Damjana Zupanc

Helena Pugelj

Sonja Nahtigal

Lenka Miklavčič

Petra Plos

Jana Zupančič

Ksenja Močnik

Mija Koderman

Mentor: dr. Dušan Krnel

Projekt

EKOVRTEC ŠENTVID

VRT V VRTCU

Izdal: Vrtec Šentvid

Zanj: Jožica Pantar

Oblikovanje: Narobe Studio d.o.o., Ljubljana

Ljubljana, 2011

3

Izdal: Vrtec Šentvid

Zanj: Jožica Pantar

Oblikovanje: Narobe Studio d.o.o., Ljubljana

Ljubljana, 2011

NAČRT PROJEKTA

so pomembni. Pomembno je, da jim prisluhnemo in jih ne omejujemo s tem, da bi se togo držali postavljenega načrta.

• Otroke spodbujamo in jim omogoča-mo, da se izrazijo o svojem razmišlja-nju, čustvih ter odnosu in sicer na raz-lične načine: risba, govor, gib, mimika, lutka, glasba itn.

• Posebno pozornost namenjamo razvoju sposobnosti opazovanja ter razvoju in uporabi vseh čutov v spoznavnem pro-cesu, tudi običajno bolj zapostavljenih (tip, vonj, okus).

• Prednost pred poučevanjem dajemo učenju iz lastne aktivnosti.

• Zavzemamo se za kakovostno interak-cijo in komunikacijo. Poseben pou-darek je na druženju, povezovanju in sodelovanju med vsemi udeleženci v vzgojnem procesu.

• Pri vlogi strokovnih delavcev je po-seben poudarek na opazovanju otrok in njihovega ustvarjalnega in učnega procesa, dokumentiranju ter skupnem interpretiranju, ki je izhodišče za na-daljnje korake.

• Vpetost v okolje, povezovanje.

Izhodišče:V okviru »Eko projekta« vrtca in »Pro-jekta uvajanja elementov pedagoškega koncepta Reggio Emilia«, se je porodila ideja, da bi v vrtcu uredili in skrbeli za zelenjavni vrt. Odločili smo se za celole-tni projekt, v katerem bo sodelovalo več oddelkov Enote Mravljinček.S projektom želimo pri otrocih spodbu-jati odgovoren odnos do narave in hrane, širjenje in poglabljanje znanj o naravi in zakonitostih živega sveta, skrbnost in sodelovanje.Pri načrtovanju in izvajanju projekta upoštevamo posebna pedagoška načela koncepta Reggio Emilia.

Časovni okvir:šolsko leto 2010/11

Motivacija – presenečenje: na igrišče vrtca se je s traktorjem in plu-gom pripeljal kmet in zoral kos travnika.Pri načrtovanju in izvedbi projekta upo-števamo naslednja osnovna izhodišča, ki so v skladu z načeli posebnega pedagoške-ga koncepta Reggio Emilia:• Otroci so kompetentni in imajo veli-

kanske ustvarjalne zmožnosti ter moči za odkrivanje in raziskovanje sveta. Njihova razmišljanja, ideje in predlogi

1

4

Globalni cilji:• Privzgajanje pozitivnega in trajno-

stnega odnosa do okolja ter vrednot za varovanje okolja.

• Pridobivanje temeljnih naravoslov-nih znanj in spoznavanje zakonitosti življenja.

• Spodbujanje otrokovega aktivnega pristopa k reševanju problemov.

Postopki in metode dela za doseganje ciljev:Otrokovo ustvarjalnost, raziskovanje in veselje do učenja bomo spodbujali z:• besednimi metodami (ustne razlage:

pojasnjevanja, opisovanja, pripovedo-vanja, presojanja, poročanja, opredelje-vanja, podajanja navodil za delo);

• metodo pogovora; • demonstracijsko metodo: risanje – sko-

zi uporabo shematske risbe, grafičnih znakov in simbolov;

• eksperimentalno-raziskovalno metodo, s katero bomo načrtno povzročali poja-ve oziroma dogodke z namenom, da bi jih preučevali – načrtno opazovanje;

• opazovanjem nekega pojava brez pose-ganja v situacijo;

• praktičnim delom – gojenje sadik, preizkušanje aparatur, modeliranje, sestavljanje in razstavljanje, šivanje, rezanje in lepljenje;

• metodo izkustvenega učenja;• razmišljanjem o lastnem razmišljanju,

čustvovanju in vedenju; • reševanjem problemov, ko otroci rešu-

jejo problemsko situacijo, ki jo najprej definirajo, postavijo raziskovalna vpra-šanja, oblikujejo hipoteze, načrtujejo poti reševanja in na koncu ovrednotijo rešitve: nevihta možganov;

• igro vlog;• metodo iger in simulacije konstruk-

cijske igre, npr. »Kako izdelati sistem zalivanja?«;

• igro z računalnikom: računalnik kot vir informacij;

• izleti, ogledi kmetij.

5

POTEK PROJEKTA

UVOD V PROJEKTPresenečenje: V vrtec se je pripeljal trak-tor in nam preoral travnik.

—Ana: »Stali smo ob robu, da nas ne bi traktor povozil.« —Lara (4,7 let): »Traktor je prišel in nam zoral vrt. Naredil nam je njivo. Mi bomo posadili krompir. Zrasel bo. Potem ga bomo pobrali. Spekli ali skuhali ga bomo. Če ga bo veliko, ga bomo v trgovino prodali, oni ga bodo pa staršem.« —Andraž (4,5 let): »Jaz imam tudi doma traktor – ta velik, pa balirko in še povija-lec. Povijalec povija bale. Potem pa pride traktor iskat bale, jih naloži na prikolico in odpelje domov in to pojejo krave. Kra-ve pojejo tudi kocke. Tiste naredijo pa v balirki za kocke. V kockah je mrva.«

Uvodnemu presenečenju so sledile prve delovne aktivnosti na novem vrtu. Razmišljanja po končanem delu s traktor-

jem: —Živa: »Zdaj imamo vrt, pa še nič ni zrastlo.« —Ana: »Če pa še nismo posadili.« —Tim: »Zdaj bomo imel pa lepo.« —Sara: »Imeli bomo svoj vrt.« —Rok: »Lahko bomo sadili.« —Lana: »Semenčka bomo noter dali.« —Klemen: »Kako dobro je traktor kopal travo.« —Gašper: »In oral za vrt.« —Arne: »Pa še liste je porival in travo obrnil.« —Anže: »Nekaj se mu je zataknilo, pa je zemljo zruval.« —Živa: »Mi smo samo gledali.«

2

2.1

6

RAZMIŠLJANJA OTROK NA TEMO VRTAKAJ JE VRT?

