energetski pregled in racionalizacija razsvetljaveenergetskega pregleda, v katerem so dolo ......

1

ENERGETSKI PREGLED IN RACIONALIZACIJA

RAZSVETLJAVE

Diplomsko delo

Študent: Benjamin ROŽMAN

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

Smer: Energetika in procesno strojništvo

Mentor: doc. dr. Matjaž RAMŠAK

Somentor: red. prof. dr. Leopold ŠKERGET

Maribor, oktober 2010

II

Univerza v Mariboru

Fakulteta za strojništvo

Številka: S.1045 Kraj in datum: Maribor, 3. 6. 2010 Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 112010)

izdajam

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU. Benjaminu ROŽMANU, študentu visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo, smer Energetika in procesno strojništvo, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu Smotrna raba energije. Mentor: doc. dr. Matjaž RAMŠAK Somentor: red. prof. dr. Leopold Škerget Naslov diplomskega dela: Energetski pregled in racionalizacija razsvetljave Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku: Power review and lighting management Diplomsko delo je potrebno izdati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega dela« in ga oddati v 3 izvodih ter en izvod elektronske verzije do 3. 6. 2011 v referatu za študentske zadeve članice. Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.

Obvestiti:

• kandidata, • mentorja, • somentorja, • odložiti v arhiv.

III

I Z J A V A

Podpisani Benjamin ROŽMAN izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr.

Matjaža Ramšaka in somentorstvom red. prof. dr. Leopolda Škergeta;

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 25.10. 2010 Podpis: ___________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjažu Ramšaku in

somentorju red. prof. dr. Leopoldu Škergetu za pomoč

in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi podjetju Cimos TAM A.i., d. o. o.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

V

ENERGETSKI PREGLED IN RACIONALIZACIJA RAZSVETLJAVE

Ključne besede: energija, energetski pregled, učinkovita raba energije, organizacijski ukrepi,

investicijski ukrepi, stroški

UDK: 628.97:620.92(043.2)

POVZETEK

Poraba energije predstavlja velik delež stroškov podjetja. Poleg učinkovite rabe energije ne

smemo pozabiti tudi na okoljski vidik, ki je vedno bolj pomemben, saj znaten delež okoljskih

emisij predstavlja poraba energije v tehnoloških procesih. Oba vidika sta podjetja prisilila k

učinkovitejši rabi energije ali pa jih še bosta.

Uporabljene metode pri raziskovanju za izdelavo diplomskega dela so študij domačih in tujih

elektronskih virov, merjenje, analiziranje, izračuni in ugotovitve v pogovorih z zaposlenimi.

Diplomska naloga izhaja iz energetskega pregleda podjetja. Izhajal sem iz zaključkov

energetskega pregleda, v katerem so določeni investicijski in organizacijski ukrepi za

učinkovitejšo rabo energije. Racionalizacija razsvetljave predstavlja precejšen potencial in

ga je potrebno podrobneje analizirati.

VI

POWER REVIEW AND LIGHTING MANAGEMENT

Key words: energy, power review, energy efficiency, organizational action, investment

action, costs

UDK: 628.97:620.92(043.2)

ABSTRACT

Energy consumption accounts for a large proportion of the expenses of the company. The

environmental aspect is becoming increasingly important. Both these aspects are or will be

forced companies to make more efficient use of energy.

The methods used in research for the production of graduate work are studies of domestic

and foreign electronic resources, measurement, analysis, calculations and conclusions in

discussions with employees.

Graduate work is based on the power review of the company. I stemmed from the conclusions

of the power review, which lays out in the investment and organizational actions for the

efficient energy use. Lighting management represents a considerable potential and should be

analyzed.

VII

KAZALO

1 UVOD........................................................................................ 1

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela................................................ 1

1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela........................................................ 1

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela .............................................. 2

1.4 Metode raziskovanja………………………………………………………2

2 PREDSTAVITEV PODJETJA .............................................. 3

2.1 Družba Cimos, d. d. ................................................................................... 3

2.1.1 Proizvodni program družbe Cimos, d. d………………………………....3

2.2 Cimos TAM A.i., d. o. o............................................................................. 4

2.2.1 Proizvodni program podjetja…………………………………………….5

3 ANALIZA PORABE ENERGIJE V PODJETJU................ 6

3.1 Poraba električne energije in plina ............................................................ 6

3.2 Poraba energije po lokacijah ................................................................... 11

3.2.1 Delovanje elektroenergetskega sistema……………………………..…11

3.2.2 Porazdelitev porabe električne energije v livarni sive litine………...…13

3.2.3 Porazdelitev porabe električna energije v livarni aluminija……………14

3.2.4 Porazdelitev porabe električna energije v mehanski obdelavi…………17

3.2.5 Večji porabniki toplote…………………………………………………18

3.2.6 Delovanje sistema proizvodnje komprimiranega zraka….…………….19

3.3 Možnosti nižanja stroška za energijo ...................................................... 21

3.3.1 Povečanje učinkovitosti tehnoloških procesov………………………...21

3.3.2 Povečanje energetske učinkovitosti v procesih taljenja v LAL………..22

3.3.3 Zmanjšanje izgub na elektrovzdrževalnih pečeh v LAL………………22

3.3.4 Povečanje energetske učinkovitosti procesih taljenja v LSL…………..23

3.3.5 Optimizacija obratovanja ostalih tehnoloških porabnikov…………..…23

3.3.6 Nižanje stroška za komprimiran zrak…………………………………..23

3.3.7 Optimizacija porabe toplote za ogrevanje prostorov…………………...24

3.3.8 Racionalizacija razsvetljave…………………………………………….25

3.3.9 Izgradnja nadzorno informacijskega sistema…………………………...26

VIII

3.4 Organizacijski in investicijski ukrepi ...................................................... 26

4 RAZSVETLJAVA ................................................................. 29

4.1 Trenutno stanje ........................................................................................ 30

4.2 Predlagan investicijski ukrep ................................................................... 31

4.3 Primerjava in vračilni rok investicije........................................................ 33

5 SKLEP..................................................................................... 35

LITERATURA............................................................................ 38

SEZNAM PREGLEDNIC.......................................................... 39

SEZNAM SLIK ........................................................................... 40

IX

UPORABLJENI SIMBOLI

TJ – teradžul

GWh – gigavatna ura

MWh – megavatna ura

kWh – kilovatna ura

°C – stopinj Celzija

€ – evro

kg – kilogram

X

UPORABLJENE KRATICE

EP – energetski pregled

URE – učinkovita raba energije

FS – Fakulteta za strojništvo

TAM – Tovarna avtomobilov Maribor

A. i. – Avtomobilska industrija

TPS – Tvornica poljoprivrednih strojeva

PSA – Peugeot Citroen

SAP – Business management software sollutions aplications and services

LSL – livarna sive litine

LAL – livarna aluminija

MO – mehanska obdelava

CNC – Computer numerical control

TGP – toplogredni plin

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1

1 UVOD

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela

K pisanju tega diplomskega dela sta me navdihnila dva ključna vidika, in sicer ekonomski in

energetski oz. okoljski vidik. Ekonomski vidik prispeva k nižanju stroškov in posledično k

večji konkurenčnosti podjetja. Drugi vidik pa je trenutno v svetu zelo »trendovski« zaradi

globalnega segrevanja in s tem povezanimi toplogrednimi plini.

