drugostopenjski -...

Enoviti magistrski študij teologija Predstavitveni zbornik

1

DRUGOSTOPENJSKI

ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

TEOLOGIJA

UNIVERZA V LJUBLJANI, TEOLOŠKA FAKULTETA

1. Podatki o študijskem programu

Drugostopenjski enoviti magistrski študijski program teologija traja 5 let (10 semestrov) in

obsega 300 kreditnih točk. Pridobljeni naslov je magister / magistrica teologije.

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti študenta, da bo kot teolog z znanstveno

doslednostjo, etično-duhovno držo in široko, interdisciplinarno razgledanostjo zmožen

odgovarjati na verske, kulturne, družbene in etične izzive ter potrebe sodobnega časa in

prostora. Študij se začne s splošnim prikazom humanistično-filozofskih, zgodovinsko-

kulturnih in psihološko-socioloških temeljev in kontekstov verovanja, nato pa se osredotoči

na značilnosti krščanskega razodetja, verovanja in oznanjevanja ter svetovanja s teološko

etičnega vidika. Od uvodnih vprašanj gre k vedno bolj specifičnemu in poglobljenemu

teološkemu znanju, ki temelji na interdisciplinarnem preučevanju temeljnih besedil religije,

filozofije in drugih humanističnih ved.

Splošne kompetence, ki jih študij posreduje, so:

Hermenevtične kompetence: 1) zmožnost razumevanja kompleksnih življenjskih,

individualnih, družbenih, kulturnih in religijskih problemov, njihovih kontekstov, razlik in

povezav; besedil, njihove sporočilnosti, diferenciranosti; 3) dialoga kot temeljnega načina

sobivanja v sodobnem svetu; 4) alternativ in realnih rešitev;

Teoretične kompetence: 1) strokovnost, ki se kaže v samostojni, teoretično-metodološki,

kritični in samokritični obravnavi problematike; 2) zmožnost pridobivanja, evidentiranja,

dokumentiranja, uporabe in presoje virov znanja in informacij; 3) uporabljanje

znanstvenega aparata; 4) uporaba informacijske tehnologije;

Socialne kompetence: 1) čutenje potreb okolja in analiziranje položajev; 2) občutek za

skupinsko dinamiko, sodelovanje in vključevanje v skupinsko delovno okolje; 3) občutek

za vodenje skupinskega dela na področju humanistike in družboslovja; 4) občutek za

heterogenosti in homogenosti različnih socialnih skupin; 5) komunikativnost in zmožnost

usklajevanja različnih interesov; 6) usposobljenost za delo z ljudmi, posebno glede na

njihove duhovne potrebe;

Pedagoško-edukativne kompetence: 1) učljivost, tj. usposobljenost za vseživljenjsko

učenje, za pridobivanje in nadgrajevanje spretnosti na splošno humanističnem področju;

2) usmerjanje lastnega strokovnega razvoja; 3) usposobljenost za različne načine prenosa

znanja in kompetenc; 4) vključevanje vzgojnih metod v delo;


2

Praktične kompetence: 1) uporaba družboslovne metodologije; 2) zmožnost

medkulturnega in medverskega posredovanja; 3) zmožnost sodelovanja pri domačih ali

mednarodnih aplikativnih projektih; 4) koordiniranje različnih humanističnih področij;

Komunikacijske kompetence: 1) veščine izražanja v medijih; 2) uporaba medijske

dinamike pri oblikovanju humanističnih vsebin; 3) uporaba avdio-vizualnih sredstev pri

javnem nastopanju; 4) uporaba informacijskih orodij v komunikacijskih medijih in pri

administraciji; 5) sposobnost vodenja skupin.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Za vpis v 1. letnik študija mora kandidat izpolnjevati enega od treh pogojev:

a) matura v kateremkoli srednješolskem programu;

b) poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od

maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že

opravil pri poklicni maturi);

c) pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program. V primeru omejitve vpisa se

pri izbiri kandidatov upošteva boljši uspeh pri maturi in boljši uspeh v tretjem in

četrtem letniku srednje šole.

Če je vpis omejen, imajo prednost pri izbiri:

Kandidati iz točke a) glede na:

• splošni uspeh pri maturi: 60 % točk,

• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.

Kandidati iz točke b) glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk,


• uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Kandidati iz točke c) glede na:

• splošni uspeh na zaključnem izpitu: 60 % točk,


Kandidati za izredni študij morajo izpolnjevati vse navedene pogoje, ki veljajo za vpis v redni

študij. Šolnina je določena skladno z veljavnim cenikom UL.

Senat TEOF lahko v dogovoru z vodstvom Univerze uvede sprejemni preizkus znanja s

področja humanistično-religijskih vsebin.


3

Predvideno število vpisnih mest je 100 za redni študij, vsako drugo leto 20 za izredni študij.

4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo znanja, ki jih je pridobil v različnih oblikah izobraževanja in po

vsebini ter obsegu ustrezajo učnim vsebinam enovitega magistrskega študija teologije. O

priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča komisija za študijske zadeve

TEOF UL na podlagi pisne prošnje študenta, priloženih spričeval ali drugih listin, ki

dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. Pri priznavanju komisija

upošteva: a) ustreznost pogojev za vstop v študijski program (zahtevana predhodna izobrazba

za vključitev v izobraževanje); b) primerljivost obsega izobraževanja, pri katerem se

obveznost priznava; c) ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri

katerem se obveznost priznava. Predhodno pridobljeno znanje se prizna, kolikor obsega

najmanj 80% obsega in vsebin predmeta, pri katerem se to študijsko obveznost priznava.

Priznano obveznost se ovrednoti z enakim številom kreditnih točk, ki jih ima predmet, za

katerega obveznost priznavamo.

5. Pogoji za napredovanje po programu

Študent lahko v 2. letnik prenese do 5 ECTS iz 1. letnika; v 3. letnik lahko prenese do 6

ECTS, opravljene pa mora imeti vse obveznosti iz 1. letnika; v 4. letnik lahko prenese 7

ECTS, opravljene mora imeti vse obveznosti iz 2. letnika; v 5. letnik lahko prenese 8 ECTS in

opravljene mora imeti vse obveznosti iz 4. letnika.

O drugih, izrednih oblikah napredovanja v višji letnik v primeru objektivnih, opravičljivih

razlogov (npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan

status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih

in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze) odloča Komisija za študijske

zadeve na pisno vlogo študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat

ponavlja letnik, če je opravil polovico obveznosti iz vpisanega letnika. Enkrat lahko tudi

spremeni program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem programu.

Na prošnjo študenta, ki ima povprečno oceno vsaj 9.8, lahko senat določi način in pogoje za

hitrejše napredovanje po študijskem programu.

6. Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent/ka opraviti vse obveznosti, določene po programu.

Pridobiti mora vse kredite (300 ECTS), uspešno zagovarjati diplomski izpit in uspešno

izdelati ter zagovarjati magistrsko nalogo (od 125.000 do 200.000 znakov brez presledkov , tj

od 50 do 80 strani z 2500 znaki na stran). Pogoji za dokončanje študija so navedeni v

Pravilniku o študijskem redu Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

7. Prehodi med študijskimi programi

Za prehod v enoviti magistrski študijski program teologija mora študent prenehati

izobraževanje v dosedanjem študijskem programu in v študentskem referatu vložiti prošnjo z

dokazili o opravljenih obveznostih v prvem študijskem programu ter dokazila o izpolnjevanju

pogojev za vpis v letnik študijskega programa, v katerem želi nadaljevati študij.


4

V enoviti magistrski program lahko preide študent iz programa prve ali druge stopnje, če mu

je mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil v prvem študijskem programu.

Senat fakultete, ki o tem odloča, lahko študentu določi diferencialne izpite, ki jih mora ob

prehodu opraviti. Isto velja za prehod iz visokošolskega strokovnega študijskega programa.

Diplomant visokošolskega strokovnega programa, ki se je vpisal brez mature, se lahko vključi

v študijski program za pridobitev univerzitetne oz. magistrske izobrazbe, če je zaključil študij

po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s povprečno oceno najmanj 8.0. Za

prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v

prejšnjem študijskem programu.

8. Načini ocenjevanja

Izpiti so pisni, ustni ter pisni in ustni. Znanje se ocenjuje z ocenami, predvidenimi po Statutu

Univerze v Ljubljani (čl. 138): 10 (odlično); 9 (prav dobro); 8 (prav dobro); 7 (dobro); 6

(zadostno); 5–1 (nezadostno).

9. Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov

Enoviti magistrski študijski program teologija

semester

ur

ur

štud

obr

eme

nite

v

kred.

točk

Šif. Nosilec Predmet

zimski poletni

pr v se pr v se

1. LETNIK 1.

semester

2.

semester

1 Petkovšek Uvod v študij teologije 30 - 30 - - - 60 150 5

2 Špelič Svetopisemske osnove 20 - 25 - - - 45 120 4

3 Petkovšek Filozofsko mišljenje 30 20 10 - - - 60 150 5

4 Juhant Zgodovina filozofije 30 - 30 - - - 60 150 5

5 Benedik Zgodovina Cerkve I 30 - 30 - - - 60 150 5

6 Špelič Latinski jezik I - 30 - - - - 30 90 3

* Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3

7* Kolar (priporoča se Angleška

teološka terminologija)

Skupno 1. semester 155 65 125 375 900 30

8 Krajnc Osnove liturgike - - - 20 25 - 45 120 4

9 Juhant Antropologija z etiko - - - 30 - 30 60 150 5

10 Potočnik Uvod v psihologijo in

sociologijo religije

- - - 30 - 30 60 150 5

11 Benedik Zgodovina Cerkve II - - - 30 - 30 60 150 5


5

12 Palmisano Uvod v Staro in Novo

zavezo

- - - 30 10 20 60 150 5

13 Špelič Latinski jezik II - - - - 30 - 30 90 3

14 Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

Skupno 2. semester 140 65 110 345 900 30

Skupno 1. + 2. semester 295 130 235 720 1800 60

1. LETNIK- izbirni predmeti 1.

semester

2.

semester

Kolar Angleška teološka

terminologija

15 15 - - - - 30 90 3

Petkovšek Vera in razum 15 15 - - - - 30 90 3

Kolar Izbrane teme iz

zgodovine Cerkve na

Slovenskem

15 5 10 - - - 30 90 3

Filipič Biblična hermenevtika - - - 15 15 - 30 90 3

Ocvirk Trije monoteizmi med

seboj in v družbi

- - - 15 - 15 30 90 3

2. LETNIK 3.

semester

4.

semester

15 Klun Metafizika 30 - 30 - - - 60 150 5

16 Benedik,

Kolar

Zgodovina Cerkve na

Slovenskem 30 10 20 - - - 60

150 5

17 Palmisano Eksegeza Peteroknjižja 30 - 30 - - -

60

150 5

18 Gerjolj Psihologija religijskega

in etičnega pouka 30 15 15 - - -

60 150 5

19 Potočnik Religija in Cerkev v

sodobni družbi in

kulturi

20 - 25 - - - 45 120 4

20 Globokar Uvod v moralno

teologijo

15 5 10 - - - 30 90 3

21 Izbirni predmet * * * 30 90 3

Skupno 3. semester 345 900 30

22 Jamnik Filozofija religije - - - 30 - 30 60 150 5

23 Osredkar Osnovno bogoslovje - - - 30 - 30 60 150 5

24 Osredkar Religijsko razodetje - - - 20 - 25 45 120 4

25 Krašovec Eksegeza preroških

knjig

- - - 20 - 25 45 120 4

26 Globokar Osnovna moralna

teologija

- - - 20 10 15 45 120 4

27 Štuhec Moralna teologija z

družbenim naukom

Cerkve

- - - 30 10 20 60 150 5

28 Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3



6

Skupno 3. + 4. semester 690 1800 60

3. LETNIK 5.

semester

6.

