijo zdravja v vsehživljenjskih obdobjih. Kot je vuvodnem nagovoru ugotavljalapredsednica Zbornice - ZvezeDarinka Klemenc »poleg naslovovvečjih sklopov pritegnejo tudiposamezni prispevki, ki so zanimivi zaširše profesionalno občestvo, npr.:vrednote, kompetence, varnostpacientov, cepljenje, zapis neželenegadogodka, duhovnost v paliativnioskrbi.« Konferenca je odprla šenekatere druge zanimive teme, kot souporaba e-pošte med zdravniki,študija primera o negativnih učinkih

mobilnega telefona na strjevanje krviin možna zaščita, glasba kotdopolnilna terapija v porodništvu.

Ob tej priložnosti je izšel 325strani dolg recenziran zbornikznanstvenih prispevkov, ki jezakladnica znanja in strokovnihinformacij za delo v kliničnih okoljihin pomembno študijsko gradivo zaštudente zdravstvenih ved.

Številne mednarodne aktivnostina VŠZNJ so se začele z Erasmusizmenjavo profesorja angleškegajezika dr. Emre Dinçerja iz School ofForeign Languages, Adnan MenderesUniversity, Turčije konec maja. Dr.Dincer je ob zaključku izmenjaveizrazil zadovoljstvo s pedagoškimdelom pri predmetu angleški jezik inznanjem ter sodelovanjem rednihštudentov 1. letnika. Nad izmenjavoso bili navdušeni tudi sami študenti,predvsem nad osebnim pristopomprofesorja v predavalnici. V začetkujunija sta VŠZNJ v okviru Erasmus

izmenjave obiskali še dve finskipredavateljici mag. HanneleTyrväinen in mag. Sinikka Holma zJAMK University of AppliedSciences, School of Health and SocialStudies ter turška predavateljica dr.Hüsniye Çalişir z Aydın School ofHealth, Adnan Menderes University.Predavateljice so si v okviru obiskašole ogledale pediatrični in kirurškioddelek v Splošni bolnišnici Jeseniceter delovanje Visoke šole zazdravstveno nego Jesenice.

Mednarodnih dogodkov inspremljajočih se aktivnosti so seudeležile tudi tri turške študentkezdravstvene nege na BaşkentUniversity, Faculty of health sciences,Ankara, Turčija, ki so na trimesečniErasmus izmenjavi na Visoki šoli zazdravstveno nego Jesenice.

Mednarodne aktivnosti so sezaključile z neuradnim druženjem obvečerji in plovbi z ladjico poLjubljanici. I

dr. Simona Hvalič Touzery

Olajšanje za opeklineSonce obseva tisti del kože, ki se mu kaže. Znano je, daopekline vseh vrst medicina deli na stopnje. Sončneopekline naj bi veljale za bolj blage, se pravi take, ki neogrožajo življenja kot, na primer, če je nekdo opečen vpožaru ali nesreči. Mnogi ljudje mislijo, da je, čeporjavijo brez opeklin, to varno sončenje. Če kožaporjavi, pomeni, da je poškodovana. Pripravki z dovoljvisokimi zaščitnimi faktorji ( vsaj 30 ali več) zazaščito pred sončnimi žarki nas sicer določenčas varujejo, vendar to ne pomeni, da čese namažemo s kremo, se lahko brezškode sončimo v nedogled. Kaj storiti, kadar nas sonce vendarleopeče? Najbolj bo pomagalo mazanje zgelom aloje vere.Gel iz aloje vere (pomembno je, da je stoodstoten, kajti nekateri proizvodivsebujejo komaj sledove izvlečka aloje vere)vsebuje snovi, ki dajejo prijeten občutek hlajenja nakoži in za opečenega že to pomeni veliko olajšanje. Glavne učinkovine, ki pomagajo koži, so polisaharidi.Poleg vode in polisaharidov bomo v aloji veri našli tudisalicilno kislino, ki deluje blažilno, pomaga proti vnetjuter mehča povrhnjico kože. Poleg tega snovi iz gelaaloje vere pomagajo tvoriti nove celice in s tem

pospešujejo zdravljenje. Koži dajejo pomembna hranilaza rast novega, zdravega tkiva. Poleg tega, da snovi izgela zmanjšajo vnetje, tudi uničujejo bakterije, ki serade naselijo na poškodovani koži in delajo dodatnoškodo. Kot rečeno, je za opečenega verjetno najboljdobrodošlo to, da gel aloje vere kožo hladi in s tem nuditakojšnje olajšanje. Obenem prepreči ali pa vsaj

zmanjša nastajanje mehurjev (če gel nanesemotakoj). Gel iz aloje vere je za opekline zagotovo

najboljša rešitev. Koristil bo tudi primanjših vrezninah, ker kožo varuje pred

okužbami.Gel iz aloje vere uporabljajo tudi prinekaterih kožnih boleznih, na primerekcemu, aknah. Ker kožo stalno vlaži, je

dobrodošel celo pri bolnikih z luskavico.Deluje tudi proti glivicam.

Še enkrat je treba poudariti, da je treba priodločanju o nakupu gela iz aloje vere paziti na vsebnostizvlečka iz aloje v posameznem izdelku. Včasih imadodano še kakšno snov, ki nam bo koristila. Vendar jeprimarna prav vsebnost izvlečka aloje vere. Če je gelzelo tekoč, ga raje ne kupite. Pravi gel aloje vere jenamreč gosto tekoč in nekoliko lepljiv, vendar pa taobčutek čez nekaj časa izgine. I

Besedilo: Milka Krapež

Linija Fruit of the Earth je bila predstavljena tudi na Dermatološki kliniki v Ljubljani. Izdelki so na voljo v lekarnah,specializiranih prodajalnah ter www.hisa-zdravja.si

Bimedia d.o.o., Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana. Info: 080 80 12, [email protected]

Vtisi tujih študentov na Erasmusizmenjavi na VŠZNJ

Tuje študentke so imele kliničnoprakso v različnih učnih bazah, insicer na Onkološkem inštitutuLjubljana, v Splošni bolnišniciJesenice, v Univerzitetni kliniki zapljučne bolezni in alergije Golnik, vPsihiatrični bolnišnici Begunje, vZdravstvenem domu Bled ter vBolnišnici za ginekologijo inporodništvo Kranj.

»Praksa v bolnišnici zaginekologijo in porodništvo Kranj jebila zelo poučna. Prisostvovala semoperacijam in zdravniki so biliprijazni, saj so mi dali informacije osami operaciji že pred njo. Všeč mi jebilo tudi v Psihiatrični bolnišniciBegunje, na Onkološkem inštitutuLjubljana in v Splošni bolnišniciJesenice. Mislim, da je bil programizmenjave z namenom klinične praksenajboljši, kar bi jih lahko imela in toje bila najlepša izkušnja mojegaživljenja.« (Melike, Turčija)

»Hvala za vaš program kliničneprakse. Pridobila sem veliko novih

znanj; npr. prvič v življenju semprisostvovala porodu in delala zdojenčki. Spoznala pa sem tudi, da senaša kultura in način dela razlikujejood vašega in da je zato treba temrazlikam ob izmenjavi posvetiti večpozornosti, da ne pride donesporazumov.« (Gülşen, Turčija)

»Moja praksa v Psihiatričnibolnišnici Begunje je bila zelozanimiva. Bolnišnica je prijazna inimela sem veliko stika s pacienti inmedicinskimi sestrami, ki so bileprijazne. Ženski oddelek je neverjeten;pacienti so bili do mene prijazni inzgovorni. Skupaj smo se povzpeli celona bližnji hrib, kar mi je bilo zelovšeč.« (Sinem, Turčija)

»Opazila sem precejšnjo razlikomed Slovenijo in Finsko v izvajanjuklinične prakse. Na Finskem študentisami načrtujejo klinično prakso -imajo le določene okvire, s kliničnimmentorjem pa se sami dogovorijo,kdaj bodo opravili prakso (podnevi,ponoči, …). Če študenti potrebujejoproste dneve, se o tem dogovorijo skliničnim mentorjem. Celotno

gledano, pa sem z izmenjavo zelozadovoljna. Kulturne razlike lahkovčasih zapletejo stvari, a dlje, koživimo, več se naučimo.« (Elna-Maria,Finska)

»Klinična praksa na Kliniki Golnikje bila zelo pestra, saj sem bila po vsakteden na različnem oddelku.Mentorstvo je bilo zelo kakovostno inosebje prijazno.« (Kine, Norveška)