Ekonomski vidik je bistven za obstoj podjetja. Če želimo biti konkurenčni na trgu, je nujno

imeti nadzor nad vsemi stroški in si prizadevati, da bi jih zmanjšali. Energija je velik strošek

proizvodnih podjetij, zato je smiselna učinkovita raba energije. Cene energentov se v glavnem

zvišujejo in tudi v prihodnje ne kaže, da bi cene padle.

Okoljski vidik je iz leta v leto pomembnejši. S pojavom tople grede so se začele zaostrovati

tudi omejitve okoljskih emisij. Tako so postale strošek tudi emisije toplogrednih plinov, ki so

povezane s porabo energije.

Menim, da bi bilo potrebno, da podjetja začnejo takoj razmišljati o učinkoviti rabi energije,

saj bodo v prihodnosti v to prisiljena.

1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela

Namen diplomskega dela je poudariti pomen energetskega pregleda podjetja (EP), saj na

podlagi energetskega pregleda podjetja lahko naredijo načrt učinkovite rabe energije (URE).

Celovit energetski pregled daje vodstvu podjetja možnost tudi energetskega vodenja, saj

določi potenciale, ki jih je potrebno izkoristiti. Tako določimo prioritetne investicije in tudi

organizacijske ukrepe.

Glavni cilj diplomskega dela je povečati učinkovito rabo energije v podjetju in s tem

zmanjšati stroške za energijo. Pomembna je analiza trenutnega energetskega stanja in analiza

podatkov o rabi energije. Prikaz letnih podatkov porabe energije in določitev ukrepov URE.

Za dosego glavnega cilja je potrebna podrobna analiza ukrepov in določitev prihrankov.


2

Osnovne teze diplomskega dela so:

o Glavni namen EP je podrobna analiza rabe energije v podjetju in zmanjšanje stroškov

za energijo.

o Določitev investicijskih in organizacijskih ukrepov.

o Določitev stroškov investicij, vračilnih rokov in prihranek.

o EP predstavlja osnovo za kvalitetno strategijo na področju URE.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela

Kot sem že poudaril, energija v podjetju predstavlja velik strošek, ki ga moramo z učinkovito

rabo energije, organizacijskimi in investicijskimi ukrepi precej znižati. Prav tako ne smemo

pozabiti na tehnologijo, ki se spreminja, in ob investicijah pretehtati tudi vidik rabe energije.

V diplomskem delu sem se omejil na podjetje Cimos Tam A.i., kjer letni strošek energije

presega 2.000.000 €.

1.4 Metode raziskovanja

Uporabil sem naslednje metode:

o opisovanje o merjenje o analiza o primerjanje o študij elektronskih virov o študij domačih in tujih knjižnih virov o razgovor z zaposlenimi

Končno poročilo bom predstavil vodstvu podjetja, da določimo kratkoročno in dolgoročno

energetsko strategijo v povezavi z okoljskimi standardi.


3

2 PREDSTAVITEV PODJETJA

2.1 Družba Cimos, d. d.

V Cimosu, d. d., ustvarjamo novo pot na področju avtomobilske industrije, kmetijske,

industrijske in energetske opreme ter strojegradnje. Imamo strateško pozicijo v Srednji

Evropi, zahodno od Dunaja in severno od Benetk. Smo globalno in hitro rastoče podjetje. S

sodobno opremljenimi proizvodnimi centri in predstavništvi po Evropi smo prisotni na vseh

pomembnejših trgih.

Temeljno poslanstvo družbe obsega aktivno navzočnost na trgu in utrjevanje položaja v

mednarodnih gospodarskih tokovih. To dosegamo z visoko strokovnim in razvojno-

ustvarjalnim delom, saj skrbimo za dvig ravni znanja, za nenehno usposabljanje in šolanje

vseh sodelujočih v poslovnem procesu. S tem ustvarjamo pogoje za zaposlenost in nudimo

ustvarjalne možnosti za uresničevanje strateških ciljev, ki jih neprestano dopolnjujemo in

prilagajamo tehnološkemu razvoju.

Skupina Cimos je na dan 30. 6. 2009 sestavljena iz obvladujoče družbe Cimos, d. d., in 27

odvisnih družb s sedeži v devetih državah.

Družbena odgovornost skupine Cimos se zrcali v ohranjanju ekonomske uspešnosti in

doseganju poslovnih prednosti z grajenjem ugleda in pridobivanjem zaupanja ljudi, ki delajo z

nami in/ali živijo v bližini našega podjetja. Da smo družba, ki je odgovorna za okolje, v

katerem deluje, dokazujemo z dobrim sodelovanjem s kupci, dobavitelji, lokalno skupnostjo

in nenazadnje z zaposlenimi.

2.1.1 Proizvodni program družbe Cimos, d. d.

Proizvodni program je razdeljen na štiri glavne stebre:

o avtomobilski steber

o kmetijski steber

o energetika

o strojegradnja


4

Avtomobilski steber

Družine izdelkov, ki sestavljajo avtomobilski steber, so deli motorja, deli zavornega sistema,

deli prestavnega sistema in deli karoserije.

Kmetijski steber

Družba Cimos, d. d., ima v lasti blagovno znamko TPS, katere osnovni program predstavljajo

motokultivatorji, motokosilnica in motokopač. Osnovnemu programu so priključeni še drugi

proizvodi.

Energetika

Energetski steber predstavlja podjetje Litostroj Power. V skupini samostojno pokrivamo

razvoj, projektiranje, konstruiranje, tehnologijo, izdelavo, montažo, vgradnjo in servis svojih

izdelkov.

Strojegradnja

Glavni nameni poslovnega stebra strojegradnja, ki vključuje tudi orodjarstvo, so izdelava,

gradnja in konstruiranje.

2.2 Cimos TAM A.i., d. o. o.

Podjetje Cimos TAM A.i., d. o. o., ima sedež na Perhavčevi ul. 21 v Mariboru. Razprostira se

na 68.197 m2 površine na območju nekdanjega TAM-a, od česar je 41.331 m2 pokrite

površine. Podjetje sodi v avtomobilski steber in zaposluje pribl. 700 ljudi. Pridobili smo

naslednje standarde: ISO, OHSAS, Ford.

Tržišče podjetja je zelo razgibano, saj so naši večji kupci Ford, Honeywell, PSA, Deutz,

Magna Steyr in Lombardini.

Široka paleta proizvodov je podprta z informacijskim sistemom SAP, s katerim je mogoče

spremljati proizvodnjo, prodajo, nabavo, transport in ostale podporna službe. Sistem omogoča

tudi izmenjavo informacij med vsemi podjetji skupine Cimos.

V podjetju zaradi večje konkurenčnosti vpeljujemo metodologije »vitke proizvodnje«, ki

omogoča kontinuirano, sistematično in ciljno usmerjeno obvladovanje proizvodnih procesov.


5

2.2.1 Proizvodni program podjetja

V podjetju imamo tri različne tehnologije: litje, mehanska obdelava in varjenje. Primarni

izdelki so: vztrajniki, zavorni bobni, centralna ohišja, valji, ohišja kompresorja, nosilci,

izpušni in sesalni kolektorji, deli turbokompresorjev.

Podjetje lahko razdelimo na tri glavne proizvodne enote, ki so tudi lokacijsko ločene. Tako

imamo na ločenih lokacijah livarno aluminija, livarno sive litine in mehansko obdelavo.

Mehansko obdelavo ločimo še na obdelavo aluminija in obdelavo sive litine.

Ker imamo precej razgiban proizvodni program, je tudi proces porabe energije zelo

intenziven.