—Žiga (5,5 let): »Vrt je tam, kjer je polje in sadimo zelenjavo. Korenje, solato, zelje, peteršilj. Seme daš v zemljo, ga zaliješ, potem pa zraste. Najraje imam surovo korenje. Pri nas nimamo vrta, veliko pa vem, ker ga ima nona. Pri njej na vrtu pobiramo tiste rumene ličinke. V zemlji drugače pojejo korenine in potem pojejo gotovo še kaj drugega.« —Zarja (5 let): »Vrt je polje, na katerem je veliko rastlin - mačehe, solata, regrat, kamilice in zelišča. Rože so lepe, korenje je dobro. Veliko ima vitaminov. Težko ga odgrizneš s temi odgrizovčki (sprednji zobje), ampak ga pojemo s kotovčki. Do-jenčki pa jejo spaštano korenje. Mamica ga z vilico spešta, potem ga pa dojenček poje. Moja babica ima tudi vrt, pa jaz ne maram solate. Solato je samo moja ma-mica, zame je pa korenje in koleraba.« —Klemen (5,7 let): »V vrtu posadimo zelje, solato, peteršilj, paradižnik in zelenjavo. Pri babici imamo vrt. Tam pobiramo so-lato. Najprej posadimo semenčka in po-tem moramo zaliti. Veliko sonca rabijo, in tudi veliko zemlje. Zelenjavo moramo jesti da smo zdravi, da bomo močni in veliki. Babica Rezka nam daje fižolček in ga vsega pojem, ker je sladek. —Sara (5 let): »Mi bomo posadili zelenja-vo, tako da kuharicam ne bo treba v trgovino.«

Kmet nam je pripeljal humus. Otroci so ga opazovali in komentirali:»Kje pa je kmet dobil gnoj, aja saj vem, to je od konj in krav kakci.«»Moj dedi ima tudi veliko gnoja, samo je tako daleč, da bi rabil tri dni, da bi ga pripeljal.«

Da smo res pošteno delali se je poznalo tudi na naših čevljih in oblačilih.

2.2

7

ČISTILNA AKCIJA V SODELOVANJU S STARŠIVsako leto starše povabimo na spomla-dansko čiščenje našega velikega dvorišča in igrišča. Starši se z veseljem udeležijo čistilne akcije, poleg tega pa prispevajo tudi sadike različnih cvetlic in grmovnic. Letos so nam tako pomagali tudi zrahljati in pograbiti naš vrt in ga pripravili za sejanje.

2.3

8

NAČRTI ZA VRT

Pri načrtovanju gredic so bili otroci zelo aktivni in domiselni. Že pri risanju so si izmenjali zamisli in ideje, med seboj so sodelovali in se dopolnjevali. Nastali so zanimivi načrti in makete.

2.4

9

OBLIKOVANJE GREDIC

PROSTOR ZA HOJO MED GREDICAMI

Ob vrvicah smo uredili potke. Ko so bile le te urejene, smo vrvice odstranili, saj so otroci ugotovili, da se ob njih ves čas spotikajo.

IZDELAVA GREDIC – PRENOS NAČRTOV V PRAKSOPo skrbnem preučevanju načrta, smo se skupaj z otroki lotili določanja gredic. Še najlažje je šlo s palicami in vrvico. Z velikim veseljem so otroci zabili palice v zemljo in jih med seboj povezali z vrvico.

2.5

10

POTKE POSUTE Z REZANIM LESOM

Ob deževju so bile potke blatne. Kako jih lahko zaščitimo, da bomo lahko hodili po njih in ne bomo preveč blatni, smo se spraševali? Nekateri so predlagali kame-nje, drugi travo, palice. Odločili smo se za lesene sekance, ki nam jih je priskrbel eden izmed staršov.

GREDICE OBLOžENE S KAMENJEM

Ker so bile mlajšim otrokom potke pre-ozke, so zašli na gredice. Starejši otroci s tem niso bili zadovoljni, zato so predlagali, da nekatere vrtičke ogradimo s kamni ali naredimo leseno ograjo.

Kako je zabavno hoditi po kamnih. Da bi vedeli, kaj so malčki posadili, smo skupaj narisali tudi sadeže, zelenjavo. Na enem je bila narisana jagoda, zato jo je deklica zakopala v zemljo poleg posajene jagode.

11

IGRA Z ZEMLJOOtroci so imeli veliko priložnosti za razi-skovanje in lastna preizkušanja z zemljo že v igralnici. Opazovali so sestavo in barvo zemlje, ugotavljali, kako prepustna je, jo tipali in vonjali, oblikovali iz nje in jo teh-tali z nestandardnimi količinami. Otroci so prihajali do različnih ugotovitev.

Na prostem pa smo sprva zemljo pripravili v manjše posode, kjer so otroci ugotovili, da je prav tako zabavno kot v peskovniku. Nekateri so se domislili, da je v zemlji tudi deževnik, zato so sklenili, da mu naredijo luknjico, kjer bo lahko živel.

Pri igri z zemljo so uživali tudi najmanjši. —Etien (2,9 let): »Mrzla je zemlja, sneg je še bolj mrzel.«

Kasneje so stik z zemljo doživeli na »pra-vem« vrtu.

2.6

12

IGRA S SEMENI IN ZELENJEMNa dvorišču pod drevesi so otroci nabirali semena in se z njimi igrali. Zelo zanimivo jim je bilo opazovati drevo ob vetrovnem dnevu, ko je iz drevesa semena odnašalo v principu letenja helikopterja. Kasneje so sami takšno letenje preizkušali z lastnim telesom in s semeni, ki so jih metali v zrak ter opazovali njihovo letenje.Semena so nekateri zakopali v zemljo, drugi v mivko, ker so menili, da bo iz njih zraslo novo drevo.

Za kuhanje so uporabili zelenje redkvic ali rastline, ki so jih nabrali na travniku vrtca.

2.7

13

VZPOREDNO JE POTEKAL PROJEKT ZELENI NAHRBTNIKProjekt »Zeleni nahrbtnik« je gibanje s področja okoljske vzgoje, ki poteka pod okriljem Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana. Gibanje je namenjeno vsem predšolskim otrokom.Zeleni nahrbtnik so nam prinesli otroci in vzgojiteljice iz Vrtca »Hiša pri ladji«. Skupaj z Zelenim nahrbtnikom smo dobili darilca – izdelke, ki so jih naredili otroci s pomočjo svojih vzgojiteljic. V Zelenem nahrbtniku je bila lutka Zelenega Zmajčka, ki je otrokom zastavila naloge, zemljevid, v katerega smo z zelenimi pika-mi označili lokacijo vrtca, dnevnik, ki smo ga izpolnile koordinatorke, ter podatki o nalogah.

Naloge:1. V lončke posejte semena in skrbite

za njih, dokler jih ne presadite na vrt. Naredite tudi poizkus, ali rastejo tudi v temi, brez vode in na hladnem.

2. Spoznajte čebelo, njene člane, kje živijo in kaj delajo.

3. Spoznajte lastnosti voska (vonj, trdnost, taljenje, strjevanje, plovnost, gorenje).

Otrokom smo ob prihodu zaigrali lutkov-no igrico S. Prokofjev: »Peter in volk«, nato smo skupaj zapeli nekaj pesmic. Razkazali smo jim naš vrtec, igralnice, telovadnico, nato smo se skupaj igrali in posladkali. Naloge, ki smo jih dobili, smo reševali skozi celo leto. Naučili smo se tudi novo pesmico »Zeleni nahrbtnik« (B. Kononen-ko).