»Prakso sem imela v patronažnislužbi ZD Bled, ki je bila zelozanimiva, saj sem šla s patronažnosestro v domače okolje pacientov. Tudimentorstvo je bilo kakovostno.«(Leena, Finska)

Naši študenti na Erasmus izmenjavi

Malta»Na Malti so naju že na prvi kliničnipraksi toplo in odprto sprejeli, čepravsva sprva delala na ginekološkemoddelku, ki zaposluje v veliki večinisamo sodelavke iz babištva. Njihovekompetence medicinskih sester serazlikujejo od kompetenc naših, sajimajo različico britanskegazdravstvenega sistema. Mnogointervencij, ki so v Sloveniji del našegavsakdanjega urnika, tam opravljajozdravniki ali celo drugi specializiranizaposleni (primer flebotomistov, ki sospecializirani za jemanje krvi innastavljanja I. V. kanil). Medicinskasestra v veliki večini opravlja delo pripacientu, a pokriva tudi velikoadministracije. Bolnišnica Mater Deije najnovejša bolnišnica na Malti, karse odraža na moderniziranihoddelkih. Bolnišnica Mater Dei imana razpolago tisoč postelj in v letu2014 naj bi odprli nov onkološkicenter. Ker je to univerzitetnabolnišnica, sodeluje z Univerzo Malta.Najina praksa je potekala naginekološkem oddelku, kjer na enemoddelku dela po 10 babic ter 2 ali 3strežniki. Delo medicinske sestre inbabic je v večini zajemalo delitevterapije in vodenje pacientovih

Erasmus izmenjava študentov Študijsko leto 2012/2013 je bilo za Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice (VŠZNJ) zelo bogato z vidikamednarodnih Erasmus izmenjav študentov zdravstvene nege z namenom prakse. V zimskem semestru smo gostilidve študentki iz Finske (z JAMK University of Applied Sciences in Savonia University of Applied Sciences) in dve zOslo and Akershus University College of Applied Science - HiOA, Norveška, v letnem semestru pa tri študentke zBaşkent University, Faculty of health sciences, Turčija. Na izmenjavo so odšli tudi štirje študenti VŠZNJ, in sicer dvana University of Malta, Faculty of Health Sciences, Malta in dve na Savonia University of Applied Sciences, Finska.



Turške študentke ob prihodu na VŠZNJ, ko se preizkusile uniforme.

načrtov zdravstvene nege. Poleg tegaso opravljale tudi prve pregledenovorojenčkov ter njihovo prvocepljenje. Kolegice iz babištva so tudivodile porod. Opazila sva, damedicinske sestre mnogokrat pozabijona rokavice in dodatno razkuževanjerok. Z razpoložljivim materialom nisovarčni in so z njim razpolagali neglede na ceno, če je ta le pokazalpozitiven učinek na pacienta ali naučinkovitost zdravstvene oskrbe. Neuporabljajo nekaterih materialov, kijih uporabljamo v Sloveniji (npr.Microclave, še vedno uporabljajoobturatorje in rdeče zamaške), a seznajdejo in svoje delo opravljajoučinkovito. Delovnik traja 12 ur, torejod 7. do 19. ure in od 19. do 7. urezjutraj. Vmes sta predpisana dvaodmora; prvi traja 45 min, glavni pa90 minut.

Drugo prakso sva opravljala vKliniki za mentalno zdravje vFloriani, ki na prvi pogled izgleda kotnavadni stanovanjski kompleks.Stavbo so pred kratkim dobili od vladein potrebuje še mnogo preurejanja, avseeno se znajdejo in opravljajo svojedelo. Večino dela obsegajo samoterapevtski pogovori in depo terapijaantipsihotikov. Zaposleni v tej klinikiso bili: medicinske sestre, psihologi,psihiatri, delovni terapevti ter socialnedelavke. Letno imajo okoli 800pacientov. Floriana mental healthclinic je klinika, ki jo uravnava glavnapsihiatrična bolnišnica imenovanaMount Carmel Hospital. Normalnidelavnik, ko je klinika odprta, je od7.30 ure do 17.30 ure, torej 10 ur.

Zadnjo prakso sva opravljala vBirkirkara Health Centre (poliklinikain ambulanta), kjer sva delala vterapevtski sobi z medicinskimisestrami, ki v večini opravljajojemanje krvi, preveze ran, depoterapije in po ustanovi vodijo različneambulante. Po potrebi naročajoreševalna vozila ali pa paciente

pošiljajo v glavno bolnišnico MaterDei (MDH). Včasih dobijo urgentneprimere, saj je edina urgenca vbolnišnici Mater Dei. Medicinskesestre so bile zelo učinkovite in polneznanja. V delo sva se lahko dobrovključevala, saj so se z nama vedle kotz delovnima kolegoma in so bileodlične mentorice. Nudile so namaogromno znanja in njihovih osebnihizkušenj ter lastnih pogledov na njihovzdravstveni sistem. Tudi tu je delovnikdrugačen, saj se opravlja delo od 7.30ure do 15.00 ure.

Večina bolnišnic in zdravstvenihustanov na Malti nimamoderniziranega računalniškegasistema. Uporabljajo še vedno starnačin ročnega pisanja in računalnikuporabljajo edino za krvne izvide izlaboratorija.

Vsi domačini so se do naju celotničas trimesečne Erasmus izmenjavevedeli zelo korektno in prijazno, zatoje bilo slovo od njih težko. (Teo, 3.letnik)

Finska»Najina klinična praksa je bilarazdeljena na tri dele; mentalnozdravje, primarno zdravje in negaotroka. Prakso sva opravljali narazličnih oddelkih.

Finski šolski sistem se razlikuje odnašega, saj šolanje traja 4 leta in pol,kar pomeni, da se zadnje leto in polnjihovega šolanja bodoče medicinskesestre (MS) specializirajo za eno odnaslednjih področij: pediatrično MS,kirurško MS, MS operativnih ved, MSinternih ved, MS psihiatrije,nevrologije in mentalnega zdravja inMS za primarno zdravstvo.

Ugotovili sva, da so Finskemedicinske sestre fizično veliko manjobremenjene kot slovenske medicinskesestre, saj je njihov sistem delapopolnoma drugačen od našega. Naoddelku, kjer se ukvarjajo zmentalnim zdravjem otrok in na

oddelku, ki zdravi hematološka inonkološka obolenja otrok je imela MSpribližno dva do tri paciente naizmeno in se je lahko v celoti posvetilasamo le njim; lahko si je vzela več časaza pogovor s pacientom ali za igro zotroki. Finski zdravstveni sistemnamreč temelji na celostni obravnavipacienta. Najine tutorke na Finskemso nama razložile, da le tako lahkopridejo od optimalnega celostnegapristopa k obravnavi pacienta.

Razlikujejo se tudi kompetenceMS. Tako ima MS, ki jemlje kri t .i.specializacijo, kar pomeni, da MS brezte specializacije krvi ne more jemati.Po drugi strani pa je v njihovikompetenci tudi uvajanje urinskegakatetra tako pri ženski kot tudi primoškem. Na otroškem oddelku vUniverzitetni bolnišnici v Kuopio MSne pripravlja zdravil, ampak je tonaloga farmacevta na samemoddelku. Naloga MS je aplikacijaterapije in opazovanje pacientovereakcije na to zdravilo. I-V kanileskoraj nisva videli, saj so imeli npr. naoddelku, ki zdravi hematološka inonkološka obolenja otrok naUniverzitetni bolnišnici v Kuopiuskoraj vsi pacienti vstavljene CVK(Centralne venske katetre) in sicerzato, ker so ugotovili, da se stroškovnobolj splača uvesti CVK, ki ga imapacient vstavljenega 3-5 let, kotvenomer vstavljati I-V kanile. Polegtega je za pacienta manj stresno, čeima vstavljen CVK, kot vsakratnozbadanje.

Celotna izkušnja je bila zelozanimiva. Trije meseci so minili karhitro in v tem obdobju sva se naučiliveliko novega. Finska je čudovitadežela, kjer imajo zelo urejenozdravstvo. Tudi mesto Kuopio ječudovito, z lepo energijo in z zeloprijetnim načinom življenja,prijaznim zlasti do študentov.«(Branka in Suzana, 3. letnik) I


dr. Simona Hvalič Touzery, Teo Žijan, Nina Štuhec, Branka Rožič, Suzana Marinković

V predavalnici so nam predstavilikratko zgodovino delovanjabolnišnice, kakovost bolnišnice, kitemelji na akreditiranju in ISOstandardih, in dokumentacijo njihovebolnišnice.

