dru{tvo za proizvodstvo i trgovija vidanovski zlatko, uvoz .... farma kokoski beli most...

1

"Beli Most"-DOOEL Bitola

Dru{tvo za proizvodstvo i trgovija

Vidanovski Zlatko, uvoz-izvoz s.Lisolaj

B A R A W E ZA DOBIVAWE NA

A-Integrirana

Ekolo{ka Dozvola ZA INSTALACIJA

FARMA ZA

INTENZIVNO

@IVINARSTVO INSTALACIJATA VR[I

AKTIVNOST OD

PRILOG 1 0D UREDBATA

LOKACIJA:

Atar na selo Lisolaj

KP 2954, 2955, 2957 KO Lisolaj

Mesto vikano; Pod Jazo

Juni 2018 godina

2

S o d r ` i n a

P o g l a v j e 1---------------------------------------------------------------------- 3

Informacii za operatorot/baratelot

P o g l a v j e 2--------------------------------------------------------------------- 20

Opis na instalacijata, nezinite tehni~ki delovi

i direkno povrzanite aktivnosti

P o g l a v j e 3------------------------------------------------------------------ 33

Upravuvawe i kontrola na instalacijata

P o g l a v j e 4--------------------------------------------------------------- 42

Surovini i pomo{ni materijali, drugi supstancii i

energii, upotrebeni ili proizvedeni vo

instalacijata

P o g l a v j e 5---------------------------------------------------------------- 46

Rakuvawe so materijalite

P o g l a v j e 6---------------------------------------------------------------- 51

Emisii

P o g l a v j e 7--------------------------------------------------------------- 78

Sostojba na lokacijata i vlijanieto na aktivnosta

P o g l a v j e 8-------------------------------------------------------------- 90

Opis na tehnologiite i drugite tehniki za

spre~uvawe ili dokolku toa ne e mo`no,

namaluvawe na emisiite na zagaduva~kite materii

P o g l a v j e 9-------------------------------------------------------------- 97

Mesta na monitoring i zemawe na primeroci

P o g l a v j e 10------------------------------------------------------------ 104

Ekolo{ki aspekti i Najdobri Dostapni Tehniki

P o g l a v j e 11-------------------------------------------------------------- 110

Programa za podobruvawe

P o g l a v j e 12------------------------------------------------------------- 115

Opis na drugite planirani preventivni merki

P o g l a v j e 13------------------------------------------------------------ 122

Remedijacija, prestanok so rabota, povtorno

zapo~nuvawe so rabota i gri`a po prestanok

na aktivnostite

P o g l a v j e 14------------------------------------------------------------ 127

Netehni~ki pregled

P o g l a v j e 15---------------------------------------------------------- 133

Izjava

P r i l o z i n a B a r w e t o---------------------------------------- 135

3

DPT “Бели Мост” DOOEL Bitola

Farma za intenzivno `ivinarstvo

s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e

A-Integrirana Ekolo{ka Dozvola

P o g l a v j e 1

-Op{ti informacii za

operatorot/baratelot

-Informacii za instalacijata

-Informacii povrzani so izmeni na

dobiena A-integrirana ekolo{ka

dozvola

4

I.INFORMACII ZA OPERATOROT/BARATELOT

I.1 Op{ti informacii

Ime na kompanijata Dru{tvo za proizvodstvo i trgovija Vidanovski Zlatko BELI MOST, uvoz-izvoz s.Lisolaj, DOOEL Bitola

Praven status Dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice

Sopstvenost na kompanijata

Privatna sopstvenost

Adresa na sedi{teto A Lisolaj, Bitola

Po{tenska adresa (dokolku e razli~na od pogore spomenatata)

FARMA ZA KOKO[KI s. Lisolaj, Bitola

Mati~en broj na kompanijata

4577299

[ifra na osnovnata dejnost spored NKD

01.47.-Odgeleduvawe na `ivina

SNAP kod 1004, 1005

NOSE kod 110,04, 110,05

Broj na vraboteni 16

Ovlasten pretstavnik

Ime Zlatko Vidanovski

Edinstven mati~en broj 0709968410031

Funkcija vo kompanijata Upravitel

Telefon 070/339 850

Faks /

e-mail [email protected]