semester

29 Klun/Petkovšek Sodobna filozofija 30 - 30 - - - 60 150 5

30 Špelič Patrologija 30 20 10 - - -

60 150 5

31 Matjaž Eksegeza Evangelijev

in Apostolskih del 30 15 15 - - - 60

150 5

32 Krašovec,

Večko

Teologija Stare

zaveze

20 - 25 - - - 45 120 4

33 Ocvirk Verstva v primerjalni

in dialoški perspektivi

30 - 30 - - - 60 150 5

34 Košir Uvod v cerkveno

pravo

15 - 15 - - - 30 90 3

35 Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3


36 Filipič Eksegeza Pavlovih in

drugih pisem

- - - 20 - 25 45 120 4

37 Matjaž Teologija Nove

zaveze in judovstva - - -

30 - 30 60 150 5

38 Košir Ustavno pravo Cerkve - - - 30 - 30 60 150 5

39 Košir Zakonsko pravo - - - 30 - 30 60 150 5

40 Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

41 Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

42. Interdisciplinarni

seminar - - - * * *

60 150 5


Skupno 5. + 6.

semester

690 1800 60

2. in 3. LETNIK – izbirni predmeti 3. ali 5.

semester

4. ali 6.

semester

Špelič Svetopisemska grščina I - 30 - - - - 30 90 3

Krajnc Teorija glasbe in

gregorianski koral

15 15 - - - - 30 90 3

Krajnc Cerkvena glasba v

službi bogoslužja

15 15 - - - - 30 90 3

Kovač Filozofija osebe 15 - 15 - - -

30 90 3

Klun Fenomenologija in

religija

15 - 15 - - - 30 90 3


7

Petkovšek Hermenevtika

krščanstva

15 - 15 - - - 30 90 3

Juhant Oseba in družba:

Slovenci, Cerkev in

država

15 - 15 - - - 30 90 3

Večko Svetopisemske

osebnosti

15 - 15 - - - 30 90 3

Kolar Izbrana poglavja iz

zgodovine redovništva

15 - 15 - - - 30 90 3

Kolar Reformacija v Evropi in

na Slovenskem

15 - 15 - - - 30 90 3

Filipič Eksegeza Razodetja in

judovska apokaliptika

15 - 15 - - - 30 90 3

Ocvirk Religije in nasilje 15 - 15 - - - 30 90 3

Dolenc Krščanske Cerkve in

ekumensko gibanje

15 - 15 - - - 30 90 3

Pirnat Duhovno spremljanje 15 15 - - - - 30 90 3

Špelič Svetopisemska grščina

II

- - - - 30 - 30

90 3

Palmisano Hebrejščina - - - 15 15 - 30 90 3

Debevec Krščanska umetnost - - - 15 - 15 30 90 3

Debevec Prvine bogoslužnega

prostora

- - - 15 - 15 30 90 3

Matjaž Eksegeza Janezovega

evangelija in pisem

- - - 15 - 15 30 90 3

Krašovec Psalmi - - - 15 - 15 30 90 3

Ocvirk Vpliv indijskih in

kitajskih verstev na

zahodno kulturo

- - - 15 - 15 30 90 3

Dolenc Nova verska in

cerkvena gibanja

- - - 15 - 15 30 90 3

Vodičar Didaktika in metodika - - - 15 10 5 30 90 3

Palmisano Biblična arheologija in

geografija

- - - 15 - 15 30 90 3

Štuhec Bioetika - - - - - 30 30 90 3

Turnšek Simbol in zakrament - - - 15 - 15 30 90 3

3. LETNIK- interdisciplinarni

seminar

5.

semester

6. semester

Žalec/Erzar Umetnost življenja - - - 16 - 44 60 150 5

Dolenc/

Špelič

Zgodovina teološke

misli

- - - 30 30 - 60 150 5

Krašovec/

Špelič

Zgodovina in

teologija v Svetem

pismu in patristični

literaturi

- - - 30 - 30 60 150 5


8

Avsenik

Nabergoj/Krašovec

Duhovna literatura:

etika, estetika,

retorika

- - - 30 - 30 60 150 5

4. LETNIK 7.

semester

8.

semester

43. Sorč Nauk o veri, Bogu in

Kristusu

20 - 25 - - - 45 120 4

44. Štrukelj Zakramentalnost in

poslanstvo

krščanskega bivanja

(posamezni

zakramenti)

30 - 30 - - - 60 150 5

45. Štrukelj Kristologija 30 - 30 - - - 60 150 5

46. Krajnc Splošna liturgika 30 - 30 - - - 60 150 5

47. +Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3

48. +Izbirni predmet * * * 30 90 3

49. Vodičar Veščine in etika

javnega nastopanja

30 15 15 - - - 60 150 5


50. Lah Človek v stvarjenjski

in odrešenjski

razsežnosti

- - - 30 - 30 60 150 5

51. Pirnat Teologija duhovnosti - - - 30 - 30 60 150 5

52. Krajnc Zakramentalna

liturgika

- - - 30 - 30 60 150 5

53. Rojnik Pedagogika religije in

katehetika

- - - 30 20 25 75 180 6

54. Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

55. Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

56. Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3


Skupno 7. + 8.

semester

690 1800 60

5. LETNIK 9. semester 10.

semester

57. Dolenc Nauk o Cerkvi - - - 35 15 25 75 180 6

58. Kvaternik Osnovna in

komunitarna pastoralna

teologija

35 15 25 - - - 75 180 6

59. Kvaternik Kategorialna in

zakramentalna

pastoralna teologija

30 15 15 - - - 60 150 5

60. Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3

61. + Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3


9

62. + Izbirni predmet * * * 30 90 3

Magistrsko delo 120 4


63. Sorč,

Lah

Skrivnost troedinega

Boga

20 - 25 - - - 45 120 4

64. Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

65. Magistrsko delo 690 23


Skupno 9. + 10.

semester

375 1800 60

3135 9000 300

4. in 5. LETNIK – izbirni predmeti 7. ali 9.

semester

8. ali 10.

semester

Juhant Etika in globalizacija 15 - 15 - - - 30 90 3

Jamnik Liberalizem in

komunitarizem

15 - 15 - - - 30 90 3

Košir Stvarno pravo 15 - 15 - - - 30 90 3

Filipič Stara zaveza v Novi

zavezi 15 - 15 - - -

30

90 3

Matjaž Svet apokrifov in

Kumran

15 - 15 - - - 30 90 3

Ocvirk Medkonfesionalni in

verski dialog

15 - 15 - - - 30 90 3

Štrukelj Teološke vsebine v

novejših cerkvenih

dokumentih

15 - 15 - - - 30 90 3

Kvaternik Laiki v Cerkvi - - - 15 15 - 30 90 3

Kvaternik Bolniška pastorala - - - 15 15 - 30 90 3

Krašovec Modrostna literatura - - - 15 - 15 30 90 3

Klun Filozofija in mistika - - - 10 - 20 30 90 3

Kovač Religija in kultura - - - 15 - 15 30 90 3

Špelič Teologija cerkvenih

očetov

- - - 15 15 - 30 90 3

Benedik »Vroče« teme iz

zgodovine Cerkve

- - - 15 - 15

30 90 3

Košir Državno pravo - - - 15 - 15 30 90 3

Krašovec Pojem pravičnosti in

odrešenja v Svetem

pismu

- - - 15 - 15 30 90 3

Sorč Upanjska razsežnost

bivanja

- - - 15 - 15 30 90 3

Lah Dovršitev v vstajenju ali

v reinkarnaciji

- - - 15 - 15 30 90 3

Sorč Vloga Svetega Duha v

osebnem in

občestvenem življenju

- - - 15 - 15 30 90 3


10

Lah Delovanje Svetega

Duha v svetu

- - - 15 - 15 30 90 3

Sorč Krščanska eksistenca v

koordinatah vere,

upanja in ljubezni

- - - 15 - 15 30 90 3

Lah Razsežnosti

kristjanovega odnosa do

Boga

- - - 15 - 15 30 90 3

Rojnik Andragogika in

kateheza odraslih

- - - 15 15 - 30 90 3

izbirni predmet možen v katerem

koli letniku

Zimski

semester

Letni

semester

Krajnc Zborovsko petje 5 - 25 - - - 30 90 3

4. in 5. LETNIK-

interdisciplinarni seminar

7. ali 9.

semester

8. ali 10.

semester

Košir/

Štuhec

Družinska etika in

njena pravna ureditev

30 - 30 - - - 60 180 6

Košir/

Štuhec

Pravna ureditev

Evrope in njeni etični

temelji

30 - 30 - - - 60 180 6

Krajnc/

Kvaternik

Bogoslužni sodelavci 30 - 30 - - - 60 180 6

Gerjolj,

Zalokar

Divjak,

Potočnik

Sodobne pedagoške

metode

20 - 40 - - - 60 180 6

Gerjolj/

Potočnik

Družina in vzgoja 20 - 40 - - - 60 180 6

111

#

Mentor Magistrsko delo 30 810 27

Splošno

izbirni

predmet

Letnik Semester Predavanja Vaje;

delavnice

Seminar;

polletno,

zaključno

poročilo

Ostale

oblike;

Praktično

delo

študentov

tutorjev

ur štud obremenite

v

kred.

točk

Tutorstvo 2.–5. 3.–10. 6 8 8 68 90 3

Legenda:

* Oznaka za izbirni predmet.

+ Namesto dveh obveznih izbirnih predmetov lahko študent v sedmem semestru

(četrti letnik) ali v devetem semestru (peti letnik) izbere interdisciplinarni seminar,

ki ima vrednost 6 ECTS, kar pomeni 180 ur obremenitve študenta.


11

10. Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Zunanja izbirnost

Študent lahko do 15 kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega

študijskega programa v drugega, kar omogoča njegovo mobilnost.

Mobilnost

Teološka fakulteta ima v okviru programa Socrates–Erasmus podpisane pogodbe s teološkimi

fakultetami na Univerzah v Gradcu, Innsbrucku, Leuvnu, Marburgu in Regensburgu. Z

omenjenimi fakultetami poteka izmenjava študentov/študentk. Študenti/študentke se lahko

prijavijo na razpis vsako leto v marcu in potem od enega do dveh semestrov študirajo na eni

od naštetih fakultet. Matična fakulteta jim prizna pridobljene kreditne točke in opravljen

semester oz. letnik, če študent zbere potrebno število kreditnih točk za vpis v višji letnik. Za

univerze nemškega govornega področja se predpostavlja znanje nemščine, na Univerzi v

Leuvnu pa študij poteka v angleščini.

