19.11.2015

1

Eksegeza evangelijev in Apd2015/2016

Nosilec predmeta in izvajalca: izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž, as. dr. Samo Skralovnik

Blagri (Mt 5,3-12)

ključna pojma: nebeško kraljestvo, pravičnost

I. uvod: 1-2II. osem blagrov: 3-10III. sklepni deveti blagor: 11-12

19.11.2015

2

Blagri (Mt 5,3-12)

Število blagrov je osem!

7 + 1 = 8STAROZAVEZNO

ŠTEVILO CELOVITOSTI,

POPOLNOSTI.

DOPOLNITEV ŠTEVILA 7. KRISTUS

Blagri (Mt 5,3-12)

• Beseda blagor (μακάριος) je pridevnik in pomeni srečen, blažen, blagoslovljen, premožen.

• Blagri v SZ: ָּבַרך – blagosloviti, poklekniti

▫ Jakob Ezavu: Vzemi, prosim, moj dar, ki so ti ga pripeljali ... (1 Mz 33,11)

• Bog ju je blagoslovil (ֶר� :in Bog jima je rekel (ַוְיָב֣Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji! (1 Mz 1,28)

19.11.2015

3

Blagri (Mt 5,3-12)

• Ašre – (ַאְׁשֵרי) (biti) blagoslovljen

• Koren ašar – (ָאַׁשר) iti naravnost, iti naprej, napredovati.

• Oseba, nad katerim se izreka blagoslov, je na pravi poti (življenjska usmeritev). ▫ Kaj pomeni spreobrnenje?

Blagri (Mt 5,3-12)

• Blagor je zavedanje, da je Bog edini resnični temelje človekove sreče in prihodnosti.

• Moder in srečen – blagrovan – je tisti, ki prepozna pravi temelj svojega življenja in sreče.

Knjiga Psalmov kot modrostno srce Stare zaveze se začenja s prvim zakonom človekove sreče.

19.11.2015

4

Blagri (Mt 5,3-12)

• Zvestoba Postavi – zvestoba izbrani poti življenja – je porok uspešnosti človekovega življenja!

• Blagor človeku, ki mu GOSPOD ne prišteva krivde in v njegovem duhu ni prevare (Ps 32,1).

• Blagor mu, ki misli na slabotnega, na dan nesreče ga bo GOSPOD rešil (Ps 41,2).

• Blagor njim, katerih pot je popolna, ki hodijo v GOSPODOVI postavi (Ps 119,1).

Blagri (Mt 5,3-12)

1. Blagrovani so ljudje, ki uresničujejo določeno vedenje ali določeno držo (življenjsko usmeritev).

2. SZ uporablja blagre (pretežno) kot tosvetno obljubo za sedanjost ali bližnjo prihodnost!

Vera v posmrtno življenje se v SZ besedilih pokaže in začne razvijati šele sredi drugega stoletja pred Kristusom, splošnega konsenza pa ni mogoče zaslediti niti v Jezusovem času niti v prvih krščanskih skupnostih (Mr 12,18–27; Apd 23,6–10)

19.11.2015

5

Blagri (Mt 5,3-12)

• Jezus prenese zunanji blagor v človekovo srce. • Eshatološka ali apokaliptična razsežnost:

• Ne gre le za blagoslov za časa tega življenja, Jezus obljublja pravo polnost in veselje šele v nebeškem kraljestvu.

10

19.11.2015

6

Blagri (Mt 5,3-12)

• V blagrih so svetna merila obrnjena na glavo!

• Blagri izražajo, kaj pomeni biti Jezusov učenec.

• A najprej so “portret” Jezusove osebe!▫ Prim. Blagor krotkim! ▫ Vzemite nase moj jarem in učite se od

mene, ker sem krotak in v srcu ponižen (Mt11,29) Neprekinjena misel govora na gori: Jezus je novi, pravi Mojzes:

Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje (4 Mz 12,3)

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor ubogim v duhu!

• Najpogostejši izraz, ki v hebrejski Bibliji označuje revščino; ָ�ִני

▫ Besedo dobi nov pomen, ne označuje več reveža, namreč trpeče v babilonskem izgnanstvu –uboštvo.

• Uboštvo – ubog, s korenom bog, gre za držo oz. stanje človeka, ki je v povezavi z Bogom, ki je po Božji volji.

• Uboštvo razumemo kot krepost prostovoljne odpovedi materialnim dobrinam, samemu sebi in vsem vrstam navezanosti - odprtost Božji volji.

19.11.2015

7

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor žalostnim!

• Žalost v bibličnem smislu ni nasprotje veselja.

• V bibličnem duhu drža žalosti pomeni drža senzibilnosti (občutljivosti). ▫ Žalosten je tisti človek, ki je občutljiv in ima

odprte oči za stisko, ki sočustvuje in sotrpi.

• Nasprotje je ravnodušen človek, ki je osredotočen na svoje ugodje in udobno življenje.

Blagri (Mt 5,3-12)

Žalost, o kateri govori Gospod, je neprilagodljivost zlu, je način odpora zoper to, kar vsi delajo in kar se posamezniku vsiljuje kot vzorec obnašanja.