I.1.1 Sopstvenost na zemji{teto

Ime na sopstvenikot

Vidanovski Mile

Adresa Ul. V.Brklevski br. 78, G. Orizari

I.1.2 Sopstvenost na objektite

Ime na sopstvenikot

Vidanovski Mile

Adresa

Ul. V.Brklevski br. 78, G. Orizari

mailto:[email protected]

5

I.1.3 Vid na baraweto

Nova instalacija - Postoe~ka instalacija Postoe~ka instalacija

Zna~itelna izmena na postoe~kata instalacija

-

Prestanok so rabota -

I.2 Informacii za instalacijata

Ime na instalacijata


Adresa na koja instalacijata e locirana, ili kade }e bide locirana

FARMA ZA KOKO[KI s. Lisolaj, Bitola A Lisolaj, Bitola

Koordinati na lokacijata spored Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri-5 Istok, 5 Sever)

N 41007’49.65” E 21017’02.72”

Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto

6.Drugi dejnosti 6.6.Instalacii za intnzivno ìvinarstvo so pove}e od (a) 40.000 mesta za ìvina

Proektiran kapacitet 60.000 koko{ki

I.2.1 Informacii za ovlastenoto kontakt lice vo odnos na dozvolata

Ime

Zlatko Vidanovski

Edinstven mati~en broj

0709968410031

Adresa

Ul.Vasil Brklevski br.78 Gorno Orizari, Bitola

Funkcija vo kompanijata Upravitel

Telefon 070/339 850

Faks /

e-mail [email protected]

I.3 Informacii povrzani so izmeni na dobiena A integr. ekol. dozvola

Ime na instalacijata (spored vaè~kata integrirana ekolo{ka dozvola)

-

Datum na podnesuvawe na aplikacijata za A integrirana ekolo{ka dozvola

-

Datum na dobivawe na A integrirana ekolo{ka dozvola i referenten broj od registarot na dobieni A integrirani ekolo{ki dozvoli

-

Adresa na koja instalacijata ili nekoj nejzin relevanten del e lociran

-

Lokacija na instalacijata (region, op{tina, katastarski broj)

-

Pri~ina za aplicirawe za izmena vo integriranata dozvola

-

mailto:[email protected]

15

“Бели Мост”

Farma za koko{ki

-Kopie od katastarski plan

16


Farma za koko{ki

-Komunikaciska karta

17


Farma za koko{ki

-Karta 1:25.000

18


Farma za koko{ki

-Situacija vo odnos na

pobliskata okolina

Gara`a i servis

Silosi

Legenda: 1.Rezervoar za nafta

2.Agretati

3.Hidrant

4.Trafostanica

5.Lokacija za |ubrivo

i uginati koko{ki

1

2 3

4

5

19


Farma za koko{ki

-Lokacija na Objektite- 1.Objekti za `ivina

2.Magacin za vraboteni

3.Magacin za Ambala`a

4.Magacin za jajca

5.Kancelarii

6.Sortirnica

7.Silos

8.Mlin

9.Sanitarija

10.Garderoba, kupatilo,VC

11.Otpad komunalen

12.Termogen so oxak

KP 2954, 2955, 2957

NV 601 m

N 41007’49.65”

E 21017’02.72”

1

1

1

1

2

3

4

5

6

7 8

6

9

10

11

12

20



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 2

-Opis na instalacijata,

nejzinite tehni~ki delovi,

i direkno povrzanite aktivnosti

21

Poglavje II;

OPIS NA INSTALACIJATA,

NEJZINITE TEHNI^KI DELOVI

I DIREKTNO POVRZANITE AKTIVNOSTI Opis na Instalacijata

i istorija na aktivnostite na lokacijata

Instalacijata za intezivno ìvinarstvo vo atarot na s.Lisolaj, prestavuva farma za odgleduvawe na koko{ki, za proizvodstvo na jajca i ìvinsko meso. Farmata za koko{ki funkcionira od 1998 godina, na zemji{te vo sopstvenost na privatno lice, {to se vodi kako KP 2954, 2955, 2957, Imoten list 414, a koe na operatorite e dadeno pod zakup so sklu~en dogovor.

Vo izminatiot period se vr{eni odredeni investicioni zafati i opremuvawe na Objektite, vo pravec na podobruvawe na uslovite za odgleduvawe na koko{ki.

