emocionalni svet moŠkih in Ženskemocionalni svet moŠkih in Žensk namen diplomske naloge je...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER
Staša �esnik
EMOCIONALNI SVET MOŠKIH IN ŽENSK
DIPLOMSKO DELO
KOPER
3
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER
Staša �esnik
EMOCIONALNI SVET MOŠKIH IN ŽENSK
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Zdenka Šadl
Študijski program: Kulturni študiji in antropologija
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisani/-a__________________________________, z vpisno številko______________,
vpisan/-a na študijski program______________________________________________________,
rojen/-a______________ v kraju_________________________, sem avtor/-ica diplomskega
dela z naslovom: __________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________.
S svojim podpisom zagotavljam, da je predloženo diplomsko delo izklju�no rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu.
V Kopru, dne_________________ Podpis avtorja/-ice:____________________________
EMOCIONALNI SVET MOŠKIH IN ŽENSK
Namen diplomske naloge je raziskati razširjene družbene predstave, da so
ženske bolj �ustvene od moških. Izhajam iz predpostavke, da ima ženska v moško-
središ�ni zahodni družbi, kjer ji je pogosto dodeljen podrejen položaj oznako
�ustvenega bitja, kot nasprotja razumnemu bitju.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti (ne)obstoj razlik v �ustvovanju v intimnem
heteroseksualnem partnerskem odnosu ter raziskati vpliv, ki ga imajo morebitne
razlike na odnos med partnerjema. Zanima me tudi ali so ženske tiste, ki opravijo
glavnino emocionalnega dela ter ali so ženske pogosteje žrtve �ustvenega nasilja.
Moje izhodiš�ne hipoteze se glasijo:
• Moški in ženske razli�no doživljajo in izražajo �ustva, kar je posledica
moško-središ�ne družbe in spolno specifi�ne socializacije.
• Spolno specifi�no �ustvovanje in izražanje �ustev ustvarja konflikte v
intimnem heteroseksualnem partnerskem odnosu.
• Emocionalno delo v intimnem heteroseksualnem partnerskem odnosu izhaja
in je dolo�eno s podrejenim položajem žensk.
• Ženske so v intimnem heteroseksualnem partnerskem odnosu pogosteje od
moških žrtve �ustvenega nasilja
Klju�ne besede: �ustva, ženske, moški, moško-središ�na družba, intimni odnosi,
emocionalno delo, �ustveno nasilje
EMOTIONAL WORLD OF MEN AND WOMEN
The main aim of my degree paper is to research the common misconception
about women being more emotional than men. I start from the assumption that
women in men-oriented western societies, where they often have an inferior social
position, are considered a more emotional gender as opposed to the more rational
male counterparts.
The scope of my paper is to discover the (non)existence of emotional differences in
intimate heterosexual relationships and to research the influence these differences
have on relationships. I am also interested if women put more effort in emotional
work than men and also if women are victims of emotional abuse more often than
men.
My main hypotheses are:
• Men and women experience and express emotions differently due to a men-
oriented society and a gender-specific socialization.
• Differences in men’s and women’s emotionality create conflicts in their
intimate relationship.
• Emotional work arises from and is defined by an inferior social position of
women.
• Women are more often than men victims of emotional abuse.
Key words: emotions, women, men, men-oriented western societies, intimate
heterosexual relationships, emotional work, emotional abuse
KAZALO
1 UVOD.........................................................................................................................8
2 �USTVA..................................................................................................................11
2.1 KAJ SO �USTVA? ...........................................................................................11
2.2 TEORIJE �USTEV ...........................................................................................14
2.2.1 Sociološke teorije �ustev ............................................................................15
3 �USTVA IN SPOL .................................................................................................18
3.1 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA SPOLOV IN SPOLNIH VLOG...................18
3.2 RAZLIKA V �USTVOVANJU? .....................................................................20
3.2.1 Spolni stereotipi o �ustvenih reakcijah .......................................................21
3.3 �USTVENA SOCIALIZACIJA........................................................................25
3.3.1 Razlike v �ustveni socializaciji...................................................................26
4 INTIMNI ODNOSI.................................................................................................31
4.1 INTIMNOST V PREDINDUSTRIJSKEM OBDOBJU....................................32
4.2 INTIMNA RAZMERJA V MODERNOSTI.....................................................33
4.3 SODOBNA INTIMNA RAZMERJA................................................................35
5 DRUŽINSKO IN GOSPODINJSKO DELO........................................................39
5.1 EMOCIONALNO DELO ..................................................................................41
5.2 JE EMOCIONALNO DELO PRETEŽNO ŽENSKO DELO? .........................43
5.3 POSLEDICE OPRAVLJANJA EMOCIONALNEGA DELA .........................45
5.4 INTIMNI ODNOSI IN EMOCIONALNO DELO...........................................48
6 NASILJE V DRUŽINAH.......................................................................................54
6.1 VZROKI ZA NASILJE V DRUŽINAH ...........................................................56
6.2 �USTVENO NASILJE .....................................................................................58
6.2.1 �ustveno nasilje in partnerski odnosi .........................................................60
7 EMPIRI�NI DEL...................................................................................................64
7.1 OPIS RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA.....................................................64
7.2 UPORABLJENA METODA.............................................................................64
7.3 OPIS VSEBINSKEGA NA�RTA ANALIZE ..................................................65
7.4 OPIS METODOLOŠKO-TEHNI�NEGA POTEKA ANALIZE .....................65
7.5 ANALIZA EMPIRI�NIH PODATKOV ..........................................................66
7.6 SKLEP ...............................................................................................................69
8 ZAKLJU�EK..........................................................................................................71
9 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................73
10 PRILOGE..............................................................................................................77
8
1 UVOD
Zgodovina zahodne civilizacije temelji na številnih binarnostih, kot so
narava/kultura, zasebno/javno, racionalno/iracionalno, itd. Razlikovanje med
moškim in ženskim (biološkim) spolom predstavlja osnovo specifi�nih družbenih
vlog moških in žensk, del te binarnosti pa je tudi ostro razlikovanje �ustev in razuma.
�ustva so v zahodni intelektualni tradiciji bila v glavnem podrejena razumu, tako kot
so bile ženske v glavnem razumljene in obravnavane kot podrejeni spol. Tudi danes
pogosto slišimo prepri�anje, da so moški in ženske bistveno razli�ni vrsti ljudi, da so
moški z Marsa in ženske z Venere. Stereotip o �ustveni ženski, ki jo�e za vsako
malenkost in racionalnem moškem, ki ne zna oz. no�e pokazati �ustev, je prisoten v
medijih, v strokovni literaturi in vsakodnevnem življenju. Mo� stereotipov pa je v
tem, da neko lastnost posplošujejo na celotno skupino.
S spreminjanjem potreb v proizvodnji, se je v zgodnjem kapitalizmu dokon�no
utrdila cepitev na moško in žensko sfero kot cepitev na podro�je dela in doma
(Jogan, 1990, 21). Tako so moški vstopili v instrumentalno sfero produkcije in v
tržne odnose, kjer so delovali po na�elih formalne racionalnosti, pragmati�nosti,
prera�unljivosti in koristnosti. Po drugi strani je urejanje �ustev kot delo žensk,
potekalo tako, da so v sebi in drugih družinskih �lanih razvijale ustrezna �ustva in
predelovale negativna �ustva in razpoloženja. Stereotipno povezovanje žensk s
�ustvenostjo in moških s �ustveno hladnostjo se je v zgodovini zahodnih družb tako
še utrdilo (Šadl, 1999, 205-208).
Z industrializacijo in lo�itvijo (pla�anega) dela od doma oz. javne od zasebne sfere,
se je vzpostavila specifi�na delitev po spolu, ki traja vse do današnjih dni. K
utrjevanju hierarhije po spolu in ve�je družbene veljave moškega je v nadaljnjem
razvoju prispeval tudi razvoj znanosti, neposredno in posredno. Neposredno je zlasti
v družboslovju bila pojasnjena nujnost hierarhije spolov kot conditio sine qua non
družbene urejenosti. S to nujnostjo se je nelo�ljivo povezovala predstava o ženski kot
domestificiranem oz. zgolj družinskem bitju. Ženska je bila zaradi prevladujo�e
9
predstave o enospolni družbi vredna posebne pozornosti le kot »naravno« bitje.
Predpostavka o nujnosti družine je vodila številne teoretike k poudarjanju bioloških
razlik med spoloma kot tistih, ki dolo�ajo vse institucionalno opredeljene razlike v
spolnih vlogah, takšne kot jih je zahtevala patriarhalna oblika družine. Zgodovinsko
skonstruirana »naravnost« je v teoretskih pojmovanjih nastopala oropana te
zgodovinske razsežnosti le kot �isto »biološko« dejstvo. Ženske naj bi bile po naravi
bolj altruisti�ne, ponižne, potrpežljive, umirjene, �ustvene, nerazsodne, itd. Druga�e
povedano: ženske niso sodile v pravo vrsto »�loveške narave«. Ženska narava ni bila
definirana le kot razli�na, temve� kot nasprotna moški (Jogan, 1990, 21).
Sodobna intimna razmerja si danes težko predstavljamo brez emocionalnega
izražanja in komunikacije. Z izgubo tradicionalne varnosti ter ob naraš�ajo�i
kompleksnosti in neosebnosti družbenega življenja, ki je nastopila kot posledica
modernizacije, so se posamezniki in posameznice za�eli zatekati v družino in v njej
iskati sproš�enost, varnost, ugodje ter pozornost. Družina se je spremenila v okolje,
ki oskrbuje posameznika/posameznico z emocionalnimi sredstvi, potrebnimi za
preživetje v zunanjem svetu. V ustvarjanje in vzdrževanje družinskega življenja in
okolja je vloženega veliko t.i. emocionalnega dela, predvsem s strani žensk (Šadl,
2002, 60). Emocionalno delo je zahtevno delo, ki troši �as, je nevidno in
razvrednoteno. Primeri emocionalnega dela so poslušanje skrbi drugih, dajanje
nasvetov, kazanje topline in odobravanja. Raziskave, ki preu�ujejo partnerska
intimna razmerja kažejo na to, da je najve�ja asimetrija med partnerjema prav v
delitvi emocionalnega dela.
Giddens (2000, 9) ugotavlja, da je v današnjem �asu med spoloma zazeval �ustven
prepad, pri �emer ne moremo re�i, da ga bomo z gotovostjo premostili. Ve�ina
raziskav, ki preu�uje intimne odnose v sodobnih zahodnih družbah ugotavlja, da so
številna nesoglasja med moškimi in ženskami posledica neuspešne komunikacije
med njimi in da se ženske pritožujejo nad pomanjkanjem �ustvene podpore, ki jo
pri�akujejo od moških. Po drugi strani raziskave kažejo, da se moški 21. stoletja
bistveno razlikuje od starega neizraznega, »ma�o moškega«. Novo moškost naj bi
spodbujala predvsem vse ve�ja neodvisnost žensk ter širši družbeni dejavniki. Novi
10
moški naj bi tako bil sposoben govoriti o svojih �ustvih, si vzeti �as za družino in si
upati pokazati tudi svoje šibke to�ke. Vprašanje pa je, ali so te spremembe
»tektonske« ali pa le »površinske«.
Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na šest delov. V samem za�etku bom
opredelila pojem �ustev, predstavila ponovno afirmacijo �ustev ter na kratka orisala
teorije �ustev. V drugem delu me bodo zanimala �ustva v povezavi s spolom. Najprej
bom opredelila biološki vs. družbeni spol in družbeno konstrukcijo specifi�nih
spolnih vlog, zatem pa se bom v ve�ji meri posvetila razliki med ženskim in moškim
�ustvovanjem. Zanimalo me bo ali obstajajo razlike v doživljanju in izražanju �ustev
med spoloma, kako se �ustvena socializacija razlikuje pri de�kih in deklicah ter kaj
to pomeni za �ustveno življenje odraslih ljudi. Tretji del bo obravnaval naravo
intimnih partnerskih odnosov v predindustrijskem, modernem in postmodernem
obdobju, zadnji dve poglavji družinsko in gospodinjsko delo ter nasilje v družinah pa
se bosta navezovala na sama intimna partnerska razmerja. Ugotavljala bom, kako je
emocionalno delo porazdeljeno med partnerjema in kakšne so posledice opravljenega
emocionalnega dela za posameznika. V poglavju o nasilju v družinah bom na za�etku
predstavila (�ustveno) nasilje v intimnih partnerskih odnosih ter vzroke za to obliko
nasilja. V teoretskem delu diplomske naloge se bom opirala na izbrane tuje in
slovenske raziskave.
V empiri�nem delu bom analizirala intervjuje, ki sem jih izvedla med šestimi
osebami (tremi moškimi in tremi ženskami). Z intervjuji sem želela raziskati poglede
in prepri�anja o �ustvovanju glede na spol ter sam emocionalni zna�aj partnerskih
zvez. Zanimalo me bo predvsem ali anketiranci verjamejo v razlike v �ustvovanju
med moškimi in ženskami ter katera �ustva po njihovem mnenju najve�krat izražajo
oni sami ter katera njihovi partnerji/partnerke. Nadalje se bom osredinila na delitev
gospodinjskega in emocionalnega dela. Zanimalo me bo ali z enakopravno delitvijo
emocionalnega dela, partnerski odnos pridobi na kvaliteti ter v kolikšni meri so
moški izvajalci emocionalnega dela. Prav tako bom poskušala odkriti ali so bili sami
intervjuvanci kdaj žrtve (�ustvenega) nasilja.
11
2 �USTVA
2.1 KAJ SO �USTVA?
�ustva so nenehno prisotna v našem vsakdanjem besednjaku. Ljudje pogosto
razmišljamo o svojih �ustvih, jih poskušamo obvladovati in prikrivati, veliko naše
pozornosti pa pritegnejo tudi �ustva drugih ljudi. Oatley in Jenkins (2002) menita, da
imajo ljudje pogosto napa�ne predstave o �ustvih; razumejo jih kot »iracionalne«,
»neobvladljive«, »destruktivne«, »nekoristne«, »otro�je« sile oz. pojave, ki so
povezani predvsem s telesnim doživljanjem (v Smrtnik-Vituli�, 2004, 7). �eprav se
beseda »�ustvo« za ozna�evanje posebnih afektivnih pojavov uporablja šele v
novejšem �asu, je vprašanje pojavov, ki jih ozna�uje, bilo prisotno že v razmišljanjih
starih grških mislecev. Sam izraz »emocija«1 izhaja iz latinskega izraza e + movere,
kar pomeni »gibati se navzven«, »navzven usmerjeno gibanje«; �rka e ozna�uje
energijo, motion pomeni gibanje. Izvorni pomen izraza se nanaša na selitev ali
prenašanje od prostora do prostora pa tudi na fizi�na in psihološka stanja
razburjenosti ali perturbacije. V tem slednjem pomenu je etimologija emocije
utemeljevala idejo, da efektivna stanja vklju�ujejo visoko stopnjo razvnetosti in
vznemirjenosti (Averill, 1996 v Šadl, 1999, 17).
Šadl ugotavlja, da ljudje pogosto ob�utke zamenjujemo za �ustva. Izraz »ob�utek«
pogosto uporabljamo za ozna�evanje �ustev, kar sugerira istovrstnost �ustvenih in
fizioloških pojavov. Fizi�ni ob�utki so za razliko od �ustev neodvisna, zgolj nase
usmerjena stanja brez zunanje relacijske reference (npr. ko smo la�ni, smo la�ni, ko
smo jezni pa smo jezni na nekoga). V primerjavi s �ustvi, ki imajo simbolni zna�aj,
so ob�utki biološko povzro�eni dogodki in/ali stanja. Ob�utki se enostavno pojavijo
kot subjektivno ob�utena dejstva. �ustva torej niso subjektivna notranja stanja,
ampak pojavi, ki so nelo�ljivo povezani z zunanjim svetom. V tem se tudi razlikujejo
od razpoloženj, saj se slednja ne nanašajo na dolo�en objekt. �ustva predstavljajo
lastnost družbenih odnosov v družbenih situacijah; so proizvod vklju�enosti akterjev
1 Izraz »emocija« in »�ustvo« v diplomski nalogi uporabljam kot sinonima.
12
v družbeno življenje in mreže vsakdanjih interakcij ter odnosov. �ustva posameznike
povezujejo in združujejo (Šadl, 1999, 178).
Že pri Platonu in Aristotelu najdemo pisno dokumentacijo razprav o tem, kaj so
�ustva, znanstvene razlage pa se pojavijo dokaj pozno, in sicer z Darwinom v 19.
stoletju. Razum je v preteklosti veljal za najvišjo krepost �loveka, �ustva, kot
inherentno iracionalne vzgibe, pa so pojmovali kot mote� in zaviralni element
delovanja razuma. �ustva, imenovana tudi kot strasti, so bila v glavnem obravnavana
kot sile, ki vržejo �loveka v nevednost, brezumje, odtujenost, trpljenje in suženjstvo.
Veljala so kot nevarni in destruktivni pojavi, ki motijo in zavirajo gladko delovanje
razuma, kot potencialno ali dejansko rušilne sile v individualnem in družbenem
življenju (Šadl, 1999, 18-19). V stari grški kulturi spo�eta ideja in zahteva po
racionalnem obvladovanju �ustev, iz katere so na veliko �rpali krš�anski avtorji in
pozneje razsvetljenska ideologija ter moderni družboslovci oz. vsa zahodna
civilizacija nasploh, se je obdržala vse do druge polovice 20. stoletja, ko je prišlo do
reafirmacije �ustev, slednjo pa je mogo�e povezati z obsežnimi družbenimi in
kulturnimi spremembami (Šadl, 1999, 247).
Tako se v visoko modernih družbah, v primerjavi s preteklostjo, vse ve�je število
ljudi vse bolj zaveda vse ve�jega števila svojih lastnih in tujih �ustev. Vse bolj
pomembno postaja kaj in kako ob�utijo, še posebej pomembno pa postaja znanje o
�ustvih in na�inih njihovega upravljanja. Zato ljudje �ustva opazujejo, preiskujejo, o
njih razmišljajo in jih analizirajo v neformalnih in institucionaliziranih oblikah
diskurzov. Takšno refleksivno ukvarjanje s �ustvi v zadnjih tridesetih letih spremlja
in vzdržuje množica vodnikov, ki predstavlja del splošne moderne refleksivnosti:
institucionalne oblike ukvarjanja s �ustvi, množi�na produkcija psihološke literature
in svetovalnih priro�nikov s podro�ja emocionalnega življenja, �asopisni podlistki o
�ustvenih težavah, diskurzi o stresu, pedagoški televizijski programi, televizijski
filmi, drame in limonade (Šadl, 1998, 67).
Turner (2005, 10) ugotavlja, da �ustva povezujejo ljudi in proizvajajo zaupanje v
širše kulturne in družbene strukture, po drugi strani pa �ustva razdružujejo
posameznike, rušijo družbene sisteme in izpodbijajo kulturne obi�aje. Doživljanje in
13
izražanje �ustev je povezano z izkušnjami, vedenjem, vzajemnim delovanjem ter
ureditvijo. �lovekovo zaupanje v �ustva je klju�no pri oblikovanju družbenih vezi ter
pri vzpostavitvi kompleksnih družbenokulturnih struktur.
Po mnenju Šadlove (1999) imamo pri �ustvih opraviti z inherentno intencionalnimi,
intersubjektivnimi, relacijskimi in kognitivno posredovanimi izkušnjami. Pri tem
intencionalnost razumemo kot zmožnost �loveškega duha, da se nanaša na objekte
zunaj sebe, kot intencionalna stanja pa štejemo vsa tista mentalna stanja, ki vsebujejo
predstavo ali sliko nekega zunanjega predmeta. �ustva so vselej usmerjena na nekaj,
kar presega, oziroma je onkraj subjekta samega, obi�ajno v simbolni družbeni
kontekst. �ustva niso vase zaprta, neodvisna stanja brez zunanjega okvira, ampak
pojavi, ki so nelo�ljivo povezani z zunanjim svetom. Nadalje, �loveška �ustvenost je
brez predhodne prisotnosti drugih nepojmljiva. �ustva tako ne pripadajo
nekakšnemu izoliranemu individualnemu jazu, ampak predstavljajo lastnost
družbenih odnosov in družbenih situacij. �ustva niso umeš�ena samo ali zgolj v
naravno telo, ampak so posredovana z razli�nimi ravnmi ali vrstami kognitivnih
procesov. �ustvo v skladu s svojo intencionalno naravo, vsebuje sliko svojega
objekta. Odnos med osebo in intencionalnim objektom, ki ga vklju�uje �ustvo je
tipi�no evaluativen (vrednotenjski). �ustva temeljijo na dolo�enih ocenah,
vrednotenjih, interpretacijah, presojah objektov, na katere so usmerjena. Druga�e
povedano, �ustvo pomeni ovrednotenje ali oceno nekega vidika okolja; objekt �ustva
je stanje stvari, ki ga subjekt ocenjuje ali vrednoti.
�ustva tako niso zgolj mehani�ne, pasivne, instinktivne ali fiziološke reakcije na
dražljaje, ampak so bistveno odvisna od zna�ilno �loveških zaznav sveta,
vklju�enosti posameznikov v družbeni svet in nau�enih vzorcev odzivanja na
situacije in dogodke. So interpretacije, presoje, vendar niso samo gole kognicije. So
kompleksni in pomenljivi procesi, ki tipi�no vklju�ujejo ve� konstitutivnih
elementov: razli�ne kognitive procese, fiziološko vzburjenje, želje, emocionalna
ob�utja, telesne izraze, delovanje - ne pa nujno vseh (Šadl, 1999, 177-180).
14
2.2 TEORIJE �USTEV
Zanimanje za �ustva je v družboslovnih in humanisti�nih disciplinah v
zadnjih tridesetih letih izjemno naraslo. Zasuk v tradicionalnem pojmovanju
�ustvenosti je predstavljala že t.i. »proti-tradicija«, ki je prisotna v delih Humea,
Gidea, Dostojevskega in Nietzscheja. Njihove analize in ideje predstavljajo privla�en
navdih za ponoven razmislek o �ustvih in pomembno osnovo ter izhodiš�a novega
imaginarija na tem podro�ju. Prav tako odpirajo možnosti za druga�no razumevanje
�ustev, za epistemološki zasuk v antropologiji in etnopsihologiji, politi�ni
psihologiji, ekonomiji, sociologiji na podro�ju nevropsiholoških raziskav,
psihoterapevtskih ved, zgodovinskih študij in v filozofiji (Šadl, 1999, 146).
Glede na razlago izvora in sestave �ustev lahko sodobne teorije �ustev razdelimo na
nekaj ve�jih skupin. Razlikujemo »fiziološke in nevrološke«, »funkcionalne«,
»kognitivne« ter »socialne« skupine teorij �ustev (Smrtnik-Vituli�, 2004, 9).
Avtorji fizioloških in nevroloških teorij vidijo izvor in sestavo �ustev v zna�ilnih
fizioloških spremembah organizma in v prepoznavnih medmožganskih povezavah, ki
se v posamezniku/posameznici sprožijo ob dolo�enih dražljajih. Zagovorniki
funkcionalnih teorij razumejo �ustva kot prirojene programe, ki so se oblikovali med
evolucijo. Po njihovem mnenju �ustva vklju�ujejo zna�ilne izraze obraza in miši�no
aktivnost, ki spremlja fiziološke spremembe. Vsem kognitivno usmerjenim avtorjem
je skupno prepri�anje, da so �ustva po izvoru in sestavi kompleksni psiho-fiziološki
pojavi, ki se spreminjajo v skladu s spremembami odnosov med posameznikom in
okoljem. Kognitivno usmerjeni avtorji poudarjajo pomen posameznikovega
ovrednotenja aktualnega dogajanja, ki je, ko je za osebo pomembno in skladno z
njenimi življenjskimi cilji, pogoj za sprožitev individualnih �ustev (Lazarus, 1991;
Milojevi�, 1999; Oatly in Jenkins, 2002 v Smrtnik-Vituli�, 2004, 9).
Socialno usmerjeni avtorji, med katerimi je zlasti pomemben Averill (1985),
poudarjajo družbeno pogojenost (izvor) �ustev. Po njegovem mnenju so �ustva
15
družbeno skonstruirane tvorbe, saj naj bi socialni dejavniki vodili poimenovanje,
interpretacijo in predelavo �ustev. Nekateri drugi socialno usmerjeni avtorji
opisujejo �ustva kot prirojene mehanizme, ki se oblikujejo šele pod vplivom
družbenih pravil za prikazovanje �ustev (Darwin, 1965; Dunn 1994 v Smrtnik-
Vituli�, 2004, 9).