6

3 ANALIZA PORABE ENERGIJE V PODJETJU

3.1 Poraba električne energije in plina v podjetju

Strošek za energijo v našem podjetju predstavljajo električne energija, zemeljski plin,

tehnološka in sanitarna voda. Ker predstavlja strošek električne energije in zemeljskega plina

pribl. 95 % celotnega stroška za energijo, sem se posvetil omenjenima energentoma.

Skupna raba primarne energije je v letu 2007 znašala 166 TJ. Električna energija je

predstavljala 57 %, zemeljski plin pa 43 % celotne primarne energije.

Slika 3.1 Porazdelitev rabe energije po energentih v letu 2007

Letni strošek za energijo v letu 2007 je znašal 2.600.000 €. Tako je strošek električne energije

znašal 65 %, zemeljskega plina 29 %, vode 6 %.

Zemeljski plin: 43 %

Električna energija:

57 %


7

Slika 3.2 Porazdelitev stroška energentov v letu 2007

Prikazal bom še gibanje rabe in stroška energije, ki se spreminja zlasti v zadnjih letih.

Slika 3.3 Letna raba in strošek energije od leta 2005 do 2009

Zemeljski plin: 29 %

Električne energija: 65 %

Voda: 6 %

0

50

100

150

200

2005 2006

2007 2008

2009

TJ

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

mio €

Energija TJ

Strošek v €


8

Natančneje bom predstavil porabo in strošek električne energije in zemeljskega plina, saj

predstavljata največji delež stroška.

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

2005 2006 2007 2008 2009

GW

h

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

€GWh

€

Slika 3.4 Prikaz porabe električne energije in stroška od leta 2005 do 2009

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

2005 2006 2007 2008 2009

m3

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

€m3

€

Slika 3.5 Prikaz porabe zemeljskega plina in stroška od leta 2005 do 2009


9

Zanimivo je še opraviti pregled mesečne porabe električne energije in zemeljskega plina, saj

vidimo odvisnosti od zimskih in poletnih mesecev oziroma vpliv zunanje temperature.

Na mesečnem nivoju je poraba električne energije večinoma konstantna, z izjemo meseca

avgusta, ko so remonti in se poraba zniža. Jasno pa je razvidno, da se je poraba povečala v

letu 2007 in 2008 zaradi povečanega obsega proizvodnje.

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

JAN

FEBM

ARAPR

MAJ

JUN

JUL

AVGSEP

OKTNO

VDEC

MW

h

2005

2006

2007

2008

2009

Slika 3.6 Mesečna poraba električne energije od leta 2005 do 2009

Na mesečnem nivoju poraba zemeljskega plina sovpada z ogrevalno sezono. Najmanjša je v

poletnih mesecih, v katerih se plin porablja le v proizvodne namene.


10

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

JAN

FEBM

ARAPR

MAJ

JUN

JUL

AVGSEP

OKTNO

VDEC

m3

2005

2006

2007

2008

2009

Slika 3.7 Mesečna poraba zemeljskega plina od leta 2005 do 2009

Seveda je poraba odvisna tudi od obsega proizvodnje, zato je prikazan še delež stroška za

energijo.

0

1

2

3

4

5

2005 2006 2007 2008 2009

%

Slika 3.8 Delež stroška za energijo od leta 2005 do 2009


11

3.2 Poraba energije po lokacijah

3.2.1 Delovanje elektroenergetskega sistema

Podjetje Cimos Tam Ai, d. o. o., se napaja iz RTP Tezno. Električna energija se na lokaciji v

šestih transformatorskih postajah transformira z 10 kV na napetostni nivo 0,4 kV. V

transformatorskih postajah je nameščenih 8 transformatorjev skupne nazivne električne moči

9.400 kVA. Na osnovi meritev gibanja končne moči podjetja v letu 2007 se je analizirala

poraba električne energije po izmenah.

Slika 3.9 Analiza porabe električne energije po izmenah

Zaradi različnih tehnologij v podjetju je smiselno spremljati oziroma analizirati posamezne

lokacije posebej.

I. izmena30 %

II. izmena 28 %

III. izmena25 %

vikend 17 %


12

Slika 3.10 Porazdelitev porabe električne energije po lokacijah

Slika 3.11 Porazdelitev porabe zemeljskega plina po lokacijah

MO37 %

LAL 24 %

LSL 39 %

MO 8 %

LAL 80 %

LSL

12 %


13

Kot je razvidno s slike 3.10 in 3.11, je največja poraba električne energije v LSL, največja

poraba zemeljskega plina pa v LAL.

3.2.2 Porazdelitev porabe električne energije v livarni sive litine

Tehnološki proces v livarni sive litine določa visoka energetska intenzivnost. V letu 2007 je

znašala poraba električne energije 9,9 GWh ali 38,4 % celotne porabe električne energije

podjetja. Glavnino porabe električne energije določa tehnološki proces taljenja in vlivanja. Po

namenu lahko porabnike električne energije razdelimo na:

o talilne peči in livno linijo,

o jedrarske stroje,

o finalizacijo (brusilni in peskalni stroji),

o sekundarne in pomožne sisteme.

Skupna priključna moč porabnikov v livarni sive litine znaša 3,2 MW. Porazdelitev

posameznih faz tehnologije in ostalih sistemov je po priključni moči prikazana na Sliki 3.12.

Slika 3.12 Porazdelitev porabnikov električne energije po priključni moči (LSL)

Litje44 %

Jedrarna 28 %

Razsvetljava 4 %

Odpraševalni sistem 10 %

Finalizacija 4 %

Kompresorji10 %


14

Največji porabniki električne energije v livarni so tri mrežno frekvenčne peči JUNKER z

nazivno močjo 3 × 450 kW. Neposredno se v tehnološkem procesu taljenja porabi več kot 40

% vse električne energije.

Sekundarni in pomožni sistemi skupno predstavljajo 40 % delež v porabi električne energije

livarne. Ostalo tehnološko porabo v večini določajo jedrarski stroji.

Slika 3.13 Porazdelitev porabe električne energije v livarni sive litine

3.2.3 Porazdelitev porabe električne energije v livarni aluminija

Livarna aluminija je energetsko najintenzivnejša delovna enota, ki pa v procesu taljenja

aluminija uporablja zemeljski plin kot primarni energent. Električna energija se uporablja na

pečeh in strojih v nadaljnji obdelavi odlitkov. V letu 2007 je znašala poraba električne

energije 6,2 GWh ali 24,2 % celotne porabe električne energije podjetja. Po namenu lahko

porabnike električne energije razdelimo na:

o grelne in vzdrževalne peči in livne naprave v tehnološkem procesu litja,

o jedrarske stroje,

o topilnico,

o jamske peči,

o finalizacijo (sušilne in kalilne peči, peskalni stroji),

o sekundarne in pomožne sisteme.

Talilne peči 41%

Odpraševalni sistem 22 %

Razsvetljava 10 %

Komprimiran zrak 10 %

Ostalo 17 %


15

Skupna priključna moč porabnikov v livarni sive litine znaša 2,5 MW. Porazdelitev

tehnoloških porabnikov in ostalih sistemov je po priključni moči prikazana na Sliki 3.14.

Slika 3.14 Porazdelitev porabnikov električne energije po priključni moči (LAL)

Največji porabniki električne energije v livarni aluminija so vzdrževalne peči zaprtega in

odprtega tipa, ki določajo porabo električne energije v livarni v obsegu 39 % celotne livarne.