Op{ti podatoci za instalacijata Farmata se nao|a vo neposredna blizina na s. Lisolaj, vo atarot na seloto,

Op{tina Bitola, a centarot na Instalacijata, spored Nacionalniot koordinaten sistem se nao|a na Sever: 41007’49.65” i na Istok: 21017’02.72” i nadmorska viso~ina 601 metar

Do Instalacijata se doa|a preku Regionalniot paten pravec Bitola-Demir Hisar, na oddale~enost od okolu 9 km od Bitola, so izdvojuvawe na raskrsnicata kaj selo Lisolaj, od kade na rastojanie od okolu 0,5km., se doa|a vo Farmata.

Farmata zafa}a povr{ina od 6.136 m2, od koi; pod grade`ni objekti 1865 m2 i neizgradeni povr{ini 4.271 m2

Tehni~kiot (instaliran) kapacitet na Farmata za intenzivno ìvinarstvo iznesuva 60.000 mesta za koko{ki za nesewe jajca.

Vo ramkite na Farmata za koko{ki se nao|aat pove}e objekti, diferencirani spored zaokruèna namena i toa:

1.Objekti za ìvina;

-Hala za ednodnevni piliwa (18.000 broja)

-Hala za koko{ki nesilki (26.000 broja)




3.Magacin za ambalaà

4.Magacin za jajca

5.Kancelarii

6.Sortirnica

7.Silos

8.Mlin

9.Sanitarija


Pokraj ovie, na Farmata se nao|aat i drugi objekti vo funkcija na izvr{uvawe na aktivnostite, kako {to se:

- Garaà so rabotilnica, - Zemjana jama za umrena ìvina, - Odlagali{te za otpad od ìvina, - Soobra}ajnici, platoa i hortikultura.

Operatorot vo ramkite na sopstvena Programa, a vo funkcija na odgleduvawe na koko{ki nesilki, site objekti od Kompleksot gi stava vo funkcija, i toa sukcesivno so odredena dinamika.

22

Povr{inata na koja se locirani grade`nite objekti na Farmata e celosno ogradena, so {to e onemozvoèno nekontrolirano vleguvawe na lu|e i drugi ìvotni.

Snabduvaweto so voda na Farmata se vr{i preku sistemot Streèvo, i istata se koristi za napojuvawe na ìvinata, odrùvawe na higienata, polevawe na slobodnite povr{ini i nasadite, i drugi potrebi. Kontrola na kvalitetot na vodata vr{i ovlastena i akreditirana institucija. Voda za piewe se koristi pakuvana voda.

Snabduvaweto so elektri~na energija se vr{i preku sopstvena trafostanica i niskonaponska mreà niz lokacijata.

Otpadot od iz|ubruvaweto na objektite za odgleduvawe na koko{kite, se odnesuva nadvor od krugot na farmata, vo nezina neposredna okolina, kade {to privremeno se odlaga na specijalno izgradena platforma so obezbedeno zafa}awe na iscedokot. Od ovaa platforma otpadot kako i iscedokot, so vozila se nosi i se rastura na obrabotlivi povr{ni koi se na koristewe na Operatorot.

Komunalniot i komercijalniot otpad {to se sozdava na Farmata, privremeno se odlaga vo sootveten sad za taa namena, a go podignuva i transportira ovlasten operator.

Sanitarnite otpadni vodi, preku sistem za taloèwe, se ispu{taat vo recipient, kanal a potoa vo reka [emnica.

Atmosferskite otpadni vodi od Farmata, preku otvoreni kanali niz lokacijata se odnesuvaat nadvor od farmata i se vlivaat vo recipient.

Kanalizacionata mreà niz lokacijata, izvedena e od azbestni cevki. Provetruvaweto na objektite se vr{i so pomo{ na ventilatori koi go isfrlaat

ne~istiot vozduh nadvor od objektite. Vleguvaweto na lu|e i vozila e strogo kontrolirano, pri {to vozilata (dotur na

dobito~na hrana, i drugi), predvideno e da pominuvaat preku dezobariera (betonsko korito napolneto so sredstvo za dezinfekcija), a lu|eto da pominuvaat preku sun|er, natopen so sredstvo za dezinfekcija i za{titen so ì~ano pletivo.

Lu|eto, koi vleguvaat vo farmata mora da gi izmijat racete so sredstvo za dezinfekcija, soglasno utvrdenata Dobra proizvodna praksa.