2.2.1 Sociološke teorije �ustev
�eprav imajo teorije �ustev kot predmet teoretskega razglabljanja svojo
predsociološko in sociološko intelektualno zgodovino, so kot samostojen problem
vstopila v sistemati�no sociološko analizo šele s t.i. »afektualno revolucijo«. Slednja
se je oblikovala kot poskus preseganja analiti�nih in spoznavnih primanjkljajev, ki
jih je ustvaril �ezmejni kognitivizem pretekle produkcije. Z novim zanimanjem za
�ustva je prišlo do pomembnih zasukov v razmišljanju znotraj mikrosocioloških
smeri in do novih vidikov pri raziskovanju �ustev (Šadl, 1999, 146).
Sociologe in sociologinje so v za�etku preu�evanja �ustev zanimala predvsem
naslednja vprašanja: kako �ustva vplivajo na osebnost in kako oblikujejo tok
interakcije, kako so ljudje razvili �ustvene obveznosti do družbenih struktur in
kulturnih simbolov, kako so �ustva ohranjala ali spreminjala družbene strukture in
simbole ter kako so družbene strukture in kulturni simboli oblikovali doživljanje in
izražanje emocij. Ta vprašanja so se oblikovala znotraj že obstoje�ih teorij ter
proizvedla tudi povsem nove prijeme. Turner (2005, 23) na grobo lo�i sedem
razli�nih socioloških teorij emocij:
Dramaturške in kulturne teorije predpostavljajo, da je posameznikovo delovanje v
situacijah pogosto strateška predstava na odru pred ob�instvom, ki ga predstavljajo
ostali posamezniki. To predstavo predpisujejo kulturna verovanja in norme o tem,
kako naj bi doživljali in izražali �ustva v posameznih situacijah. Te teorije poudarjajo
pomembnost kulture, ki proizvaja pravila �ustvovanja, verovanja in ideologije, ki
predpisujejo nastop akterjev na družbenih odrih.
16
Ritualne teorije poudarjajo pomembnost interakcijskih procesov, ki ritmi�no
usklajujejo reakcije med osebami. Emocije pa izhajajo ravno iz te usklajenosti ter
pove�ajo stopnjo �ustvene mo�i v situaciji. Te emocije so nadalje predstavljene
simbolno, predvsem ko �ustveno prebujanje stopnjuje družbeno solidarnost. Simboli
sami in razmišljanje o njih lahko aktivirajo solidarnostno proizvedene emocije.
Simbolni interakcionisti poudarjajo pomembnost identitete in samo-zavedanja kot
regulatorja obnašanja. Ljudje poskušajo potrditi in vzdrževati zavedanje samega sebe
v vseh situacijah. Ko je posameznik/-ica sposoben/-na potrditi samo-zavedanje oz.
svojo identiteto v dolo�eni situaciji, doživlja pozitivne emocije, v nasprotnem
primeru pa negativne emocije.
Simbolni interakcionizem s poudarkom na psihoanalizi privzema temelje trditve
simbolnega interakcionizma. Poudarja, da v situaciji, ko subjekt ni odobren, le-ta
sproži obrambne strategije in mehanizme, ki priredijo posameznikovo doživljanje in
izražanje emocij. Pri neuspešni afirmaciji jaza, posameznik/-ca doživi negativno
�ustvo, ki je neprijetna izkušnja, in se ji zato poskuša izogniti. S tem posameznik/-ica
prikroji svojo lastno �ustveno izkušnjo ter interakcijo z drugimi.
Teorija (iz)menjave predpostavlja, da je interakcija proces, v kateri se akterji
odre�ejo sredstvom, da pridobijo tista sredstva, ki jih smatrajo kot bolj dragocena.
Nekatere teorije (iz)menjave se osredinjajo na �ustvene reakcije posameznikov, ko
le-ti pridobijo oz. ne uspejo pridobiti želenih sredstev. Nekatere druge teorije pravijo,
da so emocije same vir (iz)menjave. V vseh primerih pa naj bi akterji poskušali
ustvariti »profit« s tem, da pridobijo ve� sredstev kot pa jih izgubijo. �e je
posameznik/-ica sposoben/-a ustvariti profit, doživi pozitivno �ustvo in razvije
povezanost z drugimi ter povezanost s situacijami; te pozitivne emocije nadalje same
postanejo vir (iz)menjave. Ko pa posameznik/-ica ne dobi pri�akovanega povra�ila,
doživi negativno emocijo in je pripravljen/-a druge kaznovati ali zapustiti situacijo.
Strukturalne teorije se osredinjajo na to, kako položaj, ki ga posamezniki zasedajo
znotraj družbenih struktur vplivajo na tok emocij. Pozicija v strukturi dolo�a
relativno koli�ino mo�i in prestiža, ki ga lahko pridobijo posamezniki. Koli�ina mo�i
in prestiža pa nadalje dolo�a posameznikovo delovanje in medsebojno vplivanje. Ko
delovanje drugih potrjuje posameznikovo pozicijo v družbeni strukturi, le-ta doživi
pozitivno �ustvo, v primeru ko do tega ne pride, pa le-ta doživi negativno �ustvo.
17
Strukturalne teorije pogosto predstavljajo teorije mo�i in statusa, saj poudarjajo, da
so �ustva odvisna od relativne družbene mo�i in statusa posameznikov umeš�enih na
razli�na mesta znotraj družbenih struktur.
Evolucijske teorije raziskujejo nastanek �loveške �ustvenosti kot rezultat naravne
selekcije. Raziskovalci se pogosto obra�ajo na biološke pristope, pri �emer jih
zanimajo temeljni biološki mehanizmi, ki dolo�ajo �loveška �ustva ter sodelovanje
bioloških mehanizmov z družbeno-kulturnimi ureditvami, pri proizvodnji �ustvenih
odzivov.
18
3 �USTVA IN SPOL
3.1 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA SPOLOV IN SPOLNIH VLOG
Zahodna družba temelji na delitvi na ženski in moški spol, ki vpliva na
vsakodnevno življenje ljudi, na na�in prehranjevanja, obla�enja, preživljanja
prostega �asa, �ustvovanja, komunikacije. Lahko bi rekli, da je vsako stvar, ki nas
obkroža in dolo�a, mogo�e gledati skozi prizmo spolne delitve. Po Garfinklu so se v
tej povezavi uveljavile naslednje norme: 1. obstajata dva in samo dva spola, 2. spol
posameznika je trajen in nespremenljiv, 3. spolovila so bistven znak spola, 4.
kakršnekoli izjeme znotraj binarnega sistema spolov niso vredne resnejšega
razmisleka, 5. prehodi med spoloma niso možni, razen ceremonialni (Garfinkel, 1967
v Zadnik in Mulej, 2006, 221).
Ameriški psihoanalitik Stoller je bil prvi, ki je leta 1968 lo�il biološki spol (sex) in
družbeni spol (gender). Biološki spol predstavlja anatomske razlike med spoloma,
medtem ko je družbeni spol družbena konstrukcija spola. Številni avtorji menijo, da
biološke razlike pojasnjujejo razlike v vedenju moških in žensk ter vloge, ki jih
igrajo v družbi. Stoller pravi, da je družbeni spol termin, ki ima psihološke in
kulturne konotacije; �e sta prava izraza za biološki spol »moški« in »ženska« sta
ustrezna termina za družbeni spol »moškost« in »ženskost«; slednja sta lahko v
precejšnji meri neodvisna od (biološkega) spola. Z drugimi besedami, med biti
»ženskega« spola in biti »ženska« ni nobene nujne povezanosti. Enako velja za biti
»moški« in se obnašati na »moški« na�in. Ni nujno, da so dekleta nežna in so�utna,
fantje pa niso nujno agresivni in tekmovalni (v Haralambos in Holborn, 1999, 589-
590).
Podobno ugotavlja De Beauvoir, ki je v svojem delu »Drugi spol« zapisala:
»Ženska se ne rodi: ženska to postane. Lika, ki si ga znotraj družbe nadeva �loveško
bitje ženskega spola, ne definira nikakršna biološka, psihi�na, ekonomska usoda; k
19
izgradnji tega vmesnega produkta med moškim in kastratom, ki je ozna�en kot
ženski, prispeva celotna civilizacija…« (De Beauvoir, 1999-2000).
Družbeni spol je torej priu�en, v procesu spolno specifi�ne socializacije je povezan z
oblikovanjem spolne identitete in spolnih vlog. Z binarno delitvijo na moški in
ženski pol, je vsakemu spolu pripisana dolo�ena družbena vloga. Antropološke
študije so razkrile kulturno variabilnost spola (spol ni univerzalna kategorija), saj
imajo razli�ne družbe zelo raznolike organizacije spolnih razmerij. Tako je
antropologinja Allen v svojem raziskovanju življenja ameriških Indijancev ugotovila,
da je bila ve�ina indijanskih kultur pred evropsko kolonizacijo organizirana
egalitarno. V njih so imeli pomembne statuse in vloge tudi ženske, lezbijke in
homoseksualci. Šele s kolonizacijo je prišlo do obrata, ki je povzro�il degradacijo
omenjenih kategorij ljudi in s tem porušil tradicionalni ritualni sistem ter ga
spremenil v patriarhalnega.
Oakley, ki nasprotuje naravni delitvi dela in družbenih vlog glede na spol, pravi: »Ne
le, da delitev dela glede na spol ni univerzalna, temve� tudi ni razloga zakaj bi bila.
�loveške kulture so raznolike in zgodovinsko spremenljive. Svoj razvoj dolgujejo
�loveški inventivnosti, ne pa nepremagljivim biološkim silam«. Oakley je preu�evala
številne družbe, v katerih biologija le malo vpliva na ženske vloge, ali pa tega vpliva
sploh nima: Pigmejci Mbuti, lovska in nabiralniška družba, ki živi v deževnih
gozdovih Konga, nima nobenih posebnih pravil za delitev dela glede na spol. Moški
in ženske lovijo skupaj. Vlogi o�eta in matere nista ostro diferencirani, oba spola
delita odgovornost za skrb za otroke. Med avstralskimi domorodci v Tasmaniji so
ženske odgovorne za lovljenje tjulenjev, ribarjenje in lovljenje oposumov. V
sodobnih družbah ženske predstavljajo pomembno vlogo v oboroženih silah, na
primer na Kitajskem, v bivši ZSSR, na Kubi in v Izraelu. V Indiji je kakih 12%
delavcev na gradbiš�ih žensk. V nekaterih azijskih in latinsko-ameriških državah je
�etrtina delavne sile v rudnikih žensk. Ti omenjenimi primeri po Oakleyevi pokažejo,
da ne obstajajo izrecno ženske vloge in da biološke zna�ilnosti ne omejujejo žensk
pri opravljanju dolo�enih del. »Biološko nesposobnost žensk, da bi opravljale
težavno in zahtevno delo« avtorica razume kot mit in navede naslednje sklepe: 1.
20
Družbene vloge spolov so kulturno, ne pa biološko dolo�ene, 2. Razli�ne študije
kažejo, da ni nobenih opravil, razen rojevanja otrok, ki jih opravljajo samo ženske. 3.
Biološke zna�ilnosti ne omejujejo žensk, da bi opravljale dolo�ene poklice. 4.
Materinska vloga je kulturna konstrukcija. Dokazi iz raznih družb kažejo, da otroci
ne zahtevajo tesnega, intimnega in stalnega razmerja z likom ženske matere (v
Haralambos in Holborn, 1999, 596-597).
Oakley tako pokaže, da vedenja moških in žensk ne dolo�ajo prirojene zna�ilnosti,
temve� se ljudje nau�ijo vedenja, ki se ga v njihovi kulturi pri�akuje od moških in
žensk. Izpostavlja, kako socializacija v modernih industrijskih družbah oblikuje
vedenje fantov in deklet že od zgodnjih let dalje.
Etnometodologinji, Kessler in McKenna, sta šli še stopnjo dlje. Zanimali so ju
na�ini, kako �lani družbe kategorizirajo svet okoli sebe in prišli do sklepa, da je tudi
dodelitev spola družbeno proizvedena na podoben na�in kot vloge spolov. Zanikata,
da obstaja jasen na�in razlikovanja med moškimi in ženskami. Trdita, da je glavni
na�in dolo�anja spola pri rojstvu pregled genitalij, kar pa je sporno, saj imajo
nekateri dojen�ki in odrasli tako moške kot ženske genitalije, kar imenujemo
hermafroditizem. Opažata, da tako javnost kot znanstveniki ne priznavajo možnosti
vmesnega stanja, �eprav ni bilo vedno tako; nekatere družbe so sprejele vlogo
tretjega spola. Navadno spol in genitalije ena�imo med seboj, kar pa ne sovpada niti
z obstojem transeksualcev, ki se �utijo pripadniki »nasprotnega« spola (v
Haralambos in Holborn, 1999, 598).
3.2 RAZLIKA V �USTVOVANJU?
�ustvenost je bila (in še vedno je) tipi�na lastnost, ki jo zahodne družbe
povezujejo z ženskami, nasprotno pa so moški opredeljeni kot razumna in hladna
bitja, ki ne kažejo svojih �ustev. Spolna segregacija, ki jo je poglobila lo�itev javne
in zasebne sfere v moderni industrijski družbi, je stereotip o ženski �ustvenosti še
21
bolj razširila. Šadl piše, da pojem �ustva zaseda pomembno mesto v zahodni
ideologiji spolov. Njegova umeš�enost v sistem odnosov mo�i je legitimizirala in
vzdrževala družbeno neenakopravnost spolov. Konstrukt o �ustvenih ženskah je
preko negativnega vrednotenja �ustev vzdrževal in utrjeval ideološko in prakti�no
družbeno podrejenost žensk ter njihovo izklju�evanje iz racionalnih sfer, kot so
politika, znanost, znanje in javno podro�je države (Šadl, 1999, 69).
Danes še vedno prevladuje prepri�anje, da ženske v primerjavi z moškimi bolj
pogosto doživljajo �ustva, da so �ustva, ki jih doživljajo in izražajo bolj intenzivna
od tistih, ki jih doživljajo moški. Moški naj bi pogosteje doživljali in izražali jezo od
žensk. Raziskave kažejo, da so ti stereotipi široko sprejeti (Feldman-Barrett et al.,
1998, 556). Kelly in Hutson-Comeaux navajata, da so številne raziskave na podro�ju
�ustev pokazale, da niso vsa �ustva nedvomno pripisana ženskim stereotipom,
temve� da so spolno specifi�na posamezna �ustva. �ustvo sre�e, žalosti in strahu
veljajo za tipi�no ženske karakteristike, nasprotno pa velja �ustvo jeze za tipi�no
moško �ustvo. Spolno specifi�ni stereotipi o posameznih �ustvih naj bi veljali tako za
odrasle kot za otroke, vklju�no s predšolskimi otroki, �eprav naj bi se razlikovali
glede na starost. Tako naj bi stereotip o t.i. ne�ustvenem moškem veljal predvsem za
odrasle moške, saj naj bi se moški z leti nau�ili kontrolirati svoja �ustva. Geer in
Shield (1996) menita, da razlago za mo�nejšo povezavo stereotipov z odraslimi
osebami najdemo v razliki med doživljanjem �ustev in izražanjem �ustev. Tako
moški kot ženske doživljajo sre�o na enak na�in, le da so moški nau�eni, da jo
kontrolirajo, medtem ko so ženske nau�ene, da jo izrazijo. Vplivi socializacije se v
�asu kopi�ijo in se v odrasli dobi toliko bolj izrazijo (v Kelly in Hutson-Comeaux,
2004).
3.2.1 Spolni stereotipi o �ustvenih reakcijah
Raziskave na osnovi poro�il obeh spolov ugotavljajo, da ženske sebe
opisujejo kot bolj �ustvene, v primerjavi z moškimi, ter navajajo bolj intenzivno in
pogostejše �ustveno doživljanje. Razli�ni raziskovalci so mnenja, da celostno,
22
retrospektivno samo-opisovanje lahko odseva družbeno-kulturna prepri�anja o
spolnih razlikah v doživljanju in izražanju emocij. LaFrance in Banaji (1992) sta
prišla do zaklju�ka, da se spolno razlikovanje v emocijah primarno pojavlja, ko
morajo osebe poro�ati o celostni �ustvenosti, ne pa o posameznem �ustvenem
doživetju. Shields (1991) je odkrila, da se razlikovanje glede na spol pojavlja, ko
morajo osebe opisati pretekla �ustvena stanja. Pri tem se dogaja, da ženske pomislijo
najprej na to, da so ženske in torej morajo biti �ustvene, medtem ko moški najprej
pomislijo, da so moški in zato prikrijejo svoja �ustva. Spolno razlikovanje pa je
odsotno, pri oceni trenutnega �ustvenega doživljanja ali doživljanja, ki ga je
posameznik/-ica doživel/-a pred kratkim. Direktni namigi okolice so takrat bolj
poudarjeni ter tako �ustveno reakcijo bolj dolo�ajo (v Feldman-Barrette et al., 1998,
556).
Veliko raziskovalk in raziskovalcev je opozorilo, da je stereotip osnovan prav na
razliki v izražanju emocij med spoloma in ne v notranjem doživljanju �ustva.
Raziskava Fabesa in Martina (1991) je pokazala, da so bile ženske dojete kot tiste, ki
izražajo �ustva pogosteje, �eprav se je pokazalo le nekaj razlik v dojemanju moškega
in ženskega �ustvenega doživljanja. Podobno je pokazala tudi raziskava, ki sta jo
opravila Johnson in Shulman (1988). Moški in ženske verjamejo, da se bolj
razlikujejo v izražanju emocij, kot pa v intenzivnosti emocij. �eprav so udeleženci
raziskave verjeli, da bo ista situacija izvabila podobne emocije pri moških in
ženskah, so zaznali precejšnje razlikovanje v izražanju (v Kelly in Hutson-Comeaux,
2004). Tako se pokaže, da je ustaljeno spolno razlikovanje v �ustveno stereotipni
literaturi, osnovano bolj na verovanju o �ustvenem izražanju, kot o �ustvenem
doživljanju.
Nath in Simon (2004) sta v svoji raziskavi prišla do sklepa, da ženske in moški enako
pogosto doživljajo �ustva, vendar se razlikujejo v pogostosti poro�anja nekaterih
negativnih in pozitivnih �ustev. Ženske ob�utijo ve� negativnih �ustev, kar je
pojasnjeno z razliko v družbeni poziciji2, možno pa je, da kulturna verovanja skupaj
2 Po Kemperjevi strukturalni teoriji posamezniki z ve�jo mo�jo in višjim statusom doživljali pogosteje pozitivna �ustva in redkeje negativna �ustva. Po tej teoriji tako ženske ob�utijo ve� negativnih �ustev saj imajo v družbeni poziciji nižji status od moških (Nath in Simon, 2004, 1139).
23
z vplivi strukturnih dejavnikov vplivajo na vsakodnevno subjektivno �ustvovanje
moških in žensk (Nath in Simon, 2004, 1168).
Raziskovalci, kot so LaFrance in Banaji (1992) ter Deaux in Major (1987),
poudarjajo pomembnost konteksta v razumevanju spolnih razlik, saj nekatere
družbene situacije pripomorejo k poudarjenosti spola. Razli�ni raziskovalci so
odkrili, da so stereotipi o spolu in �ustvenem izražanju odvisni prav od tipa konteksta
�ustvenega dogodka.
V raziskavi, ki sta jo izvedli (Kelly in Hutson-Comeaux, 2004), se je pokazalo, da
narava konteksta �ustvenega dogodka vpliva na odgovore udeležencev. Prišli sta do
naslednjih zaklju�kov: 1. Tako od moških kot od žensk se pri�akuje, da so bolj
ekspresivni v njihovi »lastni domeni«. Od žensk se ne pri�akuje, da so vedno bolj
ekspresivne, ampak da so bolj ekspresivne v medosebnih kontekstih, saj so le-ti
pojmovani kot ženska domena. 2. Od moških se pri�akuje, da v »primernih
kontekstih« pretirano odreagirajo na �ustvene dogodke, kar je v nasprotju z družbeno
predstavo o ne�ustvenem moškem. Še posebej v »zmagoslavnem« okolju velja
pretirano odreagiranje na sre�ne, jezne in žalostne dogodke za moške karakteristike.
3. V primeru jeze se pokaže, da le-ta pri moških ni odvisna od konteksta: od njih se
pri�akuje jeza ne glede na kontekst, medtem ko se od žensk jeza sploh ne pri�akuje v
nobenem kontekstu. Ti rezultati nam kažejo, da je splošno pojmovanje o bolj
�ustveni ženski odvisno od konteksta.
Averill (1982) ter Brody in Hall (2000) ugotavljajo, da družbena pravila �ustvenega
izražanja, ki dolo�ajo kdaj in kako naj bi bila �ustva izražena, sovpadajo s spolnimi
stereotipi o emocijah. Raziskovalci so pokazali, da naša verovanja in pri�akovanja
lahko vplivajo na naše interpretacije in reakcije o obnašanju drugih. Tako lahko
ljudje interpretirajo �ustveno izražanje skladno s stereotipi, ali se negativno odzovejo
na tiste, ki se ne ravnajo v skladu s stereotipi. Tako se �ustven odziv, ki je preve�
kvalitativno ali kvantitativno oddaljen od tipi�nega družbenega pri�akovanja, sre�a z
negativnimi družbenimi sankcijami. Zato se zdi, da imajo stereotipi veliko
potencialnih posledic na to, kako ljudje ocenijo izražanje �ustev moških in žensk
(Kelly in Hutson-Comeaux, 2004).
24
Šadl dalje ugotavlja, da med spoloma obstajajo razlike glede �ustvovanja, vendar to
niso razlike v �ustvovanju. Ženske so za razliko od moških bolj pripravljene priznati
in govoriti o svojih (in tujih) �ustvenih stanjih, �ustvom drugih ljudi namenjajo ve�
pozornosti in v ve�ji meri kot moški urejajo �ustva (Šadl, 1999, 206). Ženske niso
preprosto (po naravi) bolj �ustvene od moških in �ustva moških niso manj intenzivna
od �ustev žensk. �loveška zmožnost �ustvovanja, izražanja in nadzorovanja �ustev je
biološko dolo�ena in zato univerzalna. Moški in ženska sta enako (potencialni)
emotivni bitji. Pod vplivom kulturnih zahtev, pri�akovanj, spodbud in nenazadnje
tudi sankcij, vpetih že v zgodnjo emocionalno socializacijo, pa moški in ženske
razvijejo razli�ne stile �ustvovanja. Ženske so razvile vzorec, po katerem v
primerjavi z moškimi namenjajo ve� pozornosti �ustvom drugih, se bolj zavedajo
�ustev, �ustva izražajo bolj odkrito, �ustvenim vidikom življenja pripisujejo ve�ji
pomen in visoko vrednotijo intimne in �ustvene odnose z drugimi. Glede na
tradicionalno delitev vlog, se je od žensk pri�akovalo, da razvijajo “ženske” lastnosti;
kooperativnost in pripravljenost ustre�i drugim. Moški so �ustva dojemali kot oviro
pri ciljno-racionalnem delovanju in kot znak šibkosti. Na takšen odnos do �ustev je
pomembno vplivala moderna industrijska družba, ki je uveljavila spolno delitev dela
oz. delitev na (moško) javno sfero in (žensko) zasebno sfero doma. Odprto izražanje
�ustev (z izjemo jeze ali ponosa) pri moških je postalo znak pomanjkljive moškosti.
Medtem ko so lahko v notranjosti pogosto ob�utili �ustva strahu, zaskrbljenosti in
negotovosti, so jih navzven zanikali, da bi ustvarili u�inkovit vtis moškosti (Šadl,
1999, 208).
V sodobnih zahodnih družbah naj bi se zavest o pomenu �ustev »prebudila« tudi pri
moških, ki so v preteklosti svoje emocionalne kompetence prenesli na soproge.
Moški naj bi vse bolj cenili svoja �ustva kot pomemben del svoje subjektivitete. Stari
kliše »tough guy« naj bi se umaknil pojmu »sensitive guy« (Šadl, 1998, 65).
25
3.3 �USTVENA SOCIALIZACIJA
�ustva so bistvo interpretacije in razumevanja vsakdanjega življenja in
klju�na v procesu socializacije. Otroci rojeni v družbeni svet se kmalu nau�ijo
urejati, interpretirati in razumeti lastne (�ustvene) izkušnje. Od odraslih se skozi
ponovitve �ustvenih epizod nau�ijo kakšno je (ne)primerno vedenje. Otroci se
nau�ijo »pravil �ustvovanja« ter emocionalnega dela lastne družbene skupine. To jim
kasneje omogo�a, da izrazijo �ustvo v skladu s »pravili �ustvovanja« oziroma
družbenimi pri�akovanji.