2.8

14

EKSPERIMENTIRANJERAZISKOVANJE IN EKSPERIMENTIRANJE S PRSTJORaziskovali in spoznavali smo raznovrstne prsti ter njene zmesi: gozdna in vrtna prst, mivka, glina.Otroci so ugotavljali:

—»V gozdni prsti so iglice od smrek, pa majhne koreninice.« —»Vejice od dreves so tudi v njej.« —»Gozdna prst bolj smrdi. Zemlja na vrtu bolj lepo diši.« —»Gozdna zemlja je bolj temna, ker je bolj v temi. Drevesa ji delajo senco.« —»Gozdna zemlja je bolj mokra, ker nanjo sonček ne sije, ker drevesa delajo senco.« —»Iz gline je lahko naredit polžka, iz druge zemlje se ga pa ne da.«

RAST FIžOLAOdločili smo se, da fižol posadimo med papir, v gozdno in vrtno prst, glino in mivko.

Domneva: »Fižolček bo povsod zrasel, samo zaliti ga je treba.«

Po 14-ih dneh smo ugotovili:• v glino posajeni fižoli niso zrasli,• najvišje so zrasli fižolčki posajeni v

vrtno prst,• zrasli so tudi fižoli, ki so bili obdani s

mokrim papirjemUgotovili so, da je za fižolčke najprimer-nejša prst na vrtu.

2.9

15

VZPOREDNO RAZISKOVANJE RASTI FIžOLA

Tokrat smo v lončke z vrtno prstjo posadi-li fižolčke. Otroci so se odločili, kaj se bo z njimi dogajalo:• bodo zalivani ali ne, • bodo v hladilniku, v temi, na sončni

polici ali na vrtu.

Domneve otrok: —»Fižolčki bodo povsod zrasli.« —»V hladilniku ne bodo rasli, ker je pre-mrzlo. Zmrznili bodo.« —»Če fižolčkov ne bomo zalivali, se bodo posušili.« —»V temi ne bodo zrasli, ker tam ni sonca.« —»Na polici v igralnici bodo rasli, ker na njih sije sonce.« —»Povsod bodo zrasli, tudi če ni sonca. Seme-na so v zemlji in je vsem temno.«

Dogajanje smo vsakodnevno opazovali, postavljali domneve, komentirali in ugota-vljali kakšne spremembe so se zgodile. Po 14 dneh so bile razlike med posajenimi fižoli očitne in spet so preverjali, kako točne so bile njihove domneve. Presenečeni so komentirali rumeno barvo fižolov, ki so bili v temnem prostoru:

—»Rumeni so, ker so drugačni od tistih, ki smo jih posadili na vrtu.« —»Preveč vode so popili.« —»Rumeni so, ker so v lončku.« —»Zeblo jih je.« —»Preveč hitro so rastli, zato so rumeni.« —»Zato so rumeni, ker so bili v temi.«

Fižole smo namenoma pustili na polici pri oknu. Pred zajtrkom so otroci opazili fižolčke in prišli povedat. »Suzana, ali veš, da so fižolčki zdaj zeleni. Samo sonce jim je manjkalo.« Pristopil je deček in povedal: »Saj sonce ni sijalo na njih. Bolj svetlo je v sobi kot v omari.«

16

POGOVOR O POGOJIH ZA RAST

Kako vreme vpliva na rastline? —Tomaž: »Če je sonce, samo sonce, bi rastline zažgal.« —Tonja: »Včasih je tudi dež, samo dež, potem bi rastline lahko utonile, segnile, bi jih poplavilo in bi splesnile.« —Pika: »Če bi bilo hladno, bi zmrznilo.« —Lučka: »Veter bi lahko odpihnil cvete, semena in zemljo.«

Kako lahko mi pomagamo? —Blaž: »Lahko bi ves dan zalivali. Naredili bi zaščito ali senco, ograjico z lesom. Ali pa nekaj takega, ki ves dan šprica vodo, tak špricalnik, cevi s šlavfom. —Luka: »Če bi bilo mrzlo, bi lahko pogrel z lučko ali radiatorjem, lahko bi sonce pogrelo, naredili bi take hiške (tople grede). Polivinil bi dali čez, da se pa ne bi zadušile, bi dali pa rajši cunjo, luknjasto, pa palčke bi dali spodaj.

PRIPRAVA SADIKZa pripravo sadik smo potrebovali rodovi-tno zemljo, zato smo jo šli iskat na krtine, kjer smo jo našli veliko. Našli smo tudi mravlje.

—Žiga (5,10 let): »Moj oči mora kupit zemljo za rože, mu bom povedal, kje jo lahko dobi.«

Komentarji o sejanju in sajenju, kdaj sejemo in kdaj sadimo:

—Nana (6 let): »Sejemo na polje, na vrtu pa sadimo.« —Klemen (6,2 let): »Tisto, kar posadiš, je že zraslo, tisto so najprej posejali, potem pa smo mi posadili.« —Žiga (5,10 let): »Sejemo semena – pšeni-co, sadimo pa sadike.« —Tomaž (6,3 let): »Čebulo smo posadili, pa krompir.« —Maj (6,4 let): »Posejali smo, ker je bilo v vrečki seme.« —Pia (5,7 let): »Posejemo na njivo, v vrt pa sadimo.«

2.112.10

17

SADIKE SO PRIPRAVLJENE

žE RASTE

2.12

18

PRIPRAVA GREDE ZA SAJENJE BUČHišnik je pokosil travo, ki smo jo uporabi-li za oblikovanje komposta. Kup trave smo posuli z zemljo in nanjo posadili manjše sadike buč.

Ob ograjo smo posadili večje sadike buč. Ograja bo rastlinam opora, da bodo lažje rasle.

»Iz buč bomo naredili juho in strahce, imeli bomo jesensko BUČARJADO.«

2.13

19

OBISK BIOTEHNIŠKE FAKULTETENa fakulteti smo sadili solato, tekali po širokih gredicah…

…si ogledali toplo gredo in sadovnjak... … ter pojedli z dušikom zamrznjene jagode.

2.14

20

ZAČETKI VRTNARJENJANek deček je povedal, da njegova babica vrt pograbi, da je lep. Poiskali so grablje in pričeli z delom. Z orodjem so se oskrbeli kar v peskovniku, saj so ugotovili, da ima-jo tam vse potrebno. Vsak je želel posaditi ali posejati tisto, kar je prinesel od doma. Poiskali so si prostor za njihovo rastlino, jo posadili in skrbno zalili.

2.15

21

NAČRTI ZA NAMAKALNI SISTEMKer nismo ves čas prisotni, so se otroci v manjših skupinah dogovarjali, kako bi poskrbeli, da bi bile rastline ves čas zalite. Nastali so zelo zanimivi predlogi in načrti. Otroci so zelo aktivno sodelovali in upo-števali drug drugega, čeprav se niso vedno strinjali.