Opis na grade`nite objekti vo funkcija na instalacijata -Objektite za odgleduvawe na koko{kite se izgradeni od cvrst materijal, ~ii

dimenzii se vo soglasnost so dimenziite na opremata koja {to e instalirana vo niv. Na farmata vo upotreba se 4 objekti-hali za odgleduvawe na koko{ki od koi

edna hala e nameneta za smestuvawe na ednodnevni piliwa (18.000 broja), a drugite 3 objekti-hali se nameneti za smestuvawe na koko{ki za 26.000 broja, 17.000 broja i 14.000 broja.

Opremata vo ovie objekti, ja so~inuvaat gotovi postrojki i ma{ini, koi se montiraat vo objektite: kafezi vo ~ij sostav se vgradeni i drugi delovi od oprema vo funkcija na odgleduvaweto na koko{kite nesilki (sistem za dotur na hrana, sistem za dotur na voda, hranilki, poilki, sistem za sobirawe i transportirawe na jajcata, sistem za sobirawe na |ubrivoto i sli~no), koi pretstavuvaat edna tehnolo{ka celina.

-Sortirnicata-Sobiren centar, obezbedena e so oprema za sortirawe i pakuvawe na jajcata, koi doa|at od sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata od halite so koko{ki.

-Magacinot za jajca namenet e za ~uvawe na jajcata do nivnoto transportirawe i isporaka do kupuva~ite.

-Mlinot za podgotvuvawe na hrana za koko{kite, ureden e so sootvetna oprema za melewe na komponenti spored sootvetna receptura, koja postapka se vr{i preku zatvoren sistem, so {to emisiite vo atmosferata se svedeni na minimum.

-Odlagali{teto za otpad od ìvina, locirano e nadvor od krugot na Farmata, vo nezina neposredna okolina, i pretstavuva specijalno izgradena platforma, so obezbedeno zafa}awe na iscedokot, kade {to privremeno se odlaga otpadot od iz|ubruvaweto na objektite za odgleduvawe na koko{kite.

23

Od ovaa platforma otpadot kako i iscedokot, so vozila se nosi i se rastura na obrabotlivi povr{ni koi se na koristewe na Operatorot.

-Zemjenata jama za umrena ìvina, iskopana e vo forma na bukvata “P”, kade {to sekojdnevno se otstranuva i zakopuva umrenata ìvina, koja najnapred se tretira so var, a potoa se prekriva so sloj od zemja, locirana e vo blizina na Odlagali{teto za otpad, pri {to posle truleweto, materijalot se odnesuva zaedno so otpadot.

Ostanatite Objekti na Farmata, se vo funkcija na prethodno citiranite objekti: -Kancelariite za potrebite na menaxmentot i administrativnite raboti, se

zaseben prizemen objekt vo krugot na Farmata. -Prostor za Termogen, vo Halata za ednodnevni piliwa, so {to se vr{i

zagrevawe na Halata, pri {to se koristat i u{te dva Tajfuni. Kako energens se upotrebuva nafta vo koli~ina od okolu 1,5 toni/godi{no.

-Garaàta so rabotilnica, prizemen objekt od cvrsta gradba, locirana e nadvor od krugot na Farmata, se koristi za garaìrawe na vozila i kako rabotilnica za vr{ewe tekovni popravki na instaliranata oprema vo objektite na farmata i vozilata. Servisiraweto go vr{i dogovorna ovlastena firma, koja se griì za otstranuvawe na neupotreblivite otpadni materijali od izvr{enite uslugi.

-Farmata so elektri~na struja se snabduva od distributivnata mreà, preku sopstvena trafostanica, instalirana vo ramkite na stopanskiot krug na farmata.

-Vo krugot na farmata se izvedeni soodvetni soobra}ajnici za nesmetana komunikacija pome|u objektite nameneti za odgleduvawe na ìvinata i drugite pomo{ni objekti, koi se vo funkcija na farmata (administracija, rabotilnica itn.). Slobodnite povr{ini vo krugot na farmata se hortikulturno uredeni (trevnici, drva i sl.).