Razli�ni raziskovalci (Gordon, 1981, Denzin, 1985) navajajo, da �ustva izkusimo
tako na površinski kot na globlji ravni. Površinska �ustva so drugim posameznikom
vidna z našim telesnim in verbalnim izražanjem, medtem ko so globlja �ustva pred
drugimi skrita, izkusimo jih mi sami. Drugi jih lahko interpretirajo le v primeru, da
so skladna z zunanjim izražanjem.
T.i. avtenti�no �ustveno razumevanje se razvije le v primeru, ko posamezniki
razumejo povezavo med njihovimi površinskimi in globljimi �ustvi v kontekstu
dolo�ene družbene situacije. Otroci razvijejo avtenti�no �ustveno razumevanje le v
primeru, �e drugi vstopajo z njimi v avtenti�na �ustvena razmerja. Z drugi besedami,
drugi razumevajo, prepoznavajo, se odzivajo in dajejo pomen njihovi �ustvenosti
(Leavitt, Bauman-Power, 1989, 35).
Po Leventhalu je za zgodnja �ustva pri majhnih otrocih zna�ilno izrazno obnašanje,
ne pa tudi zavest subjektivnega �ustva. Zmožnost doživljanja zna�ilno �loveških
�ustev predpostavlja in vklju�uje kulturno znanje in konvencije presojanja, to je
predhodno razumevanje družbenih pravil, stališ� in diskurzov. �ustva so torej
nau�ena kot del uvajanja posameznika/-ice v sistem verjetij, vrednot, norm,
pri�akovanj in navad dane kulture. Tako so moralna �ustva odvisna od razumevanja
moralnih stališ�, oz. od u�enja interpretiranja in ocenjevanja objekta kot moralno
napa�nega (v Šadl, 1999, 165).
26
Starši pri �ustveni socializaciji otrok uporabljajo razli�ne metode. Te so lahko
posredne ali neposredne. Ena izmed neposrednih metod je t.i. kontingen�no u�enje,
pri kateri otroci spoznavajo, da so nekatera vedenja staršev odvisna od njihovega
(otrokovega). Odzivi staršev so tako lahko klju�nega pomena pri oblikovanju obsega
otrokovega �ustvenega doživljanja. Starši lahko uporabljajo metode �ustvene
socializacije, ki bodisi spodbujajo ali zavirajo otrokovo �ustveno izražanja dolo�enih
�ustev. Otroci, ki so deležni starševskega spodbujanja k razpravljanju o �ustvih, se
najverjetneje nau�ijo, kako izražati svoja �ustva ter tudi bolje razumejo �ustva drugih
ljudi. Otrokom, katerih starši se ne odprto pogovarjajo o �ustvih, pogosto
primanjkuje informacij o tem, kako nadzorovati �ustva ter le-ti se lahko nau�ijo, da
�ustev ni primerno izražati (v Garside, Klimes-Dougan, 2002).
3.3.1 Razlike v �ustveni socializaciji
Stereotipno obnašanje staršev se pojavi takoj, ko izvejo katerega spola je
njihov otrok in se na to »ustrezno« pripravijo. Nakupijo modra obla�ila za de�ke in
roza za deklice, v skladu s spolom izberejo tudi igra�e in prebarvajo sobo. Tudi
vzgoja otroka poteka v skladu s spolno vlogo, ki naj bi otroku pripadala glede na
spol. Tako se že ob rojstvu za�ne družbeno konstruiranje moške in ženske identitete.
Brody (2002) ugotavlja, da je socializacija razli�nega �ustvenega izražanja med
spoloma kompleksen proces, ki ga sestavljajo tri razli�na, vzajemno delujo�a
podro�ja: pravila izražanja in posnemanja, spolno diferencirana interakcija med starši
in njihovimi otroki ter procesi diferenciacije v �ustveni izraznosti med otroki in
njihovimi starši. Te procese oblikujejo kulturne vrednote glede na spolne vloge,
pojavljajo pa se v kulturnem kontekstu, kjer imajo ženske manjšo družbeno mo� in
nižji status kot moški. Spolno diferencirana socializacija v �ustveni izraznosti
vzdržuje kulturno predpisane spolne vloge, vklju�no z neuravnoteženostjo v mo�i in
statusu (Brody, 2002, 43).
27
Rezultati starševske socializacije niso odvisni le od otrokovega zna�aja, temve� tudi
od številnih zna�ilnosti družine, kulturnega in družbenoekonomskega ozadja ter
vrednot in odnosov, ki zadevajo spolne vloge (Brody, 2002, 31).
Veliko teorij se ukvarja s pojasnjevanjem razlik v komunikacijskih vzorcih in
izražanju �ustev med spoloma. Pri tem sta pomembni predvsem dve teoriji, in sicer
t.i. »teorija socialnega u�enja«, (Social Learning Theory), ki jo je razvil Bandura in
t.i. »simbolno-interakcionisti�na teorija«, (Symbolic Interactionism Theory). Prva
teorija pravi, da se razlikovanje po spolu za�ne z otrokovo socializacijo in zgodnjim
u�enjem. Otroci se u�ijo in so socializirani v primerne vloge z opazovanjem in
komuniciranjem z odraslimi in oblikovanjem po njihovih komunikacijskih vzorcih. S
komuniciranjem s starši in posnemanjem dolo�enega vedenja, otroci le-tega
privzamejo. Druga teorija se osredinja na uporabo simbolov in njihovih pomenov, ki
nastanejo v interakciji z drugimi. V tem primeru so simboli koncepti moškega in
ženske. Ti pomeni dolo�ajo, kako se posameznik obnaša, da izpolnjuje pomen
simbola, ki si ga je pripisal. Ta interakcija za ustvarjanje pomenov simbola pa se
vzpostavi v interakciji starš-otrok (McNaughton, 2000).
Mnoge raziskave so odkrile, da obstajajo razlike v tem, kako matere in o�etje
komunicirajo s svojimi otroki. O�etje svojim sinovom nudijo »uporabne« odgovore
in na�ine reševanja problemov, ne da bi jih zares poslušali ali poskušali globlje
razumeti stvari. To pomeni, da jim dajejo napotke, ki nudijo malo odgovorov, saj se
osredinjajo na rešitve. Pri vzgoji so tudi bolj avtoritativni. V teh primerih se sinovi
nanašajo na o�ete in oblikujejo po njihovi podobi. Matere uporabljajo druga�en na�in
komunikacije. Z otroki se pogovarjajo na aktiven na�in, pri �emer se osredinjajo na
njihove aktivnosti, ne pa toliko na probleme in rešitve. Matere za�enjajo ve�
interakcij z vprašanji in se osredinjajo na priznanje in sprejetje otrokovega mnenja.
Tak na�in komunikacije h�eram posreduje vzorec empati�nega komuniciranja, ki naj
bi ga privzele. Razlike pa obstajajo tudi v komunikaciji med starši in h�erami ter
starši in sinovi. Starši pri h�erkah uporabljajo na�in komuniciranja, ki poudarja
bližino (izjave ljubezni in pohvale), pri sinovih pa oddaljenost (kritike). H�erke se s
28
starši ve� pogovarjajo in so bolj odkrite. Odnos med starši in h�erami pa je tudi
toplejši in bolj zaupljiv (McNaugton, 2000).
O�etje in matere se na otrokovo �ustveno vedenje otroka razli�no odzivajo, še
posebej na negativni �ustvi žalosti in jeze. O�etje pokažejo ve� zanimanja za
otrokovo jezo, medtem ko matere bolj skrbi otrokova žalost (Hooven et al., 1995 v
Garside, Klimes, Dougan, 2002). Matere uporabljajo bolj mehak ton pri
komunikaciji s h�erami in se bolj posve�ajo mislim in �ustvom, kot pri sinovih.
Matere poskušajo oblikovati �ustveno odzivanje pri h�erah ter v odnosu z njimi
uporabljajo ve� pozitivnih �ustev. Tako matere kot o�etje pa pri sinovih vzpodbujajo
nadzor nad �ustvi, samostojnosti in odgovornosti (McNaugton, 2000). Fuchs in
Thelen (1988) sta odkrila, da fantje pri�akujejo bolj pozitiven odziv od matere kot pa
od o�eta, ko so žalostni. Odziv staršev se razlikuje glede na to ali gre za �ustva h�era
oz. sinov. Tudi pogovor o �ustvih se razlikuje glede na spol otroka (Eisenberg et al.,
1998). S h�erkami se starši ve� pogovarjajo o �ustvih in v pogovoru z njimi pokažejo
ve�ji spekter �ustev (v Garside, Klimes, Dougan, 2002). Pri branju zgodb, ki velja za
eno od najpopularnejših »orodij« socializacije, starši pri dekletih uporabljajo besede
nabite s �ustvi, z njimi se ve� pogovarjajo o �ustvih in uporabljajo širši spekter
besed. Dekleta prej razvijejo verbalne spretnosti, zato so bolj spretne pri izražanju
�ustev in so bolj veš�e pri izbiri besed. Imajo tudi ve� informacij o �ustvenem svetu,
zato tudi ve� govorijo o �ustvenih vidikih in uporabljajo ve� besed v povezavi s
�ustvi kot de�ki. De�ki, ki niso bili deležni vzgoje, ki spodbuja ubeseditev �ustev,
lahko pokažejo nezanimanje za svoja �ustva in �ustva drugih (Sanches-Nunes et al.,
2008, 459).
T.i. diferenciacijski model oblikovanja spolne identitete predpostavlja, da moški in
ženske druga�e izražajo svoja �ustva glede na to, kako izražajo �ustveno izraznost
nasprotnega spola. De�ki zaradi pogoste odsotnosti modela, t.j. o�eta (o�etje z otroki
preživijo tretjino do petino �asa, ki ga z njimi preživijo matere) ne morejo posnemati
njihove �ustvene izraznosti, zato moško spolno identiteto razvijajo tako, da se
njihova �ustvena izraznost razlikuje od njihovih mater. Deklicam po drugi strani ni
potrebno razviti razli�ne spolne identitete, saj naj bi se kot ženske identificirale z
29
materino �ustveno izraznostjo ter se nau�ile izražanja širokega spektra �ustev
(Brody, 2000, 32).
Spolno specifi�na socializacija se pri�ne v družini, nadaljuje v vrtcu, šoli, na
delovnem mestu in preko medijev. Lastnosti, ki jih pridobijo de�ki oz. moški v �asu
socializacije, so v družbi v glavnem vrednotene kot »pozitivne«, lastnosti deklic oz.
žensk pa v glavnem kot »negativne« in niso deležne pozitivnih sankcij (Zaviršek v
Ani�i� in drugi, 2002, 126). Starši primerno obnašanje otrok glede na spol
spodbujajo z nagrajevanjem. V primeru, ko oblika igre ne ustreza spolno dolo�enim
pri�akovanjem, je lahko odziv staršev tudi negativen. Na�in vzgoje torej dolo�a, kaj
velja za primerno oz. neprimerno za moške in ženske, kaj je zaželeno oz. nezaželeno
»moško« oz. »žensko« ravnanje.
Raziskave kažejo, da k ohranjanju pravil obnašanja glede na spol pomembno
prispevajo sovrstniki, preko procesa družbenega odobravanja oz. popularnosti.
De�ki, ki se prilagodijo »moškemu« na�inu obnašanja in ki ne kažejo lastnih �ustev
zaradi morebitne zavrnitve, so videni kot »cool«. Popularni de�ki so tisti
posamezniki, ki so videni kot mo�ni in agresivni ter kljubujejo pravilom odraslih in
se s tem bahajo. Za vrstnike, ki so manj popularni je zna�ilno obnašanje, ki je v
nasprotju s spolno dolo�enimi pri�akovanji. Nepopularni fantje so npr. tisti, ki jih
vrstniki vidijo kot nebogljene, ki se zlahka zjo�ejo ter so poraženi v športnih igrah.
Popularna dekleta pa so tista, ki se znajo verbalno izraziti, ki razumejo dinamiko
skupine, ki niso agresivne in ki se zanimajo za družbene odnose, še posebej za
odnose z de�ki (Brody 2000, 27).
Neenakost v �ustveni socializaciji spolov vodi do razvoja povsem razli�nih spretnosti
deklet/žensk in de�kov/moških. Dekleta so spretna v branju verbalnih in ne-verbalnih
�ustvenih pokazateljev, v izražanju lastnih �ustev, v zaznavanju �ustva, ki se pokaže
na obrazu druge osebe, njenem tonu glasu in v drugih ne-verbalnih sporo�ilih. Moški
se nasprotno v celotnem procesu socializacije u�ijo izogibanja izražanja �ustev.
Moška tekmovalnost, homofobija, izogibanje ranljivosti in odprtosti so tiste ovire, ki
moškim onemogo�ajo, da bi izrazili svojo �ustvenost. Tako se de�ki »specializirajo«
30
za miniziranje slehernega �ustva povezanega z ranljivostjo, krivdo, strahom in
bole�ino (Sanches-Nunes et al., 2008, 459-460).
31
4 INTIMNI ODNOSI
Izraz »intimni odnosi« zajema številne razli�ne povezave med ljudmi, kot so
prijatelji, spolni partnerji, družina in sorodstvo. Jamieson (1998) trdi, da je intimnost
osrednjega pomena v zasebnem življenju posameznikov in posameznic v sodobnih
družbah. Intimnost je postala modna beseda ne le v družbenih znanostih, temve� tudi
v popularni literaturi za samopomo�, ki posreduje znanje o umetnosti oblikovanja in
ohranjanja dobrega odnosa. S tem terminom zajemamo specifi�no vrsto znanja,
ljubezni in bližine z drugo osebo.
Intimni odnosi predstavljajo »izvor ve�ine centralnih dogodkov vsakdanjega
življenja. To so odnosi v katere ljudje vložimo tudi najve� energije in pozornosti,
napora za to, da jih vzpostavimo in ohranimo, �e so nam v prid, ali pa energije in
truda zato, da jih spremenimo ali se jih rešimo, kadar zaidejo v krizo« (Ule, 1993,
65). Avtorica Jamienson je uvedla koncept »odkrite ljubezni«, s katerim poudarja
obojestransko odkritost intimnih partnerjev, konstantno odkrivanje globljih misli in
�ustev drug drugemu. Taka intimnost zahteva, da so si posamezniki enakovredni ter
predpostavlja enakopravnost partnerjev glede na spol, starost in pripadnosti razredu
in rasi (Jamieson, 1998, 1).
Levinger (1980) lo�i tri stopnje razvoja partnerskih odnosov: privla�nost, izgradnjo
tesnejšega odnosa ter nadaljevanje odnosa. Naštetim trem fazam lahko sledita še fazi
slabšanja in razpada odnosa, ni pa nujno. Odlo�ilna faza za odnos je faza
nadaljevanja, ko odnos napreduje in je lahko stabilen ter obojestransko zadovoljiv, se
ne poslabša in se nadaljuje do smrti enega od partnerjev. Nadaljevanje odnosa je
lahko tudi stati�no, ne napreduje in postopoma preide do poslabšanja, ki nato bolj ali
manj hitro povzro�i prekinitev odnosa. Nadaljevanje odnosa je lahko tudi nemirno,
labilno in polno konfliktnih nihanj, kar se navadno tudi prevesi v poslabšanje in
nenazadnje vodi v prekinitev odnosa. Levinger prav tako lo�i tri strategija reševanja
konfliktov, in sicer: strategijo izogibanja konfliktov, strategijo napada ter strategijo
32
pozitivnega kompromisa. Za uspešno ohranitev odnosa sam predlaga slednjo, kar
kažejo tudi raziskave zakonskih zvez (Levinger, 1980 v Ule, 2000).
4.1 INTIMNOST V PREDINDUSTRIJSKEM OBDOBJU
Vse do 18. stoletja, oblika skupnega življenja ni bila družina v današnjem
smislu besede, temve� nekakšna gospodarska skupnost. Glavni nalogi te skupnosti
sta bili zagotavljanje preživetja in potomstva. Izbira partnerja/-ice in zakonska
skupnost sta bili stvar ekonomskega dogovora staršev, kjer ni bilo prostora za osebna
nagnjenja, �ustva in motive. Le malokdo se je spraševal o individualnem vzajemnem
ujemanju ali neujemanju bodo�ih zakoncev (Beck in Beck-Gernsheim, 2006).
Zakonska zveza in starševstvo sta bila zelo pomembna, saj posameznik ni imel ve�je
veljave, prav tako ne jedrna družina dveh staršev in otrok, pa� pa je nekaj veljala le
ve�ja enota oz. skupnost. Zakonska zveza ni temeljila na osebni ali romanti�ni
ljubezni med možem in ženo, temve� na uveljavljenju interesov razširjene družine.
Vlogi moža in žene sta bila precej druga�ni od današnjih in tudi niso poznali ideje o
ekonomski neodvisnosti (Oakley, 2000, 33).
Jamienson ugotavlja, da so ljudje vzdrževali odnose z družino, sorodniki, sosedi in
prijatelji, saj so bili povezani zaradi zadovoljevanja potreb. Zasebnost je imela v
predindustrijskem obdobju majhen pomen. Tudi intimni odnosi tesnih združb niso
nujno temeljili na empatiji, saj je imel vsak posameznik to�no dolo�en prostor v
takratni mo�no slojeviti družbi.
Tako starši in otroci, kot tudi zakonski pari, si ljubezni zaradi družbene
medgeneracijske in spolne zadržanosti niso pretirano izkazovali. Otroci so bili
obravnavani kot mali odrasli in so bili pogostokrat primorani oditi od doma. Poroka
je bila nekakšen ekonomski sporazum, znotraj katere je imel moški glavno besedo, in
posedoval je ženo in otroke. Verske, zakonske in državne norme pa so takšno
ureditev dopuš�ale (Jamienson, 1998, 17).
33
4.2 INTIMNA RAZMERJA V MODERNOSTI
Sociološko gledano, so spremembe v družini in intimnih odnosih nastopile
kot posledica industrializacije zahodnih družb. »Zakonska zveza je za ve�ino skupin
prebivalstva za�ela temeljiti tudi na drugih razlogih, ne le na presoji ekonomskih
koristi. Pojmi romanti�ne ljubezni, ki so najprej zajeli meš�anske skupine, so se
postopoma razširili na celotno družbo. S širjenjem idealov romanti�ne ljubezni so
poskušali zakonsko zvezo osvoboditi širših sorodstvenih vezi in ji dati poseben
pomen. Na može in žene se je gledalo kot na sodelavce v skupnem �ustvenem
podjetju, dom se lo�i od delovnega okolja in postane raj, kjer posameznik lahko
pri�akuje �ustveno podporo« (Giddens, 1992, 33). Druga�e povedano, prišlo je do
de-tradicionalizacije in individualizacije družbenega življenja.
Družina v 19. stoletju je predstavljala zasebno sfero, v kateri se med družinskimi
�lani vzpostavijo tesne vezi, empatija, razumevanje, ljubezen ter medsebojna skrb.
Družina je postala prostor oblikovanja intimnosti. Zakonske in starševske vezi so
postajale vse bolj �ustvene. Z razvojem družine kot zasebne sfere in njeno lo�itvijo
od trga dela so se zarisale ostre meje med moško in žensko vlogo v družini in družbi
nasploh. Vse ve� mladih žensk in moških se je odlo�alo za poroko iz ljubezni, svoja
razmerja so »zaš�itili« z zasebnostjo in oddaljenostjo od drugih. Dom, ki je zajemal
starša in otroke, postane njihovo zato�iš�e (Jamienson, 1998, 18). V teku 20. stoletja
zakonska zveza ohrani svojo romantizirano podobo, v sredini stoletja pa t.i.
izvedenci za ljubezen, spolnost in razmerij bolj poudarjajo enakost, vzajemnost in
pomen globokega razumevanja med partnerjema. Pojmovanje zakonske zveze kot
zveze dveh enakopravnih posameznikov, se je v akademskem okolju uveljavilo v 60-
ih letih 20. st. Pove�alo se je pri�akovanje, da bosta moški in ženska postala
enakovredna partnerja v intimnem razmerju. Idealni zakonski partner je postala
oseba, ki je najboljši prijatelj, zaupnik in obenem odziven spolni partner. Intimno
razmerje naj bi vklju�evalo obojestransko empatijo, razumevanje ter iskanje na�inov
kako zadovoljiti drug drugega (Berger in Kelner v Jamieson, 1998, 24).
34
Parsons (1956), eden najvidnejših sociologov v sredini 20. st., je zagovarjal
nuklearno družino, ki naj bi imela klju�no funkcijo v moderni industrijski družbi.
Družina je po njegovem mnenju pridobila dve pomembni družbeni funkciji:
socializacijo otrok in funkcijo stabilizacije odraslih oseb. Njegova teorija družine (in
družbe) je temeljila na jasnem razlikovanju spolnih vlog. Vloga ženske je zajemala
rojevanje otrok, skrb zanje in opravljanje gospodinjskih opravil, moški pa naj bi se
specializirali za materialno oskrbovanje družine, oz. za posredovanje med zunanjim
svetom in notranjo gospodinjsko skupnostjo. Po njegovem mnenju je bila nuklearna
družina s takšnimi vlogami spolov nenadomestljiva za potrebe moderne družbe
(Gilles, 2003).
Ideologija družine je doživela ostro kritiko z razvojem t.i. feminizma 2. vala. Glavna
kritika je bila usmerjena zoper pojmovanja družinske strukture kot naravne in
neizogibne, pri �emer so številne feministi�ne avtorice poudarile, da ima družina
osrednjo vlogo v (re)produkciji patriarhata in kapitalizma. Feministi�ne avtorice, kot
so Millet (1970), Mitchell (1971) in Oakley (1972) so trdile, da je nuklearna družina
glavno prizoriš�e marginalizacije žensk in da družina proizvaja prepri�anja o vlogah
in odgovornostih v družini, ki ženskam onemogo�ajo uveljavitev v širši družbi.
Druge feministke, kot je npr. Benston (1972), so se sklicevale na marksisti�no teorijo
družine, ki je zagovarjala stališ�e, da je družina osrednja v ohranjanju kapitalizma,
zlasti preko izkoriš�anja nepla�anega doma�ega dela žensk. Fireston (1972) je celo
trdila, da spolna delitev dela dolo�a ekonomski razredni sistem, kar kaže na
trdovraten razredni boj med spoloma.
Presoje o družini so naraš�ale s pove�evanjem stopnje razvez, kohabitacij in
zunajzakonskih rojstev, ki je mnoge pripeljalo do napovedi propada nuklearne
družine kot institucije. Bolj tradicionalno usmerjeni avtorji, so v zlomu družine videli
katastrofo za družbo, ki ogroža civilizacijo in družbeni red. Zopet drugi so v
razvezah videli ne izginjanje ideala poroke in družine, temve� znak spreminjanja
zakonskih zvez. Sodobno pojmovanje zakonske zveze kot partnerskega odnosa in ne
kot družbene institucije družine, po Morganovem (1985) mnenju sovpada z nujnostjo
novega modela družine. Vse ve� avtoric in avtorjev se je v sodobnosti ukvarja z
35
medosebnimi odnosi poro�enih parov in ne ve� s funkcijami in strukturami družine
in sorodstva (Gilles, 2003).
4.3 SODOBNA INTIMNA RAZMERJA
Giddens (2000) je v svojem delu »Preobrazba intimnosti« predstavil svoj
pogled na preobrazbo zasebnosti in intimnosti v kontekstu širših družbenih
sprememb3. Giddens je svojo teorijo oblikoval s pomo�jo podatkov o fleksibilizaciji
zasebnosti, pluralizaciji na�inov družinskega življenja in odmiku od modela, ki ga
poimenuje »tradicionalna družina«. V tej povezavi govori o t.i. �istem razmerju, ki
ga pojasnjuje z zmanjševanjem števila porok oz. z zmanjševanjem pomena zakonske
zveze, z ve�anjem števila razvez zakonskih zvez pa tudi s pluralizacijo družinskih
oblik in življenjskih stilov (Švab v Giddens, 1992, 217). Ali kot pravi sam: »Izraz
»razmerje«, ki pomeni tesno in trajno �ustveno vez z drugim �lovekom, smo za�eli
splošno uporabljati šele pred nedavnim. Da bi bilo jasno za kaj pri tem gre, lahko za
ta pojav vpeljemo izraz �isto razmerje, ki se nanaša na situacijo, kjer dva stopita v
�ustveni stik zaradi stika samega, zaradi tistega kar lahko vsaka oseba dobi iz
daljšega druženja z drugo osebo in ki traja le, �e obe strani menita, da je
obojestransko zadovoljivo« (Giddens, 1992, 64).