11. Kratka predstavitev posameznega predmeta

Let

nik

Se

me

ster

Nosilec Naslov Zimski semester

Tedensko število

ur/ECTS

Poletni

semester

Tedensko

število

ur/ECTS

1. LETNIK

1 1 Petkovšek Uvod v študij

teologije

4/5 0/0

Metodologija znanstvenega dela. Kako pišemo teološko razpravo in kako navajamo vire in

bibliografijo.Kako z deskriptivno metodo orišemo religiozni pojav. Teologija kot znanost:

Metodične razlike med filozofijo, teologijo in religiologijo. Odnos med vero in razumom.

Religija in kultura. Razlike med magijo, religijo in vero: od sakralnega k svetosti. Religija in

etika. Postmoderna individualizacija, globalizacija in religioznost. Svojstvenost krščanske

misli: povezave vere, filozofije in pravno-državne misli. Poglavitna področja in veje teologije:

ključni pojmi. Teološke discipline - interdisciplinarno delo znotraj teologije. Glavne teološke

teme: človek, odrešenje, Kristus, Duh, Cerkev, stvarstvo, upanje. Sodobna verstva in iskanje

skupnih temeljev (svetovni etos). Monoteizmi. Ekumenska teologija: katolištvo,

protestantstvo, pravoslavje.


12

1 1 Špelič Svetopisemske osnove 3/4 0/0

Sveto pismo kot Božja beseda; dialoško razmerje Bog - človek v SP; spoznavanje zgradbe

korpusa knjig, ki sestavljajo SP; spoznavanje SP besedil na osnovi tekstne kritike, inspiracije

in kanona; spoznavanje temeljnih dogodkov zgodovine izraelskega ljudstva do 1. st. pr. Kr. in

zgodovine prve Cerkve; uvodna poglavja študija biblične grščine - osnovne morfologije;

branje in prevajanje preprostih stavkov; osvojitev 200 najbolj pogostih besed.

1 1 Petkovšek Filozofsko mišljenje 4/5 0/0

Temelji filozofskega mišljenja. Teoretična misel in praxis. Govorne igre. Temelji spoznavnih

metod, formalna logika (pojem, sodba, sklep). Aristotelovo tipologija vedenja: tehnično-

instrumentalno, znanstveno, etično in filozofsko vedenje. Temeljna vprašanja vedenja: zavest,

intencionalnost, subjektivizem, relativizem). Filozofski nauk o vprašanju resnice.

1 1 Juhant Zgodovina filozofije 4/5 0/0

Predstavitev temeljnih pojmov 'zgodovina', 'filozofija', 'zgodovina filozofije' in tokov

filozofija od antike do danes v Evropi in drugod ter predstavitev vloge in pomena filozofije za

razvoj znanosti.

1 1 Benedik Zgodovina Cerkve I 4/5 0/0

Splošnih uvodnih vprašanj (pomen, smisel, okolje nastanka), pomožne zgodovinske vede;

Cerkev v antični dobi, v srednjem veku. Odnos država – krščanstvo. Zunanja rast, bogočastje,

karitativnost, notranje prečiščevanje, postopnost in različnosti v prehajanju iz antike v srednji

vek; nove religiozne, kulturne, socialne in politične razmere; Cerkev in fevdalna ureditev,

fevdalizacija Cerkve in zlorabe; odpor proti zlorabam, gregorijanska reforma, prenovitvena

gibanja na ravni redovništva, uprava in duhovnost, razvoj znanosti.

1 1 Špelič Latinski jezik I 2/3 0/0

Pravila o klasični in tradicionalni izgovarjavi. Latinska morfologija: Glagoli štirih konjugacij

v šestih časih, aktivnih in pasivnih oblikah, pet deklinacij, glavni in vrstilni števniki ter

uporabnost rimskih številk v kronogramih, zaimki, prislovi, stopnjevanje pridevnika in

prislova, deponentniki in poldeponentniki, nepravilni in nepopolni glagoli. Latinska sintaksa:

akuzativ z infinitivom, absolutni ablativ, supin.

1 1 Kolar Angleška teološka terminologija 2/0 0/0

Tematski sklopi zajemajo: Sveto pismo, Jezusovo življenje, Marijino življenje, svetniki,

zgodovina krščanstva, liturgično leto, zakramenti in osnove krščanstva, organizacija Katoliške

Cerkve, duhovni poklici, cerkvena arhitektura, liturgija, verstva sveta, molitev, Cerkev v

Sloveniji in Veliki Britaniji, aktualne teme.Rdeča nit, ki se vleče skozi vse leto, so nedeljski

evangeliji v angleškem jeziku.

1 1 Izbirni predmet 2/3 0/0


13

Glej izbor izbirnih predmetov za prvi letnik!

1 2 Krajnc Osnove liturgike 0/0 3/4

Splošni pojmi o človeku kot obrednem bitju (sveto, profano), pomenu časa v arhaičnih

kulturah (kozmični, zgodovinski), v Svetem pismu (linearno, krožno, Kronos, Kairos, ajon) in

v liturgiji (dnevni, tedenski in letni ritem). Narava krščanskega bogočastja (anamnesis).

Pomembnejši judovski, muslimanski in poganski prazniki ter obredi. Kristusova navzočnost v

bogoslužjih cerkvenega leta. Liturgični časi in prazniki.

1 2 Juhant Antropologija z etiko 0/0 4/5

Predstavitev pomena in vloge človeka v filozofiji in drugih panogah. Razdelitev in

sestavljenost človeka, njegove razvojne značilnosti in probleme povezane s tem ter

predstavitev specifičnih problemov, ki jih o človeku lahko v primerjavi z ostalimi vedami, ki

se ukvarjajo z njim da filozofija. Iz tega sledijo smernice za etične temelje človeka in družbe.

1 2 Potočnik Uvod v psihologijo in sociologijo religije 0/0 4/5

Psihologija religije. Predstavitev avtorjev in teorij. Psihološki razlogi za (ne)verovanje.

Podoba Boga - starševstvo. Prostor sakralnega v človeški psihični strukturi. Travme in

religiozno izkustvo odrešenja.. Sociologija religije. Temeljni pojmi in teorije sociologije

religije, glavni avtorji. Religija in pluralizem, ateizem, ideologija. Kulti, sekte, denominacije,

cerkve. Cerkev in država. Kultura in religija, sekularizacija. fundamentalizem, gibanja.

1 2 Benedik Zgodovina Cerkve II 0/0 4/5

Krizna obdobja 15. in 16. stoletja; številni reformni poskusi, protestantska reformacija

posebno mesto. Katoliška prenova preko najvidnejših nosilcev ustvarja nove oblike vernosti,

ob katerih se uveljavljajo tudi spremenjene zunanje podobe življenja Cerkve. Razsvetljenjski

tokovi odmevajo tudi v življenju Cerkve, posebej se je treba ustaviti pri francoski revoluciji in

jožefinskem državnem cerkvenstvu. Industrializacija, pojav delavstva, postopna

demokratizacija družbe.

1 2 Palmisano Uvod v Staro in Novo zavezo 0/0 4/5

Okoliščine in bivanjske danosti svetopisemskih knjig (zgodovinsko, literarno). Literarna

podoba Peteroknjižja (vidiki od antike do danes). Izraelsko preroštvo in posamezni preroki

(zgodovinski kontekst, sporočilnost, literarno izražanje). Novozavezni kanon: predstavitev po

sklopih (zgodovinski kontekst, literarna zgradba, teološka sporočilnost). Novozavezni model

(hermenevtični pogled, odnos Kristus vernik/pisec), vrednotenje literarne in zgodovinske

kompleksnosti.

1 2 Špelič Latinski jezik II 0/0 2/3

Latinska morfologija: vse deklinacije, pravilni in nepravilni glagoli v perfektovi osnovi, pasiv,

(pol)deponentniki, konjunktivi, nedoločni zaimki. Latinska sintaksa: Sklad krajevnih imen,

aktivna in pasivna opisna sprega, acc. in nom. cum inf., želelni stavki, izražanje prepovedi,


14

sosledica časov, odvisni stavki (nam., posl., vzr., čas., pog., dop., prim.), participium con., abl.

abs., relativna zveza. Prevajanje: branje latinskih besedil (liturgika, patrologija).


Glej izbor izbirnih predmetov za prvi letnik!

IZBIRNI PREDMETI ZA 1. LETNIK

1 1 Kolar Angleška teološka terminologija 2/0 0/0

Tematski sklopi zajemajo: Sveto pismo, Jezusovo življenje, Marijino življenje, svetniki,

zgodovina krščanstva, liturgično leto, zakramenti in osnove krščanstva, organizacija Katoliške

Cerkve, duhovni poklici, cerkvena arhitektura, liturgija, verstva sveta, molitev, Cerkev v

Sloveniji in Veliki Britaniji, aktualne teme.Rdeča nit, ki se vleče skozi vse leto, so nedeljski

evangeliji v angleškem jeziku.

1 1 Petkovšek Vera in razum 2/3 0/0

Teologija kot vera, ki išče razumske temelje. Trije modeli odnosov med vero in razumom: 1)

vera izključuje razum; 2) vera v mejah razuma; 3) dialog med vero in razumom. Sodobno

razumevanje odnosa med vero in razumom: J. Habermas, J.-L. Marion, M. Henry, A.

Plantinga, R. Swinburne. Kaj se lahko vera in razum naučita drug od drugega?

1 1 Kolar Izbrane teme iz zgodovine Cerkve na Slovenskem 2/3 0/0

Vprašanje kontinuitete krščanstva na Slovenskem iz antike v srednji vek. Verski, kulturni in

gospodarski pomen samostanov na Slovenskem. Razvoj škofij in župnij na Slovenskem.

Vpliv Jožefinizma na življenje Cerkve v 19. stoletju. Slovenski katoličani na pragu in v

vrtincu 2. svetovne vojne ter njihovo »preživetje« pod komunizmom.

1 2 Filipič Biblična hermenevtika 0/0 2/3

Predmet ima dva vsebinska sklopa. Prvi del vsebuje na teoretični ravni poglobljeno

predstavitev nekaterih elementov, pomembnih za razumevanje hermenevtičnih vprašanj, ki

izhajajo iz tematike navdihnjenja in kanonizacije Svetega pisma. Drugi del pa je približan ek-

segetski praksi in obravnava vprašanja glede metod, njihovega teoretičnega temelja in

problematike, ki se odpira ob aplikaciji na konkretna biblična besedila.

1 2 Ocvirk Trije monoteizmi med seboj in v družbi 0/0 2/3

Monoteizem je iznajdba, ki je v človeštvo prinesla vrsto novosti. Še zlasti so imeli trajen

civilizacijski vpliv trije monoteizmi: judovski, krščanski in islamski. V primerjalni perspektivi

se izkaže, da imajo različen odnos do: knjige, obrednosti in sveta; različno pojmujejo mistiko


15

in čas in različno se umeščajo in spreminjajo v razmerju do moderne kulture. Zato se zastavlja

za kakšnega Boga gre in kakšen je odnos z njim v treh monoteističnih verstvih.

2. LETNIK

2 3 Klun Metafizika 4/5 0/0

Metafizika je osrednja filozofska disciplina, ki se sprašuje po celoti bivajočega in po njegovi

zadnji utemeljitvi. Pri tej utemeljitvi se na različne načine odpira presežnosti oz. vprašanju

Boga. Predmet je razdeljen na tri sklope: na občo metafiziko ali ontologijo (1), na metafizično

spraševanje po Bogu (2) in na novoveško kritiko metafizike (3), kamor vključuje tudi sodobne

filozofske odgovore na izziv postmetafizične misli.