Tehnologija, postapki, oprema Op{ti informacii

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo e taka konceptirana {to pretstavuva zaokruèna proizvodna celina vo koja {to moàt da se diferenciraat tri osnovni procesi:

-Odgleduvawe na piliwa za proizvodstvo na jarki, -Odgleduvawe na koko{ki nesilki za proizvodstvo na konzumni jajca, -Sortirawe i pakuvawe na konzumni jajca. Procesot zapo~nuva so donesuvawe na ednodnevni piliwa i nivno vseluvawe vo

namenskata Hala, {to vo su{tina pretstavuva sootvetno proizvodstvo na jarki. Po odminuvawe na 16-18 nedeli, jarkite se vseluvaat vo Halite za koko{ki

nesilki kade {to zapo~nuva procesot za proizvodstvo na konzumni jajca. Preku sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata, istite se odnesuvaat

vo Sobirniot cenar-Sortirnica, kade {to se vr{i sortirawe i pakuvawe na konzumnite jajca, pripremeni za izlez od Farmata.

Eden turnus, kako zaokruèna proizvodna celina, trae do 18 meseci, posle koe {to koko{kite nesilki se iseluvaat od farmata, i zapo~nuva nov ciklus.

24

Tehnolo{ka {ema-Piliwa

Kontrola:

Organogramot e vo soglasnost so tehnolo{kiot proces

Proveril na lice mesto:____________________________

V l e z

na ednodnevni piliwa

Hala za jarki

Period do 18 nedeli

Hrana

Voda

Vakcini

Piliwa jarki

Period nad 18 nedeli

Isporaka

Hali za koko{ki

\ubrivo

Umreni

25

Tehnolo{ka {ema-Jarki

Kontrola:



Jarki

Hala za koko{ki

Period 12-14 meseci

Hrana

Voda

Vakcini

Konzumni jajca

\ubrivo

Umreni

Vozduh

Sortirnica

26

Tehnolo{ka {ema-Konzumni jajca

Kontrola:



Dezinfekcija

Lampirawe

Sortirawe

Merewe

Poedine~no pakuvawe

Zbirno pakuvawe

Privremeno ~uvawe

Isporka

Ozna~uvawe

Priem na jajca

Otpadna hartija

27

Tehnolo{ka {ema-Celokupen proces

Kontrola:



\ubre,umreni,vozduh

Ednodnevni piliwa

Hala za jarki

Jarki do 18 nedeli

Hala koko{ki nesilki

Konzumni jajca

Sortirnica

Isporaka na jajca

Hrana, voda, lekovi

Otpadna hartija Vlo{ki, kutii

Iseluvawe

28

Odgleduvawe na koko{ki nesilki, proizvodstvo na konzumni jajca Izbranoto tehnolo{ko re{enie za odgleduvawe na koko{ki nesilki, koe e

primeneto na Farmata, e takanare~eno Kafezen sistem, po principot site vnatre-site nadvor, koj ima golemi prednosti osobeno vo:

-Podobro iskoristuvawe na prostorot, -Podobar nadzor i kontrola, -Mo`nosti za stalna i stroga selekcija bez voznemiruvawe na ostanatite koko{ki, -Nema mo`nost za borba me|u koko{kite i kanibalizam, -Pomalo angaìrawe na rabotnicite na Farmata, -Postoi mo`nost za podobruvawe na mehani~kite svojstva na procesot. Pokraj ovie prednosti, one~istuvaweto na jajcata e pomalo, koko{kite ne patat

od vnatre{ni paraziti i eko paraziti, potro{uva~kata na hrana e pomala i ne e potrebna prostirka.

So definiranata tehnologija na odgleduvawe, koko{kite nesilki ostanuvaat vo objektite od 12-14 meseci, a celiot ciklus trae do 18 meseci, posle koj period se vr{i iseluvawe na jatoto, bidej}i pove}e }e nema ekonomska opravdanost za nivno ponatamo{no odgleduvawe so ogled na opa|aweto na procesot na nesewe jajca.

Hraneweto i poeweto na ìvinata e avtomatski, preku posebno instalirani sistemi za dotir na hrana i voda.

Samata konstrukcija na kafezite ovozmoùva avtomatsko ~istewe na koko{kinoto |ubrivo, so pomo{ na vgradeni sistemi za iz|ubruvawe, koe po sloboden pad pa|a i se sobira vo posebno izvedeni kanali na podot pod kafezite.

Za odrùvawe na mikro klimata (temperatura i vla`nost), vo objektite se instalirani sistemi za provetruvawe.

