1

RELIEF KOT REZULTAT ANTAGONIZMA

MED ENDOGENIMI IN EKSOGENI

SILAMI

2

• Zemeljsko površje je odraz kompleksnega součinkovanja

endogenih in eksogenih procesov, oziroma rezultat

'trenutnega' razmerja med njimi.

• Ti procesi delujejo drug proti drugemu: endogeni gradijo,

eksogeni rušijo.

• ENDOGEN iz gr. endo = v, znotraj + genes = rojen, nastal

(od znotraj, iz Zemlje)

• – tektonika plošč

• – horizontalni in vertikalni premiki (prelamljanje, gubanje,

epirogenetski premiki)

• – vulkanizem

• EKSOGEN iz gr. exo = zunaj, zunanji + genes = rojen,

nastal (zunanji, ki izvira od zunaj)

• – denudacijski in erozijski procesi

3

• Zemeljsko površje je ‘bojišče’ med endogenimi in

eksogenimi procesi na meji med litosfero in

atmosfero/hidrosfero in hkrati rezultat njihovega

‘bojevanja’.

4

• Davisova teorija o cikličnem razvoju reliefa: najprej hiter tektonski dvig zaradi endogenih procesov, nato dolga obdobja počasnega delovanja eksogenih procesov.

• Danes povsem jasno, da obe skupini procesov delujeta sočasno.

• Od kod endogeni in eksogeni procesi dobivajo energijo?

• Endogeni procesi so praviloma hitrejši od eksogenih.

• Danes znašajo tektonski premiki v različnih delih sveta:

• – na območjih kratonov nič ali neznatni;

• – v območjih mlado nagubanih gorstev do 4--12 mm/leto, v povprečju ok. 6 mm/leto za nastanek 6000 m visokega gorovja potrebno 1 mil. let.

5

• Pri nas znašajo tektonski premiki maksimalno 1–2 mm/leto

(Ljubljansko barje se je v 1 mil. let pogreznilo za največ 180

m = 1,8 mm/leto).

• Hkrati se zaradi eksogenih procesov površje v visokogorju

znižuje 1–1,5 mm/leto, drugod še manj.

6

• Eksogeni procesi v Severni Ameriki:

• Na leto odnesejo s celine v morje ok. 1200 x 106 t gradiva v 1000 letih znižajo površje v povprečju za 25–75 mm.

• Če ne bi bilo delovanja endogenih procesov, bi celotno kopno maso odnesli v morje v 11–12 mil. letih.

• Tako pa se to ne zgodi (zdaj je povprečna nadm. višina celine 720 m).

7

IZOSTAZIJA • IZOSTAZIJA iz gr. isos = enak +

stasis = stoječ, mirujoč

• To je težnja v zemeljski skorji po

ohranitvi stanja skorajšnjega

ravnovesja, tj. karkoli se zgodi in

skuša spremeniti obstoječe

stanje, povzroči kompenzacijsko

(izravnalno) spremembo, s katero

se bo to ravnovesje ohranilo.

• Skorja (gostota 2,7 g/cm3) 'plava'

na napol tekoči astenosferi

(gostota ok. 3,5 g/cm3), kot kosi

lesa ali ledene gore na vodi.

• Ko eksogeni procesi odnašajo

material s celine, se kopno zaradi

razbremenitve nekoliko dvigne

(nekaj manj kot je bilo

odnešenega), oceanski bazen pa

se zaradi akumulacije malce

pogrezne.

8

• Če bi eksogeni procesi odstranili 5000 m debelo plast kamnin, bi se zaradi izostazije površje znižalo samo za ok. 1000 m, saj bi se površje hkrati s tem dvignilo za ok. 4000 m.

• Primer: V 4000 m visokih Visokih Turah (Avstrija) so danes na površju kamnine, ki so nastale v globini 12 km!!

• Vse to so morali eksogeni procesi odstraniti v ca. 10–15 mil. letih.

• Velik del tega gradiva se odložil v Panonski kotlini!

http://www.geo.cornell.edu/hawaii/220/PRI/isostasy.html

9

Izostatično dviganje

Skandinavskega polotoka

zaradi razbremenitve po

izginotju pleistocenskega

ledenega pokrova

(max. 9 mm/leto).

http://www.geo.utep.edu/pub/hurtado/3412/lectures/other_08/orogenesis/af1025/af1025.html

10

Dvignjena obala, Vik (Myrdal, Islandija)

11

12

• Skozi geološko zgodovino so se razmere zelo spreminjale, vendar so

prevladovala dolga obdobja tektonskega mirovanja in uravnavanja

površja ter relativno kratka obdobja intenzivnejših tektonskih

premikov (orogenetske faze).

• Danes smo v alpidski orogenetski fazi, ki pa se počasi izteka.

• Zato je na svetu veliko gorovij in burni eksogeni geomorfni procesi.

• Tudi zaradi tega je povprečna višina kopnega 875 m.

13

• Čeprav so za nas Alpe 'sinonim' za Evropo, obsegajo le njen manjši del.

• V večjem delu Evrope in drugod prevladujejo stara uravnjena gorstva, ščiti in nižavja,

• zato ima Evropa skupaj z Avstralijo najmanjšo povprečno nadmorsko višino (340 m).

• S. Amerika je v povprečju visoka 720 m, Afrika 750 m, Azija 960 m Antarktika 2200 m (zaradi več kot 3000 m debelega ledenega pokrova).

14

15

16

17