Giddens v povezavi s �istim razmerjem uvede izraza plasti�na seksualnost ter
soto�na ljubezen. Plasti�na seksualnost je seksualnost osvobojena dosedanje
reproduktivne funkcije in osvobojena vnaprejšnje predstave o tem, kaj je primerno
vedenje v spolnosti. Ženske v spolnosti izražajo svoje lastne užitke, ki jih ne
narekujejo ve� moški. Giddens to tezo utemeljuje z žensko spolno emancipacijo, z 3 Postmodernost oz. pozna modernost (po Giddensu), poteka v naslednjih glavnih segmentih: zaupanje(v abstraktne sisteme, katerih na�ela delovanja ljudem niso povsem jasna, �eprav njihovo vsakdanje življenje temelji prav na njih); tveganost (pomeni negotovost glede posledic posameznikovega delovanja, da bi neodvisno od njegovega delovanja prišlo do negativnih škodljivih u�inkov); globalizacija (in z njo povezano ve�anje pritiskov v prid lokalni avtonomiji in regijski kulturni identiteti); nejasnost (kot zna�ilnost družbenega življenja, ki se v pozni modernosti izraža v neizogibnosti nenamenskih in latentnih u�inkov družbenega delovanja, ki ne more biti v celoti predvidljivo (ve� v: Švab v Giddens, 1992, 212).
36
razvojem sodobnih kontracepcijskih sredstev in novih reproduktivnih tehnologij ter s
tematizacijo in spreminjanjem družbene percepcije homoseksualnosti. Soto�na
ljubezen predpostavlja model �istega razmerja, kjer je osrednjega pomena, da
poznamo lastnosti drugega. Je razli�ica ljubezni, kjer je posameznikova seksualnost
eden izmed dejavnikov, ki ga je s pogajanji potrebno sprejeti za del razmerja. Taka
ljubezen predpostavlja enakost pri �ustvenem dajanju in prejemanju. �e je ta pogoj
izpolnjen, se ljubezenska zveza približa �istemu razmerju. Ljubezen med partnerjema
se razvije le toliko, kolikor se razvije intimnost. Intimnost omogo�a vzajemno
razkrivanje skrbi in potreb, hkrati pa u�i partnerja sposobnosti »biti ranljiv« za
drugega. Soto�na ljubezen je dejavna, odvisna ljubezen, zaradi �esar je v nasprotju s
paradigmo romanti�ne ljubezni, po kateri je ljubezen pristna le, �e je »za ve�no« in
»ena in edina«. Tako se današnja družba, ki se »razvezuje in lo�uje«, zdi bolj u�inek
soto�ne ljubezni, kot pa njen vzrok. Kolikor bolj se soto�na ljubezen utrjuje kor
realna možnost, toliko bolj hlapi želja po tem, da bi si našli »posebnega �loveka«, in
toliko ve� velja »posebno razmerje«. V nasprotju s soto�no ljubeznijo, je bila
romanti�na ljubezen glede na pripadnost spolu vselej neuravnotežena. Sanje o
romanti�ni ljubezni so ženske pogosto (s)peljale v žalostno gospodinjsko
podrejenost. Soto�na ljubezen predpostavlja enakost pri �ustvenem dejanju in
prejemanju in kolikor bolj se to dogaja, toliko bolj je dolo�ena ljubezenska zveza
prototip �istega odnosa. Ljubezen se razvije samo toliko, kolikor se razvije intimnost,
samo do tam, do koder je vsak izmed partnerjev pripravljen drugemu razkrivati skrbi
in potrebe in biti ranljiv za drugega. To, da moški prikrivajo svojo �ustveno
odvisnost od žensk, zavira njihovo pripravljenost in njihovo zmožnost, da bi bili
lahko ranljivi. Etos romanti�ne ljubezni je delno vzdrževal to usmeritev, ker je bila
predstava o želenem moškem pogosto hladna in nepristopna. Kadar pa taka ljubezen
premaga lastnosti, za katere se izkaže, da so le fasada, se takoj pokaže, da so tudi
moški �ustveno ranljivi (Giddens, 1992, 67-69).
Giddensova teorija o preobrazbi intimnosti je doživela kritike, med katerimi je
najodmevnejša kritika Jamienson (1998), ki smo jo že omenili. Avtorica je
analizirala razli�ne aspekte spreminjanja intimnosti v postmodernosti in uvedla tezo
o »odkriti intimnosti«, ki je v sodobnih razmerjih najbolj iskana. Poudarek odkrite
37
intimnosti je na obojestranski odkritosti partnerjev, ki zahteva nenehno
izpovedovanje notranjih ob�utkov in misli drugi osebi. Tovrstno razmerje je možno
le med dvema enakopravnima posameznikoma. Jamienson navaja, da je odkrita
intimnost le eden od številnih na�inov življenja in ne idealtipska oblika intimnosti v
postmodernosti. Narava intimnosti se spreminja, intimni odnosi so prej obvezujo�i
kot neodvisni in bolj hierarhi�ni kot enakopravni. Zlasti so v vseh oblikah intimnih
razmerjih, med partnerjema, prijatelji, starši in otroki, navzo�e spolne razlike. O�itne
so tudi v na�inih, kako in koliko oba spola prispevata k razmerju. Spolna asimetrija v
intimnih razmerjih in emotivnem delu je po avtori�inem mnenju tudi najbolj
trdovratna manifestacija spolne neenakosti. Jamienson tako pojasni tiste aspekte
fenomena intimnosti, ki molijo iz okvira Giddensovega idealtipskega koncepta
�istega razmerja. Zaklju�ke izpelje iz poudarkov na hierarhi�nih intimnih razmerjih
ter tako ocenjuje, da se intimnost radikalno ne spreminja (Švab, 1999, 874).
�e govorimo o obliki družine v postmoderni družbi, je zanjo vsekakor zna�ilen
fenomen pluralizacije, ki pomeni soobstoj razli�nih oblik in na�inov družinskega
življenja. Ta proces povezujemo s spremembami, kot so upad števila formalnih
zakonskih zvez, ve�anje števil kohabitacij, ve�anje števila razvez in otrok rojenih
zunaj zakonske zveze. Poseben segment družinske pluralizacije je spreminjanje
družinskih vrednot, ki uvaja nekatera klju�na razlikovanja med družino v modernosti
in postmodernosti. Segment družinskega življenja, pri katerem je v postmodernosti
zaznati najmanj sprememb je materinstvo, saj je družbena vloga materinstva še
vedno klju�ni dejavnik konstituiranja družine. Otroci pa danes predstavljajo možnost
izbire, ne pa samoumevno družbeno predpisano dejstvo. Veliko se govori tudi o
fenomenu t.i. »novega o�etovstva«, ki naj bi bil za razliko od modernega o�eta,
materialnega oskrbovalca družine, vedno bolj vpleten v razli�ne segmente
družinskega življenja. Po drugi strani pa številni avtorji in avtorice ugotavljajo, da je
novi o�e le sodobni mit, oddaljen od vsakdanje realnosti, v kateri je ve�ina
družinskega dela (še vedno) družbeno dodeljena ženski (Švab, 2001, 80-115).
38
Jamienson (1998) navaja, da študije zunajzakonskih parov kažejo, da se vzorec
ženske gospodinje in moškega kot preskrbovalca družine še vedno ohranja, �eprav je
delež zunajzakonskih parov, ki ustrezajo temu vzorcu nekoliko manjši. To je
vsekakor presenetljivo, saj posamezniki, ki živijo v zunajzakonskem razmerju
navadno prikažejo odlo�itev za tak na�in življenja kot zavestno izogibanje
stereotipnim vlogam zakonskega razmerja. �eprav se ti pari poroki izogibajo, so se
pri navajanju delitve gospodinjskih opravil ter prostega �asa pogosto opisali kot da
so »prav taki kot pravi poro�eni pari« (Burgoyne, 1991 v Jamienson, 1998, 142). V
neki drugi raziskavi, McRae (1993) ni odkrila nobene pomembnejše razlike med
poro�enimi in izvenzakonskimi pari, razen da so neporo�eni pari brez otrok imeli
rahlo bolj enakopraven odnos od poro�enih parov brez otrok (Jamienson, 1998, 142).
39
5 DRUŽINSKO IN GOSPODINJSKO DELO
Družinsko delo4 je po Renerjevi najbolj pogosta in najbolj razširjena, verjetno
tudi najpomembnejša oblika neformalne dejavnosti, ki zadovoljuje potrebe
vsakdanjega življenja. V vseh sodobnih družbah je družinsko delo spolno dolo�eno.
V glavnem se izvaja v obliki nepla�anega dela žensk (Rener v Oakley, 2000, 279).
Oakley je bila prva, ki je leta 1974 v svojem delu »Gospodinja« opravljanje
gospodinjskih nalog konceptualizirala kot delo. Do tedaj se je na gospodinjsko delo
oz. družinsko delo, gledalo kot na del ženske vloge znotraj zakonske zveze ter kot na
del vzgoje otrok. Družinsko delo se je torej ena�ilo z gospodinjskimi nalogami kot so
kuhanje, pospravljanje, nakupovanja in vzgojo otrok. Moderna vloga gospodinje se
je pojavila kot najpomembnejša in trajna posledica, ki jo je ženskam prinesla
industrializacija. Industrializacija je vplivala tako na vlogo ženske kot na vlogo
moškega. A medtem ko je moškim odprla svet zunaj doma, v glavnem tako, da je
pove�ala razpon zaposlitev, ki so jim bile od tedaj na voljo, je ženskam svet zaprla v
podro�je doma (Oakley, 2000, 44).
�eprav se o enakosti spolov govori že nekaj desetletij in ve�, je osvoboditev žensk
od pripisanih vlog še vedno odvisna od pripravljenosti moških spremeniti svoje
poglede in obnašanje. Današnji moški, pišeta Metz-Gock in Muueller (1985),
avtonomnemu odlo�anju žensk pripisujejo velik pomen. Zanje je pomembna ženska,
ki ve kaj ho�e, ki svoje zadeve (in hkrati zadeve vseh družinskih �lanov) ureja na
zanesljiv in odgovoren na�in in s tem razbremeni svojega moža. Ta emancipacija jim
je »blizu«, problemati�na postane šele takrat, ko se za�ne obra�ati proti njim samim,
t.j., ko se za�nejo ženske zavzemati za interese, ki so lahko v nasprotju z njihovimi
lastnimi. Tako je za današnje moške zna�ilna verbalna odprtost in hkrati vedenjska
4 Lo�imo lahko med doma�im, družinskim in gospodinjskim delom. Doma�e delo je vse nepla�ano zasebno delo, družinsko delo je vse nepla�ano (žensko) delo v družinski sferi, gospodinjsko delo je tisti del družinskega ali doma�ega dela, ki zagotavlja materialno preživetje in obnavljanje delovne sile. Razliko med družinskim in gospodinjskim delom je mogo�e dolo�iti tudi glede na »radius gibanja«; medtem ko gospodinjsko delo poteka v domu/gospodinjstvu, »upravljanje družine« že dolgo poteka v nujni interakciji z družbenimi institucijami (Rener v Oakley, 2000, 285).
40
okostenelost. To, za kar se moški ve�inoma zavzemajo v teoriji, ne prenašajo v
prakso. Za njihovimi naprednimi parolami se skriva dejanska neenakost.
»Stare pristojnosti glede gospodinjstva in otrok se tako reko� sploh niso spremenila.
O�etje ne kuhajo, ne perejo in ne pospravljajo. Gospodinjskih del se tako reko� ne
udeležujejo. Zadostuje jim, �e prispevajo svoj finan�ni delež h gospodinjstvu in
vzgoji otrok« (Beck in Beck Gernsheim, 2006, 29-31).
Izjema, ki potrjuje pravilo, tako postane tisti zanemarljivo nizek odstotek moških, ki
so pristali na zamenjavo spolnih vlog in so postali novi o�etje in gospodinjci. Po
njihovih lastnih izjavah se za ta korak niso odlo�ili povsem prostovoljno, temve� so
sledili želji ali zahtevi partnerke, ki je želela ostati v svojem poklicu. V dolo�enih
primerih je bil to celo pogoj, da je se je ženska odlo�ila za materinstvo. Moški
gospodinjci v isti raziskavi so poro�ali o izkušnji izolacije in ob�utku neizpolnjenosti
v opravljanju monotonih, rutinskih gospodinjskih opravil (Beck in Beck Gernsheim,
2006, 29-31).
Raziskave v Sloveniji kažejo na premik k aktivnejšemu o�etovanju, vendar v
glavnem na ravni vrednot, stališ�, kot pomo� materam, kultura in prakse aktivnega
o�etovanja pa so še v zametkih (Rener et al., 2005 v Kanjuo-Mr�ela in �ernigoj-
Sadar, 2007, 18). »Novi o�etje«, ki izražajo stališ�a v prid dejavnejšemu
vklju�evanju moških v družinske in gospodinjske obveznosti, svojo vlogo razumejo
predvsem kot podporo partnericam (Rener, 2007 v Kanjuo-Mr�ela in �ernigoj-Sadar,
2007, 18). Po podatkih Evropske komisije v Sloveniji preživijo ženske z otroki
(starimi do 6 let) 2 uri in 23 minut, moški pa samo 56 minut dnevno. Tudi drugo
nepla�ano doma�e delo je neenakomerno razdeljeno med spoloma. Ženske porabijo
za gospodinjsko delo 4 ure in 57 minut dnevno, moški pa 2 uri in 39 minut (Evropska
komisija, 2004 v Kanjuo-Mr�ela in �ernigoj-Sadar, 2007, 18).
Leta 2003 se je ve�ina (88,3% moških in 91,5% žensk) strinjala s stališ�em, da
morata oba, moški in ženska, prispevati del družinskega dohodka. Glede nepla�anega
dela pa se moški in ženske ne strinjajo popolnoma glede stališ�a, da bi moški morali
41
opraviti ve� gospodinjskega dela kot sedaj: 50,9% moških in 66,4% žensk (mo�no)
soglaša s tem stališ�em, 28,8% moških in 22,6% žensk je neodlo�enih ter 20,4%
moških in samo 11% žensk (mo�no) ne soglaša s stališ�em (Jogan, 2006 v Kanjuo-
Mr�ela in �ernigoj-Sadar, 2007, 18).
5.1 EMOCIONALNO DELO
Poleg gospodinjskega dela, so se ženske v moderni industrijski družbi
specializirale v izražanju �ustvene topline in ljubezni, v zadovoljevanju �ustvenih
potreb družinskih �lanov ter v povezovanju družine v skupino in (emocionalno)
skupnost. Govorimo o pomembnem vidiku družinskega dela, t.i. emocionalnem delu,
ki pa je vse do 80-ih let 20. st. ostala nevidna in sociološko neraziskana tematika. O
emocionalnem delu je prva pisala Hochschild leta 1983 v svojem delu »Upravljano
srce: Komercializacija �ustev«. Avtorica je razlikovala med emocionalnim delom
(emotional labour), ki se izvaja v sferi pla�anega dela in emocionalnim delom
(emotional work), ki se nanaša na dejanja v sferi družine oziroma zasebnega
življenja. V obeh sferah dela ta oblika zahteva, »da sprožimo ali potla�imo �ustvo,
da bi navzven vzdrževali podobo, ki ustvarja ustrezno duševno stanje pri drugih«.
Gre torej za upravljanje �ustev z namenom javno opaznega obraznega in telesnega
nastopa (Hochschild, 1983). Z drugimi besedami, v obeh primerih se delo nanaša na
intencionalno upravljanje in izkazovanje posameznikovih lastnih �ustev, obi�ajno z
namenom vplivanja na �ustva drugih (Šadl, 2002, 20).
James (1989) opredeli emocionalno delo kot delo, ki je vezano na ukvarjanje s �ustvi
drugih ljudi, katerega bistvena sestavina je regulacija �ustev. Delphy in Leonardo
pišeta, da gre za delo, ki ustvarja odnose solidarnosti, ohranja navezanost med
ljudmi, daje ljudem ob�utek pripadnosti, ontološko varnost, mo� in dobro po�utje.
Od izvajalca zahteva dolo�en napor in sposobnosti. Ne pomeni le »misliti na
nekoga«, temve� zahteva dejansko aktivno delovanje: pogovarjanje o zadevah, ki so
42
v interesu drugih, ustvarjanje zadovoljstva, smehljanje, božanje, negovanje telesa in
jaza (v Šadl, 2005, 224).
Po Strazdin in Broom (2001, 3), emocionalno delo vklju�uje soo�anje z
emocionalnimi potrebami drugih, trud, ki je vložen v izboljšanje njihovega
psihi�nega po�utja, ohranjanje harmonije. Hochschild ugotavlja, da obstajajo
razli�ne tehnike opravljanja emocionalnega dela. Prva je »kognitivna«: poskus
spremeniti podobo, idejo ali misli z namenom spremeniti �ustvo v povezavi z njo,
druga je »telesna«: poskus spremeniti somatski ali drug fizi�ni simptom emocije
(poskušati po�asneje dihati, se ne tresti,...), ter tretji�, »ekspresivno emocionalno
delo«: t.j. poskusiti spremeniti ekspresivne kretnje z namenom spremembe
notranjega �ustva (poskušati se smejati ali jokati). Te tri tehnike so teoreti�no
razli�ne, vendar se v praksi pogosto združene (Hochschild, 1979, 562). Klju�nega
pomena je telesna govorica, ki je ne glede na to, ali je skrbno premišljena ali
spontana, pokazatelj našega uspešnega igranja družbene vloge. Emocionalno delo
tako vklju�uje urejanje �ustev za ustvarjanje javno opaznih izraznih obraznih in
telesnih izrazov (Hoschchild, 1983, 7).
England in Farkas (1986) sta uporabila termin »emocionalno delo« za opis truda, ki
ga oseba vlaga v razumevanje drugih, da so�ustvuje z njihovimi situacijami, da �uti
njihove ob�utke kot del njega samega. Emocionalno delo se osredoto�a na �ustva
drugih družinskih �lanov in opisuje namensko obnašanje za vzpostavitev pozitivnih
emocij in bližine ali za urejanje negativnih �ustev in konfliktov. Vzeti si �as za
poslušanje skrbi drugih, dajanje nasvetov, kazanje topline in odobravanja, so primeri
emocionalnega dela. Vse to pa je zahtevno delo, zahteva �as, je obi�ajno nevidno in
družbeno razvrednoteno. Vendar je prav z emocionalnim delom zgrajena bližina in
intimnost v družini. Partnerja naj bi si to delo torej delila (Strazdins in Broom, 2001,
3).
43
5.2 JE EMOCIONALNO DELO PRETEŽNO ŽENSKO DELO?
Ve�ina raziskav o gospodinjskem delu ne vklju�uje prou�evanja
emocionalnega dela, vendar obstajajo tudi takšne raziskave, ki so odkrile, da ga
izvajajo predvsem ženske. Obseg emocionalnega dela je odvisen od tega, koliko se
ženske v intimnem partnerske razmerju �utijo ljubljene in zaš�itene (Duncombe in
Marsden, 1995, Erickson, 1993 v Strazdins in Broom, 2001, 4). Potrebno je
poudariti, da imajo moški in ženske lahko razli�ne izkušnje dajanja in prejemanja
podpore v družbenih odnosih. Družbene norme predpostavljajo, da so ženske tiste, ki
bi morale nuditi podporo in skrb za družinske �lane, ki so bolni ali se starajo. Ženska
skrb za otroke je pojmovana kot naravna in bistvena za otrokovo zdrav razvoj
(Strazdins in Broom, 2001, 5).
Šadl ugotavlja, da so se ženske v moderni industrijski družbi poleg gospodinjskega
dela specializirale tudi v izražanju �ustvene topline in ljubezni, torej v
zadovoljevanju �ustvenih potreb družinskih �lanov ter v povezovanju družine v
skupino in (emocionalno) skupnost. V preteklosti je mož vzdrževal družinske �lane,
žena pa je skrbela za emocionalne potrebe moža, ki je za potrebe u�inkovite
produkcije bil primoran potla�iti �ustva. To pa ni pomenilo, da so njihova �ustva
izginila, pa� pa so se izrazila oz. zadovoljila nekje drugje - v sferi doma, s pomo�jo
emocionalnega dela žensk (Šadl, 2002, 60). Tako ženske v vlogi (emocionalne)
gospodinje s svojimi emocionalnimi aktivnostmi in veš�inami dosežejo, da se
hranilec družine po�uti sproš�enega, spo�itega, razbremenjenega družinskih in
poklicnih težav in problemov, da se po�uti zanimivega in pomembnega, celo
zabavnega. »Izurjena izvedenka v �ustvih anticipira, pravo�asno zazna in prepozna
sleherno moževo potrebo, že samo s pogledom intuitivno dojame problem, razume
kompleksnost emocionalnih ob�utij in izrazov ter njihove verbalne in neverbalne
znake in uporabi ustrezne tehnike urejanja �ustev« (Šadl, 2002, 62).
Asimetrija v intimnem razmerju izvira ravno iz pri�akovanja, da bo ženska opravljala
emocionalno delo, medtem ko bo moški emocionalno neekspresiven, ali pa bo celo
44
skrival svoja �ustva. Diskurz, ki obravnava »moško emocionalno nepismenost« kot
normalno, oz. naravno za vse moške, od žensk nasprotno, pri�akuje »naravno«
opravljanje emocionalnega dela. Emocionalno nevpletenost moških v intimne odnose
v osnovi konstruira in opravi�uje polarizacija emocionalno/racionalno, ki se ujema z
opozicijo žensko/moško. Takšno razmišljanje vzdržuje tip t.i. »hegemonske
maskulinosti«, to je »ma�o«, heteroseksualni, emocionalno-neekspresivni tip
moškega, ki se upira alternativni obliki moškosti, kot jo predstavlja novi moški, ki
ima sposobnost emocionalne artikulacije« (Connel, Edley in Wetherell v Burns,
2000, 156).
Po pregledu obsežne ameriške literature, sta Thompson in Walker (1989) odkrila, da
ženske intimnost spodbujajo s smehljanjem, poljubljanjem in objemanjem parterja
ter bolj osebnim komuniciranjem (Tannen v Duncombe in Marsden, 1998, 213).
Veliko žensk pravi, da raje potla�i lastno spolno željo, kot da pritiska na partnerja, ter
zanj prav tako hlini orgazem (Rubin v Duncombe in Marsden, 1998, 213). Britanske
raziskave (po Duncombe in Marsden, 1998, 213) kažejo, da ženske pogosto
precenjujejo partnerjevo kariero, njihovo minimalno sodelovanje v gospodinjskih
opravilih opravi�ujejo ter podcenjujejo lastno aktivnost. Ženske za dobro po�utje
partnerja skrivajo in minizirajo njihove neuspehe, jih vzpodbujajo, poveli�ujejo, jim
laskajo in z njimi simpatizirajo. Najbolj tipi�ni emocionalni gesti žensk sta
smehljanje in hlinjenje orgazma (Cline in Spender v Duncombe in Marsden, 1998,
213). Rubinova je ugotovila, da se ženske »obremenjujejo« tudi z ohranjevanjem
stikov s prijatelji in sorodniki. »�e že ne delajo na�rtov o rojstnih dnevih in
praznikih, pa vsaj razmišljajo o tem« (Rubin v Duncombe in Marsden, 1998, 213).
Potrebno je povedati, da moški prav tako opravljajo emocionalno delo, vendar z
druga�nim ciljem. Obremenjujejo se s svojo službo, kar pa partnericam zamol�ijo, da
jih ne bi skrbele stvari, ki jih po njihovem mnenju ne bi razumele, oziroma jih ne bi
mogle ublažiti. Tako moški od žensk pri�akujejo, da slednje izvajajo emocionalno
delo doma in s tem ustvarijo ne-stresno in vzpodbudno okolje. Weiss (1990) kot
primer emocionalnega dela moškega doma navaja njegov konstanten trud, da bi
presegel nejevoljo, v katero ga spravlja to, da mu žena za zajtrk ne priskrbi
45
pomaran�nega soka. To mu predstavlja ženino skrb zanj ter nekakšen skrit dogovor:
»Jaz trdo delam… Ona pa ima na razpolago ves dan. Morala bi priskrbeti
pomaran�ni sok« (Weiss, 1990). Kot dodajata Duncombe in Marsden (1998, 215) pa
takšno emocionalno delo ne obrodi sadov, saj se njegova zamera do žene lahko
pojavi kasneje v nekem drugem primeru.