Sušilne in kalilne peči nadalje vplivajo na 16 % rabe električne energije livarne. Sekundarni in

pomožni sistemi skupno predstavljajo 23 % delež v porabi električne energije livarne. Ostalo

tehnološko porabo določajo jedrarski in peskalni stroji, peči za razpad jedra in ostale peči v

finalizaciji.

Finalizacija 55 %

Razsvetljava 3 %

Litje37 %

Jedrarna 3 %

Topilnica 2 %


16

Slika 3.15 Porazdelitev porabe električne energije v livarni aluminija

3.2.4 Porazdelitev porabe električne energije v mehanski obdelavi

Skupna priključna moč porabnikov v mehanski obdelavi presega 6,5 MW. Po namenu lahko

porabnike električne energije razdelimo na obdelovalne centre ter sekundarne in pomožne

sisteme.

Jedrarske peči odprti tip

24 %

Vzdrževalne peči zaprtega tipa

16 % Peči za staranje

7 %

Kalilne peči9 %

Razsvetljava 11 %

Talilnica 3 %

Ostalo 18 %

Komprimiran zrak 12 %


17

Slika 3.16 Porazdelitev porabnikov električne energije po priključni moči (MO)

Sekundarni in pomožni sistemi skupno predstavljajo tretjino porabe električne energije.

Ostalo porabo določa tehnologija, in sicer CNC-stroji in pralne kadi.

Ostalo67%

Razsvetljava13%

Komprimiran zrak20%

Slika 3.17 Porazdelitev porabe električne energije v mehanski obdelavi

Obdelovalni stroji in pralne

kadi92 %

Kompresorji4 %

Prezračevalne naprave

1 % Razsvetljava 3 %


18

3.2.5 Večji porabniki toplote

o Talilne peči

V topilnici livarne aluminija so nameščene: 2 talilni peči proizvajalca Botta Engineering iz

Italije kapacitete 1,5 do 2 toni/uro in 2 talilni peči proizvajalca Kemotherm iz Slovenije

nazivne toplotne moči 300 do 800 kW in kapacitete 800 kg/uro. V pečeh se na temperaturi

740 °C tali aluminij. Talilne peči obratujejo večinoma kontinuirano (> 8.000 ur letno).

o Kalilne peči

V termični obdelavi v mehanski obdelavi je nameščenih 5 plinskih kalilnih peči proizvajalca

Rade Končar iz Hrvaške. V pečeh se na temperaturi 850 °C termično obdelajo izdelki.

Tehnološki proces kaljenja v mehanski obdelavi se postopoma ukinja.

o Kotlovnica in sevalni grelniki

Podjetje se oskrbuje s toploto iz nekdaj skupne kotlovnice, v kateri je nameščenih 5

vročevodnih kotlov toplotne moči 10 MW. Postopoma se investira v parcialne sisteme

ogrevanja. Tako se je v livarnah že prešlo na sisteme ogrevanja s sevali, v mehanski obdelavi

pa se večino ogrevalne sezone ogreva z odpadno toploto zračnih kompresorjev. Porabo

toplote v kotlovnici določajo zgolj potrebe po ogrevanju prostorov. Letna poraba zemeljskega

plina je v letu 2007 znašala 256.000 Sm3.

Na Sliki 3.18 je prikazana razdelitev porabe toplote po posameznih porabnikih. Za tehnološke

namene se v podjetju porabi več kot 75 % celotne porabe zemeljskega plina, ostalo se porabi

za namene ogrevanja prostorov.


19

Slika 3.18 Razdelitev porabe toplote po porabnikih

3.2.6 Delovanje sistema proizvodnje komprimiranega zraka

Proizvodnja komprimiranega zraka se na lokaciji vrši v dveh ločenih kompresorskih postajah.

Prva postaja je v mehanski obdelavi, v kateri so nameščeni trije kompresorji Kaeser skupne

kapacitete 50,2 m3/min. in napaja celotno mehansko obdelavo. Iz druge postaje, ki je

nameščena v livarni sive litine, pa se oskrbujeta z zrakom obe livarni. V drugi postaji so trije

kompresorji Kaeser skupne kapacitete 47,8 m3/min.

o Delovanje sistema komprimiranega zraka v livarni aluminija in sive litine

Za proizvodnjo komprimiranega zraka so v kompresorski postaji livarne aluminija in sive

litine nameščeni 3 vijačni kompresorji. Njihova skupna nazivna kapaciteta znaša 47,8 m3/min.

ob nazivni električni moči 282 kW. Odpadna toplota iz kompresorjev se uporablja za

ogrevanje pisarn in sanitarne vode. Kontinuiteta oskrbe s komprimiranim zrakom predstavlja

enega izmed osnovnih pogojev za obratovanje proizvodnje. Proizvodnja komprimiranega

Tehnologija livarne aluminija

64 %

Ogrevenje livarne 10 %

Kotlovnica12 %

Kalilnica 9 %

Tehnologija livarne sive

litine 5 %


20

zraka v podjetju se običajno vrši z vsemi tremi kompresorji. Kot vršna enota deluje kompresor

DSD 241, ki je frekvenčno reguliran.

Obseg proizvodnje komprimiranega zraka je odvisen od obratovanja porabnikov na lokaciji in

poteka večinoma kontinuirano. Med vikendom je poraba zraka nižja, ker običajno obratuje

zgolj livarna aluminija.

Nazivni tlak kompresorjev je 7,5 bar. Obratovalni tlak v sistemu se giblje med 6,5 in 7,5 bari.

Slika 3.19 Porazdelitev porabe komprimiranega zraka na lokaciji livarne sive litine in livarne

aluminija

Delež puščanj komprimiranega zraka je bil ugotovljen iz meritev in znaša okvirno 34 %

celotne porabe komprimiranega zraka.

o Delovanje sistema komprimiranega zraka v mehanski obdelavi

Za proizvodnjo komprimiranega zraka so v kompresorski postaji mehanske obdelave

nameščeni 3 vijačni kompresorji. Njihova skupna nazivna kapaciteta znaša 50,2 m3/min. ob

Koristna poraba livarne siva

litina46 %

Puščanje livarne siva

litina 11 %

Koristna poraba livarne aluminija

20 %

Puščanje livarne aluminija

23 %


21

nazivni električni moči 277 kW. Odpadna toplota iz kompresorjev se uporablja za ogrevanje

pisarn in sanitarne vode.

Kontinuiteta oskrbe s komprimiranim zrakom predstavlja enega izmed osnovnih pogojev za

obratovanje proizvodnje. Proizvodnja komprimiranega zraka v podjetju se običajno vrši z

vsemi tremi kompresorji. Kot vršna enota deluje kompresor DSD 241, ki je frekvenčno

reguliran.

Nazivni tlak kompresorjev je 7,5 bara. Obratovalni tlak v sistemu se giblje med 6,5 in 7,0

bara.

Na osnovi meritev pretoka zraka v nedeljo, ko je obratoval le del proizvodnje, ter popisa

puščanj v sistemu ocenjujemo, da se stopnja puščanja v mehanski obdelavi giblje med 25 in

35 % celotne porabe komprimiranega zraka.

3.3 Možnosti za nižanje stroška za energijo

3.3.1 Povečanje učinkovitosti tehnoloških procesov

Ker sta obe livarni energetsko bolj intenzivni, je smiselna energetska racionalizacija procesov.