PAST ZA VOLUHARJA

—Klemen: »Če voluharji hočejo jest, jih ta roka ujame, da ne pojejo vse hrane na vrtu. Potem gre voluhar po elektriki in pade v žvečilne gumije. Ko jih poje, ne more več dihat in zelenjava lahko raste.

—Tomaž: »Voluharje lovimo, da ne uničijo vrta in ne pojejo vseh korenin.

Nana in Neža: »Tukaj je zbiralnik dežev-nice. Če sije sonce in ni dežja, v plastenke damo vodo. Iz plastenk tečejo v zbiralnik in nato iz pipe na vrt, da zelenjava ne oveni. Lahko damo plastenke kar v vrt v zemljo.«

2.16 2.17

22

VSE RASTE IN ZELENI, Z IZJEMO KAMNA IN MAKARONOVSkrbimo za naš vrt. Rastline pridno zali-vamo, z njimi govorimo, jim pojemo, jih božamo in opazujemo njihovo rast. Včasih je potrebno kakšno gredico tudi opleti in okopati. Rastline bomo tako skozi vse letne čase spoznavali, jih sadili, vonjali, okušali, nabirali in sušili.

Domneva: »Še malo, pa bomo jedli špa-gete.«Ugotovili smo, da kamen in makaroni kljub zalivanju ne rastejo.

2.18

23

RASTLINE POSLUŠAJO NAŠO GLASBO

PETA IZMIŠLJARIJA

Prvo smo posadili semenčke in smo počakali,v drugem dnevu pa smo zalili, potem smo počakali.Pa smo videli , da je zraslopa smo videli, da je zraslo,pa smo videli da je zraslosmo videli paradižnik,da je majhen paradižnik zrasel,smo ga pojedli in smo še enkrat posadili semenčka .

2.19

24

KAJ VEMO O ZELIŠČIH?

2.20

25

RABA SIMBOLOVZ rabo simbolov smo si v našem vrtičku pomagali pri označevanju gredic in posa-jenih rastlin.

2.21

26

In res smo na vrtu spoznali živali, ki so »zašle« med naše pridelke.

NAREDILI SMO TERARIJ

žIVALI NA VRTUIzdelali smo plakat naših domnev o tem, katere živali bomo srečali na vrtu.

Našli smo GOSENICO…

…POLŽA...

…DEŽEVNIKA.

2.22

27

Otroci so opazili veliko podrobnosti, kar so izrazili v risbi.

SPOZNAVALI SMO žIVLJENJE ČEBELVeliko časa smo namenili proučevanju življenja čebel. Informacije smo iskali v knjigah, na internetu, obiskali čebelarja, si ogledali video posnetek. Spoznavali smo vidne dele telesa čebele (glavo, oprsje, zadek), kaj ima čebela na glavi, oprsju, zadku ter kaj pokriva čebelje telo. Čebele smo opazovali v naravi in satju.

Ugotovili smo, da čebele spadajo med žu-želke. Naučili smo se veliko novih besed in spoznali njihov pomen: mrežaste, pikčaste oči, tipalnice, ustni ustroj, rilček, krilo, želo itn. Izdelali smo plakat o čebelah ter plakat o življenjskem ciklusu čebelje dru-žine (jajčece, ličinka, buba, mlada čebela).

2.23

28

Ogledali smo si predstavo o čebelah: »Čebelica Debelica.«

Na obisku pri čebelarju smo dobili čebelji vosek, ki smo ga talili in gnetli, preizkušali njegovo plovnost in jo primerjali s plov-nostjo ključa, stiropora in kock.V vrtcu sta nas obiskala čebelarja in nam postregla z dobrim, sladkim medom.

Staršem so otroci iz skupine Mravljice pripravili razstavo cvetočega travnika in čebelnjaka.

29

RISANJE PANJSKIH KONČNICNa internetu smo našli motive panjskih končnic in jih opazovali. Ker so bile otrokom všeč, so si izbrali najljubšo in jo narisali ob opazovanju. Zelo natančno so jih opazovali in zabeležili veliko podrob-nosti. Opazili so tudi, da v motivih nasto-pajo živali v vlogi človeka. To so nekateri povezali s pravljicami in basnimi.

2.24

30

VIZUALNO OPISMENJEVANJE IN UMETNOST Razvijanje otrokove ekspresivne moči in vizualno-prostorske inteligence.

Otroci so bili pri dejavnostih raziskovalci – pozorno so opazovali, tipali, vonjali. Pri česnu so bili pozorni na notranjo struktu-ro in okus. Pridobili so celovito izkušnjo, ki so jo izrazili z risanjem.

RISBE, KI SO JIH OTROCI NARISALI OB OPAZOVANJU IN ROKOVANJU S POLžEM

2.25

31

RISBE OPAZOVANJA ZELENJAVE

Otroci so od doma prinesli različno zele-njavo, ki smo jo spoznavali z vsemi čutili in jo po doživetju narisali.

32

MATEMATIČNE PREDSTAVE IN POJMIOtroci so se pri različnih dejavnostih vsakodnevno srečevali z matematičnimi predstavami in pojmi. Radi so urejali, razvrščali ter primerjali po kriterijih, ki so bili včasih znani le njim.

Vsak otrok je glavico česna razdelil na male stroke, ki jih je razvrstil v svojo skupino. Znotraj te skupine je vsak posa-meznik male stroke uredil v ravno vrsto in s tem vzpostavil red. Z opazovanjem so otroci ugotavljali, katera vrsta je daljša. Svoje domneve so preverili s štetjem.Pri štetju je večino otrok uporabilo stra-tegijo štetja sadik z dotikanjem lončkov. Deklica na desni je štela le s pomočjo prsta, brez dotikanja. V ozadju je deklica pozorno spremljala dogajanje. Redkvice smo razvrstili glede na barvo – bele in rdeče. Otroci so imeli težavo z redkvico, ki je bila rdeče-bela. Niso se mogli opredeliti glede razvrstitve. Deklica je našla rešitev: »Kar pojedla jo bom.«

V ravni vrsti urejenih škornjev so otroci iskali vsiljivca – čiste škornje. Vsiljivca niso našli.Še dobro, da so bili škornji v parih, saj smo tako umazane komaj spoznali.

2.26

33

Pri razvrščanju rastlin so se dekleta pogo-varjala o zdravilnih učinkih.

—»Kamilice so zdrave.« —»Mene mami namaže z materino dušico, ki lepo diši. Če ti diši, ti pomaga.«

Enake elemente – lesene paličice – sta uporabila dečka in komentirala, da je to lahko lesena ograja.

Vzorca, ki sta ju oblikovali dekleti, sta sestavljena iz enakih elementov – plastič-nih žličk.

Deklica in deček sta vzorec sestavila iz treh različnih elementov – korenja, bučk in paradižnikov. Vzorec sta trikrat ponovi-la. Ker je bila miza preozka, vzorca nista uspela zaključiti.

34

Iz treh različnih elementov je deklica sestavila metulja.Deček je ugotovil, da si z bučami lahko zaigra.

Velikost in debelino zelenjave sta dečka izmerila z vrvico, nato še s šiviljskim metrom.