Dobila sem vtis, da delujejopodobno kot naše bolnišnice. Predprihodom sem si predstavljala, da bovse skupaj podobno kot pri naszgleda UKC Ljubljana, potem pa smose po skupinah odpravili na ogled indobila sem drugačne občutke, vse semi je zdelo veliko večje.

Pohvalili so tudi določenedosežke, ki so se zgodili na njihovilokaciji. Že leta 1988 je bila izvedenaprva in vitro oploditev. Med prvimiso opravili transplantacijo srca v temdelu Evrope in prvi presadili jetra odživega darovalca.

Zgradbe Kliničnega centra Zagrebso vse obnovljene in prilagojenesodobnim potrebam pacientov.Imajo več klinik in oddelkov, ki sopovezani z glavno stavbo, ki jenastala že leta 1942. Klinike se zaradilažje razdelitve ločijo po barvah. Vtej ustanovi je zaposlenih 3.522zdravstvenih delavcev.

Po kliničnem centru je našoskupino vodil gospod AdrianoFriganović in nam najprej prestavilkliniko za anesteziologijo,reanimatologijo in intenzivnoterapijo. Oddelek ima veliko postelj,sodobno tehnologijo in urejenesvetle, moderne prostore. Prva stvar,ki sem jo opazila, je bil upoštevanrazmak med posteljami vsaj 1,5 m.Presenečena pa sem bila predvsemnad sodobno opremo in monitorji, kiso vsi stali na omaricah, ki so visele sstropa in se niso dotikale tal.

Zatem smo si ogledali prostoreoperacijskega bloka, v katere smovstopali preko filtra, kjer smo simorali obleči zelene plašče in vsopotrebno zaščitno opremo.Operacijske dvorane so se mi zdelezelo prostorne in prav tako zelomoderne. Pokazali so nam vseprostore, vključno s čistim innečistim prostorom in čajno kuhinjo,ter razložili, kako poteka priprava

pacienta pred operacijo, kaj se dogajamed operacijo in kako s pacientomravnajo po operaciji. Postopek jepodoben kot pri nas, le da pacienteprebujajo kar na oddelkih, saj šenimajo dokončnih prebujevalnic. Čegre za težje primere, pa pacientezbujajo kar v intenzivni terapiji.

Ogledali smo si tudi Kliniko zainterno medicino, Center za nujnomedicinsko pomoč, Kliniko zaotorinolaringologijo, centralnosterilizacijo in Kliniko za kirurgijo -oddelek za enodnevne kirurškeposege.

Center za nujno medicinskopomoč se mi je zdel ogromen.Opazila sem dve veliki sobi za nujneposege. Pred našim obiskom sopravkar odpeljali gospoda, ki so gareanimirali po padcu s petih metrov.V prostoru so ostali le še gospodovišportni čevlji in pa ovoji sterilnozapakiranih pripomočkov, soba pa jena prvi pogled dajala vtis kaotičneoperacijske sobe.

Na kliniki za otorinolaringologijonam je glavna medicinska sestrapredstavila, kako poteka pregled prinjih in nam pokazala sobo, kjer seopravljajo pregledi. Ima pa njihovaklinika tudi edinstveno zbirko tujkov,ki so jih dobili iz dihalnih poti. Mednjimi so bili manjši ključi, vijaki, delglavnika, sponke, zobje, …Neverjetno, kaj vse je bilo videti v tejzbirki in najprej sem pomislila, kakogrozno so se morali dušiti te pacienti,ki so imeli kaj takega zagozdenega vtraheji.

V spominu pa so mi ostalebolniške sobe za onkološke paciente.Sobe so bile enoposteljne s predsoboin ti prostori so bili podtlačnoopremljeni, da bi pacientomzagotavljali čim manjšo možnostinfekcije, za kar so onkološki pacientiše posebno občutljivi. Vsak pacientima tudi svojo kopalnico. Najbolj pami je v spominu ostal deček, ki jezaradi kemoterapije ostal brez las.Skozi steklo sem lahko videla vnjegovo sobo, kako je sedel obpostelji in z utrujenimi očmi jedelkosilo. Na tem oddelku so namreč

imeli tudi dve tako opremljeni sobiza pediatrične paciente, ki prejemajokemoterapijo. Kemoterapijo v temkliničnem centru v celoti pripravljajov lekarni farmakološki delavci. Kar jedrugače, če primerjam to zonkološkim inštitutom, kjer meddrugim tudi oddelčne medicinskesestre pripravljajo kemoterapijo inbiološka zdravila v za to namenjenihdigestorijih na oddelkih. Tukaj imajozdravstveni delavci drugačen načindela kot na ostalih oddelkih, ponjihovih standardih morajo ves časnositi obrazne maske in naglavnapokrivala.

Vsako kliniko KBC-ja so nam nakratko predstavili v 20 minutah innato smo si pogledali naslednjo.Videli smo veliko sodobnoopremljenih prostorov in pridobiliveliko strokovnih informacij. Polegsodobno opremljenih prostorov,raznolikosti dejavnosti tegakliničnega centra, me je navdušil tudiodnos med zdravstvenimi delavci.Zaznala se profesionalen odnos medzdravnikom in medicinsko sestro, kitemelji na enakovrednemsodelovanju. Je poleg tega še topel inse vsi skupaj z upoštevanjempacientovih želja trudijo najtinajboljšo rešitev za optimalnozdravljenje.

V splošnem sem dobila občutek,da v Kliničnem centru Zagreb velikopoudarka dajejo kakovosti in razvojutako medicine kot zdravstvene negein da se po kakovosti zdravstvenihstoritev povsem lahko primerjajo znami in da bi se mi v nekaterihpogledih lahko še celo po njihzgledovali.I

Klinični center Zagreb (KBC) skozi oči študentkePetkovega jutra 17. maja sem se zbudila bolj zgodaj kot ponavadi, saj smo študentje Visoke šole za zdravstvenonego Jesenice imeli organiziran ogled Kliničnega centra v Zagrebu, kjer nas je zelo toplo sprejelo vodstvozdravstvene nege iz kliničnega centra Zagreb.


IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL Kim Peternel, študentka 2. letnika rednega študija VŠZNJ

Mateja Klug 1974 - 2013

Pride čas, ko se moramo za vedno posloviti od nekoga, ki smo ga poznali, se z njim družili, delali in prijateljevali.Posloviti od nekoga, ki smo ga imeli radi.

V SPOMIN

MATEJA!

April je tvoj mesec, saj si se konecaprila rodila in tik pred koncem tudiposlovila. Ampak med začetkom inkoncem je "skoraj" devetintrideset letin "skoraj" polovico le-teh si preživelaz nami - sodelavci Oddelka internemedicine bolnišnice Slovenj Gradec.

Že kot pripravnica si s svojimikakovostmi in vrlinami prepričalanadrejene. Postala si naša sodelavka.Bolnik in njegove potrebe so bile zatevedno prioriteta.

Znala si jim prisluhniti, jihspodbujati in tolažiti. Svoje delo siimela rada. Opravljala si ga s srcem,strokovno in natančno. Tvoja dobravolja in nasmeh na obrazu sta naoddelku širila pozitivno energijo.Znala si nas nasmejati, spraviti navečerjo. Znala si skuhati najboljšokavo. Znala pa si z nami ušpičiti tudikakšno neumnost.

Znala si z nami deliti dobre inslabe trenutke.

Pomemben mejnik v tvojemživljenju je bilo rojstvo hčerke

Barbare. Ko si nam pripovedovala onjenem čebljanju, prvih korakih jetvoj obraz kar žarel. Začutil si lahkotvojo materinsko ljubezen. Dobro siuskladila svoje materinstvo s službo,do takrat ...

»Mateji so potrdili diagnozo«, seje kot vihar razširilo po oddelku. NE,NE ... Za hip smo onemeli. Bil jeapril tik pred tvojim rojstnimdnevom, ko si bila prvič operirana.

Začela se je bitka z boleznijo. Ssvojo trmo, pozitivno energijo,vztrajnostjo, optimizmom si dolgokljubovala bolezni. Ob tem pa sinašla čas za svojo Barbaro, ki je žalmorala prehitro odrasti.

Našla si čas za svoje starine, ki sijim z restavriranjem vdahnila novoživljenje.

Našla si čas za urejanje doma.Našla si čas za zeliščni vrt, na

katerega si bila tako ponosna.Našla si čas za ročna dela,

izdelavo čestitk, punčk s sivko,izdelavo mošnjičkov.