Hrženjak ugotavlja, da se družbene vloge spolov, kljub bistveno spremenjenim
okoliš�inam niso bistveno spremenile. Zaradi neuravnotežene dinamike spreminjanja
družbenih vlog moških in žensk je nastal problem dvojne obremenjenosti žensk z
nepla�anim, necenjenim ne-delom v zasebni sferi in pla�anim delom v javni sferi.
Raziskava kako Evropejci preživljajo �as kaže, da ženske v ve�ini držav evropske
unije v povpre�ju opravijo dve tretjini doma�ega dela. Ženske tako ve� �asa porabijo
za doma�e nepla�ano delo in manj �asa za pla�ano delo kot moški. To ima
neposredne posledice za konkuren�nost žensk na trgu dela in vodi v neenakopravnost
med spoloma pri družbeni distribuciji sredstev in mo�i (Hrženjak, 2007, 31).
Rener ugotavlja: »Podoba junakinje današnjega �asa je podoba ženske, ki je
zaposlena, ki gospodinji, materini, skrbi za bolne in stare, pazi na zdravo prehrano,
je informirana, izobražena in zabavna, reciklira embalažo in vestno lo�uje odpadke.
V�asih je tudi lepega videza – in zaradi tega jo imamo vsi radi« (Rener v Oakley,
2000, 298).
5.3 POSLEDICE OPRAVLJANJA EMOCIONALNEGA DELA
Veliko avtoric in avtorjev je v svojih raziskavah pokazalo, da ima opravljanje
emocionalnega dela lahko negativne psihološke posledice. Strazdins in Broom
(2001) navajata nekaj dejavnikov, ki povezujejo emocionalno delo z zdravjem. Ti
dejavniki slonijo na koli�ini in vrsti izvedenega emocionalnega dela. Prizadetost
zdravja se lahko pokaže s �ustveno iz�rpanostjo in samoodtujitvijo, �ustveno
46
neskladnostjo, pomanjkanjem kontrole in prenašanje negativnih �ustev in stresa na
drugo osebo.
Avtorici sta v svojo raziskavo zajeli 102 avstralska para z majhnimi otroki. Podatki
so pokazali, da neenakost med spoloma precej vpliva na ženske, ne pa tudi na
izkušnje moških z ljubeznijo ali s konflikti v zakonski zvezi. To pojasnjuje tudi
spolne razlike v duševni stiski. Pari ohranjajo ob�utek skupnosti s tem ko menijo, da
je spolna neenakost onkraj njihovega nadzora ali da spolna neenakost izvira iz
ženske �ezmerne �ustvenosti. Tako mnenje pa utrjuje spolno razlikovanje v izvajanju
in posledicah emocionalnega dela (Strazdins in Broom, 2001).
Šadl (2002) nadaljuje, da imajo individualni moški od emocionalnega dela žensk
neposredne psihološke koristi, kar potrjuje argument o boljšem psihi�nem in
fizi�nem zdravju poro�enih moških. Nasprotno pa neenaka delitev emocionalnega
dela ženskam prinaša številne psihološke in druge izgube ter prikrajšanosti. V
feministi�ni literaturah najdemo metaforo t.i. polnjenja in praznjenja: medtem ko
ženske moške napolnijo z energijo, ki jim daje mo�, jo ženskam jemlje (Bartky v
Šadl, 2002, 66).
Hochschild meni, da se lahko posameznik/-ica v procesu izvajanja emocionalnega
dela za�ne obnašati neavtenti�no. Pri »površinskem igranju« naj bi posameznik/-ica
izgubil-a ob�utek, kaj so igrana in kaj realna �ustva. Posamezniki se lahko razli�no
odzovejo na pritiske, ki so vir pravil �ustvovanja. �e se posameznik/-ica pri
neavtenti�nem obnašanju preve� identificira z lastno vlogo, ga/jo lahko to pripelje do
emocionalnega izgorevanja, do ob�utka krivde in neiskrenosti zaradi emocionalnega
igranja ter do odtujenosti in cini�nosti. Duncombe in Marsden (1998) sta preverjala,
ali emocionalno delo neizogibno vodi v izgubo avtenti�nosti posameznikov. Pri
ženskah sta zaznala primere, ko se za�etna avtenti�nost �ez �as sprevrže v
distanciranje ali prera�unljivo in cini�no »globoko igranje«, v katerem lahko
posamezniki obdržijo kan�ek svoje avtenti�nosti. Gospa Walker, ena izmed
anketirank pravi: »Moj mož zna biti zelo sarkasti�en, kljub temu ga ljubim… zato
omilim njegove besede in se smejim, da izpadejo kot šala. V�asih so res šala, vendar
47
ljudje tega ne vidijo vedno. V�asih mi je že dovolj tega, da moram biti neprestano na
preži, vendar je zame pomembno, da ljudje mislijo, da živim z dostojnim �lovekom.
Mislim, da bi na nek na�in name zelo vplivalo, �e bi drugi mislili, da imam groznega
moža« (v Duncombe and Marsden, 1998, 222). Gospa Walker tako opravlja
emocionalno delo namesto svojega moža, da bi ohranila njegovo pozitivno podobo
pred drugimi, sama pa priznava: »v�asih se pojavi zamera, vendar sva kljub temu
skupaj sre�na«.
Poseben primer, ki ponazarja raziskovanje avtenti�nosti, ponazarja anketiranka gospa
Saint, ki svoje življenje posve�a podpori in pomo�i drugim. �eprav ustreza profilu
tega kar Hochschild imenuje »izguba samega sebe skozi opravljanje emocionalnega
dela«, se zdi, da se anketiranka zaveda svoje vloge, ter da s tem ne izgublja svoje
avtenti�nosti. Nasprotno, najde jo v razdajanju same sebe: »V�asih ves dan poslušam
probleme drugih… v glavi mi kar vre. Tako sem utrujena, da bi se najraje zaprla v
sobo, stran od vsega… veliko dam na druge… moja dolžnost je narediti svet lepši.
Zame je pomembno, da sem dobra oseba. V�asih sem sita tega, da moram poslušati
prijateljice, ki mi pravijo, da trpim za nekakšno lažno zavestjo… pravijo, da bi
morala za�eti misliti nase in delati stvari zase in ne samo za druge. Vendar
zadovoljevanje drugih je stvar, ki jo delam zase«.
Duncombe in Marsden (1998) navajata, da se tudi moški poslužujejo »plitvega
igranja«, kar olajša partnersko življenje, vendar se pri tem sami ne po�utijo
avtenti�ne. Tako z emocionalnim delom kmalu prenehajo. Anketiranec, gospod
Foster razlaga, kako je bil prisiljen opravljati emocionalno delo, ko se je žena soo�ala
s predmenstrualnimi težavami: »Najprej sem mislil, da je samo muhasta, toda na
sre�o sem naletel na �lanek, ki mi je odprl o�i… nisem to, kar imenujejo »novi
moški«, tega ni v moji naravi… ko sem utrujen ne želim, da me kdo moti in priznati
moram, da mi s �asom biti obziren postaja odve�. Raje grem brati �asopis in se ji
odmaknem s poti ali grem v pisarno. Tako je varneje, bolj mirno« (Duncombe in
Marsden, 1998, 221).
48
5.4 INTIMNI ODNOSI IN EMOCIONALNO DELO
�eprav so se ženske množi�no vklju�ile v moški svet pla�anega dela,
sodobne raziskave kažejo na trdovratno spolno razlikovanje in asimetrijo v
emocionalnem izražanju in vedenju v heteroseksualnih odnosih. Tako tudi
emocionalno delo ostaja primarna odgovornost oz. breme žensk, ne glede na to ali so
zaposlene ali ne. Raziskava Duncomba in Marsdena (1993), opravljena med
britanskimi dolgoletnimi pari je pokazala, da ženske problematizirajo svojo
emocionalno prikrajšanost v zakonski zvezi ter da mo�no izpostavljajo
nezadovoljujo�e intimne odnose z moškimi partnerji. Moški se pritožujejo nad
pomanjkanjem seksa, ženske nad pomanjkanjem intimnosti in emocionalne bližine.
Glavni vir nezadovoljstva partneric je neenakopravnost v nudenju »emocionalne
potrditve in tolažbe« (Šadl, 2002, 63).
Tudi avstralske raziskave kažejo, da kljub vstopu žensk v pla�ano delovno sfero,
ve�ino nepla�anega dela doma še vedno opravijo ženske. Do sprememb pa ne
prihaja, ker je v interesu moških, da ohranijo status-quo. Ve�ina raziskav o kvaliteti
intimnih partnerskih odnosov odkriva, da si ženske želijo ve� intimnosti in
emocionalne podpore, kot so jo možje sposobni ali pripravljeni nuditi. Segal (1990)
piše o »moškem bednem strahu« pokazati ženske kvalitete kot so odvisnost,
intimnost in bližina. Namesto tega se trudijo slediti vzorcu moškosti, ki vklju�uje
nadvlado ženskam. Študije trdovratnosti neenake delitve doma�ega dela kot
nezadovoljivih emotivnih odnosov kažejo, da sprememb vsekakor ne bodo za�eli
izvajati tisti posamezniki, ki imajo od take razporeditve neposredne koristi, ali tisti,
ki bi se zaradi sprememb po�utili psihološko, družbeno, ali materialno ogrožene
(Duncombe in Marsden, 1993; Komter, 1989 v Dempsey, 2001).
Ve�ina raziskav prav tako poro�a, da je neenaka delitev gospodinjskega dela glavni
vir konfliktov v sodobnih zakonskih zvezah ter da se ženske, ki opažajo nepravi�no
delitev hišnih opravil bolj pritožujejo nad nesre�nim zakonom. Temeljna ugotovitev
raziskave Mansfieldove in Collardove (v Duncombe in Marsden, 1993, 223), na
49
vzorcu šestdesetih mladoporo�encih je, da sta mož in žena »intimna tujca«. S �asoma
ko romanti�na podoba ljubezni zbledi, partnerja ugotovita, da iš�eta popolnoma
nekompatibilne emocionalne cilje. Moški si od zakonske zveze želijo družinsko
življenje, ki jim bo nudilo psihi�ni in fizi�ni temelj, dom kamor se bodo vedno znova
vra�ali, ne omenjajo pa želje po intenzivni intimnosti, kar je za ženske primarnega
pomena. Nasprotno od moških, ženske pri�akujejo v zakonski zvezi življenje z
empati�nim partnerjem, ki jih bo cenil kot osebo in ne le kot ženo. Kljub
emocionalni asimetriji v samem za�etku skupnega življenja, se je že po treh mesecih
pokazalo globoko nezadovoljstvo žensk s partnerskim življenjem. Ve�ina žensk se je
pritoževalo nad emocionalno nerecipro�nostjo. Trdile so, da samo one nudijo
emocionalno oporo, razumevanje ter nežnost svojim partnerjem, medtem ko moški
niso enakovredno izkazovali pripravljenosti za odprto, emocionalno komunikacijo
(Mansfield in Collard v Duncombe in Marsden, 1993, 223).
V Goodeovi študiji, ki razkriva razloge za partnerske razveze vidimo, da so bili v
preteklih letih kot razlogi navedeni tako instrumentalni vidiki (materialna pomo�,
prakti�na pomo�) kot tudi ekspresivni vidiki (miselna in �ustvena komunikacija,
kazanje naklonjenosti). V zadnjih letih so razveze pokazale na porast nezadovoljstva
v razmerjih, ki ne nudijo dovolj �ustvene podpore, osebne rasti in spolne
zadovoljitve (Kitson, Babri in Roach, 1985; Wolcott in Hughes, 1999 v Dempsey,
2001, 59).
Šadl navaja, da »pomemben vir »zasebnih« težav, ki se nahajajo v ozadju »javnih«
problemov naraš�ajo�ih razvez, družinskih nadzorov ter nestabilnih kohabitacij
predstavljajo torej težave moških z izražanjem �ustev, ki so v literaturi tematizirane v
terminih »�ustveni pohabljenci«, »�ustvena revš�ina moških«, »tragedija
neekspresivnega moškega«, »emocionalni avtizem«, »strah pred intimnostjo«, moški
so »hladni, ravnodušni, �ustveno zakrneli, niso v stiku s svojimi ob�utki«,
»emocionalno impotentni«, »odtrgani od lastnih �ustev«, so »nezmožni govoriti o
svojih �ustvih«, »ne vedo kako �utiti« (Šadl, 2002, 64).
50
Raziskave heteroseksualnih parov kažejo, da so neenakosti v stopnji intimnosti, ki jo
vsak iš�e v drugem, obi�ajne in spolno diferencirane. Thompson in Walker (1989)
sta po pregledu ameriških raziskav prišli do zaklju�ka, da so na splošno ženske v
zakonskem razmerju bolj ekspresivne in ljube�e od moških, kar je »trn v peti«
mnogim ženam. Britanske raziskave, ki se nanašajo na mladoporo�ence (Mansfield
in Collard, 1988), dolgotrajna razmerja (Duncombe in Marsden, 1993, 1995) ter
zakonska razmerja v težavah (Brannen in Collard, 1982) odkrivajo, da se ženske v
glavnem pritožujejo nad pomanjkanjem moškega emocionalnega sodelovanja v
zakonski zvezi. Ženske so poro�ale, da so jih njihovi partnerji fizi�no zapustili zaradi
dela in postali deloholiki. Nekatere posameznice menijo, da so moški želeli le
nekako podobo (žene, hiše in dveh otrok), ne pa tudi �ustvene bližine, na katero so
same upale. Raziskovalci so poudarili, da se možje tega niso zavedali, saj se jim je
po dolgem in napornem dnevu v službi, �ustveno povezovanje s soprogami zdelo kot
neumestna zahteva (Duncombe in Marsden, 1993, 95).
Duncombe in Marsden (1993) menita, da neskladna delitev emocionalnega dela
ogrozi skupne norme vzajemnosti in odgovornosti. Te norme podpirajo ve�ino
sodobnih družinskih odnosov. Nevklju�evanje moških v emocionalno delo tako
posledi�no pripelje do pomanjkanje vzajemnosti in odgovornosti do potreb drugih
družinskih �lanov. Sklepata, da bodo ženske ki ho�ejo, da družinske odnose vodijo
skupne norme, vsekakor hotele, da moški enakopravno delijo emocionalno delo
(Ducombe in Marsden, 1993, 95).
Delitev emocionalnega dela je tesno povezana z žensko izkušnjo ljubezni in biti
ljubljena, kar je v zahodnih ekonomijah najpomembnejši rekvizit sre�nega zakona.
�eprav je ljubezen kompleksen pojem in pokriva raznovrstne izkušnje, nekateri
avtorji trdijo, da so intimnost in skrb pri tem glavna vidika (Rubin, 1973; Stenberg,
1988 v Strazdin, 2001, 7). Z emocionalnim delom sta ta dva vidika vzdrževana. �e
moški ne sodelujejo, se ženske po�utijo zavrnjene, kar lahko ogrozi samo razmerje
med partnerjema, �e pa ženske poskušajo moškega spremeniti, to lahko povzro�i
umik moških in njihovo izogibanje.
51
Šadl navaja, da neenakost v delitvi emocionalnega dela reproducira razmerje
dominacije in mo�i med spoloma. Moški pozornost žensk sprejemajo kot nekaj, do
�esar so upravi�eni, in s tem ko jim pozornosti ne vra�ajo, sebi in njej potrjujejo
podrejen položaj žensk v hierarhiji spolov. Nerecipro�nost emocionalne podpore v
heteroseksualnih razmerjih je vir »emocionalne mo�i, s katero moški dominirajo nad
ženskami« (Šadl, 2002, 66).
Emocionalnega dela me moremo prenesti na nekoga drugega. Je specifi�no za
posamezno intimno razmerje in dolo�eno s posameznikovo �ustveno potrebo. �e
pla�amo koga drugega, da to naredi namesto nas, uni�imo prisego medsebojne
ljubezni in vzajemnosti. Thompson (1993) meni, da v primeru, ko se ženska odlo�i
za neopravljanje emocionalnega dela, moški pa ne pove�a svojega vložka, obstaja
možnost, da tega dela ne bo nih�e opravil. Po avtorjevem mnenju bi se ženske lahko
osvobodile vprašanj o nezadovoljivem prizadevanju moških z razlago, da je spolna
neenakost v emocionalnem delu le odsev razlikovanja med spoloma oz., da je to del
»moške narave«. �e ženske sprejmejo tako razlago, potem pomanjkanje
emocionalnega dela zanje ve� ne pomeni pomanjkanja ljubezni. V takem primeru se
ohranja tako neenakost med spoloma kot tudi razo�aranje žensk zaradi odsotnosti
emocionalnega dela mož, vseeno pa je ženskam vsaj prihranjeno trpljenje v zakonu.
Ženske imajo še vedno manj �ustvenih zato�iš� v družini, pomanjkanje kontrole nad
izvedenim emocionalnim delom in bodo še vedno nosile »bremena prizadevnosti« (v
Strazdins & Broom, 2001, 8).
Ženske, ki so se v intimnem partnerskem razmerju zavedale svoje spolne vloge in so
se potegovale za spremembe, so si priborile zgolj omejene spremembe ali pa do
sprememb sploh ni prišlo (Dempsey, 2000; Hochschild, 1989; Komter, 1989 v
Dempsey, 2001, 62). Veliko feministk je trdilo, da bo ob vstopu žensk v sfero
pla�anega dela in ob njihovem dvigu zavesti o neenakosti v zakonski zvezi, prišlo do
sprememb v teh razmerjih, vendar se napovedi niso uresni�ile. �eprav se o
enakopravni zakonski zvezi že dolgo govori, je delitev fizi�nega in emocionalnega
dela prisotno le v manjšem deležu zakonskih zvez (Benjamin in Sullivan, 1999). Po
mnenju Dempseya (2001, 63), na kljubovanje moških do sprememb vplivajo diskurzi
o tradicionalni družini, ki podpirajo hierarhi�no zakonsko strukturo in privilegirajo
52
moške ter njihove preference in interese. »Predpisana« struktura institucije zakonske
zveze še vedno vzpodbuja ženske, da skrbijo za dom in da so klju�ne izvajalke
emocionalne podpore. Veliko žensk v dolgotrajnih razmerjih za nezadovoljstvo v
partnerskih odnosih obtožuje same sebe. Menijo, da preve� pri�akujejo. Pogosto se
zgodi, da si posameznice zgradijo �ustveno življenje lo�eno od partnerjev, t.j. v
povezavi z otroki, honorarnim delom ali prijateljevanjem z drugimi ženskami. Te
ženske v javnosti nadaljujejo s plitvim igranjem (sre�ne) partnerice (Duncombe in
Marsden, 1995; Hochschild, 1975). Jamienson sklepa, da posameznice s tem
ohranjajo ob�utek praznine med javno podobo in zasebnimi �ustvi. Tako globoko kot
plitvo igranje pa je neskladno z idejo o vzajemni, razkriti intimnosti (Jamienson,
1998, 147).
Benjamin in Sullivan vidita edino rešitev za spremembe v tem, da bi se bili
posamezniki pripravljeni odpovedati svoji mo�i, ki jo predpisuje tradicionalni
diskurz. Tako bi s svojimi partnericami vstopili v odprt odnos. Vendar sta avtorja
skepti�na, da se bo to dogodilo. Ženskam predlagata naj v odnosu zagovarjajo lastne
potrebe, pokažejo in ne skrivajo svojih lastnih �ustev kot sta jeza in zamera ter naj
vodijo pogajanja (v Dempsey, 2001, 63).
V sodobnih pogojih življenja in dela se potrebe po emocionalnem delu pove�ujejo.
Preobrazba zakonske zveze, ki danes pomeni enakopraven odnos partnerjev zahteva
preobrazbo tradicionalnega vzorca emocionalnega dela v demokrati�en model.
Giddens (1991) povezuje možnost za preobrazbo tradicionalne heteroseksualne
moške identitete z refleksivnim projektom jaza, ki omogo�a razvoj ve�je
emocionalne odprtosti. Spolna simetri�nost emocionalnih odnosov je konstitutivna
sestavina koncepta »soto�ne« ljubezni, ki predpostavlja enakost pri �ustvenem
dajanju in prejemanju. Demokrati�en model zahteva razvoj emocionalnega dela kot
vzajemne aktivnosti in veš�ine obeh partnerjev, predpostavlja vzajemno razumevanje
in �ustveno podporo. Stari (patriarhalni) model podpira privilegiran položaj moških
in obstoje�i red, gospodinje tako povzdigujejo status moških - soprogov in znižujejo
svojo lastno pomembnost, zanemarjajo lastne emocionalne potrebe in osebni razvoj
(v Šadl, 2002, 67). Avtorica tradicionalnemu modelu emocionalnega dela zoperstavi
53
t.i. posttradicionalni model emocionalnega dela. Razliko med tradicionalnim in
posttradicionalnim emocionalnim delom predstavi v spodnji tabeli:
Tabela 1: Primerjava tradicionalnega modela s posttradicionelnim modelom emocionalnega dela
Tradicionalno emocionalno delo Posttradicionalno emocionalno delo
-ve�ina gospodinje -ve�ina partnerjev obeh spolov
-�ustvena odvisnost moških od žensk -vzajemna odvisnost-recipro�nost
-eksterno dolo�eno -interakcijsko dolo�eno z medsebojnimi pogajanji
-�ustva kot "blago" -�ustva kot komunikacija
-instrumentalna vloga �ustev -komunikacijska vloga �ustev
-"intimna tujost" -povezanost, skupnost
-legitimna-nelegitimna �ustva -širitev legitimnih �ustev, emocionalnega izražanja
-kontrola in potla�itev negativnih �ustev -izražanje in preiskovanje negativnih �ustev
-dualizem racionalno-emocionalno -emancipacija emocionalnega, "senzibilna refleksivnost"
-spolna neenakopravnost -egalitarizem
Vir: Emocionalno delo in intimni odnosi v pozni modernosti, Šadl, Z., 2002, 68.
Šadl navaja, da je primarna funkcija posttradicionalnega emocionalnega dela
graditev medsebojnega odnosa in kohezije, ki ruši anonimnost »intimnih tujcev«.
Omogo�a ne/razkrivanje �ustev ter širši razpon �ustvovanja in �ustvenega izražanja,
vklju�no z razkrivanjem in refleksivnim preiskovanjem negativnih �ustev (Šadl,
2002, 68).
54
6 NASILJE V DRUŽINAH
Nasilje v družinah, za katero je zna�ilno predvsem nasilje moških nad
partnericami, je primer razmerij, kjer si ženske ne upajo odkrito spregovoriti.
Razmerja v katerih je partner nasilen sicer lahko vzdržujejo podobo intimnosti, toda
ko nasilje nadomesti pogajanja, je možnost vzajemne intimnosti uni�ena (Jamienson,
1998, 150). Nasilje v družinah se pojavlja v razli�nih oblikah, najbolj zna�ilne oblike
le-tega so navadno fizi�no, spolno ter �ustveno ali psihi�no nasilje, vendar je znotraj
vsake kategorije še nešteto razli�ic. Razli�ne oblike nasilja so tesno povezane. Prvi�,
ponavljajo�e se fizi�no ali spolno nasilje ima vselej tudi psihi�ne posledice, psihi�no
nasilje pa se kon�a s poslabšanjem psihi�nega zdravja. Drugi�, nobena od oblik
nasilja se navadno ne pojavlja posami�no. Ena glavnih zna�ilnosti je, da se nasilje
nikoli ne zgodi v enkratnem dejanju, ampak postaja vedno pogostejše in vedno bolj
nasilno. Lahko traja leta in leta (v Johnson, 1995, 111).
Fizi�no nasilje lahko vklju�uje klofute, udarce, brce, davljenje, grizenje, lasanje,
porivanje po stopnicah ter uporabo kateregakoli orožja. Gayford (1978), Pagelow
(1981) in Andrews so mnenja, da je fizi�no nasilje, predvsem udarci v trebuh, še
pogostejše med nose�nostjo. Veliko raziskav je zaznalo spolno nasilje kot
ponavljajo� se aspekt nasilnih razmerij; posilstvo navadno spremljajo tudi udarci in
verbalno nasilje (v Johnson, 1995, 112).