Livarna aluminija je energetsko najintenzivnejša delovna enota podjetja Cimos TAM A.i., d.

o. o. V letu 2007 je znašala njena skupna raba primarne energije več kot 40 % celotne rabe

energije v podjetju.

Energetska učinkovitost livarne je določena s krovnimi karakterističnimi kazalci, kot so na

primer:

o specifična raba primarne energije,

o specifična poraba električne energije in

o specifična poraba zemeljskega plina.

Specifični kazalci so vrednoteni na obseg proizvodnje v bruto (založeno v peč) in neto

(končni produkt).


22

3.3.2 Povečanje energetske učinkovitosti v procesih taljenja v LAL

Na energetsko učinkovitost livarne bistveno vpliva tehnološki proces taljenja, ki predstavlja

okvirno tretjino celotne rabe energije v livarni. Neposredni strošek energije za taljenje je leta

2007 znašal okvirno 300.000 EUR.

Za povečanje učinkovitosti je nujna vzpostavitev kontinuiranega nadzora nad energetsko

učinkovitostjo taljenja, in to na izmenskem nivoju. Na osnovi spremljanja obremenjenosti in

energetske učinkovitosti peči je možno določiti predvsem vpliv organizacijskih ukrepov na

povečanje učinkovitosti (na primer proizvodna logistika, zapiranje loput na strani dimnih

plinov, organizacijske spremembe v obratovanju, načini zalaganja peči). Predvsem je

pomembno, da so peči čim bolj obremenjene, da je ustrezno nastavljeno izgorevanje

zemeljskega plina, da je optimalno izoliran predvsem zgornji del peči, da se v čim večji meri

izrablja toplota izgorevalnih plinov, kar se doseže z optimizacijo zalaganja peči, ter da je v

času vzdrževanja temperature taline v peči zaprta loputa na strani dimnih plinov.

3.3.3 Zmanjšanje toplotnih izgub na elektrovzdrževalnih pečeh v LAL

Poleg robotiziranega procesa ulivanja aluminijastih polizdelkov se v livarni aluminija vrši

tudi ročni proces ulivanja. V ta namen se koristijo jamske peči, ki so zgrajene iz opečnatih

zidakov. Znotraj peči so po vsej vertikali nameščeni elektrouporni grelci, ki vzdržujejo

temperaturo aluminijeve litine na 740 °C. Obratovanje peči predstavlja velik energetski

potencial, saj je zaradi visokih izgub s sevanjem in transmisijo takšen način vzdrževanja

temperature taline energetsko neučinkovit. Nobena izmed osmih peči namreč nima nameščene

toplotne izolacije na plašču peči, prav tako se taline ne prekriva z zaporno izolacijskimi

pokrovi.

Poleg sanacije plašča peči bi bil ukrep za zmanjšanje izgub še namestitev toplotno izolacijskih

pokrovov. Pri tem je potrebno natančno preučiti dinamiko procesa ulivanja ter možnosti

izvedbe namestitve pokrova na samo peč. Pokrov mora biti v izvedbi z dobro toploto izolacijo

ter ne sme biti moteč pri ročnem zajemanju taline iz talilnega lonca.


23

3.3.4 Povečanje energetske učinkovitosti v procesih taljenja v LSL

Talilne peči so skupno s pripadajočimi sekundarnimi energetskimi sistemi (hlajenje,

odpraševanje) največji porabnik električne energije v podjetju. Letna poraba električne

energije znaša okvirno 45 % vse porabljene električne energije v livarni. Talilne peči

obratujejo šaržno celoten čas obratovanja proizvodnje (okvirno 6.000 ur letno).

Kapaciteta talilnih peči bistveno presega dejanske potrebe na livni liniji, zato talilne peči

obratujejo v povprečju z nizko obremenjenostjo. Taljenje zgolj z dvema pečema bi bilo

bistveno bolj učinkovito, za kar pa bi bilo potrebno izvesti določene spremembe v načinu

obratovanja proizvodnje.

Zanesljivo so prihranki možni tudi pri odpraševalnih sistemih, saj so zastareli in brez

regulacije. Pod vprašajem je smiselnost rekonstrukcije.

3.3.5 Optimizacija obratovanja ostalih tehnoloških porabnikov

Potenciali v tehnologiji livarne sive litine obstajajo na jedrarskih strojih, kjer je energetsko

učinkovitost možno povečati z optimalno razporeditvijo delovanja strojev (maksimalna

obremenjenost).

Podobne usmeritve veljajo tudi za mehansko obdelavo, kjer ni izrazitega porabnika energije.

Podobno velja, da stroji občasno po nepotrebnem obratujejo v prostem teku.

3.3.6 Nižanje stroška za komprimiran zrak

Letna poraba električne energije za proizvodnjo komprimiranega zraka je ocenjena na 14,2 %

celotne porabe električne energije podjetja. Letni strošek za proizvodnjo komprimiranega

zraka presega 250.000 €.

Znižanje porabe komprimiranega zraka je možno predvsem z:

o optimizacijo porabe komprimiranega zraka,

o kontinuirano odpravo puščanj,

o nadgradnjo obstoječe regulacije kompresorske postaje.


24

Pod optimizacijo se smatra ustrezna nastavitev pri porabnikih (na primer vgradnja zapornih

ventilov, časovna regulacija obratovanja, reduciran tlak, vgradnja šob in drugo).

Prav zaradi visokega stroška komprimiranega zraka je pomembno, da se za vsakega

uporabnika ugotovi:

o ali je tlak na priključku ustrezen oziroma večji, kot je potrebno;

o ali je možno dovod zraka zapreti (avtomatsko/ročno) v času, ko le-ta ni

potreben, in

o ali sploh potrebuje pogon s komprimiranim zrakom.

Drugi bistven ukrep na strani porabnikov pa predstavlja odprava puščanj. V energetsko

učinkovitih sistemih komprimiranega zraka se stopnja puščanja giblje med 5 in 10 % celotne

porabe komprimiranega zraka. Poleg kontinuiranega vzdrževanja je smiselno pričeti z

osveščanjem zaposlenih. Zaposleni v proizvodnji bi morali varčno ravnati s komprimiranim

zrakom.

Frekvenčno regulirani kompresorji prilagajajo kapaciteto in s tem posredno električno moč v

odvisnosti od obremenitve sistema. Specifična moč frekvenčno reguliranih kompresorjev je

pri polni obremenitvi za okvirno 3 % višja od navadnih vijačnih kompresorjev.

3.3.7 Optimizacija porabe toplote za ogrevanje prostorov

Čeprav je podjetje v zadnjih letih z investicijami v sevalno ogrevanje ter izrabo odpadne

toplote zračnih kompresorjev bistveno znižalo porabo zemeljskega plina za ogrevanje,

obstajajo na tem področju še vedno zelo visoki potenciali. Predvsem je za ogrevanje zanimiv

visok potencial izrabe odpadne toplote, ki je značilna za to industrijsko panogo.

Za ogrevanje prostorov se v podjetju letno porabi okvirno 400.000 do 500.000 Sm3

zemeljskega plina, kar predstavlja okvirni strošek 200.000 EUR. Visoka poraba toplote je na

eni strani posledica visokih ventilacijskih izgub (npr. livarna sive litine) ter bistveno

predimenzioniranega sistema oskrbe s toploto iz kotlovnice. Na drugi strani pa visoke


25

toplotne emisije iz proizvodnih naprav (na primer peči za razpad peska, kalilne, sušilne,

vzdrževalne, talilne peči in drugo) vplivajo na višje temperature v proizvodnih prostorih.