Našla si čas za nas sodelavce.Bolezen te je naučila živeti polno.

Izkoristila si vsak trenutek, doaprilskega večera, ko si tiho zaprlavrata svojega življenja.

Iz knjige Mali princ: Vsakdo, ki sepojavi v našem življenju jepomemben, razlika je le, kako velikpečat kdo pusti v nas. Nekateriostanejo za zmeraj, spet drugipridejo samo na obisk. Ljudje pridejoin gredo, včasih na žalost tudi tisti, kibi jih v našem življenju radi najboljobdržali. Vsako prijateljstvo je nekajposebnega, vsako zajema nepozabnetrenutke in prav vsako nam pokaže,kako čudovito je življenje.

MATEJA!Hvala ti, da si nam dovolila, da

smo te obiskovali, ti telefonirali inpošiljali SMS-je.

Hvala ti, da smo lahko bili tvojisodelavci. V nas si pustila velik pečat!

Mateja pogrešamo te! Pogrešamotvojo najboljšo kavo ob pol desetih!

Sodelavci OIMSplošne bolnišnice Slovenj Gradec

Kaj si ljudje želijo na smrtni postelji Medicinska sestra Bronnie Ware iz Avstralije, ki je več let delala v paliativni oskrbi, je posnela najpogostejšeobžalovanje umiranja in to objavila v svojem spletnem dnevniku: Navdih in Chai. Izdala je tudi knjigo Petnajpogostejših želja pred smrtjo. Na vprašanje »Kaj bi bilo vaše največje obžalovanje, če je to vaš zadnji danživljenja?« je pridobila izjave:

Želim si, da bi imel pogum, da bi bil zvest sebi in ne pričakovanjem drugih.

Želim si, da ne bi tako trdo delal.

Želim si, da bi imel pogum, da bi izrazil svoja čustva.

Želim si, da bi ostal v stiku s prijatelji.

Želim si, da bi si pustil biti srečnejši.

Povzeto po: www.edmfanatik.blog.siol.net


PREJELI SMO Suzana Divjak

Letos je bila želja in obljubadirektorice Mateje Hauser instrokovnega vodstva dvodnevni izletv Bosno in Hercegovino. Izleta se nasje udeležilo 36 zaposlenih iz vsehpodročij dela.

Na pot smo se odpravili v soboto,18. 5. zvečer. Pot je bila dolga innaporna. V nedeljo zjutraj smo sepripeljali v Mostar, kjer smo siogledali vse zgodovinskeznamenitosti tega mesta in skok izmostu. Imeli smo priložnost potipatisvežino in lepoto ter čistočo rekeNeretve. Sprehodili smo se po«kojundžiluku«, kjer so številneobrtniške delavnice in kavarne. Poogledu Mostarja smo pot nadaljevaliproti Jablanici, ki je znana po bitki naNeretvi iz 2. svetovne vojne – bitkaza ranjence. Ogledali smo si ruševinemostu in nadaljevali pot protizgodovinskemu mestu Sarajevo. Tamsmo se najprej odpeljali do tunelaDobrinja-Butmir. To je domačija,preko katere je bilo povezano stunelom letališče in mesto Sarajevo.

Videli smo kratek film, ki je prikazalgrozote, trpljenje ljudi in junaškoživljenje vojakov. Po ogledu muzejskehiše in dela tunela, smo se odpeljalido izvira reke Bosne, kjer smo sesprostiti v čudovitem parku.

Drugi dan smo namenilistrokovnemu delu ekskurzije. Sprejeliso nas v Domu za zaščito starejših vSarajevu. Sprejeli so nas zelogostoljubno in na kratko predstavilinjihovo delo, dejavnosti, ki jihnudijo, kako premagujejo stiskevsakdana in organizirajo delo.Izmenjali smo izkušnje z njihovimizaposlenimi, si ogledali dom. Vdomu je nastanjenih 320 stanovalcev.Imajo stavbo, v kateri prav takonudijo zavetišče, hrano brezdomcem,ubežnikom. Dom je v njihovemokolju eden izmed najbolj cenovnougodnih, je izven samega središčamesta. Ker so drugi domovi novejši,dražji, imajo dobro zasedenost.Dnevno varstvo, ki so ga imeliorganizirano, pa ne uspeva.Zaposlenih imajo okoli 80 ljudi.

Socialna delavka, ki nam je dom nakratko predstavila, pove, da je delotežko, da jim primanjkuje denarja,oskrbnine so drage za stanovalce, ada še vseh stroškov niti ne pokrijejo.

Nato smo si ogledali mestoSarajevo z vsemi znamenitostmi.Sprehodili smo se po mestnem jedru,mimo številnih trgovinic, Baščaršiji.Poskusili čevapčiče, nakupilispominke.

Ekskurzija je bila naporna, saj jebilo veliko ur vožnje in velikoznamenitosti, ki jih nudita mesti.Vrnili smo se utrujeni in zaspani, apolni prelepih vtisov in doživetij.Zaposleni smo se še bolj zbližali, sepovezali. Tudi ogled Doma za zaščitostarejših nam je zopet dal novih močiin zagona, ko smo videli, da imamomožnost dela v tako prečudovitemdomu, kot je naš. Hvaležni smo, danam vodstvo omogoča v tako težkihin neugodnih časih strokovnoizpopolnjevanje z ekskurzijo.I

Strokovna ekskurzija iz DOSOR-ja Radenci v Mostar in Sarajevo


Že tretje leto zapovrstjo smo izvedli strokovno ekskurzijo za zaposlene v DOSOR – ju Domu starejših Radenci.

Ina Sulić

Ogledali smo si mestne znamenitostiz našim dr. vodstvom, (ocenavodenja od 1-5 je 5). Bili smo vhramu sv. Save, ogledali smo sicerkev sv. Petke, obiskali smo šestadion Crvene zvezde, ogledaliSabornu cerkev zraven Patriaršije,kjer sta pokopana Vuk Karadžić inDositej Obradović ter Skadarlijo.Sprehodili smo se po Kalemegdanu,ogledali hišo Cvetja na Dedinju …

Nekatere med nami, posebejotroke socializma so preplavilinostalgični občutki, mešani občutki… in se zaveš … kako čas beži!

Koliko sprememb …Koliko odpovedovanja …Koliko sprejemanja … in se zopet

zaveš, da življenje je tiho …Tiho kot zima … pomlad …

poletje …Zato kolegi,Živite zdaj … zdaj …Zdaj z ljubeznijo … zdaj z mirom

v sebiZdaj z radostjo v sebi

Živite zdaj … zdaj … zdaj …Posebej smo bili navdušeni pri

skupni večerji v restavraciji «Trišešira«, glasbeniki oziroma tamburašiso nam pripravili dobrodošlico. Tudioni so živeli v zdaj trenutku.Predstavila se nam je tudi igralkaSvetlana. V spominu so nam ostalenjene izgovorjene molitve, molitve zamoške, molitve za ženske.

Smeha je bilo dosti,Obrazi so žareli … bili smo

sprejeti …Da … še zmoremo …Dobro se imeti …I

Kako še zmoremo dobro se imeti …Na zadnji dan maja smo zdravstveni delavci psihiatrične bolnišnice Idrija odrinili proti Beogradu. Okoli 40zdravstvenih delavcev različne starosti, različnih poklicev, polni energije, dobre volje, brez »zdaj skrbi« ...



ZAKONODAJA S PODROČJA ZDRAVSTVA

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Petek, 13. 9. 2013, v prostorih ZZV, Zaloška 29, 1000Ljubljana s pričetkom ob 7. 30Program izobraževanja: Program izobraževanja jeobjavljen na spletni strani www.zbornica-zveza.siOrganizator: DMSBZT LjubljanaKotizacija: Kotizacija z DDV za člane znaša 60,00EUR, ter 120,00 EUR za nečlane društva in se plačapo izstavljenem računu. V kotizacijo je vštetogradivo in organizacija seminarja ter osvežitev medodmori.Licenčne točke: Izobraževanje se vodi v evidencistrokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj priZbornici – Zvezi. Vrednotilo ga bo Minstrstvo zazdravje RS.Dodatne informacije in prijava: Prijava prekoprijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si (plačnik/zavod,davčna številka, številka članske izkaznice, številkalicence) do 06. 09.2013, oziroma do zasedenosti.Dodatne informacije: Irma Kiprijanovič (041 754695) oz. [email protected]

OHRANJAJMO ZDRAVJE IN KREPIMO TELOUČNA DELAVNICA Z VSEBINAMI, KI POMAGAJO POSAMEZNIKU PRI PREMAGOVANJUOVIR SODOBNEGA ČASA.