Zraven sadik smo dali merilne palice ter izmerili in označili velikost sadike, kar smo preverjali in beležili tudi kasneje.

Bele redkvice smo v jasličnih skupinah uredili po debelini.

—Marija (3,2 leti): »Ta je najmanjša, ta pa najvelika.«

35

S pomočjo tehtnice so starejši otroci ugo-tavljali česa je manj-več-enako.

36

RAZISKOVANJE V OKVIRU PROJEKTA FIBONACCI

OD ŠTETJA DO MERJENJA (raziskovanje pri najmlajših)KAJ JE TEŽKO IN KAJ JE LAHKO?

1.DEJAVNOST:a.) Seznanjanje otrok s pojmom TEŽKO/LAHKOPrvo vprašanje, ki so ga postavili otrokom je bilo: “Kaj je težko?” Odgovori so bili sledeči:

— drevo — hiša — avto — očka — tovornjak — sonce, morje ( “Ne moreš ju nesti.”) — “Če je nekaj težko, dam na ramo.” — “Če je kruh majhen, ni težek, če je velik je težek.”

“Kaj pa je lahko?” — “List je lahek, dojenček je težek.”

b.) Tehtanje predmetov na prevesni gugalniciNa igrišču smo z otroki poiskali gugalnico. S seboj smo vzeli dojenčka in tovornjak. Kot prvo smo skušali ugotoviti, kateri od predmetov je lažji oziroma težji. Ugotovili smo, da je tovornjak težji od dojenčka.

2. DEJAVNOST: a.) Guganje najtežjega in najlažjega otroka na prevesni gugalnici in prehod na uporabo tehtniceNa vprašanje kdo izmed njih je najtežji so vsi odgovorili: “Jaz!” Nato smo na gugalnici izmenično stehtali otroke. Vse otroke sva primerjali z Lucom, ki se je prvi javil. Ugotovili smo da je težji tisti, ki gre GOR, lažji pa tisti, ki se prevesi navzDOL. Luc je bil najtežji, Triša pa najlažja. Ugotovili smo tudi, da sta dva otoka skupaj na eni strani gugalnice težja kot Luc.

2.27

37

Najtežji fantek je po koncu tehtanja rekel: ”Najtežji sem zato, ker sem največji.” In že smo imeli novo iztočnico. Preverili smo, če trditev drži in jo v tem primeru morali potrditi.

b.) Tehtanje s kamenčki in mivko (uporaba uteži)Otrokom smo povedali, da se naprava, ki je zelo podobna prevesni gugalnici ime-nuje tehtnica in da z njo merimo maso.

c.) Tehtanje plodov na ohaus tehtnici Izhodišče sta bila že osvojena pojma GOR/DOL. Da pa bi bila naša dejavnost le malo težja, smo otrokom dodali še slikov-ni prikaz, na katerega so sproti prikazovali rezultate tehtanja. Pred seboj so imeli otroci tehtnice, različne plodove in sličice le-teh. Izbrali so si po dva ploda in ugota-vljali njihovo maso. Vsi otroci so rezultat znali označiti na grafu, en par je že pred tehtanjem postavil pravilno hipotezo.

Pokazali smo jim, kako deluje in jim jo ponudili. Otroke smo motivirali, spremlja-li in spodbujali pri primerjanju mase ene posodice mivke z eno posodico kamenčk-ov. Nazadnje smo jim ponudili še uteži.

38

PRVI PRIDELKIIz našega vrta si pripravimo zeleno solato.

Opazili smo, da je iz zemlje pokukalo nekaj rdečega in nekaj belega. Redkvice smo izpulili, jih očistili in razvrstili glede na barvo.

Po umivanju smo jih okušali in ugotovili, da pečejo, kar večino otrok ni motilo.

2.28

39

PRIPRAVA JEDI

ZELENI NAPITEKMRAVLJINČKOV RECEPT ZA ZELENI NAPITEKV mešalniku dobro zmešajte:

3 banane3 pesti špinače3 velike liste zelene solate2 žlici medulist mete

BUČNA JUHA ZELENJAVNA PITA

2.29

40

VKLJUČENOST V PROJEKT »ŠOLSKI EKOVRTOVI«Medtem, ko se je naš vrt razvijal in rasel, smo naleteli na vabilo za sodelovanje v projektu ŠOLSKI EKOVRTOVI pod vode-njem s strani Inštituta za trajnostni razvoj. Kot nalašč za nas, saj se je tudi nam odra-slim ob navdušenem ukvarjanju z vrtom porajala vrsta vprašanj in smo se razvese-lili možnosti dodatne zunanje strokovne podpore in sodelovanja. Kljub besedici »šolski« v nazivu projekta smo se prijavili in bili sprva vključeni v širšo mrežo, po našem aktivnem in navdušenem sodelo-vanju na terenski delavnici pa izbrani tudi v ožjo skupino 15 vzgojno-izobraževalnih ustanov, s katerimi Inštitut za trajnostni razvoj tesneje sodeluje.Organizator projekta je Inštitut za trajno-stni razvoj (ITR) v sodelovanju z Mini-strstvom za šolstvo in šport RS. Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru švicar-skega prispevka razširjeni Evropski uniji. Več na: http://www.itr.si/Namen projekta je:• spodbuditi oblikovanje šolskih ekolo-

ških vrtov po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok, ter

• oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki bo živela tudi po zaključku projekta.

Tudi v našem vrtcu smo imeli organizira-no terensko delavnico, kjer smo ponovili načela in področja, ki jih upoštevamo pri načrtovanju vrta. Posvetili smo se recikli-ranju organskih odpadkov – kako ustvari-mo lasten kompost, ter kako razporedimo in oblikujemo grede. Načrtovanje vrta je

potekalo po predhodnem teoretskem uvo-du, v skupinah. Na osnovi videnega, sliša-nega in doživetega, smo s skupino izdelali predloge za vrt. Tako kot otrokom, so tudi nam kar vrele ideje in ustvarjalnost.

Pridobili smo veliko idej za nadaljnje delo: kompost, visoka greda, spiralne gredi-ce, spoznavanje pomena vodnih teles v ekološkem vrtu, pridobivanje lastnih eko semen, uporaba sive vode iz umivalnika za zalivanje vrta. Predvsem smo želeli izhajati iz otrok, v povezavi z okoljem in EKO smernicami ter tesnega sodelovanja z Jožico Fabjan, strokovnjakinjo za perma-kulturo.

2.30

41

ZAKLJUČNO EKO SREČANJE NA TEMO »NAŠ VRT V VRTCU« DEJAVNOSTI, ki so potekale na srečanju:• poslikava predpasnikov, blazinic,• ločevanje zmesi,• tehtanje in merjenje,• gibalne aktivnosti na travi,• peka in prodaja krompirja,• prodaja lončkov in kaktusov,• priprava in prodaja zelenih napitkov,• pesniški kotiček – izmišljarije na temo

VRT.