O pojavu nasilja v družinah v Sloveniji pišeta Sedmak in Kralj (2006). Nasilje v
družinah je nasilje med družinskimi �lani, oz. nasilje družinskega �lana/družinskih
�lanov v odnosu do drugega �lana/drugih �lanov. Obi�ajno razlikujemo med nasiljem
nad otroki, nasiljem nad starostniki in nasiljem med partnerjema. Statisti�ni podatki
kažejo, da so najpogostejše žrtve nasilja ženske in otroci ter starostniki, redkeje pa
moški �lani družine. Pojavne oblike nasilja so raznovrstne, strokovna literatura
navadno razlikuje med fizi�nim, psihi�nim, spolnim in ekonomskim nasiljem, ki se
obi�ajno prepletajo. Javnost je namenila pozornost nasilju v družinah dokaj pozno (v
sredini v 80-ih let 20. st.) na pobudo ženskih in feministi�nih organizacij ter
55
posameznic in posameznikov, ki so se združevali v skupinah za (samo)pomo�.
Omenjeni akterji so za�eli izpostavljati, da je družina za ženske in otroke potencialno
najnevarnejši kraj, partner za žensko potencialno najnevarnejša oseba, da se velika
ve�ina poškodb s smrtnim izidom zgodi v družinskem okolju ter da je vsaka peta
ženska v Sloveniji žrtev svojega partnerja (Sedmak in Kralj, 2006, 94-95).
Leta 2005 je Znanstveno-raziskovalno središ�e Koper, ki deluje v okviru Univerze
na Primorskem, izvedlo javnomnenjsko raziskavo o odnosu ljudi do nasilja v družini
na vzorcu 1006 ljudi. Spodaj so na kratko povzete nekatere ugotovitve po Kralj
(2007):
• Skoraj polovica (45,5 odstotka) anketiranih meni, da je nasilje v družini v
Sloveniji pogost pojav;
• 32,7 odstotka anketiranih meni, da je nasilje v družini zasebni problem
družine, 67,3 odstotka jih ocenjuje, da gre za širši družbeni problem;
• nasilje v družini je osebno doživelo 23,7 odstotka vseh anketiranih. Med
osebami z izkušnjo nasilja v družini jih je bilo 73 odstotkov žrtev nasilja v
otroštvu, 38,6 odstotka vprašanih je odgovorilo, da so bili žrtve nasilja kot
odrasli, 17,6 odstotka vprašanih pa je doživelo nasilje tako v otroštvu kot tudi
kasneje;
• osebe z osebno izkušnjo nasilja v družini so najpogosteje doživele psihi�no
nasilje (66,5 odstotka), sledi fizi�no nasilje (63 odstotkov), ekonomsko
nasilje (7,7 odstotka) in spolno nasilje (3,7 odstotka);
• slaba �etrtina (22,4 odstotka) vprašanih pozna vsaj eno družino, v kateri se
izvaja nasilje nad ženo/partnerico, slaba desetina (7,5 odstotka) vsaj eno
družino, v kateri se izvaja nasilje nad možem/partnerjem, dobra desetina
(13,6 odstotka) pa vsaj eno družino, v kateri je prisotno nasilje nad starejšo
osebo;
• tretjina (33,1 odstotka) vprašanih pozna vsaj eno družino, v kateri je klofuta
otroku obi�ajen na�in kaznovanja;
• 7,6 odstotka anketiranih meni, da siljenje partnerke v spolni odnos ni nasilno
dejanje, 6,6 odstotka anketiranih ne ve, da je prisila partnerke v spolni odnos
kaznivo dejanje;
56
• 18,4 odstotka anketiranih meni, da je za ohranitev družine vredno pretrpeti
tudi kakšno klofuto;
• 48,5 odstotka anketiranih se popolnoma strinja s trditvijo, da nasilje v
družinah ostaja skrito za štirimi stenami doma, ve� kot polovica (54,8
odstotka) anketiranih pa meni, da je na voljo premalo informacij o tem, kam
se žrtve nasilja v družinah lahko obrnejo po pomo�.
6.1 VZROKI ZA NASILJE V DRUŽINAH
V družboslovnih znanostih so se razvile razli�ne teorije, ki skušajo pojasniti,
zakaj prihaja do nasilja v doma�em okolju (Kralj, 2007):
- Teorija o dezinhibicijskih u�inkih alkohola: ta teorija sloni na domnevi, da
prekomerno uživanje alkohola sproš�a zavore in spremeni presojo, kar se lahko
odraža v nasilnem vedenju. Obstaja pomembna statisti�na povezanost med
prekomernim uživanjem alkohola in nasilništvom.
- Teza o medgeneracijskem prenosu nasilja: zagovorniki te teze pravijo, da svoje
vedenje oblikujemo na podlagi tega, �emur smo bili izpostavljeni v �asu otroštva in
mladosti. �e je bil otrok ali mlad �lovek izpostavljen nasilju, �e je bilo nasilno
ravnanje obi�ajen, vsakdanji na�in komuniciranja in soo�anja s stresom, potem je
bolj verjetno, da bo kot odrasla oseba tudi sam ravnal ali ravnala podobno. Nekateri
avtorji so prepri�ani, da bo verjetnost nasilnega ravnanja toliko ve�ja, �e so prisotni
naslednji dejavniki:
• motiviran nasilnež ali nasilnica, ki je spodbujen k uporabi nasilja z izkušnjo,
da ga/jo zaradi nasilništva nih�e ne kaznuje;
• �e obstaja primerna tar�a (se pravi šibka oseba, ki se ne brani, pogosto celo
brani storilca);
57
• �e je odsotno ali obstaja le šibko varovanje pred nasiljem. Varovanje je lahko
formalno (ustrezna zakonodaja, u�inkovit pregon storilcev ...) ali neformalno
(podpora sorodnikov, prijateljev ...).
- Teorija virov domneva, da se vse družbe opirajo na dolo�eno koli�ino nasilja ali
vsaj grožnjo z njim. Ve� kot ima posameznik ali družbena skupina virov (npr.
ekonomsko ali politi�no mo�), ve� nasilja lahko izbere za doseganje svojih ciljev.
Ve� kot je teh virov, ve�ja je verjetnost, da se bodo uporabljali in zlorabljali na
prikrit na�in. Posebno nevarne so okoliš�ine statusnega neskladja, ki ga lahko
opišemo takole: sprva visok družbeni položaj se zamaje zaradi usihanja virov in tedaj
posameznik (ali skupina) poseže po drugih virih kakršno je nasilje, da bi ohranil svoj
privilegirani položaj.
Eno skupnih stališ� o raznolikih družbenih problemih je osredoto�enost na
posameznika, ki izvaja nasilje. Dve glavni razlagi, ki postavljata v ospredje
posameznika so psihološke teorije in psihoanaliti�ne oz. psihosocialne razlage. Ena
od družbenih teorij, ki se še vedno koncentrira na posameznika, postavi v ospredje
družbeni element pri razlagi nasilja moških nad ženskami, kot nau�eno vedenje. Ta
teorija predpostavlja, da naj bi osebe, ki so pri�a nasilju staršev ali so ga deležni kot
otroci, bili tudi sami nasilni v odrasli dobi. Tej teoriji nasprotujejo kritiki, ki so
mnenja, da se nasilja ne prenaša iz ene na drugo generacijo ter se sklicujejo
predvsem na metodološko šibkost takih teorij. Take teorije prav tako zanemarjajo
spolno delitev ter neenakost spolov, ki so prisotni v naši družbi ter nasilnežem nudijo
opravi�ilo za njihova dejanja. Poleg psiholoških razlag nasilja, najdemo tudi taka, ki
dajejo ve�ji poudarek družbeno-konstruktivisti�nim faktorjem kot vzrokom
doma�ega nasilja. Ti avtorji vidijo doma�e nasilje kot odgovor na frustracije, stres in
blokirane cilje. Kot možne vire stresa najdemo ekonomske razmere, slabo nastanitev,
relativno revš�ino, pomanjkanje službenih priložnosti in delovne frustracije. Moški
in ženske so socializirani v tipi�ne vloge, ki vklju�ujejo to�no dolo�ena družbena
pri�akovanja, �e pa ta niso realizirana, lahko privedejo do frustracij in le ta do
nasilja, ki je v razli�nih pogledih celo družbeno legitimno. Johnson (1995) poudarja,
da je tu pomembno zapaziti, da velik delež nasilnih posameznikov ne trpi niti
58
revš�ine niti prikrajšanja ter da se le majhen delež revnih obnaša nasilno do
partnerja.
Feministi�ne razlage kot glavni vzrok za družinsko nasilje navajajo, da je vsako
nasilje odsev neenakih odnosov mo�i: družinsko nasilje odseva neenakost mo�i
moških in žensk v družbi in posledi�no tudi znotraj razmerja (Smith, 1989 v Johnson,
1995, 117). Vendar pa Mama (1989) poudarja, da se zahodne feministke preve�
osredinjajo na patriarhat in spolno zatiranje, ter zanemarjajo družbeno, rasno in
kulturno zatiranje. Feministi�no stališ�e zavra�a razlage o individualiziranem
patološkem obnašanju, kar pripelje družinsko nasilje v politi�no areno. Individualna
terapija pride do neke mere v poštev, vendar se bo družinsko nasilje nadaljevalo,
dokler bo ženskam onemogo�en dostop do mo�i in sredstev (Johnson, 1995, 118).
6.2 �USTVENO NASILJE
Potrebno je povedati, da je literature na temo �ustvenega nasilja izjemno malo
in to predvsem iz dveh razlogov: prvi� zato, ker avtorji dajejo prednost fizi�nemu
nasilju zaradi morebitnih posledi�nih smrtnih izidov in drugi�, zaradi napora
akademikov za razvoj dosledne in precizne definicije. Pomanjkanje natan�ne
definicije in na�ina ravnanja pa lahko pripomore k trivializaciji tega fenomena v naši
družbi (Barling et al., 1987 v Packota, 2000).
Tolman meni, da pomanjkanje posve�anju pozornosti psihi�nemu mu�enju v
literaturi kaže, da bi bilo koristno analizirati tako vrsto mu�enja na kontinuumu. Na
enem koncu so izolirana škodljiva delovanja, ki se mogo�e dogajajo v vsakem
razmerju: trenutna odmikanja, neposlušnost, ostro govorjenje v jezi. Na drugem
koncu kontinuuma je prodorno, enostransko, strogo psihološko mu�enje, ki vklju�uje
namensko pranje možganov in zloraba vojnih ujetnikov. �ustveno nasilje vsebuje
namre� veliko enakih obnašanj, ki imajo v mednarodnih �loveških organizacijah
oznako mu�enja, kot so npr.: osamitev, prikrajšanje za hrano in spanje,
59
monopolizacija zaznave, verbalna degradacija, smrtne grožnje, itd. (Tolman, 1992 v
Packota, 2000).
V literaturi lahko najdemo razli�ne definicije in razli�na imena za �ustveno nasilje.
Ta vklju�ujejo psihi�no mu�enje, nefizi�no zlorabo, psihološko zlorabo, agresijo in
indirektno zlorabo ter verbalno zlorabo. Vsako razmerje, ki temelji na strategijah
kontrole ali nadmo�i nad drugo osebo ni zdravo. Iz feministi�nega stališ�a je
�ustveno nasilje sredstvo vzpostavitve mo�i in kontrole nad žrtvijo, kar nasilnežu
omogo�a ohranjanje sistema vedenja psihološke zlorabe, ki okrepi to mo� in kontrolo
(Shepard in Campbell, 1992 v Packota, 2000).
�ustveno nasilje vklju�uje verbalne napade, mu�enje, podcenjevanje, prekomerno
posesivnost, osamitev partnerja in prikrajšanje za fizi�na in ekonomska sredstva
(Alexander, 1993), prav tako se v literaturi pojavlja tudi izsiljevanje ali grožnje z
zapustitvijo (Follingstad et al, 1990). �ustveno nasilje deluje na tri pomembnejše
na�ine: v osebo vcepi strah, zvišuje odvisnost in/ali znižuje posameznikovo podobo.
Raziskovalci so opredelili naslednje zna�ilnosti psihi�nega nasilja (Murphy in
Cascardi, 1993, 90):
• Izolacija/omejevanje: kontroliranje, nadzorovanje in obvladovanje
partnerjevih aktivnosti in družbenih stikov;
• verbalno nasilje: moški žensko ponižuje, kritizira, psuje, ji grozi, da jo bo
poškodoval, ji vzel otroke, iz nje se nor�uje v prisotnosti drugih oseb,
spreminja resnico in s tem ženski daje ob�utek, da je ona tista, ki pretirava;
• uporaba samega sebe: moški grozi, da se bo ubil, stalno je nejevoljen, z
žensko se no�e pogovarjati, od nje se �ustveno oddalji, pogosto razsaja,…
• zastraševanje in groženje: moški v žensko s svojimi pogledi, tonom glasu in
kretnjami vcepi strah, nanjo kri�i, razbija stvari, grozi, da bo vse poškodoval;
• minimizacija in zanikanje: partner dvomi o partnerkini percepciji, ob�utjih in
zdravi pameti, s �imer poskuša prikriti obseg in stopnjo lastnega nasilja;
• zavra�anje krivde: moški ne prevzame odgovornosti za svoja dejanja, besede
in/ali ob�utja;
60
• izkoriš�anje moških privilegijev: moški od ženske zahteva podložnost in
vdanost rigidnim spolnim vlogam, govori ji, da so vse ženske enake, ponižuje
jo na osnovi spola, z njo ravna kot s sužnjo ter se obnaša kot »kralj gradu«;
• nadziranje virov, �asa in prostora: moški žensko prisili, da ga prosi za denar,
ovira jo pri tem, da bi obdržala službo, ji jemlje denar, prikriva informacije,
ne dovoli zasebnosti, prekinja njene dnevne na�rte.
»Vsaka �ustvena agresivnost, ne glede na to, kako odkrita ali prikrita je, puš�a sledi
v �lovekovi duševnosti. Bolj globoke sledi so prave psihološke poškodbe, ki jih
nevede nosimo v sebi in nam povzro�ajo številne težave. Na �ustveni ravni se to kaže
kot razdražljivost, utesnjenost, depresivnost, zbeganost, bojazljivost, agresivnost.
Psihološke rane in brazgotine so tudi vzrok za ve�ino težav na socialnem podro�ju. V
prvi vrsti so odgovorne za neustrezno medsebojno komunikacijo in vzgojo, zato se
vzorci �ustveno nasilnega vedenja prenašajo iz roda v rod« (Krapež, 2005).
6.2.1 �ustveno nasilje in partnerski odnosi
»Brez spoštovanja ušesa oglušijo, odnosi se pokvarijo in na koncu ne veš
ve�, zakaj živiš z nekom, ki je tako nesposoben, neumen, nezanesljiv, neob�utljiv, grd,
smrdljiv, neurejen… Sprašuješ se, zakaj si sploh izbral takega partnerja in skleneš:
»Saj sem moral biti nor«« (Crowther, 1988 v Giddens, 1992, 191).
Raziskave v ZDA kažejo, da je bilo za 55% razvez krivo psihi�no nasilje, 27%
neporo�enih parov poro�a o psihi�nem nasilju, 89% - 97% zaro�enih parov, ki
obiskujejo svetovalnico poro�a o psihi�ni zlorabi v zadnjem letu. Med navadno
populacijo je bila direktna povezava med verbalnim nasiljem in možnostjo depresije
(Chang, 1996 v Packota, 2000).
�ustveno nasilje je torej eno najpogostejših oblik nasilja nad ženskami, ki ga
povzro�ajo njihovi partnerji. Ve�ina raziskav navaja moške kot povzro�itelje nasilja
61
nad ženskami, �eprav so povzro�iteljice prav tako ženske, le da je teh primerov
precej manj.
Zlorabljenim ženskam se poruši ob�utek vrednosti, delovanja in samostojnosti. Prav
tako ženska ni ve� sposobna skrbeti za otroke in izpolnjevati službenih obveznosti.
�ustveno nasilje je prisotno v vseh družbenih razredih, etni�nih skupinah, spolnih
orientacijah in religijah. Skupni imenovalci �ustvenih nasilnežev so osebni, družbeni,
psihi�ni in ne demografski (Miller, 1995; Burstow, 1992 v Packota, 2000).
Packota navaja precej primerov raznih kulturnih praks, ki podpirajo marginalno
vlogo žensk. Ženske so bile v preteklosti videne kot lastnina, kar se danes še vedno
kaže v obi�ajih kot je kupovanje neveste, ali praksi dote. Prav tako pa še vedno
obstajajo dogovorjene poroke. Zakonska zveza je navadno priznana po tem, ko žena
priseže, da bo ljubila, spoštovala in ubogala svojega moža ter s podpisom izgubi
lasten priimek. V evropskih družbah in njenih severnoameriških kolonijah, ženska ni
izgubila le lastnega priimka, temve� ji je bil odvzet tudi rod po materini strani.
Izguba identitete žensk se je odražala tudi v preteklih veljavnih zakonih, ki so
omogo�ali, da so možje, ki so posiljevali svoje žene, ostali nekaznovani. V znanosti
sta bila moško telo in um postavljena kot norma. V krš�anstvu je Bog moški in zlo se
odraža v Evi. V terminih zaposlovanja se govori o moški delovni sferi, ženska sfera
pa obsega otroško sobo, kuhinjo in jedilnico (Packota, 2000).
Tudi Giddens navaja, da so na podro�ju spolnosti in med starši in otroki pogosta
nasilna in zlorabljajo�a razmerja. Ve�ino nasilja izvajajo moški nad šibkejšimi
ljudmi od sebe, vsekakor pa so tu tudi �ustvena in besedna zlorabljanja v skladu s
pregovorom, ki pravi, da je zakonska zveza slab nadomestek za spoštovanje. Giddens
meni, da je morda najtežji vidik izena�evanja mo�i v razmerjih vprašanje, kako bi se
izognili �ustveni zlorabi, kjer mora biti vodilno na�elo nedvomno to, da spoštujemo
neodvisna stališ�a in osebne lastnosti drugega. V razpravi o demokratizaciji
osebnega življenja priznava, da je razdalja med ideali in realnostjo precejšnja.
Rešitev vidi v uspešni uresni�itvi refleksivnega projekta jaza in sicer, da bi ga razvili
tako, da si bomo dovolili avtonomijo do preteklosti, kar nam bo omogo�ilo, da bomo
62
kolonizirali prihodnost. Avtonomni posameznik je sposoben, da z drugimi ravna
demokrati�no, da spoštuje zmožnost drugih. �e smo avtonomni, pravi Giddens, si
znamo tudi postavljati osebne meje, ki jih potrebujemo, �e želimo uspešno upravljati
z razmerji. Take meje prestopimo takrat, ko ena oseba uporabi drugo kot sredstvo, s
katerim izživlja svoja pretekla psihološka nagnjenja, ali takrat, ko se posameznika
ujameta v medsebojno prisilno vedenje – pri soodvisnosti (Giddens, 1992, 190).
Najbolj pere�e vprašanje pri družinskem nasilju je, zakaj ženske ne odidejo, ampak
vztrajajo v nasilnem zakonu. Hoff (1990) meni, da so razlogi povezani z družbenimi
normami in verovanji o ženskah, zakonski zvezi, družini in nasilju. Ženske poskušajo
partnerjevo dejanje opravi�iti in upajo, da se bo partner spremenil. Prav tako mu
verjamejo vsaki�, ko obljubi, da tega ne bo nikoli ve� storil (v Johnson, 1995, 124).
Johnson meni, da so predvsem problemati�ni ob�utki krivde in sramu, ki ga navadno
ob�utijo zlorabljene ženske. �e zakonska zveza ali razmerje ne funkcionira, navadno
žrtve iš�ejo krivdo v sebi. Ob�utek sramu posameznicam onemogo�a, da bi poiskale
pomo�. Prav tako pa je lahko prisoten tudi strah, v primeru, da bi jih partner našel in
bil še bolj nasilen, ter zaskrbljenost glede negotove prihodnosti, �e bi ostale same.
Ženske, ki so podvržene nenehnemu nasilju in zlorabi, ostanejo brez
samospoštovanja in zaupanja, ostaja jim le dvom o tem, da jim bo kdo lahko
pomagal (v Johnson, 1995, 125).
Jamienson (1998) ugotavlja, da so dokazi o razširjenosti moškega družinskega in
spolnega nasilja nedvoumni. Moška raba lastnega telesa kot orodja in orožja je vir
moške mo�i kot »moškega«, �eprav jih le manjšina uporablja nasilje ali grožnje za
nadzorovanje partnerja. Avtorica meni, da posamezniki, ki so optimisti�ni o
prihodnosti intimnosti in spolne enakosti, take moške kategorizirajo kot ostanke
obupanega tradicionalizma za ohranjanje patriarhalne mo�i, medtem ko so pari, ki
funkcionirajo druga�e, v ospredju družbenih sprememb (Jamienson, 1998, 152). Tudi
veliko drugih raziskovalcev doma�ega nasilja ugotavlja povezanost tradicionalnih
vrednotnih vzorcev in ve�jo stopnjo tolerantnosti do razli�nih pojavnih oblik nasilja
v družini. Sedmak in Kralj (2006, 188) pravita, da je dejstvo, da tradicionalni odnosi,
skladno s katerimi je ženska videna kot podrejena moškemu in ki temeljijo na
63
neenakopravni obravnavi oseb, opravi�ujejo nasilje, ki temelji na spolu, saj gre v
kontekstu takega razumevanja za obliko zaš�ite obstoje�ega privilegiranega položaja
in nadzor nad ženskami.
64
7 EMPIRI�NI DEL
7.1 OPIS RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA
V empiri�nem delu diplomske naloge bom s pomo�jo analize delno
strukturiranih intervjujev poskušala raziskati poglede in prepri�anja intervjuvancev o
�ustvovanju glede na spol. Zanimalo me bo, ali bodo respondenti navajali ženski spol
kot bolj �ustveni spol in moški spol kot manj �ustveni spol ter pozitivna �ustva kot
bolj tipi�no ženska �ustva in negativna �ustva kot bolj tipi�no moška �ustva. Nadalje
se bom osredoto�ila na sama intimna razmerja. Osredinila se bom na to, koliko so
respondentom pomembna �ustva v razmerju, ali prihaja do razlik v �ustvovanju med
partnerjema ter ali morebitne razlike v �ustvovanju vodijo k nezadovoljujo�im
intimnim odnosom. Prav tako me bo zanimalo, ali so pretežno ženske tiste, ki
opravljajo gospodinjsko in emocionalno delo v njihovih razmerjih. Respondente
bom povprašala tudi o (�ustvenem) nasilju in sicer ali so bili kdaj sami žrtve le-tega
oz. ali žrtev poznajo.
7.2 UPORABLJENA METODA
Kot metodo pridobivanja podatkov sem uporabila delno strukturirane
globinske intervjuje, saj mi je ta metoda omogo�ila globlje spoznati ob�utke
respondentov. Izvedla sem šest intervjujev, od tega tri z osebami ženskega spola ter
tri z osebami moškega spola. Pri iskanju respondentov sem imela kar nekaj težav, saj
je ve�ina kandidatov intervju zavrnilo ali z njim odlašalo, ko so videli, da gre za
precej intimna vprašanja. Intervjuvance sem izbirala med prijatelji in vrstniki
predvsem zato, ker me je zanimalo kako mladi v sodobni družbi razmišljajo o
�ustvih. Ugotovila sem, da je poznanstvo z intervjuvanci tako prednost kot ovira, saj
se nekateri posamezniki laže odprejo znancem, drugi pa neznancem.
65
7.3 OPIS VSEBINSKEGA NA�RTA ANALIZE
V intervjujih sem poskusila zaobjeti vse tematske sklope, ki sem jih
predhodno obravnavala v teoretskem delu diplomskega dela, in sicer:
- spolno specifi�no �ustvovanje
- emocionalno delo
- intimni odnos
- gospodinjsko delo
-�ustveno nasilje
7.4 OPIS METODOLOŠKO-TEHNI�NEGA POTEKA ANALIZE
Kot sem že omenila, sem intervjuje izvedla s šestimi osebami, in sicer s tremi
osebami ženskega spola in tremi osebami moškega spola. Respondenti so stari od 25
do 30 let. Namenoma sem intervjuvance izbirala med mlajšimi kandidati, saj me je
zanimalo, kako mladi v sodobni družbi razmišljajo o �ustvih. Le eden od
respondentov je poro�en in v pri�akovanju prvega otroka, ostali živijo v
izvenzakonski skupnosti in so brez otrok. Pet respondentov je zaposlenih, ena
respondentka je študentka.