Jezus iz Nazareta, 107

19.11.2015

8

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor krotkim!

• To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:Povejte sionski hčeri:

Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,

krotak, jezdi na oslici

in na osličku, mladiču vprežne živali.

• Za Boga SP (SZ, NZ) sta značilni dobrota in krotkost (prim. Mt 11,29; 21,5; 2 Kor 10,1).

• Kdo je krotak?▫ Tisti, ki drugega ne želijo obvladati, ponižati in na slepo

uveljaviti samo svojih interesov, ampak ga upoštevajo kot enakovrednega in ga ljubijo kot samega sebe.

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti!

• Po pravičnosti človek hrepeni kot po kruhu in vodi; pravičnost je osnovna

dobrina za preživetje.• Govor na gori zahteva od človeka držo

vsestranske pravičnosti - v odnosu

▫ do sočloveka (5,21-48), ▫ do Boga (6,1-18) ▫ in do stvari (6,19-34).

19.11.2015

9

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti!

• Po pravičnosti človek hrepeni kot po kruhu in vodi; pravičnost je osnovna

dobrina za preživetje.• Govor na gori zahteva od človeka držo

vsestranske pravičnosti - v odnosu

▫ do sočloveka (5,21-48), ▫ do Boga (6,1-18) ▫ in do stvari (6,19-34).

Pogled se usmerja na ljudi, ki se ne zadovoljijo z obstoječim in ne zadušijo tistega nemira srca, ki človeka napoti na nekaj večjega, tako da se notranje odpravi na pot - podobno kakor modri, ki iščejo Jezusa, zvezdo, ki kaže pot k resnici, k ljubezni, k Bogu. To so ljudje takšne notranje občutljivosti, ki jih naredi sposobne slišati in videti tiha znamenja, katera Bog pošilja v svet in ki tako razbijajo nasilnost vsakdanjosti.

Jezus iz Nazareta I, 109-110

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor čistim v srcu!

• Srce predstavlja celovito posameznikovo osebnost; njegovo bit, čutenje, voljo, misli in občutke.

• Srce v biblični govorici predstavlja notranjo počelo in gibalo človeških dejanj.

19.11.2015

10

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor čistim v srcu!

• O človekovi “poti” se odloča v njegovi osebni sredini, v globini njegovega srca.

Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve (Mt 15,19).

Blagri (Mt 5,3-12)

Blagor čistim v srcu!

• SZ – kdo sme stati v bližini živega Boga?Kdo se bo povzpel na GOSPODOVO goro, kdo sme stati na njegovem svetem kraju? Tisti, ki je nedolžnih rok in čistega srca, ki svoje duše ne vzdiguje k praznim rečem in ne prisega po krivem (Ps 24,3-4)

• Kakšni pogoji so navedeni?

19.11.2015

11

Mesijeva tora (5,17-48)

• Večja pravičnost – programska deklaracija (5,17-20)

Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5,17)

• Ne gre za odpravo, ampak za izpolnitev – ki zahteva več, ne manj pravičnosti!

• Jezus se postavi v tradicijo preroške kritike, ki si je v vsakem času prizadevala za aktualno interpretacijo postave.

Mesijeva tora (5,17-48)

Mt najbolj poudarja judovsko razsežnost krščanstva in prikazuje Jezusa, ki se prvenstveno obrača na Izrael (prim. 10,6; 15,24).

Hkrati izrecno opozarja na dopolnitev ter na zlorabe, ki so jih povzročile legalistične razlage postave.

Preseganje starozaveznega judovstva kažejo »antiteze« v govoru na gori.

19.11.2015

12

Mesijeva tora (5,17-48)

• Kaj Jezus izpusti, kaj doda?

Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka? Nato pridi in hôdi za menoj!« (Mt 19,20-21)

• Popolnost, ki jo zahteva postava: bodite sveti, kakor je Bog svet (3 Mz 19,2;11,44), obstaja v hoji za Jezusom.

Jezus iz Nazareta, I, 121-122»Krščanska vera so noge, ki hodijo za Gospodom.« (Fausti 2005, 73)

Mesijeva tora (5,17-48)

• Kaj Jezus izpusti, kaj doda?

Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka? Nato pridi in hôdi za menoj!« (Mt 19,20-21)

• Popolnost, ki jo zahteva postava: bodite sveti, kakor je Bog svet (3 Mz 19,2;11,44), obstaja v hoji za Jezusom.

Jezus iz Nazareta, I, 121-122

»Krščanska vera so noge, ki hodijo za Gospodom.« (Fausti 2005, 73)

19.11.2015

13

Mesijeva tora (5,17-48)

VSPOSTAVITA SE NOVA “SOBOTA” in NOVI “IZRAEL”

• Spotika za juda – ali nas Jezus napeljuje k prestopanju Božjih zapovedi?

• Prepir o soboti (Mt 12,1sl.)

Toda povem vam, da je tukaj nekaj, kar je večje kot tempelj. (Mt 12,6)

• Jezus sebe razume kot poosebljeno Besedo Boga.

▫ sobota izgubi svojo veliko socialno in povezovalno vlogo

• Ali Jezus prestopa Božjo zapoved o spoštovanju staršev (družine, sorodstvenih vezi)?