Ker so za livarsko panogo značilne visoke emisije odpadne toplote v zrak in vode, je ravno

analiza možnosti izrabe teh virov prioritetnega pomena. Odpadna toplota iz talilnih peči in

peči za razpad peska predstavlja potencial, ki bi ga lahko izkoristili neposredno v tehnologiji

za predgrevanje zgorevalnega zraka ali vstopne surovine (pesek). Hlajenje 1. cone livne linije

je zaradi visokega temperaturnega nivoja primerno za izrabo odpadne toplote za ogrevanje

prostorov. Zanemariti ne smemo niti slabega izolacijskega ovoja stavb zaradi starosti

objektov.

3.3.8 Racionalizacija razsvetljave

Poraba električne energije za razsvetljavo je določena na osnovi popisa razsvetljave v podjetju

in znaša 2.680 MWh/leto, kar predstavlja 10 % celotne porabe električne energije podjetja ali

okvirni letni strošek 190.000 €. Največji, skoraj 50 % delež za razsvetljavo pripada mehanski

obdelavi.

Slika 3.20 Porazdelitev porabe električne energije za razsvetljavo v podjetju

MO centralna razsvetljava

44 %

MO lokalna razsvetljava

4 %

LAL lokalna razsvetljava

2 %

LSL centralna razsvetljava

26 %

LSL lokalna razsvetljava

1 %

LAL centralna razsvetljava

23 %


26

3.3.9 Izgradnja nadzorno informacijskega sistema

Glede na energetsko intenzivnost podjetja ter visok absolutni strošek energije je smiselna

izgradnja energetskega nadzorno informacijskega sistema.

Osnovni namen sistemov spremljanja rabe energije je obvladovanje porabe energije, kar

pomeni:

o preprečevanje neučinkovite rabe energije,

o odkrivanje možnosti nižanja rabe oziroma stroška za energijo in

o spremljanje učinkov izvedenih ukrepov.

Energetski nadzorni sistemi omogočajo tudi odkrivanje napak, zastojev proizvodnje oziroma

optimizacijo tehnoloških postopkov.

Z energetskim nadzornim sistemom bi bilo smiselno zajeti tiste stroje in energetske naprave,

ki predstavljajo občuten delež stroška v porabi energije kot na primer:

o transformatorske postaje, o talilne peči, o ostale večje tehnološke porabnike, o kompresorske postaje, o ogrevalne sisteme, o odpraševalne sisteme, o tehnološki hladilni sistem, o pitno vodo, o temperaturo v prostorih.

3.4 Organizacijski in investicijski ukrepi

o Organizacijski ukrepi

Pod organizacijske ukrepe štejemo vse tiste ukrepe, ki ne zahtevajo investicijskih vlaganj, kar

pomeni sprememba raznih parametrov in osveščeno ravnanje zaposlenih. Vsi podobni ukrepi

morajo v podjetju imeti visoko prioriteto.


27

o Investicijski ukrepi

Investicijski ukrepi so zahtevnejši in obsežnejši v primerjavi z organizacijskimi tako po

izvedbi kot tudi po pridobivanju potrebnih investicijskih sredstev. Za ukrepe, ki zahtevajo

višjo investicijo, je običajno pred izvedbo potrebna podrobnejša analiza.


28

Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta

Št. Opis ukrepa GJ € € (let) –

Organizacijski ukrepi

1

Povečanje energetske učinkovitosti v procesih taljenjav LAL 2.700 45.000 I.

2

Optimizacija obratovanja ostalih tehnoloških porabnikov v LAL 1.870 24.000 I.

3

Povečanje energetske učinkovitosti v procesih taljenja v LSL 2.100 40.000 I.

4

Optimizacija obratovanja ostalih tehnoloških porabnikov v LSL in MO 1.100 22.000 I.

5 Enostavni organizacijski ukrepi pri razsvetljavi 900 18.000 I.

Investicijski ukrepi

1 Sanacija izolacije na jamskih pečeh 500 9.000 2.000 <0,5 leta I.

2

Namestitev toplotno izolacijskih pokrovov na peči 2.100 40.000 8.000 <0,5 leta I.

3

Zamenjava vzdrževalne peči na avtomatizirani liniji z energetsko učinkovitejšimi pečmi 360 6.000 50.000 8 let III.

4 Rekonstrukcija razsvetljave v MO 2.100 40.000 90.000 2 leti I.-II.

5 Rekonstrukcija razsvetljave v livarnah 2.100 40.000 90.000 2 leti I-II.

6 Odprava puščanj komprimiranega zraka 1.200 25.000 10.000 < 0,5 leta I.

7

Optimizacija krmiljenja in regulacija odpraševalnega sistema v LSL

Podrobna analiza

8 Rekonstrukcija ogrevalnega sistema v MO > 2.800 > 35.000

Podrobna analiza

9 Možnost izrabe odpadne toplote v livarnah 5.000 80.000

Podrobna analiza

10 Izgradnja nadzorno informacijskega sistema 4.000 60.000 90.000 1.5 leta I.

Preglednica 3.1 Organizacijski in investicijski ukrepi


29

4 RAZSVETLJAVA

Osvetljenost delovnih mest in prostorov je eden od osnovnih pogojev za varno in kvalitetno

delo. Razsvetljava nudi obilne možnosti zmanjšanja stroškov energije. Obstajajo raznovrstni

tipi žarnic, ki se med seboj razlikujejo po svetlobnem izkoristku (razmerje med svetilnostjo in

vhodno električno močjo). V splošnem moramo izbrati žarnice z največjim svetlobnim

izkoristkom, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi zahtevano kakovost svetlobe.

Vrsta svetlobnega vira Moč W Svetlobni izkoristek lm/W

Žarnice

navadne do 18

halogenske do 30

Sijalke

fluorescentne do 100

T 12 (38 mm) 20–140 45–100

T 8 (26 mm) 10–58 77–100

T 5 (16 mm) 14–80 80–100

metalhalogenidne do 60

visokotlačne živosrebrne do 100

visokotlačne natrijeve do 150

nizkotlačne natrijeve do 200

Preglednica 4.1 Energetska učinkovitost različnih tipov sijalk


30

4.1 Trenutno stanje

V delovnih prostorih je vgrajena:

• lokalna fluorescentna razsvetljava v livarnah, centralna in lokalna fluorescentna

razsvetljava v mehanski obdelavi T 8 in T 12 z dvema, tremi ali štirimi sijalkami;

• VTF-razsvetljava električne moči 400 in 700 W za centralno osvetljevanje proizvodnih

prostorov v livarni aluminija in livarni sive litine.

Sijalke tipa T8 se v praksi že zamenjuje s sijalkami T5, ki so okvirno 30 % učinkovitejše.

VTF-razsvetljava se uporablja le v izrednih primerih (visoke proizvodne hale ali skladišča,

zunanja razsvetljava).

Pri optimizaciji porabe energije za razsvetljavo je potrebno upoštevati zahteve varnosti pri

delu kakor tudi večjo potrebo po osvetljenosti pri ljudeh z višjo starostjo.

Splošne ugotovitve pregleda učinkovitosti razsvetljave so:

• Neučinkovito ravnanje z razsvetljavo v mehanski obdelavi ter skladiščih, kjer je ob

visoki zunanji osvetljenosti razsvetljava vklopljena večino delovnega časa (za livarni

je značilna tudi slaba prepustnost stekel).

• V večini delovnih enot je nameščena neustrezna in zastarela razsvetljava.