2 3 Benedik,

Kolar

Zgodovina Cerkve na Slovenskem 4/5 0/0

Antika: arheološka najdišča, cerkvena središča, preseljevanja ljudstev. Srednji vek:

misijonska dejavnost (Oglej, Salzburg). Vplivi fevdalizacije. Pražupnije, prve škofije. Novi

vek: versko življenje, reformacija in protireformacija ter katoliška obnova. Moderna doba:

»Janzenizem«, ukinitev fevdalizma, cerkvene ustanove in organizacije. Sodobna doba:

socialna dejavnost Cerkve, 2. vatikanski koncil, nove škofije.

2 3 Palmisano Eksegeza Peteroknjižja 4/5 0/0

Zgradba in mesto Prve Mojzesove knjige v Peteroknjižju: svetopisemska prazgodovina

(literarna oblika, teološko sporočilo), razlaga izbranih odlomkov iz zgodovine očakov

(Abrahamov klic in darovanje Izaka). Zgradba in mesto Druge Mojzesove knjige; razlaga

pripovedi o začetkih izraelskega ljudstva, Mojzesovem rojstvu in poklicanosti, o izhodu iz

Egipta, potovanju skozi puščavo, sklenitvi zaveze; komparativna analiza besedil o pravnih in

zaveznih odredbah.

2 3 Gerjolj Psihologija religijskega in etičnega pouka 4/5 0/0

Psihologija učenja (značilnosti učnega procesa, spoznavanje učencev, psihologija

humanističnega, zlasti religijskega, etičnega in moralnega učenja ter poučevanja, oblikovanje

stališč in vrednotnih sistemov). Osebnostni razvoj, oblike učenja in poučevanja, dejavniki

učenja, religioznost – ovira ali pomoč pri učenju. Odnosi v vzgojni ustanovi in v razredu

(psihosocialni, emocionalni, komunikacija v razredu, reševanje konfliktov. Ocenjevanje.

2 3 Osredkar Religijsko razodetje 3/4 0/0

Razodevanje presežne stvarnosti: potek, podajanje presežnega, prenos v tosvetno (obredje,

miti, inštitucije). Primerjava med prevladujočimi vzorci razodetja. Študij primerov (case

study) - posebno bo predstavljeno katoliško pojmovanje razodetja. Vzajemno sposojanje

paradigem, izvirnost. Možnost samo enega vzorca razodetja? Neizogibnost množičnosti? Kaj

to pomeni za verstva sama in njihovo delovanje v globalnem svetu. Razmerja med razodetjem

in razumom, teološko in filozofsko izročilo.



16

Glej izbor izbirnih predmetov za drugi in tretji letnik!



2 4 Jamnik Filozofija religije 0/0 4/5

Filozofija v svojem odnosu do vprašanja Boga, sodobne teorije o svetem in razna pojmovanja

religije, analiza religiozne govorice (pozitivni, negativni in analoški govor o Bogu),

metafizična filozofska teologija, moderna kritika metafizike, moderna transcendentalistična

antropologija in religiozna izkušnja, metafizično izrekanje o božjih lastnostih in razmerje

Boga do sveta. Božje vedenje in človekova svoboda, vprašanje zla v njegovem odnosu do

vere v Boga.

2 4 Matjaž Eksegeza evangelijev in Apostolskih del 0/0 4/5

Poglobljeno branje besedil treh sinoptičnih evangelijev ter Apostolskih del, ki predstavljajo

temeljni vir krščanske teologije in zahodne civilizacije: literarno-kritična in narativna analiza

strukture, izbranih odlomkov in motivov sinoptičnih evangelijev in Apd; primerjava

razodevanje Kristusove identitete in podobe učenca v različnih evangeljskih tradicijah;

primerjalni študij osrednjih evangeljskih tem: nebeško kraljestvo, večja pravičnost, vera,

odrešenje; ugotavljanje vzajemnosti med evangeljsko in prakrščansko tradicijo.

2 4 Dolenc Nauk o Cerkvi 0/0 5/6

Zgodovina ekleziološke misli in samorazumevanja Cerkve; pomen koncilov, posebej 2. vat.

koncila; razmerje med Cerkvijo in judovstvom; ustanovitev Cerkve; njena duhovna in

hierarhična razsežnost; poklicanost laikov v Cerkvi in svetu; zbornost in soodgovornost;

radikalnost krščanskega življenja (redovništvo); cerkveno učiteljstvo in teologija; ravnovesje

med enotnostjo (primat) in pluralnostjo (episkopat); papeštvo kot specifična prvina ureditve

katoliške Cerkve.

2 4 Košir Uvod v cerkveno pravo 0/0 2/3

1. Filozofija in teologija prava 2. Zgodovina kanonsko-pravnih virov 3. Razlaga I. knjige

ZCP.

2 4 Globokar Uvod v moralno teologijo 0/0 2/3

Status moralne teologije po 2. vatikanskem koncilu, (biblični temelji, dialog s sodobnim

svetom). Specifičnost krščanske etike (moralna avtonomija in etika vere). Univerzalna etična

načela, etično delovanje. Pomen hermenevtične metode v MT. Pomen tradicije Cerkve in

nauk Cerkvenega učiteljstva. Napetost med objektivnimi moralnimi normami in

subjektivnostjo posameznika (vest in presoja). Oblikovanje vesti, razlaga moralnih norm.

Kritična opredelitev do konkretnih primerov (okrogle mize, vaje).

2 4 Osredkar Osnovno bogoslovje 0/0 4/5


17

Dar, obdarjenosti (Bog, razodetje). Umeščenost, konkretizacija v temeljnih človeških

danostih: kulturi, družbi in duševnem razvoju. Kulturnost, družbenost/ideološkost in

duševnost so področja človeškega, ki jih krščanstvo predpostavlja in jih sooblikuje. Krščansko

(p)osebnost v razmerju do tedanjega judovstva, tradicija, modernost in relativnost. Nova

samopodoba in nov jeziku krščanstva: sooblikovanje sodobne družbe-kulture v imenu Jezusa

Kristusa v občestvu Cerkve. Kriteriji diskurza.



3. LETNIK

3 5 Sorč Nauk o veri, Bogu in Kristusu 3/4 0/0

Analiza človekove govorice: razmerja, medosebni odnosi. Odkrivanje elementov vere z

analizo človekove govorice: zaupanje, poznavanje, spoznavanje, priznavanje, pritrjevanje,

spoštovanje itd.; iskanje paralel z bibličnim pojmom vere. Govorica(govorice), ki je najbolj

primerna za človekovo izrekanje Boga, ki je skrivnost; človekovo iskanje Boga: razum,

razodetje. Kristološki nastavki v Jezusovi osebni zgodovini: povezovanje s hermenevtičnimi

okvirji poznejših teoloških interpretacij Kristusove skrivnosti: skladnost zgodovinskega

Jezusa in Kristusa vere.

3 5 Košir Ustavno pravo Cerkve 4/5 0/0

Teološko ekleziološki temelji druge knjige ZCP; pravna pripadnost Cerkvi; dolžnosti in

pravice vseh vernikov; pojem oblasti v Cerkvi; zakrament svetega reda; sprejem klerikov ali

inkardinacija; dolžnosti in pravice klerikov; izguba kleriškega stanu; osebne prelature;

združenja vernikov; sveta hierarhija v novem ZCP; delne Cerkve in njihovi zbori; notranja

ureditev delnih Cerkva.

3 5 Kvaternik Osnovna in komunitarna pastoralna teologija 5/6 0/0

Osnovne teme pastoralne teologije (PT): izrazoslovje, zgodovinski pregled, značilnosti

sodobne PT; pastorala v zgodovini Cerkve; kriterilogija (ciljna naravnanost); cilji (glavni,

stranski, preverjanje); kairologija – (znamenja časa), cerkvena praksa v različnih družbah;

pastoralno načrtovanje; prakseologija – (konkretna Cerkvena praksa); reformni procesi;

zgodovinski in kulturni vidik župnije; subjekti v pastorali, nežupnijski pastoralni prostor.

3 5 Špelič Patrologija 4/5 0/0

Osnovni pojmi, zgodovina vede, viri. Stik cerkvenih očetov s Svetim pismom, apokrifi.

Apostolski očetje, mučenci in apologeti. Prva krivoverstva in oblikovanje regule fidei s

prvimi teologi. Literarni viri prvega meništva. Prvi koncili, njihove teme in cerkveni očetje, ki

so na njih soočali svoje teološke poglede. Zlata doba patristike: prevajalci, pesniki, govorniki.

Avguštin. Doba zatona starega veka, nastop t.i. patrističnega argumenta. Prehod v srednji vek

- ohranitev patristike, njene metode.

3 5 Krašovec Eksegeza preroških knjig 3/4 0/0


18

Splošen uvod v značilnosti svetopisemskih prerokov; izbor besedil iz Izaijeve, Jeremijeve in

Ezekielove knige; odrešenjski oraklji Drugega Izaija; preroki, ki so delovali v perzijskem

obdobju (538-332 pr. Kr.): Agej, Zaharija (1—8), Izaijeva apokalipsa (Iz 24-27; 34-35), Tretji

Izaija (Iz 56-66), Abdija, Joel, Jona, Malahija, Zaharija 9—14; apokaliptika in Daniel (2. st.

pr. Kr.); razmerje med obljubo in izpolnitvijo pri prerokih in v Novi zavezi.





3 6 Ocvirk Verstva v primerjalni in dialoški perspektivi 0/0 4/5

Slika verstev sveta je zelo pestra in se nenehno spreminja. Najprej je govor o posameznih

verstvih (judovstvo in islam, indijska in kitajska verstva, krajevna etnična verstva). S

primerjalno metodo se nato verstva med seboj soočajo in nakažejo podobnosti in razlike.

Nazadnje teče beseda o medverstvenem dialogu in sodelovanju za mir v svetu.

3 6 Globokar Osnovna moralna teologija 0/0 3/4

Svetopisemski etos (starozavezni-dekalog, novozavezni – Jezus Kristus).Etika Božjega

kraljestva. Jezusov nauk, delovanje, življenje- norme moralnosti za kristjana. Naravni moralni

zakon. Vest. Pokorščina Cerkvenemu učiteljstvu in poslušnostjo lastni vesti (Humanae Vitae).

Ravni etičnih odločitev: temeljna odločitev (optio funamentalis), življenjska odločitev,

konkretne moralne odločitve (actus humanus) Krepost in moralno življenje. Greh in nujnost

spreobrnjenja. Biblična pojmovanja greha, različne dimenzije greha.

3 6 Rojnik Pedagogika religije in katehetika 0/0 5/6

Pedagoške osnove katehetskega dela: didaktični koncept vzgojno-izobraževalnega procesa;

smoter pedagoške znanosti in cilji edukacije; teorija o vzgoji, vrednote, smisel življenja. vpliv

dejavnikov okolja na vzgojni proces; vzgoja, religijska vzgoja in krščanska vzgoja v luči

socializacije in inkulturacije; katehetika in pedagogika religije kot teoriji kateheze in

religijskega pouka z vidika vsebine, naslovnikov ter odgovornih.

3 6 Filipič Eksegeza Pavlovih in drugih pisem 0/0 3/4

Pavlovo življenje in zgodovinski kontekst krščanskih skupnosti (judovsko, grško okolje).