Tehnolo{kata postapka za odgleduvawe na koko{ki nesilki, opfa}a pove}e tehnolo{ki fazi i toa:

-Vseluvawe na ìvinata vo objektite za odgleduvawe, -Hranewe i poewe na ìvinata -Za{tita na jatoto, -Manipulacija so jajcata, -Iz|ubruvawe, -Postapka so umrenata ìvina, -Praznewe na objektite, iseluvawe na ìvinata, -Priprema na objektite za novo vseluvawe na ìvina Vseluvawe na ìvinata Vseluvaweto na ìvinata vo objektite za odgleduvawe, i nivnoto iseluvawe po

zavr{eniot ciklus na nesewe jajca, se vr{i po principot site vnatre-site nadvor. Pred vseluvaweto, objektite mehani~ki se ~istat, takanare~eno suvo ~istewe, i

se dezinficiraat, a samoto vseluvawe se vr{i vo {to pokratok period, najmnou do 3 dena.

Vo Halite za nesilki, obi~no se vseluvaat 18 nedelni piliwa-jarki, koi od halata za jarki se prenesuvaat so posebno is~isteno i dezinficirano vozilo, koe so zadniot del se postavuva na vlezot od halata, pri {to se rastovaraat gajbite, i jarkite vedna{ se rasporeduvaat po kafezite, po 4-5 jarki vo kafez.

Po celosnoto vseluvawe na ìvinata, se aktiviraat sistemite za hranewe i poewe, a pred toa i sistemot za ventilacija, a voziloto za dovoz na jarkite se ~isti, spored usvoena postapka.

Hranewe i poewe na nesilkite Hraneweto na ìvinata se vr{i avtomatizirano, so reguliran dotur na hranata,

pri {to se zema vo predvid vozrasta na ìvinata, a koli~inata na dnevno potro{ena hrana, se kontrolira preku elektronska vaga, taka {to hranata prvo pominuva niz vagata, odnosno se vr{i vkupno i dnevno merewe na hranata.

29

Zaradi dobivawe na najdobri proizvodni rezultati, hranata prethodno se podgotvuva spored sootvetna receptura, koja od silosite se transportira do hranilkite za hranewe na ìvinata, taka {to hraneweto e programirano za zadovoluvawe na dnevnite potrebi na ìvinata, koi se dviàt od 100-110 grama/den/koko{ka vo letniot period, odnosno 120-130 grama/den/koko{ka, vo zimskiot period.

Koli~inata na voda za poewe na ìvinata, iznesuva 220-440 ml/den/koko{ka vo letniot period, odnosno 250-365 ml/den/koko{ka, vo zimskiot period.

Za zadovoluvawe na utvrdenite normativi za ishrana na ìvinata, se koristat sootvetni surovini:

-Koncentrat za ishrana na jarki, odnosno koko{ki, sostaven spored posebna receptura,

-Vitaminski dodatoci, odnosno kompleks na vitamini nameneti za ishrana na ìvinata,

-Drugi aditivi. Za{tita na jatoto Za{titata na jatoto, se vr{i preku vakcionirawe so; rasprskuvawe vo vozduhot,

vnesuvawe preku vodata, avtomatski ubod so injektirawe. Za{titata se vr{i redovno, spored utvrdena {ema, ili povremeno spored

potrebite, od strana na stru~no lice. Manipulacija na jajcata vo objektite za odgleduvawe Spored definiranata tehnologija, brojot na sneseni jajca po koko{ka, odnosno

procent na nesewe, se dviì spored starosta na koko{kite, i iznesuva: -1,1 jajce po koko{ka (Jarka) od 19 nedeli (po~etok na nesewe), so nesivost od 15%. -51,5 jajca, (kumulativno) po koko{ka od 27 nedeli, so nesivost od 94,5%, {to pretstavuva maksimalno postignuvawe, -226,5 jajca (kumulativno) po koko{ka od 56 nedeli, so nesivost od 83,0%, prifaten period za odgleduvawe na farmata za koko{ki nesilki. Snesenite jajca izleguvaat na prednata strana od sekoj kafez i preku sistem na transporteri, se prenesuvaat vo centralen transporter, a potoa vo Sortirnicata. Iz|ubruvawe Iz|ubruvaweto se vr{i avtomatski od objektite do traktorska prikolka, pri {to istoto se su{i do izvesen stepen od topliot vozduh u{te vo objektot, so {to se namaluva mirisot vo objektot, i vozduhot e ~ist. Od objektite, |ubreto se nosi do specijalno konstruirana platforma nadvor od lokacijata na Farmata, a odtamu se rasfrla na zemjodelski obrabotlivi povr{ini, koi se na koristewe na operatorot. Postapka so umrenata ìvina