OBUJANJE LJUDSKIH PESMI IN PLESOV

PRODAJA IZDELKOV ZA SKLAD VRTCA

PESNIŠKI KOTIČEK

2.31

42

NAŠE IZMIŠLJARIJE

JAGODA, MALINAJagoda, malina,pomaranča, mandarinain še rdeče češnje, ki si jih zataknem za uho.Ko jih bom jedla, lepo mi bo.Sadje, sadje je to, tudi ko je mokro,nabiram ga, visoko na drevju jabolka. Anja

GOSENICAGosenica je lezla,zabubila se je,malo je zaspala,se v metulja spremenila. Tjaša

METULJČEK, METULJČEKNekega dne je Lučka zagledala čudovitega metuljčka.Igrala se je z njim in ga lovila po celem vrtu.Naslednjega dne Lučka metuljčka ni mogla najti. Tarin

KRTNaš vrtec ima vrtin na vrtu živi krt.Globoke rove vrta,in mi lovimo krta.A črni krt je zvitIn noče se lovit. Tjaša

43

GOSENICAGosenica je lezla,zabubila se je,malo je zaspala,se v metulja spremenila. Tjaša

NAŠE UGANKE DELAVNICA TEHTANJA NA EKO SREČANJU

DELAVNICA SEJANJA, PRESIPAVANJA, LOČEVANJA SEMEN

Ločujemo fižol, pšenico in zdrob. Poma-gamo si z reto, rešetom in s sitom.

44

POSLIKAVA PREDPASNIKOV IN BLAZINIC

POGOVOR S ČEBELARJEMTuristično društvo Šmarna gora nam je poklonilo med.

TELOVADBA

45

PEKA KROMPIRJA

NAŠ VRT OB KONCU ŠOLSKEGA LETA

46

EVALVACIJACeloletni projekt »Vrt v vrtcu« je v vrtcu zaživel v polni meri in v vsem bogastvu, ki ga nudi nam vsem: otrokom, zaposlenim, staršem in okolju. Postal je stična točka vrtca, močan povezovalni element, bogato učno okolje za otroke in odrasle, vir zdra-ve hrane, navdiha in življenjske energije.Ideja za projekt se je razvila in zorela iz za-nimanja in naklonjenosti vzgojnega osebja do narave in lastne pridelave zdrave hrane, ki se je povezala z otroško radovednostjo in navdušenjem nad živim svetom. Oce-nili smo, da bo tema dovolj obširna, da se bo razvijala preko celega leta, da bomo prišli do mnogih novih idej, da bo obilica možnosti za pogajanja in konstruktivno reševanje konfliktov – tako med otroki, kot nami zaposlenimi. Tema je konkretna, dovolj raznolika, bogato interpretativna in nudi možnost številnih osebnih izkušenj, pomembnih za otroke. Vrt predstavlja interaktivno izobraževalno okolje, v katerem se otroci lahko igrajo, raziskujejo in odkrivajo naravo. Pripravili smo ga z namenom spodbujanja veselja ob vrtnar-jenju, povezovanja med otroki in zemljo, spoznavanja rastlinskega in živalskega sve-ta ter razvijanja odgovornega odnosa do narave in hrane. Otroci so aktivni učenci. Najboljše učenje nastane takrat, ko otrok ustvarja z rokami, sodeluje, raziskuje in odkriva. Otroci so po naravi radovedni, zato jim nudimo in ustvarjamo okolje in situacije za neposredne čutne zaznave. Preko dela na vrtu imajo dovolj časa za interakcijo z elementi narave in življenja v njej, da razvijajo empatijo in spoštljiv odnos do narave. Pomembno je, da otroci naravo poznajo in razumejo, da jo bodo kasneje znali ohranjati. Zato otrokom

ponujamo vrt kot učno okolje za spozna-vanje in razumevanje rastlin in živali, kar na dvorišču našega vrtca.

Pri načrtovanju in izvajanju projekta smo izhajali iz pedagoških načel pedagoške-ga koncepta Reggio Emilia, ki smo jih razvijali in povezovali z našim načinom dela in številnimi možnostmi, ki nam jih je ponujala vsebina.

Uvod v projekt: Projekt smo pričeli s prihodom traktorja, ki nam je zoral travnik. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali nastajanje velike rjave površine sredi zelenega travnika – prostor za nekaj novega.

Dejavnosti, ki smo jih ponudili otrokom po področjih:NARAVA: Z otroki smo oblikovali zelenjavne in zeliščne gredice, iskali in odkrivali živa bitja v njihovih življenjskih okoljih, opazovali in opisovali ter primer-jali živa bitja med seboj, opazovali in be-ležili vremenska stanja in pojave, izdelali vremenski koledar.

DRUŽBA: Spoznavali smo kmečka opravila (oranje, brananje, gnojenje), opa-zovali traktor, delali z vrtnim orodjem, pripravili razstavo pridelane zelenjave: tržnica, kuharice so nam skuhale kosilo iz v vrtcu pridelane zelenjave, obiskali smo eko kmetijo in semenarno, se igrali igre vlog (tržnica).

JEZIK: Iskali smo informacije v revijah, knjigah, na internetu; prebirali pravljice, si izmišljali rime, uganke, spoznavali nove besede.

3

47

UMETNOST: Igrali smo se GDI: Črički iz lukenj, prepoznavali zvoke iz vsakdanjega življenja (traktor, živali), se učili nove pesmice o naravi, risali na lesene table za označevanje gredic, risali zelenjavo ob opazovanju in iz izkušnje, krasili cvetlične lonce ...Na področju likovne in oblikovalne dejav-nosti smo otrokom nudili dejavnosti, ki temeljijo na izkustvenem učenju. S pomo-čjo neposrednih izkušenj so s predmeti in dogodki, spoznavali prostorske značilnosti sveta in razvijali prostorsko mišljenje, ek-spresivnost, estetsko občutljivost, vizualni jezik in lastno ustvarjalnost. GIBANJE: Igrali smo se igre ravno-težja: ples po črti, se masirali in sproščali (Sajenje pšenice, Ploha, Risanje na hrbet, Sonček čez hribček gre, Vreme), izvajali Pozdrav soncu (joga za otroke).MATEMATIKA: Razvrščali smo različna semena, izdelovali zbirke semen, opazovali in ugotavljali, kaj potrebuje seme za kalitev in kaj potrebuje rastlina za rast, risali razvoj rastline v enakomernih intervalih, opazovali kaljenja različnih semen (primerjali, zaznavali, razvrščali, urejali, merili), izdelali diagram o prilju-bljenosti različne zelenjave, spoznavali lastnosti prsti (barva, vonj, vlažnost, vpoj-nost, sestava, nastajanje prsti, prepereva-nje in razkroj, živali v prsti).Evalvacija vključevanja ele-mentov pedagoškega pristopa Reggio Emilia, ki smo jih v načrtu izpostavili kot ključne izhodiščne usmeritve projekta:• Otroci so kompetentni in imajo

velikanske ustvarjalne zmožnosti ter moči za odkrivanje in raziskovanje sveta. Njihova razmišljanja, ideje in

predlogi so pomembni. Pomembno je, da jim prisluhnemo in jih ne omejuje-mo s tem, da bi se togo držali posta-vljenega načrta.Pri poteku projekta smo prav posebno pozornost namenili temu izhodiščnemu elementu. Otroci so aktivno sodelovali s svojimi razmišljanji in idejami že pri samem načrtovanju in potem ves čas tekom projekta, ki se je tako odvijal v številne, tudi nepredvidene smeri.Otrokom smo v projektu omogočili, da so razmišljali o svojih izkušnjah in predlogih na načine, s katerimi so dose-gali socialne pristojnosti v okviru svoje vloge kot »strokovnjaki«. Otroke smo spodbujali k dialogu, kritiki, primer-javi, pogajanjem, postavljanju hipotez, ter problemskemu reševanju z delom v skupini. Sami so oblikovali gredice, razmišljali kam in koliko zelenjave bodo posadili, narisali namakalni sistem, načrt pasti za voluharje ...