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Četrtek, 19. 9. 2013 v LjubljaniDMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14. Pričetek ob 16.10. uri. Registracija udeležencev od 15.45. do 16.10. ureProgram izobraževanja: Oblika učenja in predstavljanje teme bodo spodbudile udeležence, da pristopijo kaktivni obliki učenja, spremembi prehranskih navad, gibanja in čustvenega ravanja v delovnem okolju. Organizator: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Poljanska ul. 14, 1000 LjubljanaKotizacija: Prispevka za člane DMSBZT Ljubljana ni! Licenčne točke: Oddana vloga za vpis v evidenco strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj pri Zbornici –Zvezi. Izobraževanje bo vrednotilo Ministrstvo za zdravje RS.Dodatne informacije in prijava: Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si, do 10. 9. 2013 oziroma do zasedenosti mest (30).Dodatne informacije: Irma Kiprijanović-041 754 695.Vljudno vabljeni!

IZOBRAŽEVANJE

HOSPIC IN PALIATIVNA OSKRBA OBKONCU ŽIVLJENJA

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Sreda 18. 9. 2013, sreda 16. 10. 2013, sreda 13. 11.2013 HIŠA HOSPICA, Hradeckega 20, LjubljanaRegistracija poteka od 8.30 do 9.00Program izobraževanja: 18. 9.: Dotakniti se skrivnosti življenja - Duhovnostv paliativni oskrbi, Tatjana Fink, univ. dipl. soc.16.10.: Razumeti svojce hudo bolnih - Komunikacijain podpora, Mojca Pavšič, univ. dipl. soc. del.13.11.: Podpreti bližnjega v času žal - Žalovanje jeproces, Nada Wolf, viš. med. ses.Organizator: Slovensko društvo hospic Kotizacija: Kotizacija za eno delavnico znaša 100 €+ DDV, za udeležbo na ciklu treh dajemo 20-odstotni popust. Kotizacijo nakažite na TR 05100-8010047155, sklic 7062, Abanka d.d. Število udeležencev je omejeno na 20. Prijavamožna do zapolnitve mest.Licenčne točke: Program je v postopku verifikacije. Dodatne informacije in prijava: PRIJAVNICOnajdete na www.drustvo-hospic.si podIZOBRAŽEVANJA. Prijavo pošljite na naslov:Slovensko društvo hospic, Partizanska c. 12, 2000Maribor ali na e- naslov [email protected] o prijavi: Vesna Žigon,tel. 02/25 25 570, o vsebini: AnicaKotnik, tel. 02/53 02 090.

POKLICNA ETIKA V PRAKSIZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Četrtek, 19. 9. 2013DMBZT Ljubljana, Poljanska 14Pričetek ob 8.30. uriRegistracija udeležencev od 8. do 8.30. ureProgram izobraževanja: Program izobraževanja jeobjavljen na spletni strani www.zbornica-zveza.siOrganizator: DMSBZT LjubljanaKotizacija: Kotizacija z DDV za člane znaša 60,00 €,za nečlane 120,00 € in se plača po izstavljenemračunu.Število udeležencev je omejeno do 30.Licenčne točke: Izobraževanje se vodi v evidencistrokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj priZbornici – Zvezi. Izobraževanje bo licenčnovrednotilo Ministrstvo za zdravje RS.Dodatne informacije in prijava: Prijava prekoprijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si(plačnik/zavod, davčna številka, številka članskeizkaznice, številka licence) do 10. 9. 2013, oziromado zasedenosti mest. Dodatne informacije: IrmaKiprijanovič (041 754 695) [email protected]


TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ZVKLJUČENIM AED

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Ponedeljek, 23. 9. 2013 v LjubljaniDMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14. Pričetek ob8.30. uriRegistracija udeležencev med 8. in 8.30. uroProgram izobraževanja: Teoretična znanja,praktične veščine, preverjanje znanja in veščin zaizvajaje temeljnih postopkov oživljanja. Program je vceloti objavljen na spletni strani DMSBZT Ljubljanawww.drustvo-med-sester-lj.siOrganizator: Društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana v sodelovanju sSekcijo reševalcev v zdravstvu Zbornice – Zveze.Kotizacija: Kotizacija z DDV za člane znaša 80,00 €,za nečlane 160,00 € in se plača po izstavljenemračunu. Število udeležencev je omejeno do 32udeležencev.Licenčne točke: Izobraževanje se vodi v evidencistrokovnih izpopolnjevanj in izobraževanje priZbornici – Zvezi. Vrednotilo ga bo Minstrstvo zazdravje RS.Dodatne informacije in prijava: Prijava prekoprijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si (plačnik/zavod, davčnaštevilka, številka članske izkaznice, številka licence)do 16. 09. 2013, oziroma dozasedenosti. Dodatneinformacije: Irma Kiprijanovič(041 754 695) [email protected]

STROKOVNI KLINIČNI VEČER V SEPTEMBRUALTERNATIVNE METODE ZDRAVLJENJA V PORODNIŠTVU

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Četrtek, 19. 9. 2013 ob 17. uri, v veliki predavalnici stolpniceKlinike za kirurgijo UKC Maribor (16. nadstropje), Ljubljanska ulica 5, 2000 MariborProgram izobraževanja: HOMEOPATIJA V BABIŠTVU, Jutta Löschnigg, babica iz porodnišnice v Feldbachu(Avstrija - predavanje bo simultano prevajano v slovenščino). AKUPUNKTURA V PORODNIŠTVU, BrunčekGostenčnik Simona, dr. med., Odd. za anesteziologijo, int. terapijo in terapijo bolečin, UKC Maribor. PRIPRAVA NAPOROD V TRADICIONALNEM BABIŠTVU, Jasna Gumze, dipl. bab., Odd. za perinatologijo, UKC MariborOrganizator: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor (DMSBZT Maribor)Kotizacija: Strokovno izpopolnjevanje je za člane DMSBZT Maribor brezplačno, za člane drugih regijskihstrokovnih društev znaša kotizacija 25 EUR, za nečlane Zbornice – Zveze 50 EUR (DDV je vključen v ceno). Vceno je vključena organizacija kliničnega strokovnega večera in potrdilo o udeležbi. Licenčne točke: Strokovno srečanje je namenjeno zaposlenim v zdravstveni in babiški negi. Strokovni kliničnivečeri so v postopku dodelitve licenčnih točk.Dodatne informacije in prijava: Kotizacijo nakažete na TR DMSBZT Maribor, številka0451 5000 0111 670, sklic 0010 pri Nova KBM d.d. Prijavo na strokovni klinični večeropravite na spletni strani društva www.dmsbzt-mb.si pod: PRIJAVA NA STROKOVNIKLINIČNI VEČER V SEPTEMBRU.


TUDI BESEDA JE ZDRAVILO

Datum, kraj, lokacija dogodka inregistracija: 1. in 2. oktober 2013 LjubljanaDMBZT Ljubljana, Poljanska 14Pričetek ob 8.00 uriRegistracija udeležencev od 7.45 do 8. ureProgram izobraževanja: Programizobraževanja je objavljen na spletni straniwww.zbornica-zveza.siOrganizator: DMSBZT Ljubljana vsodelovanju z Elite izobraževanje d. o. o.Ljubljana Kotizacija: Izobraževanje je namenjenočlanom/icam DMSBZT Ljubljana. Prispevekje 25,00 €.Licenčne točke: Izobraževanje se vodi vevidenci strokovnih izpopolnjevanj inizobraževanj pri Zbornici – Zvezi. Vrednotiloga bo Ministrstvo za zdravje RS. Dodatne informacije in prijava: Prijavapreko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si(plačnik/zavod, davčna številka, številkačlanske izkaznice, številka licence) do 20.9.2013 oziroma do zasedenosti mest (20).Dodatne informacije: Irma Kiprijanovič (041754 695) - [email protected]

POKLICNA ETIKA V PRAKSI ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Četrtek, 3. 10. 2013 v Psihiatrični bolnišnici Idrija, Pot sv.Antona 49, Idrija . Pričetek ob 8.30. uri. Registracija udeležencev od 8. do 8.30. ureProgram izobraževanja: Program izobraževanja je objavljen na spletni strani www.zbornica-zveza.si Organizator: DMSBZT LjubljanaKotizacija: Kotizacija z DDV za člane znaša 60,00 €, za nečlane 120,00 € in se plača po izstavljenem računu.Število udeležencev je omejeno do 40.Licenčne točke: Izobraževanje se vodi v evidenci strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj pri Zbornici – Zvezi.Izobraževanje bo licenčno vrednotilo Ministrstvo za zdravje RS.Dodatne informacije in prijava: Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si (plačnik/zavod, davčna številka, številka članske izkaznice, številka licence) do 26. 9. 2013,oziroma do zasedenosti mest. Dodatne informacije: Irma Kiprijanovič 041 754 695 ali Andreja Gruden 041 402 932

IZOBRAŽEVANJE

S PREPLETANJEM KAKOVOSTI IN STROKESTOPAMO NA POT ODLIČNOSTI Seminar je namenjen vsem, ki jih zanimajo novi izzivi v lučipotreb pri zagotavljanju varnosti in kakovosti zdravstvenihstoritev in so svoj del tudi dolžni prispevati v vsakdanjemkliničnim delu ...