Vo procesot na odgleduvawe na ìvinata, se javuva odreden procent od 0,3-1,0% ìvina koja uginuva, poradi tehnolo{ka smrtnost, poradi {to vo objektite se vr{i sekojdnevna kontrola, a umrenata ìvina se iznesuva nadvor vo vre}a i se odnesuva na nezin tretman vo zemjenata jama za umrena ìvina, koja najnapred se tretira so var, a potoa se prekriva so sloj od zemja, pri {to posle truleweto, materijalot se odnesuva zaedno so otpadot.

Praznewe na objektite, iseluvawe na ìvinata Prazneweto na objektite, odnosno iseluvaweto na ìvinata, se vr{i po

principot site vnatre-site nadvor.

30

Terminot za iseluvawe na koko{kite zavisi od procentot na nesivost, koja {to opa|a so starosta na koko{kite, a isto taka zavisi i od spremnosta na operatorot, za vseluvawe na novo jato jarki, so toa {to prifatlivo e iseluvaweto na koko{kite posle 56-tata nedela, odnosno periodot na odgleduvawe na koko{kite nesilki trae od 12 do 14 meseci, so nesivost od 83,0 %.

Koko{kite se vadat od kafezite i se stavaat vo transportni kafezi, se tovaraat na kamion i se nosat vo klanica za kolewe.

Priprema na objektite za novo vseluvawe Po iseluvaweto na jatoto, objektite se pripremaat za novo vseluvawe pri {to se

izveduvaat pove}e aktivnosti: -praznewe na zaostanatata hrana od hranilkite i transporterite, i ako istata e

ispravna, ponovo se koristi za ishrana, a vo sprotivno, se frla zaedno so zaostanatoto |ubrivo.

-mehani~ko, suvo ~istewe na objektite i opremata, -dezinfekcija na objektite i opremata so rasprskuvawe, -deratizacija. Vo zavr{noto ~istewe, opfateni se i povr{inite pred i zad objektite. Sortirawe i pakuvawe na konzumni jajca Procesot na sobirawe na jajcata e avtomatiziran so direkten transport do

sortirnicata kade {to se vr{i nivno sortirawe i pakuvawe. Jajcata se pakuvaat vo kartonski podlo{ki i se odnesuvaat vo magacin za

privremeno skladirawe, ili vedna{ se tovaraat vo vozilo za nivna distribucija. Procesot na sortirawe i pakuvawe na jajcata, se odviva vo nekolku fazi; -Priem na jajcata vo Sortirnica, -Dezinfekcija i lampirawe na jajcata, -Sortirawe na jajcata po teìna, -Pe~atewe na jajcata, -Pakuvawe vo poedine~ni vlo{ki, -Pakuvawe na vlo{ki vo kartonski kutii, -Transport na spakuvanite jajca do magacin za privremeno ~uvawe, -Skladirawe na jajcata, -Ekspedicija, isporaka na jajcata. Jajcata so nesootveten kvalitet, se odstranuvaat od linijata, pri {to

rabotnikot na ovaa pozicija, moè da ja regulira rabotata na linijata. Tehnolo{ko re{enie za proizvodstvo na jajca Objektot kade {to se vr{i odgleduvawe na 18-set nedelni jarki, e opremen i

avtomatiziran so kompletni sistemi za; hranewe, napojuvawe so voda, iz|ubruvawe, osvetluvawe, ventilacija. Greeweto vo prvite nedeli se vr{i so pomo{ na termogen, a po potreba i so tajfun, so energens nafta, koja e smestena vo rezervoar, nadvor od objektite vo krugot na lokacijata.

Vo ovaj objekt, jarkite se odgleduvaat od prviot den pa se do vozrast od 18 nedeli i za vreme na ovaj period se vr{at site za{titi od bolesti, so vakcinacija.

Tehnologijata za odgleduvawe na ednodnevnite piliwa do jarki, se odviva vo pove}e tehnolo{ki fazi:

-Vseluvawe na ednodnevni piliwa, -Hranewe i poewe na ìvinata, -Za{tita na jatoto, -Iz|ubruvawe, i postapka so umrenata ìvina, -Praznewe na objektite, iseluvawe na ìvinata, -Podgotovka na objektot za vseluvawe na piliwa.