Osnove epistolografije in retorike za razlago Pavlovih pisem. Eksegeza izbranih odlomkov iz

avtentičnih in devtero pavlinskih pisem, ob čemer so izpostavljene osnovne značilnosti

Pavlove teološke misli in kriteriji razlikovanja med avtentičnostjo in devteropavlinskostjo.

Predstavitev izvirnih tem ostalih pisem (Heb, katoliška pisma).




19



3 6 Interdisciplinarni seminar 0/0 2/3

Glej izbor interdisciplinarnih seminarjev za tretji letnik!

IZBIRNI PREDMETI ZA 2. IN 3. LETNIK

2, 3 3, 5 Špelič Svetopisemska grščina I 2/3 0/0

Zgodovina jezika. Grška pisava. Osnovne sklanjatve in spregatve. Osnovni pojmi skladnje.

Branje, prevajanje ter slovnična analiza lažjih svetopisemskih stavkov.

2, 3 3, 5 Krajnc Teorija glasbe in gregorijanski koral 2/3 0/0

Glasba v človeški družbi (resna, zabavna, religiozna, svetna; ljudska, umetna; vokalna,

instrumentalna, vokalno-instrumentalna) in v bogoslužju. Osnove glasbene teorije in

gregorijanski koral: razvoj (vpliv hebrejske, grške in rimske glasbene kulture), zlata doba

(Gregor Veliki), zaton in obnova v 19. in 20. stoletju. Notacija korala (neume, tetragram,

kvadratna notacija…). Psalmodija – izvajanje.

2, 3 3, 5 Krajnc Cerkvena glasba v službi bogoslužja 2/3 0/0

Dokumenti o cerkveni glasbi (koncili, odloki). Vloga glasbe, ljudskega petja, pevskega zbora,

sodelovanja otrok pri bogoslužju in pri katehezi. Sistematični pregled glasbenih sestavin svete

maše in drugih zakramentov in zakramentalov ter ljudskih pobožnosti (pravne zakonitosti in

odprtost k ustvarjalnosti).

2, 3 3, 5 Kovač Filozofija osebe 2/3 0/0

Odkriti izvor pojma osebe, "prosopon" pri starih Grkih; kako so grški cerkveni očetje začeli

uporabljati za osebo stoični pojem "hipostaza"; vpliv bibličnega personalizma na odločitev

grških cerkvenih očetov; Boetijev nauk o osebi; sholastična razprava o osebi; sodobno

ločevanje pojma posameznika in osebe; Nietzschejevo vračanje k pojmu maske za osebo;

sodobni personalizem; personalizem pri Slovencih; Ricoeurjeva "drža" kot pojem osebe;

Levninasov pojem "obličja" kot postpersonlizem; dostojanstvo človeške osebe - pravni pojem.

2, 3 3, 5 Klun Fenomenologija in religija 2/3 0/0

Predmet se fenomena religije loteva z metodoloških izhodišč fenomenologije, ki jo je ute-

meljil Husserl in odločilno zaznamoval Heidegger. Poleg omenjenih dveh avtorjev in njunih


20

odgovorov na vprašanje analize religioznega življenja, svetega in Boga, v širšo fenomeno-

loško tradicijo spadajo tudi drugi avtorji, ki so na izviren način obravnavali religiozni

fenomen: E. Stein, E. Levinas, J.-L. Marion, M. Henry, J. Derrida, G. Vattimo.

2, 3 3, 5 Petkovšek Hermenevtika krščanstva 2/3 0/0

Štiri interpretacijske paradigmame krščanstva: spekulativna, antropološko kritična,

fenomenološka in analitična. Vsaka od paradigem pokaže krščanstvo v drugačni luči.

Poudarek na fenomenologiji in hermenevtiki krščanstva: fenomenologija besede in molitve,

bogoslužja, darovanjskosti, razodetja, razodetja absolutnega življenja.

2, 3 3, 5 Juhant Oseba in družba: Slovenci, Cerkev in država 2/3 0/0

Predstavitev temeljnih pojmov človekovega odnosa do družbe, države in Cerkve ter vloga in

pomen različnih predstav teh odnos v zgodovini in danes.

2, 3 3, 5 Večko Svetopisemske osebnosti 2/3 0/0

Izbor osebnosti iz Stare in Nove zaveze: Adam, Eva, Noe, Abraham, Sara, Rebeka, Jakob,

Lea, Rahela, Jožef, Mojzes, Mirjam, faraon, Samson, Ruta, Samuel, Savel, David, Absalom,

Salomon, Roboam, Ezekija, Jošija, Sedekija, Natan, Elija, Jeremija, Ozej, Judita, Estera, Ezra,

Nehemija; Peter, Janez, Jakob, Juda in ostali dvanajsteri, Pavel in Barnaba, druge osebe

Apostolskih delih; glavne in stranske osebe posameznih evangelijev; eksegetska, teološka in

antropološka analiza izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze.

2, 3 3, 5 Kolar Izbrana poglavja iz zgodovine redovništva 2/3 0/0

Asketizem v grško-rimskem prostoru; ustanovitelji anahoretskega in cenobitskega asketskega

gibanja; pomembni pojavi redovnih ustanov v zgodnjem, visokem in poznem srednjem

veku;vloga in mesto redovnih ustanov v obdobju reform; M. Luther, absolutisti; redovne

ustanove v času razsvetljenstva in revolucionarnih vrenj (francoska revolucija); prenova redov

v 19. stol.; vpliv cerkvene zakonodaje na redove /zakonika iz 1917 in 1983/; drugi vatikanski

cerkveni zbor, prenovitvene smernice koncilskih sklepov in redovništvo po njem.

2, 3 3, 5 Kolar Reformacija v Evropi in na Slovenskem 2/3 0/0

Po zadnjih stoletjih srednjega veka so predstavljena reformna gibanja v posameznih deželah

ter njihovi nosilci. Poudarek velja srednje-evropskemu kulturnemu prostoru, od koder so ideje

prišli na Slovensko. Študentje se seznanijo z osrednjimi nosilci reformacije na Slovenskem in

izvirnimi idejami, ki so jih prispevali reformnim iskanjem v Evropi nasploh ter s trajnim

pomenom, ki ga je za slovensko zgodovino prineslo obdobje reformacije, z literaturo in z viri.

2, 3 3, 5 Filipič Eksegeza Razodetja in judovska apokaliptika 2/3 0/0

Opredelitev apokaliptične literarne zvrsti (zgodovinsko in teološko ozadje); primerjave med

apokaliptično obarvanimi teksti v preroški, evangeljski in pavlinski literaturi ter edinstvenost

knjige Razodetja: zgradba njene apokaliptične drame, eksegeza izbranih tekstov (večplastno

razlaganje simbolike, vzporednice s SZ in apokrifno literaturo); sinteza teološkega doprinosa

apokaliptične liturature glede smisla in cilja zgodovine odrešenja ter pomena trpljenja v njej.


21

2, 3 3, 5 Ocvirk Religije in nasilje 2/3 0/0

Človeštvo je vzniknilo iz potopljenosti v naravo in se vzpostavilo v kulturi po zaslugi religije,

dokazuje R. Girard v svoji antropološki mimetični teoriji. Po njej je religija osnovni vzvod, ki

omogoča regulacijo in kanalizacijo nasilje in s tem nastanek kulture. Verstva so nekoč in

danes povezana z mirom in nasiljem. Case study pokaže, kako določeno verstvo ustvarja ali

ruši mir v sodobnem svetu oz. kako more medvesrveni dialog in sodelovanje pospeševati delo

za mir.

2, 3 3, 5 Dolenc Krščanske Cerkve in ekumensko gibanje (case

study)

2/3 0/0

Razdeljenost krščanstva. Zgodovinsko ozadje: polemike, poskusi spreobračanja in verske

vojne. Izhodišča ekumenskega gibanja: načelo verske svobode, vrednotenje skupnih

doktrinalnih prvin. Začetek gibanja v 19. in razcvet v 20. stoletju: »dialog ljubezni«

(znamenja naklonjenosti) in »dialog resnice« (teološki dialog). Predmet se osredotoča na

določeno Cerkev (case study) in raziskuje skupne točke, razhajanja in dosežena zbližanja ali

soglasja.

2, 3 3, 5 Pirnat Duhovno spremljanje 2/3 0/0

Spoznati različne termine in njihov pomen ter osnove duhovnega spremljanja; ob različnih

avtorjih odkriti vlogo in pomen duhovnega pogovora in duhovnega razločevanja; primerjanje

duhovnega spremljanja z drugimi vrstami osebne pomoči osebam; učenje ovrednotenja

duhovnega pogovora in supervizije za osebnostno in strokovno rast in kvalitetnejšo pomoč;

izkustveno soočanje s tem, kaj pomeni spremljati in biti spremljan.

2, 3 4, 6 Špelič Svetopisemska grščina II 0/0 2/3

Vse grške sklanjatve, tudi zaimkov. Spreganje v aoristu, perfektu, konjunktivu. Števniki.

Nadaljnji pojmi skladnje (odvisni stavki, infinitivne zveze, gen. abs.). Branje, prevajanje ter

slovnična analiza srednje zahtevnih svetopisemskih stavkov.

2, 3 4, 6 Palmisano Hebrejščina 0/0 2/3

Predstavitev hebrejske abecede in izgovarjave soglasnikov. Samoglasniki in izgovarjava.

Transkripcija. Osebni, kazalni in vprašalni zaimki. Predlogi in predlogi s sufiksi.

Samostalniki, člen in samostalniki s sufiksom. Status constructus. Glagol; perfekt, imperfekt,

wayyiqtol, velelnik, nedoločnik, deležnik qala. Glagoli z goltniškim soglasnikom v korenu,

glagoli tretje he, prve yod in prve nun. Vokabular 200 hebrejskih besed.

2, 3 4, 6 Debevec Krščanska umetnost 0/0 2/3

Posebnost krščanske umetnosti znotraj umetniškega ustvarjanja. Vrednostni kriteriji krščanske

umetnosti in mehanizmi njihovega oblikovanja. Značilnosti zgodnjekrščanske umetnosti,

romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, historicizma in eklekticizma, prve polovice

20. stoletja. Drugi vatikanski koncil in krščanska umetnost. Krščanska umetnost in sodobni

umetniški tokovi. Sodobna krščanska umetnost na Slovenskem – dosežki in problemi.

2, 3 4, 6 Debevec Prvine bogoslužnega prostora 0/0 2/3


22

Značilnosti razmerja prostor – kult. Kultni kompleksi nekrščanskih religij. Značilnosti

krščanskega bogoslužnega kompleksa. Svetost – posebna razsežnost krščanskega

bogoslužnega prostora. Metoda ovojev kot pomagalo pri razumevanju kompleksnosti

krščanskega bogoslužnega kompleksa. Mreža. Lokacija. Cerkvena ograda. Arhitekturna

lupina, odraz prostorskih konceptov bogoslužnega prostora. Prezbiterij. Oltar. Liturgično

posodje.