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Torek, 1. 10. 2013Psihiatrična bolnišnica BegunjeRegistracija udeležencev od 8.15. do 9. ureProgram izobraževanja: Program je objavljen na spletni strani Zbornice – Zveze ali naspletni strani sekcije http://www.sekcijapsih-zn.si/Program si lahko naročite po e - pošti:[email protected] Organizator: Psihiatrična bolnišnica Begunje in Sekcijamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatrijiZbornice – ZvezeKotizacija: Kotizacija z DDV je 190 EUR. Članom Zbornice –Zveze, ki imajo poravnane članske obveznosti, se prizna 50-odstotni popust. Kotizacijo nakažite na TRR NLB, poslovalnicaTavčarjeva 7, Ljubljana - ZDMSZTS, štev. 02015-0258761480,sklic na št.00 0202- 01102013 Licenčne točke: V postopku licenčnega vrednotenja. Dodatne informacije in prijava: Prijave so možne prekospletne strani Zbornice – Zveze http://www.zbornica-zveza.si/ , tako za člane kot nečlane.Kliknite na E – prijavnico. Vsi, ki imatetežave, se lahko obrneta na organizatorjaizobraževanj preko elektronske poš[email protected].


KRONIČNA RANA IN OPEKLINE VAMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Petek, 4. oktober 2013, Ljubljana, M hotel, Derčevaulica 4, Ljubljana. Začetek srečanja ob 9. uri,registracija med 8.30. in 9. uroProgram izobraževanja: Podrobnejši programizobraževanja bo objavljen na spletnih stranehZbornice – Zveze in spletni strani Strokovne sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vsplošni mediciniOrganizator: Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov v splošni medicini Kotizacija: Kotizacija z vštetim DDV znaša 190 €(članom Zbornice – Zveze, ki imajo poravnanečlanske obveznosti, se prizna 50-odstotni popust inznaša 95 €). Kotizacijo nakažete na TRR Zbornice –Zveze 02031-0016512314, sklic na stroškovnomesto Sekcija MS in ZT v splošni medicini 000210-04102013.Licenčne točke: Strokovno srečanje bo oddano vpostopek pridobitve licenčnih točk.Dodatne informacije in prijava: Elektronskeprijave preko prijavnice na spletni strani Zbornice –Zveze. Prijava možna do 18. 9. 2013. Dodatne informacije dobite pri predsednicistrokovne sekcije Tadeji Bizjak, telefon 040 231 312,elektronska poš[email protected] ter prekoelektronske pošte [email protected]

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ZUPORABO AED

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Sobota, 5. 10. 2013, Vipava, Center za izobraževanje,rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (Cirius Vipava),Vojkova 33. Registracija od 7.30. do 8. ure. ČlaniZbornice - Zveze prinesite člansko izkaznico s seboj.Program izobraževanja: Teoretična znanja,praktične veščine, preverjanje znanja in veščin zaizvajanje temeljnih postopkov oživljanja. Program izobraževanja je objavljen na spletni straniZbornice – Zveze in spletni strani Društva MSBZTNova Gorica.Organizator: Društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Nova Gorica v sodelovanju sSekcijo reševalcev v zdravstvu Zbornice – ZvezeKotizacija: Kotizacija z DDV znaša 160 evrov, začlane Zbornice - zveze znaša 80 evrov, za članeDruštva MSBZT Nova Gorica znaša 40 evrov.Kotizacija se poravna po izstavitvi računa. Številoudeležencev je omejeno do 30.Licenčne točke: Izobraževanje je vpisano v registerstrokovnih izobraževanj Zbornice – Zveze. Dodatne informacije in prijava: Prijavite se prekoe-prijavnice na spletni strani Zbornice – Zveze do 23.9. 2013. Dodatne informacije:Damjana Polanc,[email protected]

POKLICNA ETIKA MENEDŽMENT ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE V LUČI ETIKE

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Četrtek, 10. 10. 2013. DMBZT Ljubljana, Poljanska 14Pričetek ob 8. uri. Registracija udeležencev od 7.30. do 8. ureProgram izobraževanja: Program izobraževanja je objavljen na spletni strani www.zbornica-zveza.si in www.drustvo-med-sester-lj.siOrganizator: DMSBZT LjubljanaKotizacija: Kotizacija z DDV za člane znaša 120,00 €, za nečlane Zbornice – Zveza je kotizacija 240,00 € in seplača po izstavljenem računu.Število udeležencev je omejeno do 24.Licenčne točke: Oddana je vloga za vrednotenje izobraževanja. Vrednotilo ga bo Ministrstvo za zdravje RS. Dodatne informacije in prijava: Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si (plačnik/zavod, davčna številka, številka članske izkaznice, številka licence) do 2. 10. 2013,oziroma do zasedenosti mest. Dodatne informacije: Irma Kiprijanovič (041 754 695) - [email protected]


NOVOSTI PRI ZDRAVLJENJUHEMATOLOŠKEGA BOLNIKA

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Petek in sobota, 18. in 19. 10. 2013, Terme Ptuj Pričetek v petek, 18. 10. 2013 ob 12. uri Registracija udeležencev med 10. in 11. uroProgram izobraževanja: Program bo objavljenna spletni strani Zbornice – ZvezeOrganizator: Zbornica zdravstvene in babiškenege Slovenije – Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v hematologiji, Kotizacija: Enodnevna 190 EUR, dvodnevna 320EUR, članom ZZBNS, ki imajo poravnane članskeobveznosti, se prizna 50-odstotni popust.Kotizacijo nakažite na NLB, posl. Tavčarjeva 7,ZDMSZTS, TTR 2015-0258761480Sklic: 00 0223-18102013 s pripisom zahematološko sekcijoPrijava možna do 4. 10. 2013Licenčne točke: V postopku pridobitvelicenčnih točkDodatne informacije in prijava: ga. NatašaJanevski. 01 522 4883 Prijava preko E-prijavnice, ki se nahaja na spletnistrani Zbornice – Zveze ali po E-mailu:[email protected] prenočišča: Terme Ptuj d.d., GrandHotel Primus, Tel.: 02 7494 500Rezervacija je možna do 4. 10. 2013 Udeleženci se prijavijo sami!

MI MED SEBOJ

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Petek, 22. november 2013Ljubljana (natančno lokacijo javimo naknadno)Pričetek ob 9.15Registracija udeležencev med 8.30. in 9.15. uroProgram izobraževanja: Program bo objavljen na spletni strani Zbornice – ZvezeOrganizator: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeSekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnostiKotizacija: Kotizacija z DDV znaša 190 evrov (članom ZZBNS, ki imajo poravnane članske obveznosti, se prizna50-odstotni popust). Kotizacijo nakažite na transakcijski račun 02015-0258761480, sklic 00 0206-22112013, spripisom Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnostiLicenčne točke: Program bo oddan za licenčno vrednotenje.Dodatne informacije in prijava: Prijava: ga. Marjeta Berkopec, el.naslov:[email protected] sodelovanje na strokovnem izpopolnjevanju: ga. Tatjana Požarnik po el. pošti:[email protected]

IZOBRAŽEVANJE

URGENTNI PACIENT POT ZNANJA INIZKUŠENJ

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: 18. in19. oktober 2013, Terme ČatežRegistracija udeležencev med 8. in 9. uroProgram izobraževanja: Urgentna stanja pri otrocih;Smernice, ukrepanje in izkušnje ob množičnih nesrečah;Kakovost in varnost kot izziv za urgentno dejavnost;Različne vrste terapevtskih imobilizacij; Proste teme. Program bo potekal v obliki predavanj in učnih delavnicin je objavljen na spletni strani Zbornice – Zveze.Organizator: Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeSekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vurgenciKotizacija: Kotizacija z DDV znaša: dvodnevna 320 €,enodnevna 190 € (članom ZZBNS, ki imajo poravnanečlanske obveznosti, se prizna 50-odstotni popust).Kotizacijo nakažite na TR - NLB, posl. Tavčarjeva 7,Ljubljana - Zbornica – Zveza, št.: 02015 - 0258761480sklic na stroškovno mesto 00 0224 - 18102013 Licenčne točke: Program strokovnega srečanja je vpostopku licenčnega vrednotenja.Dodatne informacije in prijava: Prijave preko e-prijavnice na spletni strani Zbornice – Zveze. Dodatneinformacije pri Vidi Bračko na tel. 041909 328 ali na e-naslov:[email protected] Vljudno vabljeni!