• Stopnja uporabe lokalne razsvetljave je nizka.

• Porazdelitev centralne razsvetljave je večinoma neodvisna od zahteve po

osvetljenosti (podobna osvetljenost delovnih mest, vmesnih skladišč in transportnih

poti), ki se ne reducira v primeru ustrezne lokalne osvetlitve delovnih mest.

• Ni možnosti ustreznega selektivnega izklapljanja posameznih vej razsvetljave v

odvisnosti od zunanje osvetljenosti ali potreb po osvetljenosti delovnih mest.


31

Ukrepe, ki bi izboljšali energetsko učinkovitost ob ustreznih pogojih dela, lahko razdelimo na

enostavne ter investicijsko zahtevnejše. Med enostavnejše ukrepe sodijo:

• selektivno izklapljanje centralne razsvetljave v primeru zadostne zunanje

osvetljenosti in med malico;

• izklapljanje lokalne razsvetljave, če ni nikogar na delovnem mestu;

• izdvajanje pregorelih sijalk;

• demontaža dela razsvetljave nad transportnimi potmi, kjer je bistveno previsoka

osvetljenost glede na dejanske potrebe.

Investicijsko in organizacijsko zahtevnejši poseg predstavlja rekonstrukcija razsvetljave. Pri

rekonstrukciji je pomembno, da se:

• za vsak proizvodni prostor določi potrebne nivoje osvetljenosti delovnih mest,

transportnih poti in skladišč;

• poveča delež lokalne razsvetljave ter zmanjša delež centralne razsvetljave;

• izvede vklapljanje razsvetljave večstopenjsko, in sicer v odvisnosti od potreb po

osvetlitvi prostorov ter v odvisnosti od možnosti izrabe zunanje svetlobe;

• uvaja energetsko varčne fluorescentne sijalke z elektronskimi predstikalnimi

napravami.

4.2 Predlagan investicijski ukrep

Predlagan investicijski ukrep temelji na sistemu varčne razsvetljave z visoko učinkovitimi

svetilkami Reflecta. Za omenjen izdelek smo se odločili zaradi dobrih lastnosti:

o dobra simulacija dnevne svetlobe,

o svetlobni tok in barva, ki se s časom ne spreminjata in nista odvisna od

temperature prostora,

o popolna zaščita proti prahu in vlagi IP 65,

o maksimalni izkoristek svetlobnega toka,

o zaščita s kaljenim steklom, ki omogoča enostavno čiščenje,


32

o enostavno vzdrževanje,

o življenjska doba več kot 20.000 ur,

o garancija 3 leta,

o dobre reference,

o prihranek električne energije.

Slika 4.1 Reflecta EcoPower (4 × 54 W IP65)

Ker je na investicijski ukrep potrebno gledati celostno, smo se odločili za temeljito obnovo. V

prvi fazi smo se lotili oddelkov, kjer poteka delo v vseh treh izmenah, saj so tam svetilke

največ časa vključene. Svetlobo smo fokusirali na delovna mesta, kjer je najbolj potrebna.

Nove svetilke so razdeljene v smiselne skupine. Bistveno je izboljšanje osvetljenosti na

delovnem mestu in občutno zmanjšanje stroškov za električno energijo. V nadgradnji

investicije je omogočeno avtomatsko delovanje sistema razsvetljave, kar je omogočeno s

krmilnikom in senzorji svetlobe.


33

4.2 Primerjava in vračilni roki investicije

Naslednje primerjave v preglednicah so narejene na predpostavki, da imamo 24 svetilnih ur 6

dni v tednu, kar precej ustreza našim procesom v proizvodnji.

Preglednica 4.2 Analiza trenutnega stanja

Objekt

Skupna moč stare svetilke

(sijalke + dušilke) (W)

Število starih enot

Skupna priključna

moč starih svetilk (kW)

Letna poraba stare razsvetljave

(kWh)

Stroški vzdrževanj

(sijalke/ dušilke/

delo) EUR

Skupni letni

strošek EUR

DESNA STRAN – MO

130 413 53,69 402.030,72 10.688,81 42.851,27

LEVA STRAN – MO

140 304 42,56 318.689,28 7.867,79 33.362,94

LAL – FINALIZACIJA

500 48 24,00 179.712,00 1.242,28 15.619,24

LAL – LITJE 500 48 24,00 179.712,00 1.242,28 15.619,24 LAL –JEDRARNA

500 48 24,00 179.712,00 1.242,28 15.619,24

LSL 1. LADJA 500 33 16,50 123.552,00 854,07 10.738,23 LSL 2. LADJA 500 33 16,50 123.552,00 854,07 10.738,23 LSL 3. LADJA 500 27 13,50 101.088,00 698,78 8.785,82 LSL –FINALIZACIJA

500 33 16,50 123.552,00 854,07 10.738,23

Skupaj 987 231,25 1.731.600 25.544,45 164.072,45


34

Objekt

Skupna moč nove svetilke (sijalke + elektronika) (W)

Število novih svetilk

Skupna priklj. moč

svetilk Reflecta

(kW)

Letna poraba

razsvetlj. Reflecta (kWh)

Stroški vzdrž. Refle-

cta (sijalke/delo) EUR

Skupni letni

strošek Reflecta

EUR DESNA STRAN – MO

231 108 24,95 140.107,97 568,34 11.777

LEVA STRAN – MO

231 108 24,95 140.107,97 568,34 11.777

LAL – FINALIZACIJA

231 40 9,24 69.189,12 210,50 5.745

LAL – LITJE 231 48 11,09 83.026,94 252,59 6.8949 LAL – JEDRARNA

231 40 9,24 69.189,12 210,50 5.745

LSL 1. LADJA 231 14 3,23 24.216,19 73,67 2.010 LSL 2. LADJA 231 22 5,08 38.054,02 115,77 3.160 LSL 3. LADJA 231 23 5,31 39.783,74 121,03 3.303 LSL –FINALIZACIJA

231 16 3,70 27.675,65 84,20 2.298

Skupaj 419 96,79 631.351 2.204 52.713 Preglednica 4.3 Analiza stanja z novo razsvetljavo

Objekt

Tip

svetilke

Cena Reflecte z instalacijo

Skupna investicija

EUR

Letni prihranek

svetilk Reflecta

EUR

DESNA STRAN MO Reflecta 420,00 45.360 31.074 LEVA STRAN MO Reflecta 420,00 45.360 21.586 LAL – FINALIZACIJA Reflecta 440,00 17.600 9.873 LAL – LITJE Reflecta 440,00 21.120 8.724 LAL – JEDRARNA Reflecta 440,00 17.600 9.873 LISL 1. LADJA Reflecta 440,00 6.160 8.727 LSL 2. LADJA Reflecta 440,00 9.680 7.578 LSL 3. LADJA Reflecta 440,00 10.120 5.482

LSL – FINALIZACIJA Reflecta 440,00 7.040 5.440

Izračuni 180.040

Preglednica 4.4 Vrednost investicije


35

Izračuni

Stara razsvetlj. REFLECTA PRIHRANEK

kWh na leto kWh na leto kWh na leto PRIHRANEK %

kWh

1.731.600 631.350 1.100.250 64%

Stara razsvetlj. REFLECTA PRIHRANEK CENA

za kWh Strošek na leto Strošek na leto na leto

PRIHRANEK % (el. energija/vzdrževanje)

EUR 0,08

164.072 EUR EUR 52.713,00 111.359,00 EUR 68%

SKUPNA

INVESTICIJA EUR

INVESTICIJE SE POVRNE V

Prihranek CO2 v kg

180.040 1,6 leta 473.108 Preglednica 4.5 Vračilni rok investicije

5 SKLEP

V diplomskem delu sem hotel poudariti pomen energetskega pregleda podjetja (EP). Na

področju učinkovite rabe energije (URE) so še velike rezerve. Zaradi nizke energetske

učinkovitosti podjetij bo celovit energetski pregled s smernicami oziroma strategijo v

prihodnje zanesljivo dobil še večjo veljavo. To bo tudi osnova za pridobivanja novega

energetskega standarda EN 16001, ki bo dosegel tudi večjo konkurenčnost na trgu. V

podjetjih se zavedamo, da energija predstavlja pomemben strošek, ki ga moramo obvladati.