2, 3 4, 6 Matjaž Eksegeza Janezovega evangelija in pisem 0/0 2/3

Študij elementov Janezove tradicija, presojanje jezikovnih, literarnih, filozofskih in teoloških

kriterijev v iskanju njene pristnosti; literarno-kritična in narativna analiza strukture, izbranih

odlomkov in motivov Janezovega evangelije in pisem; primerjava razodevanje Kristusove

identitete in podobe Boga v zgodnji in pozni evangeljski tradicije ter v apokrifni literaturi;

študij temeljnih tem Jn - vera, življenje, ljubezen, spoznanje, resnice glede na temeljne

svetopisemske teološke postavke.

2, 3 4, 6 Krašovec Psalmi 0/0 2/3

Psalmi kot sinteza teoloških bibličnih postavk; predstavitev psalmov, ki so najbolj značilni v literarnem in teološkem pogledu; primerjava z drugimi ključnimi svetopisemskimi besedili; predstavitev najbolj pogostih literarnih vrst psalmov preko obravnavanja izbranih tekstov; uvod v analizo poetične zgradbe predstavljenih psalmov (teološka teža); povezave med obravnavanimi besedili in določenimi izbranimi teksti molitev v Novi zavezi.

2, 3 4, 6 Ocvirk Vpliv indijskih in kitajskih verstev na zahodno

kulturo

0/0 2/3

Indijsko in kitajsko-japonsko civilizacijsko okolje: hinduizem, budizem, konfucianizem, daoizem in šintoizem. Druga polovica prvega tisočletja: krščanstvo v Indiji in na Kitajskem, inkulturacija. Novi vek: vzhodne verske ideje na zahodu. Zahod: širjenje hinduistiičnih, budističnih, konfucianističnih in daoističnih idej. Novo okolje jih sprejema, a tudi spreminja. Vse to ni brez vpliva na življenje posameznikov in tudi družbe.

2, 3 4, 6 Dolenc Nova verska in cerkvena gibanja 0/0 2/3

Pojav novih verskih ponudb in gibanj, sekt, nove dobe ter cerkvenih duhovnih gibanj. Gre za

izraze pristnega verskega iskanja, nekatera gibanja pa so nevarna, konfliktna in destruktivna.

Nastanek, ozadje in korenine teh gibanj; doktrinalne in kultne prvine; bližina oziroma

oddaljenost od krščanstva; vprašljive ali nevarne prvine (ogrožanje svobode, fanatizem);

cerkvena gibanja z osvobajajočo, zdravo in angažirano duhovnostjo; njihov pomen za

oblikovanje pristnih občestev.

2, 3 4, 6 Vodičar Didaktika in metodika 0/0 2/3

Zgodovinski razvoj, osebnosti didaktične misli, bogastvo in zakonitosti pri poučevanju in

vzgoji danes. Smeri in perspektive didaktike (vrste). Spoznavamo zakonitosti oblikovanja

globalnih in delnih vzgojnih učnih ciljev, kriterije oblikovanja učnega načrta, izbiro učne

strategije, vrste in stopnje znanja in zakonitosti, ki izboljšajo učno uspešnost. Refleksija

lastnega didaktičnega procesa. Zunanja in notranja organizacijo pouka.


23

2, 3 4, 6 Palmisano Biblična arheologija in geografija 0/0 2/3

Seznaniti se v glavnih obrisih z gografijo dežel zunaj Palestine, prizorišč biblijskega

dogajanja; bolj podrobno spoznati relief, podnebje, naravna bogastva Palestine kot glavnega

prostora dogajanja v pripovedih Stare in Nove zaveze; se vpeljati v smisel arheološkega

izkopavanja za eksegezo Biblije; seznaniti se z bistvenimi metodami arheološke stratigrafije

in datiranja artefaktov; dobiti pregled biblijske zgodovine glede na arheološka obdobja in

dosedanja dognanja arheologov na področju Palestine.

2, 3 4, 6 Štuhec Bioetika 0/0 2/3

Bioetika:miselno, kulturno, zgodovinsko ozadje; teorije, načela presoje (teologija, bioetika);

katoliška bioetika;splav: pravni in teološki, status človeškega zarodka, etični argumenti,

stališča velikih religij, moralno vrednotenje, pastoralne smernice;umetna oploditev: posebne

etične dileme povezane z zamrzovanjem zarodkov, darovanjem spolnih celic in nadomestnim

materinstvom; stališče katoliške Cerkve do tovrstnih etičnih problemov; moralni problemi z

raziskovanjem na matičnih celicah; alternativne možnosti in stališče katoliške Cerkve;

raziskovanje človeškega genoma in genetike na splošno; evtanazija.

2, 3 4, 6 Turnšek Simbol in zakrament 0/0 2/3

Zakramentalna antropologija – simbolnost človeka (filozofija jezika, simbolna logika),

obrednost (lastna človeku v vseh kulturah). Svetopisemska utemeljitev zakramentalnosti

človeka najde svojo uresničitev v učlovečenju in življenju Logosa in se ponavzoča v

obrednem življenju Cerkve. Sledi pregled teoloških komponent zakramentov na splošno ter

njihova opredelitev kot osebnih dejanj poveličanega Kristusa v delovanju Cerkve.

INTERDISCIPLINARNI SEMINARJI ZA 3. LETNIK

3 6 Erzar, Žalec Umetnost življenja 0/0 4/5

Opredelitev pojma umetnost življenja. Pojem dobrega življenja. Pogoji dobrega

življenja.Dobro življenje in etika. Pojem kreposti. Klasifikacija kreposti in podrobnejša

obravnava posameznih kreposti. Dobro življenje in preudarnost. Dobro življenje in vera.

Pomen ljubezni za dobro življenje. Nekatere drže kot odkloni od dobrega življenja.

Pojmovanja sreče. Razumevanje smisla življenja. Družbena razsežnost dobrega življenja.

3 6 Dolenc, Špelič Zgodovina teološke misli 0/0 4/5

Teološka misel in sočasna kultura skozi zgodovino. Kontroverze in koncili 1. tisočletja: nauk

o Trojici in o Kristusu; konflikt med posameznikom in cerkveno institucijo v novem veku

(reformacija, razsvetljenjstvo). Po obdobju apologetike nauka in institucije pride v 20. stoletju

do prenove in »podanašnjenja« teologije, ki prevzame načelo dialoga. Kriteriji in

interpretacija zgodovinskih izročil (Sveto pismo), presojanje jezikovnih, literarnih, filozofskih

in teoloških kriterijev in hermenevtičnih načel.


24

3 6 Krašovec,

Špelič

Zgodovina in teologija v Svetem pismu in v

patristični literaturi

0/0 4/5

Zgodovina v ožjem in širšem smislu; zgodovinska izročila; jezikovni, literarni, filozofski in

teološki kriteriji podajanja zgodovine v Svetem pismu;interpretacije v patristiki; specifičnost

svetopisemskega pojmovanja zgodovine; ugotavljanje dvojne vzročnosti (Božje, človeško) v

dojemanju zgodovine v Svetem pismu in v patristiki; hermenevtična načela cerkvenih očetov;

starejši judovski eksegeti v predstavitvi »zgodovinskega« in metaforičnega, duhovnega

pomena v svetopisemskih besedilih; človeška krivda in Božje odrešenje; osnovna mesijanska

usmerjenost.

3 6 Avsenik

Nabergoj,

Krašovec

Duhovna literatura: etika, estetika, retorika

0/0 4/5

Spoznavanje starih in novejših klasikov duhovne literature v notranjem razmerju med etiko,

estetiko in retoriko; uvajanje v svetopisemske in druge vire klasikov slovenske literature;

spoznavanje religiozne in izpovedne literature; ideje in motivi v delih Ivana Cankarja;

literarna interpretacija izbrane meditativne poezije; čut za zakon vesti in za vrednotenje

etičnih stališč v razmerju do političnih, socialnih, religioznih isn drugih norm.

4. LETNIK

4 7 Klun, Petkovšek Sodobna filozofija 4/5 0/0

V posameznem akademskem letu so postavljeni različni poudarki iz naštetih filozofskih

smeri: fenomenologija in njen teološki obrat; hermenevtika; dekonstrukcija; šibka misel;

eksistencializem; strukturalizem; postmodernizem; kritična teorija; feministična filozofija;

filozofija znanosti; pragmatizem; analitična filozofija; logični pozitivizem; filozofija vsak-

danjega jezika; filozofija duha; liberalizem in komunitarizem; kritični realizem.

4 7 Lah Človek v stvarjenjski in odrešenjski razsežnosti 4/5 0/0

Vera v stvarjenje v vseh razsežnostih. Človek kot ustvarjeno bitje v osebni, duhovno telesni

enovitosti, bogopodobnosti in občestvenosti Človek v protološki, presentni in eshatološki

dimenziji. Realnost greha z njegovimi osebnimi in družbenimi razsežnostmi. Na osnovi

novozaveznega veselega oznanila analitično razgraditi in pokazati novo stanje po in v

Kristusu odrešenega človeka in njegovo osebno povabljenost v občestvo z Bogom v milosti.

4 7 Štuhec Moralna teologija z družbenim naukom Cerkve 4/5 0/0

Moralna teologija - spekter življenja, življenjske situacije, ljudje. Krščanska antropologija.

Osebni etos, medosebna etika, družbena etika. Resnicoljubnost - lastni jaz, medosebna

komunikacija. Medosebna etika. Pomanjkljive in deviantnie oblike vedenja. Družbena etika

obsega tako področje gospodarstva, kakor politike, kulture, sociale, šolstva in dela, ter vrsto

drugih posebnih področij. Vsekakor je potrebno najprej spoznati družbeni nauk Cerkve in

videti, kakšna je njegova relevantnost na različnih področjih družbenega življenja.


25

4 7 Krajnc Splošna liturgika 4/5 0/0

Osnovni pojmi in zgodovinski pregled vzhodnih in zahodnih obredov; reforme (Luter,

Voisine, Pistoja) in protireforme (tridentinski koncil, liturgična znanost, liturgično gibanje).

Slovansko bogoslužje. Liturgična prenova drugega vatikanskega cerkvenega zbora: pravne

zakonitosti, liturgična duhovnost, teologija, pastoralne zahteve. Bogoslužna znamenja ter

dialog in izkustvo s skrivnostjo onkraj znamenj. Molitveno bogoslužje in ljudske pobožnosti.

4 7 Krašovec, Večko Teologija Stare zaveze 3/4 0/0

Predstavitev novejših metod študija teologije Stare zaveze, ki so utemeljene na analizi

semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov; primerjalna obravnava nekaterih

najbolj značilnih teoloških pojmov v ožjem in širšem kontekstu Svetega pisma in v zgodovini

interpretacije v judovstvu in krščanstvu; vzpostavitev ustreznih povezav med pomenskimi

vidiki Stare zaveze v luči dopolnitve v Novi zavezi.


Glej izbor izbirnih predmetov za četrti in peti letnik!



4 7 Interdisciplinarni seminar (namesto dveh izbirnih

predmetov)

4/6 0/0

Glej izbor interdisciplinarnih seminarjev za četrti in peti letnik!

4 8 Potočnik Religija in Cerkev v sodobni družbi in kulturi 0/0 3/4

Religija na različnih kulturah (predmoderne, moderne in poznomoderne) in družbenih ravneh:

makrostrukturna (družbena vloga religij in cerkva, kriza in sekularizacija), mikroraven

(individualna vernost) in mezzoraven (civilna sfera, mali življenjski prostori, nova

komunitarnost). Nove oblike religioznosti: cerkvena in verska združenja, gibanja. Sodobna

župnija (network). Prihodnost religij: globalizacija, odnosi med religijami, kulturami in

civilizacijami: med nasiljem in dialogom.