NAGRADNA KRIŽANKA TOSAMA Marko Drešček

MANJŠA NAŠA LI INKA RUSJA- NAŠ SIAMSKA ANDREJVIOLINA GLASBENA NOVO HOKEJIST MA KA KAROLI

SKUPINA LETALO KOPITAR

VELIKAGALEJA

NA JADRAIN VESLA

OVADUH(STAR.)

OBORO- NAŠAŽENO PEVKA

VARSTVO (MAJDA)

ASTROLOG.PREGON KURENTDIVJADI MADŽ. IME

ZA REKOMURES

OZNAKAPRVI VOZIL Z

MOLIVEC GORENJSKEV MOŠEJI LUIGI

GALVANISIMBOL MUSLI-

ZA KOBALT MANSKIVESPI BOG

PODOBEN UDEŽNIMOTOR NAPOJ

PRIPRAVA NAUK AM. FILM.AVTOR: ZA DOLO- O NOVO- PADEC NA AZIJSKA RIMSKA RAZJEDA IGRALKA AKTI- SEDEŽMARKO ANJE TVORBAH, SPOLZKI DRŽAVA ŠTEVILKA NA KOŽI (JEAN) VIRANJE NIZO-

DREŠ EK KOLI INE TUMORJIH, PODLAGI, ŠTIRI ALI URADNI ZEMSKEKISLINE BULAH ZDRS SLUZNICI RAZGLAS VLADE

GLINA, ANDREJKOZJI ILOVICA HIENG

MLADI EK RASTLIN. SL. IME ZAM. SPOLNI GOROVJE

ORGAN TAUERN

PRISTA-ŠINJA

INDIVIDUA-LIZMA

KON NIDUŠEVNI DEL VRTNA

NEMIR REVESA SEN NICAIZRASTEK ENAKINA GLAVI RKI

REKAPOSLOVNI V SIBIRIJI STRIŽNJEPROSTOR AMER. GLAVNO

PISATELJ MESTO(WILLIAM) ZAMBIJE

OBSTRE-IVAN LITEV ZBRANA

LOTRI (REDKO) DENARNASUROVINA SREDSTVA,ZA SVE E FOND

DRAMA VISOKANOVITETA GLAVNO KARLA CMERAVEC, IGRALNA

MESTO APKA JOKAVEC KARTAGANE ROBERT NEKDANJI

ALTMAN CITROENTOYOTIN

DEL NJIVE AVTO FILMSKIMED MAMIN IGRALEC

DVEMA ZAKONSKI NICHOLSONRAZOROMA PARTNER

KOSTNI NAŠ SKLA-NAJLEPŠE LOK NAD DATELJ

DEKLE O ESOM ADAMIKEN ANDREJA

RUSSELL MALI

IZMETA GRŠKINABOJEV OTOKPRI PUŠKI V JUŽNIH

SPORADIH

VELIKA, PODZEMNA ALENKANEVARNA VOTLINA DOVŽANSLABOST

OZNA ENERKE PRE-NESITEV LIK,

ISTA ŠTE-VILKA

POMENIVEDNO

ISTORKO.

7

8

2

5

1

6

3

5 6 4

UTRIP

1 2 3 1 4

4

5 23 2 7 2 8 2

Izžrebali smo tri nagrajenke nagradne križanke Tosama iz junij/julij številke Utripa. Nagrajenke so: 1. Volčini Maja, 1000 Ljubljana; 2. Podergajs Anica, 3212 Vojnik; 3. Černoga Andreja, 4294 Križe. Pravilne rešitve - geslo nagradne križanke nam posredujte do 20. septembra na naslov Zbornica - Zveza, Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana

ali po e-pošti na naslov [email protected] in izžrebali bomo 3 nagrajence. Nagrajenci, članice oziroma člani Zbornice – Zveze, bodo objavljeni v naslednji številki. Poštar jih bo presenetil z nagrado podjetja Tosama d.d.

NATURA FEMINA ORGANIC SLIP MAXI Tosama predstavlja novost: dnevni vložek Natura Femina organic slip maxi. Namenjen je ženskam z močnejšimizcedkom ter za prve in zadnje dni menstruacije, ko je krvavitev šibkejša. Njegova prednost je v sestavi, saj je narejen iz organskega bombaža, zato ustrezaobčutljivim ženskam ter tistim, ki svojo kožo ne želijo izpostavljati umetnim materialom.


IZOBRAŽEVANJE

6. Dnevi Angele Boškin

Kako organizacijska kultura izboljšuje klinično kakovost?

3. oktober 2013, hotel Larix, Kranjska Gora

P R O G R A M

ČETRTEK, 3. oktober 2013

08.00 - 09.00 Registracija

09.00 - 09.30 Uvodni pozdravi

Moderatorki: Sandra Tušar, Zdenka Kramar09.30 - 10.30 Vpliv organizacijske kulture na kakovostno obravnavo pacienta,

dr. Aleksander Zadel

10.30 - 10.50 Organizacijska kultura in klima, Mojca Strgar – SB Jesenice

10.50 - 11.10 Kaj že vemo o organizacijski kulturi v slovenskih bolnišnicah? izr. prof. dr. Brigita Skela Savič - VŠZNJ, Katja Skinder Savić - VŠZNJ

11.10 - 11.25 Razprava

11.25 - 11.40 Odmor

Moderatorki: Sandra Jerebic, Mateja Bahun11.40 – 12.00 Spremljanje uspešnosti in učinkovosti zdravstvenega osebja po posameznih strokah,

Sandra Tušar – SB Jesenice

12.00 – 12.20 Razvoj zaposlenih, Metka Velkavrh - IRSR

12.20 – 12.40 S podatki o uspešnosti do višje kakovosti zdravljenja? Prim. asist. Daniel Grabar – SB Murska Sobota

UTRIP Julij/Avgust 2013 I 81

12.40 – 13.00 Menedžment zdravstvene nege z vidika akreditacijskih zahtev, Zdenka Kramar – SB Jesenice

13.00 – 13.15 Razprava

13.15 – 14.20 Odmor za kosilo

Moderatorki: Jana Lavtižar, Alenka Bijol14.20 – 14.40 Kako razumemo kirurški varnostni vprašalnik?

Prim. mag. Miran Rems – SB Jesenice

14.40 – 15.00 Klinična kakovost v KOPA Golnik dr. Saša Kadivec – KOPA Golnik

15.00 – 15.20 Posebni varovalni ukrepi iz vidika klinične kakovostiMag. Branko Bregar – Psihiatrična klinika Ljubljana

15.20 – 15.40 Klinična kakovost na področju srčnega popuščanja Bojana Zemljič – SB Slovenj Gradec

15.40 – 15.55 Razprava

15.55 – 16.10 Odmor

Okrogla miza - Moderatorka: doc. dr. Brigita Skela Savič16.10 – 18.00 Sledljivost učinkovitosti ukrepov

Prim. asist. Danijel Grabar –SB Murska Sobota, dr. Saša Kadivec – KOPA Golnik, Zdenka Kramar – SB Jesenice, Jelka Mlakar – UKC Ljubljana, Tinkara Pacek – SB Brežice, prim. mag. Miran Rems – SB Jesenice, Sandra Tušar – SB Jesenice

18.00 Zaključek po Gorenjsko

Organizacijski odbor:Zdenka Kramar, Mateja Bahun, Marija Mežik Veber, Lidija Ahec, Andreja Kraigher, Zorica Panić, Sandra Jerebic,Alenka Bijol, Jana Lavtižar, Mojca Strgar, Nada Macura Višić, Tanja Pristavec

Programski odbor:Zdenka Kramar, Mateja Bahun, Sandra Jerebic, Sandra Tušar, izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, Mojca Strgar

SPLOŠNE INFORMACIJE: Seminar bo potekal v seminarskih prostorih hotela Larix v Kranjski Gori. Seminar je v postopku dodelitvelicenčnih točk pri Zbornici -- ZveziKotizacija za udeležbo na strokovnem izobraževanju znaša 100 EUR brez DDV. Na osnovi poslane prijavnicevam bomo izstavili račun.