Zelo pomembno je, da podjetja spoznajo, da na področju energetike potrebujemo tudi

dolgoročne strategije, ki jih je potrebno uresničevati. Glavne smernice za energetsko strategijo

podjetja lahko pridobimo prav iz energetskega pregleda.

Možnosti nižanja stroška za energijo lahko glede na obseg investicije in zahtevnost izvedbe

delimo na tri nivoje:


36

o ukrepi dobre prakse,

o zahtevnejši organizacijski in investicijski posegi z vidika energetsko učinkovitejšega

obratovanja obstoječih naprav ali nadzora nad procesi,

o optimalno investiranje ob rekonstrukcijah ali povečevanju kapacitet energetskih in

tehnoloških naprav.

Osnovo za vrednotenje in kontrolo nad izvedbo predlaganih ukrepov in tudi nadaljnjega

povečevanja energetske učinkovitosti pa predstavlja izgradnja nadzorno informacijskega

sistema v povezavi s ciljnim spremljanjem rabe energije. Obvladovanje energetskih tokov in s

tem povzročenih stroškov predstavlja podjetju kontinuiran izziv. Osnovni namen nadzorno

informacijskega sistema je obvladovanje porabe energije, kar pomeni:

o preprečevanje neučinkovite rabe energije,

o odkrivanje možnosti nižanja rabe oziroma stroškov za energijo,

o spremljanje učinkov sprejetih ukrepov.

Za vzpostavitev sistema je potrebno, da podjetje vzpostavi:

o energetsko strategijo podjetja z opredeljenimi cilji,

o menedžersko strukturo, ki vpeljuje energetsko strategijo,

o sistem poročanja, ki posreduje informacije.

Glavni namen prikazanih ukrepov je zmanjšanje stroška za energijo, ne smemo pa zanemariti

okoljskega vidika, saj zmanjšanje porabe energije vpliva tudi na manjši izpust toplogrednih

plinov (TGP). Z zmanjšanim izpustom TGP pa zmanjšamo tudi strošek za nakup kuponov.

Vsak investicijski ukrep je potrebno podrobno analizirati, da določimo njegove prednosti in

slabosti. Pregledati in ovrednotiti ga je potrebno iz več vidikov. Običajno vodstvo podjetja

odloča na podlagi vračilne dobe investicije in samega prihranka. Velik vpliv ima tudi trenutna

oprema v podjetjih, ki je lahko zastarela ali energetsko neučinkovita. Zelo pomembno je, da


37

se v bodoče pri pripravi vseh projektov oziroma investicij v opremo ali drugih sredstev

vključi energetskega menedžerja, ki bo dodal še energetski vidik.

V drugem delu diplomskega dela sem prikazal pomemben investicijski ukrep za naše podjetje.

Zaradi zastarelosti in neprimerne razporeditve svetil predstavlja omenjeni investicijski ukrep

velik potencial znižanja porabe električne energije. Prikazana investicija je prikazana kot

predstavitev vodstvu podjetja, saj omogoča kvalitetno odločitev.

Zavedati se moramo, da morajo podjetja več pozornosti nameniti učinkoviti rabi energije. Če

želimo v podjetjih doseči višji nivo na področju energetike, je zelo pomembno znanje

zaposlenih, nenehno izobraževanje in določitev odgovornih v podjetju.


38

LITERATURA

[1] Kraut, Bojan. Krautov strojniški priročnik. 14. slovenska izdaja. Izdajo pripravila Jože

Puhar in Jože Stropnik. Ljubljana: Littera picta, 2003.

[2] Metodologija izvedbe energetskega pregleda. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in

prostor, 2001.

[3] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov. Ljubljana: Tehniška pisarna Aleksič &

Co, 1997.

[4] Svetovni splet. Dostopno na WWW: http://www.enekom.si

[5] Svetovni splet. Dostopno na WWW: http://www.cimos.eu

[6] Svetovni splet. Dostopno na WWW: http://www.svetloba.eu

[7] Svetovni splet. Dostopno na WWW: http://www.aure.si


39

SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 3.1 Organizacijski in investicijski ukrepi………………………………….…28

Preglednica 4.1 Energetska učinkovitost različnih tipov sijalk …………………………..29

Preglednica 4.2 Analiza trenutnega stanja……………………………………………..….33

Preglednica 4.3 Analiza stanja z novo razsvetljavo…………………………………..…..34

Preglednica 4.4 Vrednost investicije…………………………………………….…….….34

Preglednica 4.5 Vračilni rok investicije…………………………………….…….………35


40

SEZNAM SLIK

Slika 3.1 Porazdelitev rabe energije po energentih v letu 2007…………………………..……6

Slika 3.2 Porazdelitev stroška energentov v letu 2007…………………………………..…….7

Slika 3.3 Letna raba in strošek energije od leta 2005 do 2009…………………………..…….7

Slika 3.4 Prikaz porabe električne energije in stroška od leta 2005 do 2009…………….……8

Slika 3.5 Prikaz porabe zemeljskega plina in stroška od leta 2005 do 2009……………..……8

Slika 3.6 Mesečna poraba električne energije od leta 2005 do 2009……………………..……9

Slika 3.7 Mesečna poraba zemeljskega plina od leta 2005 do 2009…………………………10

Slika 3.8 Delež stroška za energijo od leta 2005 do 2009……………………………………10

Slika 3.9 Analiza porabe električne energije po izmenah…………………………………….11

Slika 3.10 Porazdelitev porabe električne energije po lokacijah……………………………..12

Slika 3.11 Porazdelitev porabe zemeljskega plina po lokacijah……………………………...12

Slika 3.12 Porazdelitev porabnikov električne energije po priključni moči (LSL)…………..13

Slika 3.13 Porazdelitev porabe električne energije v livarni sive litine………………………14

Slika 3.14 Porazdelitev porabnikov električne energije po priključni moči (LAL)…………..15

Slika 3.15 Porazdelitev porabe električne energije v livarni aluminija……………………....16

Slika 3.16 Porazdelitev porabnikov električne energije po priključni moči (MO)……….......17

Slika 3.17 Porazdelitev porabe električne energije v mehanski obdelavi…………………….17

Slika 3.18 Razdelitev porabe toplote po porabnikih………………………………………….19

Slika 3.19 Porazdelitev porabe komprimiranega zraka na lokaciji livarne sive litine in livarne

aluminija………………………………………………………………………………………20

Slika 3.20 Porazdelitev porabe električne energije za razsvetljavo v podjetju……………….25

Slika 4.1 Reflecta EcoPower (4 × 54 W IP65)……………………………………………….32

energetski pregled in racionalizacija razsvetljaveenergetskega pregleda, v katerem so dolo ......

Documents