4 8 Matjaž Teologija Nove zaveze in judovstva 0/0 4/5

Na podlagi izbranih besedil štirih evangelijev, kanoničnih pisem in osnovnih traktatov Mišne

in Pirke Avot predstaviti temeljne teološke, kristološke in antropološke koncepte Nove

zaveze: učlovečenje, nebeško kraljestvo, evangelij, dopolnitev postave, odpuščanje, teologija

križa in trpljenja, opravičenje, Pavlova vizija odrešenja, svobode, antiteza postave in vere,

krščanskega upanja; soočenje z judovsko teologijo, različnimi učenji in praksami

4 8 Štrukelj Kristologija 0/0 4/5

Kristjanovo življenje: Kristusovo zedinjenje s slehernim človekom; odrešenje, svoboda,

namestinštvo, bivanje za druge itd. Svetopisemski temelji, zgodovina razvoja nauka in


26

predstavitev mnenj velikih teologov iz preteklosti in sedanjosti. Pri vsem podajanju se

oziramo na izjave cerkvenega učiteljstva. To velja tudi za mariološki vidik. Vse je

predstavljeno z vidika pastoralne uporabnosti in eksistencialne zavzetosti.

4 8 Košir Zakonsko pravo 0/0 4/5

Teološko pravne osnove zakona. Priprava poroke. Razdiralni zadržki na splošno. Razdiralni

zadržki posamič. Zakonska privolitev. Oblika sklenitve zakona. Mešani zakoni in tajna

sklenitev zakona. Ločitev zakoncev. Poveljavitev zakona.

4 8 Krajnc Zakramentalna liturgika 0/0 4/5

Najprej se študentje seznanijo s povezavo evharistije z njeno predpodobo, starozavezno

pasho, nato pa sledijo razvoju evharistije skozi zgodovino s poudarkom na duhovnem,

teološkem, pravnem in pastoralnem vidiku. V drugem sklopu so obravnavani posamezni

zakramenti: zakramenti uvajanja, ozdravljanja in služenja. Tretji sklop pa zajema obravnavo

zakramentalov.





5. LETNIK

5 9 Vodičar Veščine in etika javnega nastopanja 4/5 0/0

Vloga in način oznanjevanja prvega posredovanja Božje besede. Človeška govorica: teološki

temelji. Zgodovina homiletike: snovne pastoralne in dogmatične zakonitosti cerkvenega

govorništva. Homiletika, klasična retorika – uporabnost, prepletanje. Kerigma – moč

osebnega pričevanja, mediji. Osnovnimi zakonitostmi literarne zvrsti govora, zakonitosti

jezika. Javno nastopanje in komuniciranje v družbi.

5 9 Pirnat Teologija duhovnosti 4/5 0/0

Duhovnost danes: teologija duhovnosti, duhovna teologija – razlika.; preučevanje duhovnosti:

odnos do resničnosti: specifično simbolična govorica duhovnosti; pojem duhovnega izkustva:

interdisciplinarni dialog; evangelij in znanost, vera in kultura. Cerkev in svet: duhovnost

inkulturacije, ekumenizem in dialog; specifičnost duhovne teologije; glavna področja

krščanske duhovnosti: duhovna teologija, duhovna antropologija, aretologija, demonologija,

doksologija; glavne krščanske duhovne drže: svetniki, duhovni voditelji, mistiki in teologi.

5 9 Sorč, Lah Skrivnost troedinega Boga 3/4 0/0


27

Vsebina je razvidna iz tematskih krogov, ki se med seboj prepletajo: Bog v iskanju človeka;

troedinost Boga razodetja; božji sestop kot pogoj za človekov dostop; trinitarična razsežnost

velikonočne skrivnosti; pogled v preteklost v luči velikonočnega dogodka; izpovedovanje

troedinega Boga v zgodovini in novejši pristopi; bogastvo življenja v Sveti Trojici; svet in

zgodovina kot »prostor« dejavne navzočnosti troedinega Boga; Oče, Sin in Sveti Duh v

življenju Svete Trojice.





5 9 Interdisciplinarni seminar (namesto dveh izbirnih

predmetov)

4/6 0/0

Glej izbor interdisciplinarnih seminarjev za četrti in peti letnik!

5 9 Štrukelj Zakramentalnost in poslanstvo krščanskega

bivanja (posamezni zakramenti)

0/0 4/5

Zakramentalnost. Sedmero zakramentov. Zakramenti uvajanja v krščansko življenje (krst,

birma in evharistija), zakramenta ozdravljanja (sprava in bolniško maziljenje) in zakramenta

poslanstva (sveti red in zakon). Svetopisemskia temelj, zgodovina razvoja nauka (učiteljstvo).

Teološki deli zakramenta: materija in forma, delivec in prejemnik, učinkovitost in

rodovitnost. Pastoralna uporabnost; Cerkev kot znamenje in orodje enotnosti človeškega rodu.

Oznanjevanje in postavljanje krajevnih Cerkva.

5 9 Kvaternik Kategorialna in zakramentalna pastoralna

teologija

0/0 4/5

Življenjski prehodi kot čas milosti in pomoč Cerkve človeku. Mistagoški in občestveni vidik,

človek kot ustvarjeno in socialno bitje. Rojstvo: dogodek za starše, za občestvo. Mladostna

doba je odločilna za človekov nadaljnji razvoj, za socializacijo…. Srednja človeška doba:

vedno večji izziv za najrazličnejša raziskovanja. Bolezen, staranje, smrt – eksistencialni in

eklezialni vidik. Zakramenti nagovarjajo človeka in krepijo njegove vezi Bogom.





5 10 Magistrsko delo 0/0 0/27


28

IZBIRNI PREDMETI ZA 4. IN 5. LETNIK

4, 5 7, 9 Juhant Etika in globalizacija 2/3 0/0

Razlike med preteklimi in današnjo moderno globalizacijo in njenimi posebno gospodarskimi

in imperialnimi prvinami. Temeljne zahteve globalizacije, vloga medijev in religij, posebej

krščanstva. Postmoderne zahteve individualizma in vloga etike, nerecipročnost etične zahteve.

Civilne družb in svetovni etos.

4, 5 7, 9 Jamnik Liberalizem in komunitarizem 2/3 0/0

Liberalizem, vrednostni skepticizem, relativizem; antropocentrizem in imanentizem.Rawlsova

moralna teorija(zmerni liberalizem): pravičnost, poštenost. Prehod od teleološkega k

deontološkemu gledanju, pogodbena teorija, kantovski konstruktivizem. Princip pravičnosti.

Komunitarni kritiki Rawlsa, poudarki na dobrem, vrednotah, praktičnem življenju v

skupnosti, tradiciji, odgovornosti za skupno dobro. etika postmoderne perspektive, osebna

odgovornost biti za drugega, etiko bližine in ljubezni, personalizacija morale.

4, 5 7, 9 Košir Stvarno pravo 2/3 0/0

Služba božje besede. Misijonska dejavnost Cerkve. Katoliška vzgoja. Sredstva družbenega

obveščanja. Pridobivanje premoženja v Cerkvi. Uprava cerkvenega premoženja. Pogodbe,

zlasti odtujitve v določilih cerkvenega prava. Volila v pobožne namene na splošno in pobožne

ustanove.

4, 5 7, 9 Filipič Stara zaveza v Novi zavezi 2/3 0/0

Pomenljivost Stare zaveze in njenega ozadja pri razlaganju novozaveznih besedil; ponazoritev

vpliva besedil (npr. psalmov) v širših literarnih enotah in posameznih odlomkih evangelijev;

iskanje načina, kako so evangelisti in Pavel na novo prebirali znane like ali figure Stare zave-

ze (npr. Adam, Abraham, David), da bi preko njih izražali novost Jezusa Kristusa; eksegetske

metode ali literarne oblike, ki so jih pri tem uporabili (tipologija, midraš, tipična scena).

4, 5 7, 9 Matjaž Svet apokrifov in Kumran 2/3 0/0

Predstavitev najvažnejših del judovskega in novozaveznega sveta apokrifov pod

zgodovinskim, literarnim in vsebinskim vidikom; predstavitev novejših metod primerjalnega

študija antičnih tekstov; vzpostavljanje povezave med apokrifno literaturo in Svetim pismom;

razvoj teoloških, mesijanskih, antropoloških in družbenih konceptov v apokrifni literaturi;

soočenje z apokrifno teologijo v patristični literaturi; uvajanje v vsebino glavnih izvirnih

besedil kumranske skupnosti v primerjavi s spisi Nove zaveze.

4, 5 7, 9 Ocvirk Medkonfesionalni in verski dialog (case study) 2/3 0/0

Dialog. 2. vatikanski koncil: dialoški odnosi znotraj cerkvene ustanove, dialog v več smereh.

Vzorci vodenja dialoga (case study: medkrščanski, medverski, medkulturni dialog),


29

razčlenjevanje. Razumevanje in sodelovanje med verstvi - lažje razumevanje med ljudmi

različnih verskih in nazorskih prepričanj, izmenjava in bogatenje pogledov, odkrivanje novih

oblik druženja. Medsebojno poznavanje - poznati predvsem poglede, ki jih imajo verstva

drugo ne drugo, poznati pa tudi doslej storjeno na tem področju v svetu in Sloveniji.

4, 5 7, 9 Štrukelj Teološke vsebine v novejših cerkvenih dokumentih 2/3 0/0

Preučevanje besedila in dokumentov cerkvenega učiteljstva: utemeljitev teologije v

učlovečenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa, ter v njegovi ustanovitvi Cerkve kot

vesoljnega zakramenta odrešenja; nove perspektive teologije po 2. vatikanskem koncilu.

4, 5 8, 10 Kvaternik Laiki v Cerkvi 0/0 2/3

Razvoj občetvenega življenja in služb znotraj Cerkve. Razlaga pojema laik. Laik in drugi

vatikanski koncil. Dokument o laiškem apostolatu: preverjanje aplikacije v življenju Cerkve.

Kritična presoja vloge laikov in njihovega delovanja v Cerkvi. Mesto ženske v Cerkvi in

prizadevanja za njihovo večjo vlogo v njej. Pogovori z laiki in ocenjevanje njihovih izkušenj.

Pričevanje laikov, ki so dejavni v cerkvenem življenju pri nas in preverjanje teh pričevanj.

4, 5 8, 10 Kvaternik Bolniška pastorala 0/0 2/3

Pomen izrazov. Zgodovinski pregled pastoralnega dela na tem področju; kristološki model

pojmovanja zdravja; kriteriji za organiziranje pastoralne pomoči bolnikom in njihovim

svojcem; značilnosti bolniške pastorale in pomoč bolnikom na domu; specifičnosti delovanja

v bolnišnicah, v domovih starejših občanov, ipd.; posebnost pristopa k bolnim in prizadetim

otrokom; zakramentalna problematika v pastoralni oskrbi bolnikov in njihovih najbližjih.