Prijavite se s prijavnico objavljeno na spletni strani www.sb-je.si, ki jo pošljete po elektronski pošti na [email protected]. Prijavnico lahko pošljete tudi po klasični pošti na naslov Andreja Kraigher, Splošnabolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice do vključno 1. 10. 2013. Dodatne informacije lahkodobite pri Andreji Kraigher, 04 5868 313 ali Zdenki Kramar, 04 5868 400.

Vljudno vabljeni

izr .prof. dr. Brigita Skela Savič Zdenka Kramar, dipl. m. s.DEKANJA Pomočnica direktorja za področje

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice zdravstvene nege Splošne bolnišnice Jesenice


Članstvo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi)

veseli nas, da ste naša članica ali član.Hvala za zaupanje. Mordarazmišljate, da bi to postali? Lepopovabljeni. Z vpisom se vključujete venotno 85 let staro nacionalnostanovsko organizacijo, ki združujepreko 16.000 medicinskih sester,babic, zdravstvenih tehnikov inbolničarjev v državi.Kratka zgodovina: 27. novembra1927 je bila ustanovljena“Organizacija absolventk šole zasestre v Ljubljani”. Leta 1951 se jezdruženje preimenovalo v Društvomedicinskih sester, leta 1963 v Zvezodruštev medicinskih sester Slovenijeter se povezovalo v Zvezo društevmedicinskih sester Jugoslavije. 15.12. 1992 je bila v okviru Zvezedruštev ustanovljena še Zbornicazdravstvene nege Slovenije; takoorganizacija lahko izvaja tudi nalogeregulacije stroke. Organiziranost: Zbornica – Zveza jepravna oseba zasebnega prava(društvo) in je ni mogoče delitisamo na »zbornični del« ali samona »zvezo društev« oz. »društvo«.Sestavlja jo enajst regijskihstrokovnih društev; posameznik/case sam/a odloči, kateremuregijskemu strokovnemu društvu želipripadati (Ljubljana, Maribor, Celje,Pomurje, Ptuj-Ormož, Nova Gorica,

Koper, Slovenj Gradec, Novo mesto,Velenje, Gorenjska). Obstaja tudimožnost vključitve fizičnih članovoz. aktiva fizičnih članov, če kdo nebi želel biti član regijskegastrokovnega društva. Člani regijskihstrokovnih društev in aktiva fizičnihčlanov so tudi člani Zbornice –Zveze. V organizaciji deluje 31strokovnih sekcij, ki povezujejoizvajalke/ce na ožjih strokovnihpodročjih po vsej državi, ter večzačasnih ali stalnih delovnih skupinin teles.Včlanitev: preko pristopne izjave. Naosnovi slednje vsak/a član/ica prejmenajprej začasno potrdilo o članstvuin nato še člansko izkaznico, s katerolahko koristi ugodnosti članstva. Članstvo v Zbornici – Zvezi jeprostovoljno. Članarina znaša 0,6 odstotka brutomesečnega osebnega dohodka zaredno zaposlene, za upokojene inštudente 20€ letno, za časporodniškega dopusta inbrezposelnosti pa 3€ mesečno.Članstvo fizični osebi preneha: napodlagi pisne izjave, da izstopa, invrnjene članske izkaznice, če eno letone plačuje članarine in je ne plačatudi po opominu, z izključitvijo, čene deluje v skladu s statutom, če kršiKodeks etike medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije aliKodeks etike za babice Slovenije, če ssvojim ravnanjem škoduje delu inugledu Zbornice – Zveze in s smrtjo.Zbornica – Zveza na podlagi pisneizjave o izpisu obvesti delodajalca inregijsko društvo. Ponovni vpis: če se je član/icaizpisal/a iz organizacije in se vtekočem letu želi ponovno vpisati, zaponovni vpis v register članovZbornice – Zveze, za izdajo potrdilain članske izkaznice plača pavšalnočlanarino od izstopa dalje. Če ječlan/ica prekinil/a članstvo vpreteklem letu ali letih nazaj, zaponovni vpis poravna pavšalnočlanarino v višini 35€.Spremembe podatkov: v pisarniZbornice – Zveze si prizadevamo, dabi bili podatki o članstvu pravilni inažurni. Zato vas prosimo, če namspremembe, vezane na delodajalca,status (študent, zaposlen,upokojenec), naslov prebivališča,porodniški dopust ipd. pisno javljatena naslov Zbornica – Zveza, Obželeznici 30 a, 1000 Ljubljana ali poe-pošti – [email protected]. Najhitrejša možnostsporočanja vaših podatkov je prekoportala članov na naši spletni straniwww.zbornica-zveza.si – zavihek»pripombe«.

Spoštovana kolegica, kolega,

Since 1923

®

Prve konfekcionerke 1928

č .


Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveza strokovnih društev medicinskih sester,

babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

SVETOVALNI TELEFON ZA OSEBE Z IZKUŠNJO NASILJA NA DELOVNEM MESTU

031 722 333vsak torek, od 17. do 20. ure

Telefonsko svetovanje je anonimno in zaupno. Namenjeno je osebam, ki:• so žrtve nasilnih dejanj na delovnem mestu,• imajo izkušnjo spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja zaradi osebne okoliščine: invalidnosti, zdravstvenega

stanja, starosti, politične, etnične ali verske pripadnosti, istospolne usmerjenosti … ,• imajo izkušnjo besednega nasilja, podcenjevanja in omalovaževanja,• preživljajo sistematično psihično nasilje in poniževanja,• so na delovnem mestu socialno izločene in diskriminirane,• na delovnem mestu nimajo zagotovljenega dostojanstva in varnosti,• so zaradi izkušnje z nasiljem v stiski in potrebujejo pomoč,• bi rade ustavile nasilje, ukrepale ali pomagale sodelavki/sodelavcu, pa ne vedo, kako.

POKLIČITE NAS, POSKUŠALI VAM BOMO POMAGATI!

Prednosti in ugodnosti članstva: Pravice člana/ice:

• številne možnosti za vseživljenjsko učenje:izobraževalni dogodki v okviru strokovnih sekcij,regijskih strokovnih društev, delovnih skupin, drugo;

• vključevanje posameznikov ali skupin v področjeraziskovanja lastne stroke;

• različne interesne dejavnosti: skrb za zdrav življenjskislog, izletništvo, kulturne, športne in drugeprostočasne aktivnosti, zlasti v okviru regijskihstrokovnih društev;

• možnost enkratnega letnega zaprosila za sredstva izsklada za izobraževanje;

• možnost pravnega svetovanja;• možnost koriščenja različnih popustov, odvisno od

trenutne ponudbe;• možnost reševanja osebnih stisk in težav tako na

delovnem mestu kot v zasebnem življenju (vsodelovanju z SOS telefonom);

• možnost individualnih obravnav primerov nasiljana delovnem mestu v sodelovanju z zunanjostrokovnjakinjo v okviru Delovne skupine za nenasiljev zdravstveni negi;

• drugo.

voliti in imenovati ter biti voljen/a in imenovan/a vorgane Zbornice – Zveze, uresničevanje poklicnihinteresov preko svojih predstavnic/kov ali neposrednov organih Zbornice – Zveze, soodločanje o zadevah, kiso pomembne za zdravstveno in babiško nego zaizboljševanje kakovosti, varnosti, humanosti inučinkovitosti zdravstvene oskrbe, posredovanje idej,pobud, vprašanj organom in telesom Zbornice –Zveze, prejemanje informativnega biltena.Dolžnosti člana/ice: spoštovanje statuta in drugihpravnih aktov in sklepov Zbornice – Zveze, delovanje vskladu z etičnimi načeli stanovskih kodeksov, širitevposlanstva in delovanje v skladu z vrednotamiorganizacije, redno plačevanje članarine in rednoobveščanje odgovornih o spremembah podatkov, ki sopotrebni za vodenje registra članstva in dobro delopisarne Zbornice – Zveze.

Združeni v enotni nacionalni stanovski organizaciji –za kakovostno in varno stroko, za solidarnost mednami, za boljšo prepoznavnost in več vpliva v družbi.

Vaša Zbornica – Zveza I

etika v zdravstveni negi je fenomen, ki temelji · · 2019-12-12utrip avgust/september 2013 i5...

Documents