Intervjuji so bili izvedeni v mesecu maju 2009 in so trajali povpre�no 15 minut.
Ve�ina respondentov je odgovarjala kratko in jedrnato in bila nekoliko v zadregi
kljub poznanstvu. V povpre�ju pa so se osebe ženskega spola malo ve� razgovorile.
Vsi respondenti imajo izmišljeno ime zaradi anonimnosti intervjuja.
66
7.5 ANALIZA EMPIRI�NIH PODATKOV
Odgovori respondentov so se zelo razlikovali in zagotovo ne bi mogla
potegniti lo�nice med odgovori oseb ženskega spola in odgovori oseb moškega
spola. Pri vprašanjih, ki so se nanašala na spolno specifi�no �ustvovanje, trije
respondenti ne izpostavljajo razlike v �ustvovanju med seboj in partnerjem/-ko.
Menijo, da sta oba enako �ustveni osebi. Po Jasninem mnenju, je ona sama bolj
�ustvena od svojega partnerja, Lana in Gorazd pa menita, da je njena/njegova
partner/-ka bolj �ustvena oseba. Pri podajanju mnenja o splošnem prepri�anju glede
�ustvovanja, so tako Laris, Lana, Jasna kot Gorazd dejali, da so ženske na splošno
bolj �ustvena bitja, kar v nekolikšni meri potrjuje stereotipno razmišljanje o �ustveni
ženski in razumnem moškem.
Zanimivo je, da so vse intervjuvanke navedle, da v razmerju same (naj)ve�krat
izražajo jezo, njihovi partnerji sre�o, intervjuvanci pa so dejali, da sami (naj)ve�krat
izražajo sre�o, njihove partnerke pa (ve�krat) jezo. Pridobljeni odgovori v veliki meri
zavra�ajo stereotipno mišljenje o jezi kot pretežno moškem �ustvu in sre�i kot
pretežno ženskem �ustvu.
Pri vprašanju o splošnem prepri�anju glede spolno specifi�nih �ustev sem dobila
precej razli�na mnenja. En respondent in ena respondentka menita, da ne obstaja
spolno specifi�no �ustvo, Laris ter Gorazd pa sta navedla žalost, kot �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za ženske ter jezo kot �ustvo, ki je bolj zna�ilno za moške, kar sovpada s
stereotipnim razmišljanjem o spolno specifi�nem �ustvovanju. Jasna je navedla strah,
kot moško �ustvo, za ženske pa naj bi bil zna�ilen širši razpon �ustev. Lana meni, da
sta jeza in žalost �ustvi, ki sta zna�ilni, da ju ženske najve� izražajo, za moške, da
žalost skrivajo. Sonja meni, da ženske ve� jo�ejo, ker z jokom tudi izsiljujejo
partnerja.
Vsi intervjuvanci menijo, da so �ustva v razmerju zelo pomembna, �eprav jih ne vsi
razkrivajo. Gorazd pravi, da tega ne stori zaradi moškega ega, Laris pa, ker sta oba s
67
partnerko precej zaprti osebi. Navadno se partnerji v samem za�etku razmerja o
�ustvih ve� pogovarjajo in le-ta izražajo kot �ez �as. Sonja in Laris pravita, da si s
partnerjem sedaj bolj s kakšnimi malenkostmi pokažeta, da se imata rada, kot pa da
bi to ubesedila. Lana meni, da bi svojemu partnerju lahko ve�krat razkrila �ustva, ki
jih goji do njega.
Na splošno so respondenti precej odkriti do svojih partnerjev. Dve respondentki
pravita, da si v�asih prihranita kako skrivnost zase. Kot pravi Sonja: »Do partnerja
sem precej odkrita, �eprav mu kako malenkost tudi prikrijem. V bistvu kaj takega
zaradi katerega bi se le razburjal. Take stvari je po mojem mnenju bolje zamol�ati.«
Nobeden od respondentov ne navaja razlikovanja v �ustvovanju kot vzrok za
konflikte v razmerju. Ve�ina se jih tudi ne pritožuje nad ne�ustvenostjo partnerja ali
pomanjkanjem prejemanja �ustvene podpore. Z izjemo Jasne, ki pravi: »Velikokrat
mi je v oporo, toda ne vedno. Zaupam mu skoraj vse. Posluša, toda ne sliši«. Ve�ina
respondentov navaja, da jih pri partnerju/partnerki motijo njihove dolo�ene navade in
zna�ajske lastnosti ter zaradi tega tudi najve�krat prihaja do konfliktov v razmerju.
Vsi pari rešujejo konflikte s pogovorom, kar je bistvenega pomena za zvezo.
Kot glavne adute pri partnerjih so respondenti navedli naslednje lastnosti:
Lana: »Ni ene prave besede, da bi ga opisala. Je �lovek, ki mi pomeni vse, je moj
ljubimec in hkrati moj najboljši prijatelj. Vše� mi je, ker me spodbuja, ker me
razume, me zna umiriti, ko to potrebujem in me spravi v smeh, me tolaži, ko imam
problem. V bistvu je vedno prisoten, ko ga potrebujem«.
Jasna: »Vše� mi je, da je sanja�, delaven, pozoren, ljube�, vztrajen in odprt«.
Sonja: »Vše� mi je, da je do mene iskren, me posluša in stoji ob strani«.
Laris: »Vše� mi je, ker je dobrosr�na, prijazna, razgledana«.
Alex: »Moja punca je najlepša na svetu. Je simpati�na, mirna, živa, nasmejana in me
pusti živeti, kakor se mi zdi prav«.
Gorazd: »Vše� mi je njena iskrenost, preprostost, lepota…«.
68
Kot pozitivno partnerjevo lastnost, sta dve respondentki navedli �ustveno podporo.
Dva respondenta sta poudarila zunanjo podobo partnerke. Za Alexa je pomembno, da
mu partnerka pusti svobodo. Kot glavni vzrok odlo�itve za skupno življenje, sta dve
respondentki navedli za�etno zaljubljenost in željo po skupnem preživljanju �asa.
Gorazd je poudaril osebnost, iskrenost ter zunanjo podobo partnerke. Laris je kot
glavni vzrok izpostavil zaupanje, Lana �ustveno podporo. Ve�ina respondentov
meni, da bi lahko v razmerje še ve� vložil, izklju�no Lana meni, da se oba s
partnerjem kar precej trudita, Laris pa meni, da bi njegova partnerka lahko malo ve�
vložila v njun odnos.
Izkazalo se je, da gospodinjska dela niso izklju�no domena žensk. Lana in njen
partner imata porazdeljene naloge in si med seboj pomagata. Aleks pravi: »Jaz dajem
vedno pobudo... vendar vedno skupaj opravljava hišna opravila... v glavnem, jaz sem
bolj priden«. Jasna in Laris menita, da so gospodinjska opravila enakovredno
porazdeljena, Gorazd pa, da so dokaj enakovredno porazdeljena. Le Sonja se
pritožuje, da ve�ino gospodinjskih opravil sama postori.
Kot sem že v za�etku dejala, je le en intervjuvanec poro�en in pri�akuje prvega
otroka. Sam pravi, da so mu poroka in otroci v razmerju zelo pomembni. Ostali
respondenti poroke ne postavljajo v ospredje in jim (zaenkrat) ni pomembna. Otroci
so zelo pomembni za Jasno in Gorazda.
O �ustvenem nasilju sta se razgovorila dva respondenta. Sonja pravi:
»Ja. V prejšnji zvezi (sem bila žrtev �ustvenega nasilja). Mislim, da sem bila hkrati
žrtev ter hkrati izvajalec nasilja. Ves �as sem bila prepri�ana, da nisem dovolj
dobra, ker je partner tak. Da nisem dovolj dobra, ker se zaradi mene ne spremeni.
Sem bila pa jaz tista, ki sem bila pretirano ljubosumna in posesivna. Hkrati sem jaz
njega izsiljevala, da bom odšla, �e se ne bo spremenil. Za�aran krog iz katerega
težko zbežiš«.
»Veliko ljudi poznam, ki imajo bolno razmerje. Drug drugega izsiljujeta. Ponavadi je
alkohol vmes. Žrtev ne odide, ker se mora po�utiti kot žrtev. Rabi tisto negativno
69
energijo, rabi biti prizadet(a). V tak odnos se ponavadi spuš�ata posameznika, ki
rabita drug drugega. Ponavadi pa tudi oba prihajata iz prizadetih družin. Kot sem
rekla… za�aran krog«.
Alex: »Ne vem… verjetno ja (sem bil žrtev �ustvenega nasilja)… vedno so ženske
ljubosumne v prazno… posesivnost je posledica ljubosumja…«.
Alex: »Ja, poznem tako osebo. Do tega pride zaradi medsebojnega nerazumevanja.
Žrtev ne odide iz takšnega razmerja zato, ker nima dovolj samospoštovanja in ni
dovolj sigurna vase in v svoja �ustva. Razmišlja o zunanjih faktorjih, (kot so npr.
otroci, prijatelji...), kot odlo�ilnih za vztrajanje v bolnem odnosu, kateri pa z
umiranjem veze nimajo nikakršne veze«.
Ostali respondenti pravijo, da sami niso bili nikoli žrtve nasilja ter da ne poznajo
nobene take osebe.
7.6 SKLEP
V raziskavi se je izkazalo, da tako respondenti kot respondentke visoko
vrednotijo �ustva v intimnih odnosih, �eprav si jih nekateri �ez �as ne razkrivajo ve�
tako pogosto. Respondenti ne navajajo, da bi v njihovih intimnih odnosih prihajalo
do konfliktov zaradi razlike v �ustvovanju ali pomanjkanja �ustvene podpore.
Razlika v �ustvenosti moških in žensk v posameznih primerih sploh ni izpostavljena,
�eprav je mnenje, da so ženske bolj �ustvene od moških v splošnem še vedno
nekoliko bolj poudarjeno. Prav tako ve�ina respondentov ne izpostavlja »šibkih«
�ustev kot karakteristiko žensk. Nasprotno, pokazalo se je, da je �ustvo jeze v
navedenih intimnih partnerskih razmerjih celo bolj karakteristika žensk. To bi lahko
razložili s Kemperjevo strukturalno teorijo, ki pravi, da posamezniki z ve�jo mo�jo
in višjim statusom doživljajo pogosteje pozitivna �ustva in redkeje negativna �ustva.
70
Po tej teoriji ženske ob�utijo ve� negativnih �ustev, saj imajo v družbeni poziciji
nižji status od moških.
Iz danih intervjujev se podrejen položaj žensk vseeno ni pokazal, saj respondenti v
splošnem navajajo enakopraven odnos, tako pri emocionalnem delu, kot pri
gospodinjskem delu. Prav tako se v splošnem ne pokaže niti poznavanje (�ustvenega)
nasilja.
Posamezniki v sodobni družbi vsekakor vstopajo v razmerja bolj svobodno in se
zavedajo, da je za zdrav odnos potrebno vlagati precej truda in enakopravnosti. Prav
tako se zavedajo tudi izmuzljivosti današnjih intimnih odnosov in se za le-tega precej
trudijo. Ideal ljubezni je po mojem mnenju izgubil na veljavi, saj se posamezniki
predvsem trudijo, da zveza gladko te�e, prav tako sklenitev zakonske zveze ter
starševstvo ne predstavlja nuje ampak izbiro.
71
8 ZAKLJU�EK
�ustva so dobila izjemno mesto v življenju posameznika/-ice postmoderne
družbe. Priti v stik z lastnimi �ustvi ter emocionalne potrebe posameznic in
posameznikov so postavljene v ospredje ne samo v zasebnosti, temve� tudi v
javnosti. O pomembnosti �ustvenega izražanja govorijo tako reko� vsi mediji,
znanstvena literatura, razli�ni strokovnjaki. Urejanje in izražanje �ustev pa je
pomembna tema tudi v sodobnih intimnih partnerskih razmerjih, saj so se le-ta
radikalno spremenila. Intimnost, neko� podvržena takratnim normam in
pri�akovanjem, je v sodobnosti dobila nove razsežnosti. Posamezniki so svobodni pri
izbiri življenjskega sopotnika in intimna razmerja trajajo le v kolikor sta zadovoljna
oba partnerja. Posameznika se morata znati odpreti drug drugemu, pokazati �ustva in
o njih razpravljati. Za tako razmerje je potrebna �ustveno kompetentna oseba, za kar
pa je potrebna ustrezna �ustvena socializacija, ki je spolno specifi�na.
Kot smo skozi teoreti�ni del diplomske naloge odkrili, je biološki spol predstavljal
osnovo specifi�nim družbenim vlogam, ki so se v moderni družbi dokon�no
razcepile na podro�je dela in doma. Prav tako se je utrdilo tudi razlikovanje med
racionalnim in �ustvenim, saj sta spola razvila potrebne lastnosti v »lastni sferi«.
Moški so v instrumentalni sferi produkcije in tržnih odnosov razvili za to potrebne
racionalne lastnosti, ženske pa so se utrdile kot »predelovalke in urejevalke �ustev« v
sferi doma.
Moški in ženska sta v osnovi enako emotivni bitji, ki pa pod vplivom kulturnih
zahtev, pri�akovanj, spodbud in nenazadnje tudi sankcij vpetih že v zgodnjo
emocionalno socializacijo, razvijejo razli�ne stile �ustvovanja (Šadl, 1999). Moški v
zahodni kulturi je vzgojen in socializiran tako, da skriva �ustva, ki veljajo za šibka,
oziroma ženska �ustva ter se ravna po podobi »ma�o moškega«. Ta podoba je vpeta
v socialno-kulturne stereotipe, ki so še vedno pogosto predstavljena tudi v medijih.
Moški, ki ne deluje po takih na�elih tvega, da ga družba izlo�i. Pristajanje na tovrstne
stereotipe pa ima za posledico zadrževanje �ustev, kar lahko terja visoko
72
psihofizi�no ceno, ma�isti�no predstavljanje moškosti pa ima lahko za posledico
kompleks nadrejenosti, kar postavlja žensko v podrejen položaj.
Dejstvo je, da je urejanje in izražanje �ustev pomembna zna�ilnost sodobnih intimnih
razmerij, raziskave pa kažejo, da so ženske še vedno nemalokrat razo�arane nad
�ustveno zadržanostjo partnerjev ter menijo, da kvaliteto intimnega razmerja dolo�a
ravno sposobnost partnerja, da izrazi svoja �ustva. Odkar so ženske stopile na trg
delovne sile, so tako dvojno ali trojno obremenjene, saj so po raziskavah sode�,
ženske še vedno tiste, ki opravljajo glavnino gospodinjskega in emocionalnega dela.
V za�etku postavljene hipoteze lahko pretežno sprejmemo. Prišli smo do zaklju�ka,
da moški in ženske izražajo (toda ne doživljajo) �ustva razli�no, kar je posledica
moško-središ�ne družbe in spolno specifi�ne socializacije. Spolno specifi�no
�ustvovanje in izražanje �ustev ustvarja konflikte v intimnem heteroseksualnem
odnosu. Emocionalno delo v intimnem heteroseksualnem partnerskem odnosu izhaja
in je dolo�eno s podrejenim položajem žensk. Ženske so pogosteje od moških žrtve
�ustvenega nasilja v intimnem partnerskem heteroseksualnem odnosu.
Pripadnost spolu je žal trdovraten dejavnik, ki še vedno vpliva na �ustveno vedenje
in izražanje posameznikov, odvisno pa je tudi od pripadnosti razredu.
Nekatere raziskave podajajo bolj optimisti�ne rezultate o odnosu med moškimi in
ženskami v sodobnih intimnih partnerskih razmerjih ter tudi sama bi rada zaklju�ila z
bolj pozitivno mislijo. V svoji �eprav kratki raziskavi, ki je vklju�evala mlade pare,
se je pokazalo, da se pretežno vsi pari obravnavajo kot enakopravna emotivna bitja,
ki si nudijo �ustveno podporo in prav tako delijo gospodinjska opravila. Posamezniki
se vedno bolj zavedajo pomembnosti izražanja �ustev ter komunikacije za uspešno
zvezo, prav tako pa tudi dejstva, da je le enakopraven odnos, zadovoljiv odnos.
Izmuzljivost današnjih intimnih odnosov od posameznikov zahteva, da v razmerje
vlagajo vsakodnevni trud in dosegajo kompromise, kajti prevelika odstopanja od
pri�akovanj kaj hitro peljejo intimno zvezo v propad.
73
9 VIRI IN LITERATURA
SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE, �LANKI, PRISPEVKI
• Ani�i� in drugi (2002): Nasilje - nenasilje : priro�nik za u�iteljice, u�itelje,
svetovalne službe in vodstva šol. I2, Ljubljana.
• Beck, U. in Beck-Gernsheim, E. (2006): Popolnoma naravni kaos ljubezni.
FDV, Ljubljana.
• Brody L. R. (2002): The socialization of gender differences in emotional
expression: Display rules, infant temperament, and differentiation, v: Fischer,
H. A. (ur.): Gender and emotion: social psychological perspectives, 24-47,
New York, Cambridge University press.
• Burns, A. (2002): Women in love and men at work. The evoloving
heterosexual couple? Psychology, evolution & gender. Staffordshire
University, Avgust: 151-172.
• Kanjuo-Mr�ela A. in �ernigoj-Sadar N. (2007): Delo in družina : s
partnerstvom do družini prijaznega delovnega okolja. FDV, Ljubljana.
• De Beauvoir, S. (1999-2000): Drugi spol. Delta, Ljubljana-
• Dempsey, K. (2001): Women's and men's consciousness of shortcomings in
marital relations, and of the need for change. Family matters, 58, str. 58-63.
• Duncombe, J. in Marsden, D. (1993): Love and intimacy: the gender division
of emotion and emotion work – A neglected aspect of sociological discussion
of heterosexual relationships. Journal of the British sociological association,
27 (2): 221-234
• Duncombe, J. in Marsden, D. (1995): “Workaholics” and “whingeing”
women: theorising intimacy and emotion work- the last frontier of gender
inequality? Sociological review, 43 (1): 150-169
• Feldman-Barret, L. et al. (1998): Are women the “more emotional” sex?
Evidence from emotional experience in social context. Cognition and
emotion, 12 (4), str. 555-578.
74
• Giddens, Anthony (1992): Preobrazba intimnosti. Cf, Ljubljana.
• Haralambos, M. in Holborn, M. (1999): Sociologija: teme in pogled. DZS,
Ljubljana.
• Hochschild, A. R. (1979): Emotion work, feeling rules, and social structure.
The american journal of sociology, 85 (3), str. 551-575.
• Hrženjak (2007): Nevidno delo. Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne
družbene in politi�ne študije, Ljubljana.
• Jamienson, L. (1998): Intimacy: Personal Relationships in Modern Societies.
Polity Press. Oxford.
• Jogan, Maca (1990). Družbena konstrukcija hierarhije med spoloma.
Fakulteta za sociologijo, politi�ne vede in novinarstvo, Ljubljana.
• Johnson, N.: Domestic violence: An overview. V: Kingston, P. in Penhale, B.
1995. Family Violence and the Caring Professions. London.
• Leavitt, L. R. in Bauman-Power, M. (1989): Emotional socialization in the
post modern era: children in daycare. Social psychology quarterly, 52, str. 35-
43.
• Nath L. E. in Simon R. W. (2004): Gender and emotions in US: Do men and
women differ in in self-reports of feelings and expressive behavior? V: AJS,
109 (5), str. 1137- 76.
• Oakley, A. (2000): Gospodinja. Cf, Ljubljana.
• Rener, T. (2000): O delu in ljubezni, v: Oakley, A. (2000): Gospodinja. Cf,
Ljubljana, str. 279-298.
• Sanchez- Nunez, M. T. (2008): Does emotion intelligence depend on gender?
The socialization of emotional competencies in men and women and its
implications. Electronic journal of research in educational psychology, 6 (2),
str. 455-474.
• Sedmak, M. in Kralj, A. (2006): Nevarna zasebnost: Nasilje v družinah v
Sloveniji. Družboslovne razprave, 22 (53), str. 93-110.
• Shields, S. A. (2002): Speaking from the heart: Gender and the social
meaning of emotion. University press, Cambridge. Str. 1-41.
• Smrtnik-Vituli�, (2004): �ustva in razvoj �ustev. Pedagoška fakulteta,
Ljubljana.
75
• Strazdins, L., Broom, D. H. (2001): Acts of love (and work): Gender
imbalance in emotional work and women's psychological distress. Journal of
family issues.
• Šadl, Z. (1998): Sodobne oblike �ustvovanja. Družboslovne razprave, 14
(27/28), str. 63-71.
• Šadl, Z. (1999): Usoda �ustev v zahodni civilizaciji. Ljubljana, Znanstveno in
publicisti�no središ�e.
• Šadl, Z. (2002): Emocionalno delo in intimni odnosi v pozni modernosti.
Družboslovne razprave 17 (39), str. 59-71.
• Šadl, Z. (2005): Družbene spremembe, travmati�ne emocije in emocionalna
opora. Družboslovne razprave 21 (49/50), str. 223-242.
• Švab, A. (1999): Anthony Giddens: Transformacija intimnosti: seksualnost,
ljubezen in erotika v modernih družbah; Lynn Jamieson: Intimnost: osebni
odnosi v moderni družbi. Teorija in praksa 36, 5, 873-876.
• Švab, A. (2001): Družina: od modernosti k postmodernosti. Znanstveno in
publicisti�no središ�e, Ljubljana.
• Turner, J. H. (2005). The Sociology of Emotions. Cambridge University
Press.
• Ule Nastran, M. (1993): Psihologija vsakdanjega življenja. Znanstveni in
publicisti�no središ�e, Ljubljana.
• Ule Nastran, M. (2000): Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Znanstveni
in publicisti�no središ�e, Ljubljana.
• Zadnik, T. in Mulej, L. (2006): Hegemonija zahoda: spol kot neodvisna
spremenljivka, Anthropos 2006, 1-2 (201-202), str. 221-232.
76
INTERNETNI VIRI
• Garside, Klimes, Dougan, 2002 (2009-02): Socialization of discrete negative
emotions: gender differences and links with psychological distress.� Http://
http://findarticles.com/p/articles/mi_m2294/is_2002_August/ai_95514605?ta
g=content;col1
• Gillies, V., 2003 (2009-02): Family and intimate relationships: a review of
sociological research. Http://
http://www.lsbu.ac.uk/families/workingpapers/familieswp2.pdf
• Hutson-Comeaux, S. in Kelly, R., 2004 (2009-01): Gender-emotion
stereotypes are context specific. Http://
http://www.springerlink.com/content/u002k76644562n13/
• Hutson-Comeaux, S. in Kelly, R., 2004 (2009-01): Gender stereotypes of
emotional reactions: how we judge an emotion as valid. Http://
http://www.springerlink.com/content/k024v24j883lt126/
• Kralj, A., 2007 (2009-03): Nasilje v družbi, družini in nad posameznikom.
Http://
http://www.revijavita.si/Nasilje_v_druzini/Nasilje_v_dru_bi__dru_ini_in_n/n
asilje_v_dru_bi__dru_ini_in_n.html
• Krapež, B., 2005 (2009-05): �ustveno nasilje. Http://
http://www.cdk.si/soutripanje/st40/custveno_nasilje.htm
• McNaughton, J., 2000 (2009-01): Gender differences in parent child
communication patterns. Http://
http://murphylibrary.uwlax.edu/digital/jur/2000/mcnaughton.pdf
• Packota, V. J., 2000 (2009-01): Emotional Abuse of Women by Their
Intimate Partners. Http://
http://www.womanabuseprevention.com/html/emotional_abuse_literature_re
v.html
77
10 PRILOGE
Priloga A- Na�rt intervjuja:
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem/-ko?
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z njim/njo?
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje? Zakaj se
je prekinilo?
4. Kako bi opisali svojega partnerja/-ko? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj vas
moti?
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka), da bi
bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat do
konfliktov? Kako konflikte rešita?
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po vašem
mnenju kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja/-ke? Ste do njega popolnoma odkriti, mu
razkrivate svoja �ustva?
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju vi
ve�krat izražate ter katera vaš partner/-ka?
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej da je
en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj zna�ilno za
moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
10. Vam je vaš partner/-ka v �ustveno oporo? Mu/ji lahko zaupate stvari, vas pri tem
posluša in svetuje?
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje naredili še
ve�? Kaj pa vaš partner/-ka? Mislite, da se dovolj trudi za vajino zvezo?
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe?
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega dela
enakovredno?