4, 5 8, 10 Krašovec Modrostna literatura 0/0 2/3

Modrostno slovstvo Izraela v okviru modrostne literature Bližnjega antičnega vzhoda in

medzavezne (intertestamentarne) literature; splošna predstavitev modrostne literature Stare

zaveze: odnos do poetičnih svetopisemskih knjig; predstavitev petih temeljnih modrostnih

knjig: Pregovori; Job; Pridigar; Sirah in Knjiga modrosti; analiza izbranih modrostnih besedil

iz posameznih knjig na podlagi pomenljivosti, ki jo imajo v kasnejšem razmišljanju s posebno

pozornostjo na povezave, ki se tičejo Nove zaveze in poznejšega razvoja razodetja.

4, 5 8, 10 Klun Filozofija in mistika 0/0 2/3

Predmet se posveča vprašanju mistike v različnih filozofskih in religioznih tradicijah in njen

odnos do siceršnje filozofske racionalnosti. Po obravnavi fenomena mistike v sami tradiciji

zahodne filozofije, se posveti zlasti filozofsko-religiozni mistiki v krščanstvu (s posebnim

poudarkom M. Eckharta). Glede na vsakokratne poudarke predstavi posamezne klasične

tekste judovske, islamske in zen-budistične mistike.

4, 5 8, 10 Kovač Religija in kultura 0/0 2/3

Povezanost kulture in religije. Vpliv religioznega izkustva na kulturno izročilo. Sveto in

svetost. Opozoriti na slovenske jezikovne in kulturne posebnosti, ki so preko krščanske


30

religije izoblikovale slovensko nravstvenost. Kako to dejstvo odseva v slovenskem

leposlovju. Pojasniti slovenske duhovne in religiozne tokove kot so protestantizem,

jožefinizem in janzenizem, ki so oblikovali slovenske kultrune modele in ki še danes vplivajo

na slovensko kulturno ustvarjalnost.

4, 5 8, 10 Špelič Teologija cerkvenih očetov 0/0 2/3

Eksegetsko delo cerkvenih očetov; seminarska analiza izbranega patrističnega dela; cerkv.

očetje v stiku z družbenimi vprašanji; vloga cerkv. očetov pri gradnji Cerkve kot ustanove;

cerkv. očetje kot utemeljitelji krščanske duhovnosti; posamezne teološke discipline pri očetih;

oblikovanje teologije in prakse zakramentov; dediščina cerkv. očetov v srednjem veku; vloga

cerkv. očetov pri prenovi teologije po 2. vat. koncilu; aktualnost cerkv. očetov v postmoderni.

4, 5 8, 10 Benedik "Vroče" teme iz zgodovine Cerkve 0/0 2/3

Inkvizicija: pojav visokega srednjega veka. Vzajemno nastopanje Cerkve in države.

Inkvizicija na Iberskem polotoku značilnosti, posebnosti "španske" inkvizicije, delovanje.

"Čarovniški procesi": miselno okolje, germanski kulturni prostor. Pogojevanje okoliščin,

sodelovanje v procesih. Osvetlitev vprašanja v okvirih slovenske zgodovine: kdaj, kako in do

kdaj so se odvijali procesi na slovenskih tleh. Kako so odmevali ti procesi v slovenskem

zgodovinopisju.

4, 5 8, 10 Košir Državno pravo 0/0 2/3

Razmejitev med javnim in privatnim pravom. Pojem ustavnega prava. Pojem in viri ustave.

Klasifikacija ustav. Razvoj ustav. Pojem države. Oblike držav in vlad. Različni pomeni, ki jih

pripisujemo pojmu demokracije. Konkordatno pravo.

4, 5 8, 10 Krašovec Pojem pravičnosti in odrešenja v Svetem pismu 0/0 2/3

Pojma pravičnosti in odrešenja: temeljne postavke svetopisemskega razodetja. Semantična

analiza pojmov v razmerju med Staro in Novo zavezo, do drugih religij; Bog - Alfa in Omega

vse resničnosti, rešitelj svojega ljudstva - celotnega človeštva; pojem Božje pravičnosti: Stara

zaveza - odrešenje, Nova zaveza - Jezus Kristus; oznanilo nebeškega kraljestva, govor na

gori; teocentrične postavke svetopisemskega razodetja: pravičnost, odrešenje.

4, 5 8, 10 Sorč Upanjska razsežnost bivanja (Nekatera eshatološka

vprašanja)

0/0 2/3

Upanje je sestavni del krščanske eshatologije. Zato bomo pod tem vidikom obravnavali

nekatere eshatološke vsebine. Eshatologija namreč ni samo eden od predmetov krščanske

dogmatike, temveč je bistvena razsežnost celotne teologije. Bolj kot eshatološkim temam, ki

obravnavajo prihodnost posameznega človeka (individualna eshatologija), se bomo posvetili

prihodnosti stvarstva, zgodovine in družbe (komunitarna eshatologija) in usodnemu

prepletanju teh dveh stvarnosti (eshatologij).

4, 5 8, 10 Lah Dovršitev v vstajenju ali v reinkarnaciji 0/0 2/3


31

S pomočjo bibličnih tekstov, ki govorijo o vstajenju prikazati razvoj, vsebino, razsežnosti in

osebni, občestveni in kozmični pomen vere v vstajenje. Z analizo (vzhodnih hindujskih idr.)

religijskih tekstov in filozofskih teorij iz zgodovine in sodobnosti prikazati vsebino,

predstavno ozadje in miselni kontekst o reinkarnacij ter njegove posledice za človeka v

sedanjem življenju in po smrti.

4, 5 8, 10 Sorč Vloga Svetega Duha v osebnem in občestvenem

življenju

0/0 2/3

Nauk o Svetem Duhu (pnevmatologija): mesto tretje božje osebe. Dejavna navzočnost v

življenju posameznika in družbe. Pnevmatološka antropologiji, pnevmatološka družba in

pnevmatološka ekleziologija. Ker je snov obširna, se bomo posvetili predvsem temeljnim

zakonitostim delovanja Svetega Duha.

4, 5 8, 10 Lah Delovanje Svetega Duha v svetu 0/0 2/3

Predmet obravnave je v prvem koraku postavitev hermenevtičnega okvirja, ki je zasnovam v

bibličnem izročilu o delovanju Svetega Duha. V drugem koraku je analiza osebne in družbene

dejavnosti s celostnega vidika, kar vključuje odkrivanje pozitivnih in negativnih razsežnosti v

nekaterih segmentih kulture, znanosti, nekaterih religijah in sodobnih duhovnih gibanjih.

4, 5 8, 10 Sorč Krščanska eksistenca v koordinatah vere,

upanja in ljubezni

0/0 2/3

Vera, upanje in ljubezen spadajo med t.im. teološke kreposti, ki so temelj in značilnost

kristjanovega etičnega delovanja. Najprej bomo poiskali biblične temelje in predstavili

specifičnost posamezne kreposti. Pokazali bomo, kako le-te nagovarjajo celega človeka in

opozorili na njihovo medsebojno naravnanost. V naših predavanjih se bomo posvetili

predvsem tej medsebjni naravnanosti. Pokazali bomo, kako nagovarjajo celega človeka in so

izraz človeka v celoti in ne zgolj nekakšen nepomemben dodatek.

4, 5 8, 10 Lah Razsežnosti kristjanovega odnosa do Boga 0/0 2/3

V poglobljenem soočanju z bibličnimi opisi verovanja in odslikavo le-tega pri nekaterih

osebnostih kot so Abraham, Mojzes, Jezus odkriti razsežnosti verovanja. S spremljanem

teološkega razvoja in izjav cerkvenega učiteljstva odkrivati soglasje ali morebitne spremembe

v poudarkih glede na biblične izvire. V sodobni sekularizirani družbi in kulturi pokazati na

morebitne antropološke segmente verovanja.

4, 5 8, 10 Rojnik Andragogika in kateheza odraslih 0/0 2/3

Položaj odraslih v svetu in v Cerkvi; motivi za versko izobraževanje odraslih: družbeno-

kulturni, psihološki in antropološki ter teološko-pastoralni; osnovni smoter verskega

izobraževanja odraslih; usposabljanje za kulturni dialog med vero in današnjim svetom ter

pripravljenost za sodelovanje s člani različnih cerkva in verstev ter kulturnih tokov; vsebine

verskega izobraževanja odraslih; metode dela z odraslimi, predvsem vodenje različnih skupin.

IZBIRNI PREDMET V VSEH LETNIKIH


32

Krajnc Zborovsko petje 2/3 0/0

Snov je razdeljena na dva vsebinska sklopa. V prvem sklopu se študentje seznanijo z načini

upevanja in priprave telesa za pravilno petje; le to se praktično izvaja v začetku vsake ure. V

drugem delu se študentje podrobneje seznanijo s posameznimi glasbenimi deli različnih

stilnih obdobij in različnih zvrsti. Podrobna vsebina se vsako leto razlikuje glede na izbran

program.

INTERDISCIPLINARNI SEMINARJI ZA 4. IN 5. LETNIK

4, 5 7, 9 Košir, Štuhec Družinska etika in njena pravna ureditev 0/0 4/5

Antropološki temelji zakona in družine. Etične podlage za zakon in družino. Teološko pravne

osnove zakona in družine. Priprava poroke. Razdiralni zadržki na splošno. Zakonska

privolitev. Oblika sklenitve zakona. Mešani zakoni in tajna sklenitev zakona. Ločitev

zakoncev.

4, 5 7, 9 Košir, Štuhec Pravna ureditev Evrope in njeni etični temelji 0/0 4/5

Evropska ustava. Evropska zakonodaja.

4, 5 7, 9 Krajnc, Kvaternik Bogoslužni sodelavci 0/0 4/5

Cerkveni dokumenti o sodelovanju laikov pri bogoslužju, katehezi in drugih dejavnostih

Cerkve. Spoznavanje liturgičnih služb: služba bralcev, mašnih pomočnikov, izrednih delivcev

obhajila, organistov, pevcev, cerkovnikov, ministrantov, in drugih. Pastoralne službe:

animatorj, katehist, voditelja karitasa, ključarja, člana ŽPS… Vključenost bogoslužnih

sodelavcev v pripravo pastoralnega načrta in v njegovo uresničevanje ter preverjanje.

4, 5 7, 9 Gerjolj, Potočnik,

Zalokar Divjak

Sodobne pedagoške metode 0/0 4/5

Rezultati permanentnih raziskav sociologije vzgoje in humanistične psihologije, metodološko

prepletanje spoznanj logopedagogike in logoterapije ter celostne pedagogike, ki kompatibilno

vključuje vse poti formativne in izobraževalne komunikacije. Seminar obdeluje tudi dileme,

ki so povezane z vlogami in s kompetencami različnih edukativnih in izobraževalnih ustanov

in institucij (družina, šola, Cerkev ipd.). Kritična refleksija - iskanje resursov in potencialov.

4, 5 7, 9 Gerjolj, Potočnik Družina in vzgoja 0/0 4/5

Raziskovanje različnih družinskih sistemov ter z njimi povezanih vzgojnih stilov bo temeljna

vsebina seminarja. Študentje se bodo soočali z vzgojnimi praksami tako v kontekstu s

tradicionalnim pojmovanjem družine kot z dilemami, ki so povezane s sodobnim pluralizmom

družinskih podob in vlog, tudi enostarševskimi, ločenimi in s ponovno oblikovanimi

družinskimi skupnostmi. Povezovanje družine z možnostmi nadgradnje preko drugih vzgojnih

ustanov.


33

drugostopenjski -...

Documents