• Otroke spodbujamo in jim omogo-čamo, da se izrazijo o svojem razmi-šljanju, čustvih ter odnosu in sicer na različne načine: risba, govor, gib, mimika, lutka, glasba itn.Preko te usmeritve smo naš projekt, ki spada prvenstveno v področje narave, pomembno obogatili z umetniškim izražanjem in ustvarjanjem otrok. Izka-zalo se je, da so možnosti za to številne in bogate. Tako so otroci ustvarjali glasbo za rastline na vrtu, da bi dobro uspevale; izkušnje z vrta ter izkušnje z zelenjavo in z živalmi so izražali z risa-njem in slikanjem; ustvarjali so pesmi in uganke …

• Posebno pozornost namenjamo razvoju sposobnosti opazovanja ter razvoju in uporabi vseh čutov v spo-

48

znavnem procesu, tudi običajno bolj zapostavljenih (tip, vonj, okus).Preko dela na vrtu, opazovanja rastlin in živali ter priprave in uživanja hrane smo otrokom v projektu omogočili bogate čutne izkušnje. Otroci so uživali v dotikanju zemlje in rastlin, ostrili voh ob raznolikih vonjavah, ki jih nudi-jo vrt in pridelki, ter z zanimanjem preverjali okuse zelenjave in sadja, ki so ju pridelali, in jedi, ki smo jih skupaj pripravili. Ugotovili smo, da tako otroci z veliko manjšimi zavorami poskusijo kaj novega in hitreje postanejo ljubitelji zelenjave (izkušnja z redkvicami, solato, zelenimi napitki …).

• Prednost pred poučevanjem dajemo učenju iz lastne aktivnosti.Otroci so postali aktivni dejavniki pri svojem učenju. Zbirali so materiale in se odločali, kaj bodo z njimi delali, materiale so aktivno raziskovali z vsemi čutili, odkrivali razmerja skozi neposre-dno izkušnjo s predmeti ter materiale preoblikovali in kombinirali. Otrokom smo nudili materiale, ki dopuščajo preoblikovanje in jih vzpodbujali pri prizadevanju za spreminjanje in kom-biniranje.Ko smo razmišljali in se skupaj odločali, kaj vse bomo posadili, se je otrokom utrnila ideja, da posadimo tudi te-stenine. Seveda jih nismo zavrnili in podučili o tem, kaj vse lahko uspeva na vrtu, ampak smo jim dopustili možnost lastnega preskusa.

• Zavzemamo se za kakovostno inte-rakcijo in komunikacijo. Poseben poudarek je na druženju, povezovanju in sodelovanju med vsemi udeleženci v vzgojnem procesu.

Veliko je bilo tudi sodelovanja med domom-vrtcem-lokalno skupnostjo, kot spodbuda učenju otrok. Družine so bile bogat vir in spodbuda za naše delo. Z nami so delili svoje znanje, nas spod-bujali, ter nam tako omogočili še boljše sodelovanje z otroki. Sodelovali so pri organizaciji in izvedbi projekta, urejanju in čiščenju okolice vrtca, spremstvu otrok, predstavitvi svo-jih poklicev, skupnih izletih, zaigrali so nam lutkovno igrico, oblikovali sadna presenečenja za rojstni dan, z nami so pekli in kuhali, se z nami družili na je-senskem srečanju, novoletnem bazarju, koncertu, eko srečanju...Projekt je zelo povezal zaposlene vrtca in močno obogatil naše medsebojno sodelovanje.

• Pri vlogi strokovnih delavcev je po-seben poudarek na opazovanju otrok in njihovega ustvarjalnega in učnega procesa, dokumentiranju ter skupnem interpretiranju, ki je izhodišče za nadaljnje korake.Vzgojni proces smo spremljali s foto-grafiranjem otrok, vključenih v razisko-vanje, beleženj otroških komentarjev in razprav, čustvovanja in mišljenja. Ob tem so otroci spoznavali kaj zmore-jo in znajo, krepili so si pozitivno samo-podobo, spodbujali smo komunikacijo na različnih ravneh, ob tem so otroci razmišljali o svojem učenju. Spremljanje nam je bilo v pomoč pri prepoznavanju otrokovih individualnih posebnosti, odkrivanju močnih področij in podro-čij rasti, spodbujanju komunikacije, smiselnem načrtovanju in upoštevanju optimalnega razvoja vsakega otroka, razvoja otrokovih kompetenc. Starši so

49

ob takem spremljanju pridobili uvid v napredek in v proces učenja otrok, imeli so možnost sodelovanja pri spremljanju in spodbujanju otrokovega razvoja in se veselili dosežkov skupaj z otrokom, bili so ponosni nanj ...

Strokovne delavke smo se v poteku projekta tedensko sestajale z namenom izmenjave opažanj, skupne analize de-javnosti, ki so potekale, ter načrtovanja nadaljnjih korakov.

• Vpetost v okolje, povezovanje.

Sodelovali smo s Semenarno, Biotehni-ško fakulteto, ITR (Inštitut za trajnostni razvoj) v projektu Šolski ekovrtovi, Turističnim društvom Šmarna gora, PEF Ljubljana (Fibonacci-raziskovalno učenje narovoslovja in matematike, študentke predšolske vzgoje – likovna vzgoja, prof. Brede Jontes), UNICEF--om z sodelovanjem v akciji obnove vrtcev v Sloveniji, s podporo podjetja OBI (poteka pogovor o postavitvi vrtne lope za orodje) in lokalnimi kmeti. Pre-ko projekta se je še nadalje razvijalo in bogatilo sodelovanje med zaposlenimi v vrtcu ter sodelovanje s starši in širšimi družinami.

Vzgojitelj kot raziskovalec: V projektu smo bili vzgojitelji resnično vzgojitelji-raziskovalci, vir informacij in vodniki. Kot vzgojitelji smo otrokom pozorno prisluhnili, jih opazovali pri njihovem delu, dokumentirali in skrbeli za rast skupnosti ter spodbujali razmišljanje in sodelovanje otrok z vrstniki.

Okolje kot »tretji vzgojitelj«: Tokrat je bilo naše okolje kot tretji učitelj »igralnica na prostem«, saj se je večina dejavnosti odvijala na prostem. Skrbno

smo organizirali prostor za majhne in velike projekte skupine in majhne intimne prostore za enega, dva ali tri otroke okoli vrta ali v igralnicah. Dokumentacija o delu otrok, rastline in zbirke, ki smo jih naredili z otroki, so bili otrokom vedno na vpogled, tako na plakatih, na vrtu, internetu.