78
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite, da
vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
15. Ali partnerju zaupate?
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner do
vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do tega
pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
Priloga B – Prepis kvalitativnih intervjujev
Intervju št. 1
Jasna - 28 let, zaposlena, izvenzakonska skupnost, brez otrok
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem/ko?
3 leta.
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z njim?
Zaljubljenost ter želja po skupnem preživljanju �asa.
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje?
Zakaj se je prekinilo?
Ne, nisem imela nobenega resnejšega razmerja.
4. Kako bi opisali svojega partnerja/-ko? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj
vas moti?
Vše� mi je, da je sanja�, delaven, pozoren, ljube�, vztrajen in odprt. Moti pa me
njegova trma.
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka),
da bi bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat
do konfliktov? Kako konflikte rešita?
Mislim, da sva tipi�en mlad par, ki si poskuša ustvariti kar najve�, v �im krajšem
�asu. Tako ve�krat pozabiva nase, na majhne stvari, ki naredijo življenje lepše. Da bi
79
bilo to razmerje idealno, bi se morala bolj potruditi prisluhniti en drugemu in se
v�asih tudi �emu odpovedati, za skupno dobro. Konflikti prihajajo kot posledica
stresa zaradi službe, ter zaradi najine trme in vztrajnosti. Navadno konflikte rešujeva
tako, da se najprej »zdereva« en na drugega ter šele �ez �as, ko se jeza ohladi, se
pogovoriva.
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po
vašem mnenju, kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
�ustva so zelo pomembna za oba. Zagotovo sem jaz bolj �ustvena.
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja? Ste do njega popolnoma odkriti,
mu razkrivate svoja �ustva?
Do svojega partnerja gojim globoka �ustva in sem mu popolnoma predana. Vseeno
pa ohranjam tudi nekaj skrivnosti zase. Kar se ti�e �ustev pa sem popolnoma iskrena
in jih pogosto razkrivam.
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju
vi ve�krat izražate ter katera vaš partner?
Sama najve�krat izražam jezo in strah. Partner pa sre�o.
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej
da je en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
Zagotovo so ženske bolj �ustvene od moških. Za moške je najbolj zna�ilen strah
(pred izgubo in nemo�jo), za ženske pa mislim, da smo kot tobogan: od veselja,
sre�e, do žalosti, strahu.
10. Vam je vaš partner v �ustveno oporo? Mu lahko zaupate stvari, vas pri tem
posluša in svetuje?
Velikokrat mi je v oporo, toda ne vedno. Zaupam mu skoraj vse. Posluša, toda ne
sliši.
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje
naredili še ve�? Kaj pa vaš partner? Mislite, da se dovolj trudi za vajino zvezo?
Mislim, da dovolj vlagam, vendar se vedno lahko naredi še ve�. Isto velja tudi za
partnerja.
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe?
80
Prednost imajo moje potrebe ter partnerjeve želje.
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega
dela enakovredno?
Da. Doma�a opravila opravljava enakovredno.
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite,
da vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
Veliko �asa preživiva skupaj, vendar ne vedno, ko si jaz to želim. Partner si rad
vzame �as za svoje prijatelje.
15. Ali partnerju zaupate?
Veliko, toda ne popolnoma.
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
Poroka mi ni zelo pomembna, otroci pa zelo.
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner
do vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
Ne. Nikoli.
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do
tega pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
Nobene take osebe ne poznam. Po mojem mnenju do tega pride zaradi šibkega
zna�aja osebe, ki nasilje izvaja. Žrtev ne odide, ker želi partnerju pomagati ter
zaradi žrtvinega, prav tako šibkega, zna�aja.
Intervju št. 2
Lana - 26 let, študentka, izvenzakonska skupnost, brez otrok
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem?
Nekaj ve� kot 10 let.
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z njim?
Klju�nega pomena je bilo to, da mi je znal stati ob strani.
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje?
Zakaj se je prekinilo?
Pred sedanjim partnerjem sem imela le nekaj kratkih razmerij.
81
4. Kako bi opisali vašega partnerja? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj vas
moti?
Ni ene prave besede, da bi ga opisat. Je �lovek, ki mi pomeni vse, je moj ljubimec in
hkrati moj najboljši prijatelj. Vše� mi je, ker me spodbuja, ker me razume, me zna
umiriti, ko to potrebujem in me spravi v smeh, me tolaži, ko imam problem. V bistvu
je vedno prisoten, ko ga potrebujem. V�asih me motijo njegove navade. Je velik
flegmatik in vse stvari dela zelo po�asi in premišljeno, jaz pa ravno obratno.
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka),
da bi bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat
do konfliktov? Kako konflikte rešita?
Ne morem re� da je najino razmerje idealno, ker menim da tega ni, je pa vseeno
približek temu. Do ve�jih konfliktov pri nama ne prihaja. Ponavadi se skregava za
kakšne nepomembne stvari, ki mi trenutno niti ne pride na pamet. Spore vedno
rešiva s pogovorom.
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po
vašem mnenju, kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
No ja, �ustva so zelo pomembna, saj tako en drugemu pokažeš, da si mu pomemben.
Velikokrat se mi zdi, da je on bolj �ustven.
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja? Ste do njega popolnoma odkriti,
mu razkrivate svoja �ustva?
Preprosto �utim do njega ljubezen, prijateljstvo… Mislim, da sem glede tega kar
odkrita, �eprav bi lahko mu še ve�krat bolj pokazala kako je pomemben zame.
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju
vi ve�krat izražate ter katera vaš partner?
Najve�krat izražam sre�o in v�asih jezo, ki je ve�krat nesmiselna. On pa ve�inoma
izraža sre�o.
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej
da je en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
Na splošno naj bi bile ženske bolj �ustvene od moških. Za ženske je bolj zna�ilna
jeza, ve�krat tudi izražajo žalost, kar pa ne pomeni, da je zanje bolj zna�ilna. Moški
jo skrivajo.
82
10. Vam je vaš partner v �ustveno oporo? Mu lahko zaupate stvari, vas pri tem
posluša in svetuje?
Kadar ga potrebujem, mi je vedno 100% v oporo.
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje
naredili še ve�? Kaj pa vaš partner? Mislite, da se dovolj trudi za vajino zvezo?
Mislim da se kar oba trudiva za zvezo, saj sicer ne bi zdržala toliko let.
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe?
Prednost v razmerju je zelo odvisna od trenutnih potreb partnerja. Mislim, da sva
kar enakopravna ampak kot v vsakem razmerju enkrat ima eden bolj potrebo in se
mu posvetiš drugi� pa je obratno.
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega
dela enakovredno?
Doma�a opravila so kar dobro razdeljena. Razen likanja mu ni problem pomagat.
Prav tako tudi meni ni problem pomagat njemu, seveda �e mu znam.
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite,
da vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
Ves najin prosti �as preživiva skupaj.
15. Ali partnerju zaupate?
Ja 100%.
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
Pred �asom sem bila prepri�ana, da je poroka bistvenega pomena, zdaj pa menim,
da ni tako pomembna. Otroke si želim, ker so po mojem mnenju pomembni v
razmerju niso pa bistveni. �e jih slu�ajno ne bo, upam, da bo najino razmerje še
vedno tako mo�no, da bova prebrodila tudi to.
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner
do vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
Prekomerno ljubosumen ni bil nikoli, je pa res kdaj pokazal minimalno in pravšnjo
ljubosumje.
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do
tega pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
83
Ne poznam nobene take osebe. Mislim, da do tega pride, ker ima partner dolo�ene
psihi�ne probleme (ki lahko izvirajo iz otroštva, zaradi dela, itd..) in se izživlja nad
partnerjem.
Partner ga ne zapusti, ker ta oseba nad njim izvaja dolo�en psihi�ni pritiski, pri
katerem doseže, da se druga oseba po�uti manjvredno.
Intervju št. 3
Sonja - 28 let, zaposlena, izvenzakonsko razmerje, brez otrok
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem?
3 leta.
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z njim?
Za�etna zaljubljenost, želja biti vsako minuto z njim.
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje?
Zakaj se je prekinilo?
Ja. Pred sedanjim partnerjem sem bila v razmerju 4 leta. Partner je imel probleme z
alkoholom, zato sem zvezo prekinila. V bistvu sem to vedela že v samem za�etku,
vendar sem ves �as upala, da bo boljše.
4. Kako bi opisali svojega partnerja? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj vas
moti?
Vše� mi je, da je do mene iskren, me posluša in stoji ob strani. Motijo pa me njegove
dolo�ene navade.
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka),
da bi bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat
do konfliktov? Kako konflikte rešita?
Idealno razmerje… ne verjamem, da obstaja. Vsaj ne po mojih izkušnjah. Nekatera
razmerja se temu približajo, ampak idealna pa niso nikoli. V takih razmerjih gre za
nesebi�no ljubezen, za povsem odkrit odnos dveh enkratnih posameznikov, ki drug
drugemu dopuš�ata vso svobodo, da je drugi tak kot je. Tak odnos temelji na
spoštovanju, saj zaljubljenost kmalu zbledi. V današnjih razmerjih je vse preve�
84
ljubosumja in posesivnosti. Partnerja drug drugega dušita in ho�eta drug drugega
spremeniti po lasni šabloni. Najin odnos je precej odkrit in spoštljiv, do konfliktov pa
prihaja prav zaradi razli�nih navad. Ponavadi se zdereva drug na drugega, �ez
nekaj �asa se pogovoriva pa je pozabljeno…
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po
vašem mnenju, kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
Menim, da sva oba enako �ustvena, le da vsak pokaže to na druga�en na�in. �e se mi
zazdi, da se mi godi krivica, se navadno zjo�em in smilim sama sebi, on ponavadi to
zadrži v sebi in odvihra ven.
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja? Ste do njega popolnoma odkriti,
mu razkrivate svoja �ustva?
Partnerja spoštujem, o �ustvih pa se ne veliko pogovarjava. V samem za�etku sva se
veliko ve� pogovarjala, sedaj si to bolj pokaževa. Jaz mu npr. pripravim kako
presene�enje, on mi skuha ve�erjo. Do partnerja sem precej odkrita, �eprav mu kako
malenkost tudi prikrijem. V bistvu kaj takega zaradi katerega bi se le razburjal. Take
stvari je po mojem mnenju bolje zamol�ati.
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju
vi ve�krat izražate ter katera vaš partner?
Uh, moram priznati, da sama ve�krat izražam jezo kot on. On je pa precej pozitivna
oseba. On najve�krat izraža sre�o.
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej
da je en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
Ženske naj bi bile na splošno bolj �ustvene od moških, kar po mojih izkušnjah sploh
ni res…je le nekakšen mit. Po mojem mnenju ženske precej ve� jo�ejo, kar pa je v
veliki meri, vsaj v razmerju, nekakšno izsiljevanje partnerja…da dosežejo kar ho�ejo
dose�i.. oba spola sta enako �ustvena…odvisno je od posameznika do posameznika,
kako ta �ustva izraža, kako je nau�en… poznam veliko žensk, ki je bolj nasilnih od
moških, ko so jezne in moških, ki jo�ejo veliko ve� kot ženske, ko so žalostni, tako da
ne morem re�i, da je odvisno od spola…ampak od posameznika.
10. Vam je vaš partner v �ustveno oporo? Mu lahko zaupate stvari, vas pri tem
posluša in svetuje?
85
Ko ga potrebujem, je partner vedno ob meni. Zna me poslušati in mi svetovati.
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje
naredili še ve�? Kaj pa vaš partner? Mislite, da se dovolj trudi za vajino zvezo?
Vedno se da še kaj ve� naredit. Tako jaz kot on.
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe?
Sama dajem velikokrat partnerju prednost… partner nekako gleda, da sva oba
zadovoljna, le da �e ne gre druga�e, da sebe na prvo mesto.
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega
dela enakovredno?
Ne preve�. Kar se ti�e gospodinjskih opravil ga moram kar naprej opominjati, da
tudi sam kaj postori.
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite,
da vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
Veliko prostega �asa preživiva narazen. Imava precej razli�ne interese in prijatelje.
15. Ali partnerju zaupate?
Po veliko slabih izkušnjah z moškimi, moram priznati, da sedanjemu partnerju
zaupam.
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
Odkar vem zase sem bila proti poroki pa tudi nikoli nisem �utila nekakega
materinskega instinkta. Ne vem.
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner
do vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
Ja. V prejšnji zvezi. Mislim, da sem bila hkrati žrtev ter hkrati izvajalec nasilja. Ves
�as sem bila prepri�ana, da nisem dovolj dobra, ker je partner tak. Da nisem dovolj
dobra, ker se zaradi mene ne spremeni. Sem bila pa jaz tista, ki sem bila pretirano
ljubosumna in posesivna. Hkrati sem jaz njega izsiljevala, da bom odšla, �e se ne bo
spremenil. Za�aran krog iz katerega težko zbežiš.
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do
tega pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
Veliko ljudi poznam, ki imajo bolno razmerje. Drug drugega izsiljujeta. Ponavadi je
alkohol vmes. Žrtev ne odide, ker se mora po�utiti kot žrtev. Rabi tisto negativno
86
energijo, rabi biti prizadeta. V tak odnos se ponavadi spuš�ata posameznika, ki
rabita drug drugega. Ponavadi pa tudi oba prihajata iz prizadetih družin. Kot sem
rekla…za�aran krog.
Intervju št. 4
Gorazd - 29 let, poro�en, zaposlen, v pri�akovanju prvega otroka
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem/-ko?
9 let.
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z
njim/njo?
Že v srednji šoli me je prevzela, druga�e najprej o�i in nato osebnost, iskrenost.
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje?
Zakaj se je prekinilo? Ne.
4. Kako bi opisali svojega partnerja/-ko? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj
vas moti?
Vše� mi je njena iskrenost, preprostost, lepota, malo me moti, da je precej
neaktivna..
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka),
da bi bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat
do konfliktov? Kako konflikte rešita?
V razmerju manjka samo otrok za idealno razmerje. Najve�krat pride do konfliktov
zaradi tega, ker na nekatere zadeve gledava z razli�nih zornih kotov. Poleg tega tudi
zaradi dejavnosti poleg dela in drugih družinskih odnosov – njeni in moji starši…
Navadno sem sam bolj glasen, skregava se, pogovoriva in pobotava.
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po
vašem mnenju kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
�ustva so v razmerju zelo pomembna. Absolutno je partnerka bolj �ustvena.
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja/-ke? Ste do njega popolnoma
odkriti, mu razkrivate svoja �ustva?
Moram priznati, da �ustev ne razkrijem vedno, zaradi moškega ega.
87
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju
vi ve�krat izražate ter katera vaš partner/-ka?
Jaz sre�a, dvom, pri�akovanje, partnerka zaskrbljenost.
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej
da je en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
Ženske so bolj �ustvene. Zanje je najbolj zna�ilna žalost, za moške jeza.
10. Vam je vaš partner/-ka v �ustveno oporo? Mu/ji lahko zaupate stvari, vas
pri tem posluša in svetuje?
Vedno in povsod mi je v oporo.
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje
naredili še ve�? Kaj pa vaš partner/-ka? Mislite, da se dovolj trudi za vajino
zvezo?
V razmerje bi lahko ve� vložil. Partnerka se trudi, vendar bi lahko tudi ona še kaj
dodala.
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe?
Odvisno, v�asih dajem res svoje potrebe na prvo mesto, vendar skušam, da je ona na
prvem mestu.
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega
dela enakovredno?
Je dokaj enakovredno.
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite,
da vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
Prosti �as preživljava bolj vsak zase, zaradi razli�nih interesov.
15. Ali partnerju zaupate?
Da, absolutno.
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
Poroka in otroci so zame zelo pomembni. S partnerko sva se poro�ila pred dvema
letoma, ker sva si to oba zelo želela, sedaj sva v pri�akovanju prvega otroka.
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner
do vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
88
Ne morem re�i, da sem bil žrtev �ustvenega nasilja, vendar je bila partnerka v
za�etku kar precej ljubosumna.
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do
tega pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
Poznam osebe, ki so prekomerno ljubosumne ter njihov partner pri tem trpi. Odidejo
ne, ker upajo, da bo boljše.
Intervju št. 5
Alex- 29 let, izvenzakonsko razmerje, zaposlen
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem/-ko?
Skupaj sva eno leto in en mesec.
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z
njim/njo?
Klju�nega pomena je bilo to, da ji zaupam.
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje?
Zakaj se je prekinilo?
Ja, štiri letno razmerje. Prekinilo se je, ker se nisva ve� razumela.
4. Kako bi opisali svojega partnerja/-ko? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj
vas moti?
Moja punca je najlepša na svetu. Je simpati�na, mirna, živa, nasmejana in me pusti
živet, kakor se mi zdi prav.
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka),
da bi bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat
do konfliktov? Kako konflikte rešita?
Najino razmerje je zanimivo. Ni� mi ne manjka. Nisva imela dosti konfliktov; ko pa
je do njih prišlo je bilo predvsem zaradi njenega ljubosumja...ni� hujšega v glavnem.
Konflikte rešiva s pogovorom.
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po
vašem mnenju kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
89
V razmerju so najpomembnejša �ustva. So merilo po katerem veš na kakšni stopnji si.
Vsak je �ustven po svoje.
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja/-ke? Ste do njega popolnoma
odkriti, mu razkrivate svoja �ustva?
Do svoje partnerke sem popolnoma odkrit, ko se pogovarjava o �ustvih, glede
odnosa. �e sem jezen ji povem, zato, da me pusti na miru; �e sem zdolgo�asen ji tudi
povem; �e sem žalosten ali vesel, pa se itak vidi.
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju
vi ve�krat izražate ter katera vaš partner/-ka?
Jaz najve�krat prva tri....ona v�asih malo ve� jeze kot jaz, ampak le v�asih.
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej
da je en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
Po mojem mnenju sta oba spola enako �ustvena in ne obstaja �ustvo, ki bi bilo
spolno specifi�no.
10. Vam je vaš partner/-ka v �ustveno oporo? Mu/ji lahko zaupate stvari, vas
pri tem posluša in svetuje?
Ja, definitivno. �eprav se v�asih raje pogovorim tudi s kako drugo osebo...zaupam ji
in me posluša ter svetuje...tudi, �e mislim, da nasveti niso dobra stvar.
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje
naredili še ve�? Kaj pa vaš partner/-ka? Mislite, da se dovolj trudi za vajino
zvezo?
Zase bi lahko dejal, da vlagam kolikor �utim. Lahko bi vložil ve�. Po mojem mnenju
partnerka vlaga ve� od mene.
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe? Njene...na žalost...sem v�asih preve� dober in ne mislim nase dovolj...je pa
tudi res, da mi to ne predstavlja nobenega problema.
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega
dela enakovredno?
Jaz dajem vedno pobudo....vendar vedno skupaj opravljava hišna opravila...v
glavnem, jaz sem bolj priden.
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite,
90
da vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
Ve�ino prostega �asa preživiva skupaj…doma pred tv....peljemo psa na sprehod,
gremo v kino, gremo na kak koncert, imamo spolne odnose. Kar precej se posve�ava
en drugemu.
15. Ali partnerju zaupate?
Ja, zelo.
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
Zaenkrat mi niso pomembni. V prihodnosti pa ne vem..
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner
do vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
Ne vem… verjetno ja.. .ja, vedno so ženske ljubosumne v prazno.... posesivnost je
posledica ljubosumja…
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do
tega pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
Ja, poznem tako osebo. Do tega pride zaradi medsebojnega nerazumevanja. Žrtev ne
odide iz takšnega razmerja zato, ker nima dovolj samospoštovanja in ni dovolj
sigurna vase in v svoja �ustva. Razmišlja o zunanjih faktorjih (kot so npr. otroci,
prijatelji...) kot odlo�ilnih za vztrajanje v bolnem odnosu, kateri pa z umiranjem veze
nimajo nikakršne veze.
Intervju št. 6
Laris - 28, izvenzakonska skupnost, zaposlen, brez otrok
1. Koliko �asa ste v razmerju s sedanjim partnerjem/-ko?
Skupaj sva 3 leta.
2. Kaj je bilo klju�nega pomena, da ste se odlo�ili za skupno življenje z
njim/njo?
Zaupal sem ji, znala mi je stati ob strani.
3. Ste imeli mogo�e pred sedanjim partnerjem kakšno dolgoletno razmerje?
Zakaj se je prekinilo?
Ne.
91
4. Kako bi opisali svojega partnerja/-ko? Kaj vam je pri njem najbolj vše�, kaj
vas moti?
Vše� mi je, ker je dobrosr�na, prijazna, razgledana. Moti pa me, da je zelo
vzkipljiva.
5. Kako bi opisali vajino razmerje in kaj po vašem mnenju manjka (�e manjka),
da bi bilo to razmerje idealno? Zaradi �esa pride v vajinem odnosu najve�krat
do konfliktov? Kako konflikte rešita?
V najinem razmerju manjka popestritve, vendar je to že skoraj nemogo�e, glede na
to, da sva oba precej zaposlena. Niti nimava kaj preve� prostega �asa. Res pa je, da
imava tudi precej razli�ne interese. Do konfliktov najve� prihaja zaradi razli�nih
navad. Precej njo motijo dolo�ene moje navade. Navadno po�akam, da jo jeza mine.
6. Koliko so za vas in za vašega partnerja pomembna �ustva v razmerju? Je po
vašem mnenju kateri od vaju bolj �ustven od drugega?
�ustva so vsekakor zelo pomembna. Mislim, da sva oba enako �ustvena.
7. Kako bi opisali vaša �ustva do partnerja/-ke? Ste do njega popolnoma
odkriti, mu razkrivate svoja �ustva?
Partnerki, to da jo imam rad bolj pokažem z dejanji kot z besedami. Sva oba kar
precej zaprti osebi in se o �ustvih ne pogovarjava toliko kot neko�…�eprav bi se
morala.
8. Katera od navedenih �ustev (npr. sre�a, žalost, strah, jeza) po vašem mnenju
vi ve�krat izražate ter katera vaš partner/-ka?
V razmerju sam najve� izražam sre�o. Žalosti nikoli ne kažem navzven. Ne zdi se mi
vredno še druge obremenjevat s svojimi problemi. Partnerka pogosto kaže jezo.
9. Ali menite, da obstaja razlika v �ustvovanju med moškimi in ženskami, torej
da je en spol bolj �ustven od drugega? Ali bi lahko navedli �ustvo, ki je bolj
zna�ilno za moške in �ustvo, ki je bolj zna�ilno za ženske?
�e pogledamo res na splošno, so po mojem mnenju ženske bolj �ustvene od moških.
Za ženske bi rekel, da je bolj zna�ilna žalost, za moške pa jeza. Vseeno pa mislim, da
moški postajajo vse bolj �ustveni.
10. Vam je vaš partner/-ka v �ustveno oporo? Mu/ji lahko zaupate stvari, vas
pri tem posluša in svetuje?
Ja. �e jo rabim, mi je vedno v oporo. Posluša me, tolaži in svetuje.
92
11. Se vam zdi, da dovolj vlagate v razmerje? Bi lahko za vajino razmerje
naredili še ve�? Kaj pa vaš partner/-ka? Mislite, da se dovolj trudi za vajino
zvezo?
Sam vlagam zelo veliko v razmerje, ona pa bi se lahko malo bolj potrudila.
12. Komu dajete prednost v razmerju? So na prvem mestu vaše ali partnerjeve
potrebe?
Potrebe obeh so enako pomembne.
13. Kako si delita doma�a opravila? Je po vašem mnenju razmerje opravljanega
dela enakovredno?
Po mojem mnenju je koli�ina opravljenega dela enakovredna.
14. Kako preživita prosti �as? Vsak zase ali imata skupna zanimanja? Menite,
da vam partner posve�a dovolj svojega �asa?
Zaradi razli�nih interesov preživiva precej �asa vsak zase.
15. Ali partnerju zaupate?
Ja, partnerki zelo zaupam. Nikoli mi ni dala razloga, da ji ne bi.
16. Koliko so za vas pomembna poroka in otroci v razmerju?
Za enkrat mi niso pomembni niti poroka niti otroci. V prihodnosti pa bomo videli.
17. Ste bili kdaj v razmerju žrtev �ustvenega ali fizi�nega nasilja? Je bil partner
do vas kdaj prekomerno ljubosumen ali posesiven?
Ne, nikoli..
18. Poznate mogo�e osebo, ki je žrtev nasilja v razmerju? Kaj menite, zakaj do
tega pride ter zakaj žrtev navadno iz takega razmerja ne odide?
Ne poznam nobene take osebe. Najbrž žrtev ne odide zaradi strahu.