Zaključek:Ob zaključku šolskega leta z veseljem in ponosom lahko potrdimo, da je pro-jekt Vrt v vrtcu zelo uspel. Naše začetne domneve so se povsem potrdile; vrt je res neprekosljivo učno okolje, pravi magnet za otroke, ki zagotavlja bogate možnosti eksperimentiranja, opazovanja sprememb in učenja spretnosti. S svojim stalnim spreminjanjem je privlačno okolje skozi celo leto. Vrtnarjenje je zabavno, ob tem pa otrok razvija vrednote in pridobiva znanje, ki ga bo lahko uporabljal pozneje v življenju na različne načine.Vrt nam tako služi kot znanstveno okolje: otroci pridobivajo izkušnje za razume-vanje življenja, vpliv naravnih elementov (voda, zemlja, svetloba); čutno okolje: vrt kot kraj vonja, barv in užitkov; umetniško okolje: prostor, kjer damo otroku prosto pot za urejanje krajine (oblik in barv); po-etično okolje: branje literature, oblikovanje rajskega vrta; kulturno okolje: raznoliki vrtovi glede običajev in kultur na svetu.Poseben pedagoški koncept Reggio Emilia nam s svojimi poudarki predstavlja pomembno usmeritev, ki delu z otroki na vrtu daje poseben pečat. S stalnim med-sebojnim ozaveščanjem osnovnih načel koncepta so otroci res vedno bolj tisti, ki so v ospredju – oni, njihove ideje, razmi-šljanja, predlogi in ne zgolj naši načrti. Zato pa si je potrebno vzeti čas, otroke

3

50

opazovati, jim prisluhniti in si dovoliti, da nas potegnejo v svojo smer.Vrt nam je vsem skupaj – tako otrokom, vzgojnemu kadru in staršem – velik izziv in veliko veselje. Nenehno se nam porajajo nove ideje. Poleg tega krepimo zdravje, ne le otrok, temveč tudi njihovih družinskih članov in naravnega okolja. Veselimo se in ne dvomimo, da bo naš vrt v vrtcu živel naprej.

»Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.«

LITERATURAPremišljeno smo izbirali knjige, v katerih smo našli informacije za naš vrt in so bile otrokom zanimive. Pogosto so bile knjige z ekološko vsebino.

Seznam otroške literature:• HASLER, Evelin: Mesto cvetja. • JENNINGS, S.: S Franček sadi drevo.• GANTSCHEV, Ivan: Drevo Krištof.• GANTSCHEV, Ivan: Zeleni otok in sivi otok.• KONCUT, Kraljič H.: Ples v zabojniku.• BROWN, Ruth: Staro drevo. • ČEH BREŽNIK, Barbara: Škratek Nace

pospravlja krompir in Škratek Nace in sončnice.• GAČNIK GOMBAČ, Lidija: Grah v otroškem

vrtcu. • TOLSTOJ: Repa velikanka, ljudska pravljica:

Fižolček, Ogelček in slamica.• H.C. ANDERSEN: Kraljična na zrnu graha.• ZOMER, L.: Lisica in polž. • DOSKOČILOVA H.: Krtek. • PODGORŠEK M.: Črviva zgodba.• SEGERS G: Mali zajček in velikansko korenje.• MILČINSKI J.: Strašilo motovilo. • Ruska pravljica: Razbita buča. • CARLE E.: Zelo lačna gosenica. • COOPER H.: Juha, ki iz buč se skuha ...

Seznam strokovne literature:• BELL, Graham: Permakulturni vrt (Da bo vrt

zaživel) • HOLZER, Sepp: Holzerjeva permakultura• MOLLISON, Bill: Uvod v permakulturo • FUKUOKA, Masanobu: Revolucija jedne slamke • TRDINA, Janez: Bajke in povesti o Gorjancih • de BELDER-KOVAČIČ, Jelena: Okus po cvetju -

Kulinarično popotovanje • TERZANI, Tiziano: Še en krog na vrtiljaku • PAUGGER, Johanna - Vse ob pravem času• Devjak, T., Batistič, M. : Pedagoški koncept

Reggio Emilia in kurikulum za vrtce. Ljubljana 2010, Pedagoška fakulteta Univerze v ljubljani

• Hvala, B., Krnel, D. : Zakaj, zakaj, zakaj? Ljubljana 2005, Modrijan

• Kurikulum, Ljubljana 1999

KAZALO1 Načrt projekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Potek projekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2.1 Uvod v projekt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52.2 Razmišljanja otrok na temo vrta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62.3 Čistilna akcija v sodelovanju s starši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72.4 Načrti za vrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82.5 Izdelava gredic – prenos načrtov v prakso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92.6 Igra z zemljo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112.7 Igra s semeni in zelenjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122.8 Vzporedno je potekal projekt zeleni nahrbtnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132.9 Eksperimentiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

2.9.1 Raziskovanje in eksperimentiranje s prstjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142.9.2 Rast fižola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

2.10 Pogovor o pogojih za rast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162.11 Priprava sadik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162.12 Sadike so pripravljene . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.13 Priprava grede za sajenje buč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182.14 Obisk biotehniške fakultete. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192.15 Začetki vrtnarjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202.16 Načrti za namakalni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212.17 Past za voluharja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212.18 Vse raste in zeleni, z izjemo kamna in makaronov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222.19 Rastline poslušajo našo glasbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232.20 Kaj vemo o zeliščih? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.21 Raba simbolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252.22 Živali na vrtu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262.23 Spoznavali smo življenje čebel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272.24 Risanje panjskih končnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292.25 Vizualno opismenjevanje in umetnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302.26 Matematične predstave in pojmi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322.27 Raziskovanje v okviru projekta Fibonacci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 362.28 Prvi pridelki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382.29 Priprava jedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

2.29.1 Zeleni napitek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392.29.2 Bučna juha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392.29.3 Zelenjavna pita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

2.30 Vključenost v projekt »Šolski ekovrtovi« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 402.31 Zaključno eko srečanje na temo »Naš vrt v vrtcu« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

2.31.1 Obujanje ljudskih pesmi in plesov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412.31.2 Prodaja izdelkov za sklad vrtca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412.31.3 Pesniški kotiček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412.31.4 Delavnica tehtanja na eko srečanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432.31.5 Delavnica sejanja, presipavanja, ločevanja semen . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432.31.6 Poslikava predpasnikov in blazinic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442.31.7 Pogovor s čebelarjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442.31.8 Telovadba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442.31.9 Peka krompirja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

2.32 Naš vrt ob koncu šolskega leta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 453 Evalvacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 464 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

Projekt je nastal v okviru profesionalnega usposabljanja za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (2008-2013).

Projekt je bil izbran tudi kot obogatitvena dejavnost vrtca v okviru razpisanih projektov Mestne občine Ljubljana za leto 2011.

www.vrtecsentvid.si