31

Instalirana oprema Vo objektite, instaliranata oprema se sostoi od; kafezi, rasporedeni vo

redovi i spratovi, vo ~ij sostav se vgradeni i drugi delovi od oprema vo fukcija na odgleduvawe na ìvinata; sistem za dotur na hrana, sistem za dotur na voda, hranilki, poilki, sistem za sobirawe i transportirawe na jajcata, sistem za sobirawe na |ubrivoto.

Pomo{ni objekti Vo instalacijata, postojat i drugi pomo{ni objekti vo funkcija na

odgleduvaweto na ìvinata, i toa: -Mlin, -Silosi za hrana, -Energana, Termogen -Rezervoar za gorivo, -Platforma za vremeno odlagawe na |ubrivo, -Zemjana jama za izumrena ìvina.

Tehnolo{ko proizvodni pokazateli, za presmetki

Broj Pokazatel Poedine~no Vkupno 1. Vselena ìvina, den/presmetkovno 26.000; 17.000; 14.000 40.000 presmetkovno/god.

2. Dolìna na proizvodniot ciklus / 16-18 meseci 3. Broj jajca po nesilka 300 par~iwa/godi{no 9.000.000 par~iwa/god

4. Prose~na teìna na jajcata 60 grama 540 toni/god

5. Procent na uginuvawe na ìvina 1,5-2,0% 800 par~iwa/godi{no 6. Potro{uva~ka na hrana po ìvina 100-120 grama/den 4,4 toni/den,1.580 t/god

7. Potro{uva~ka na voda po ìvina 0,23-0,33 litri/den 11,0 m3/den, 3.960 m3/god 8. Produkcija na |ubrivo po ìvina 0,65 toni/ton hrana 2,75 t/den, 1.000 t/god

Emisii vo mediumite i oblastite

na ìvotnata sredina

Od tehnolo{kite procesi na rabota vo “Бели Мост”, emisii vo mediumite i

oblastite na ìvotnata sredina, se javuvaat vo site proizvodstveni celini na

lokacijata i toa vo forma na: cvrst otpad (komunalen, otpad od procesite na

odgleduvawe na ìvinata, otpad od pakuvawa), te~en otpad (sanitarna otpadna voda,

otpadna voda od atmosverskite padavini), otpadni gasovi, mirizbi i pra{ina, bu~ava,

vibracii i nejonizira~ko zra~ewe.

To~ki na emisija

Na lokacijata od farmata poedine~no, opredeleni se procesite vo koi se

sozdavaat otpadni materii, kako to~ki na emisija vo mediumite i oblastite na

ìvotnata sredina.

Vo Instalacijata za odgleduvawe na ìvina, pri tehnolo{kata procesi na rabota,

kako emisii se produciraat; cvrst otpad, otpadni gasovi, mirizbi i pra{ina, bu~ava,

vibracii i nejonizira~ko zra~ewe, otpadna voda.

Na nivo na celiot kompleks od "Beli Most", kako emisii vo mediumite i

oblastite na ìvotnata sredina se pojavuvaat; komunalen otpad i otpadna hartija i

karton, otpadna plastika, sanitarna otpadna voda, otpadni vodi od atmosverski

padavini, mirizbi, bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe.

Merki za namaluvawe na otpadnite materijali

Od priloènite podatoci vo ova poglavje i vo poglavjata {to se odnesuvaat na

otpadnite materijali, se konstatira deka otpadot e sveden na minimum, i so nego se

postapuva sported barawata na Zakonot, {to e mnogu bitno za zagaduvaweto na

ìvotnata sredina.

32

Vo su{tina, merkite za namaluvawe na otpadnite materijali se naso~eni kon

namaluvawe i sveduvawe na minimum na otpadot, i namaluvawe na koli~inite na

otpadna voda, do odr`livo nivo.

Merki za povtorna upotreba na otpadnite materijali

Najgolemite koli~ini od otpadnite materijali, ѓубривото i uginatata ìvina se

сobiraat, se odlagaat privremeno i se koristat kako materijal za na|ubruvawe na

zemjodelski povr{ini.

Komunalniot otpad {to se sozdava na lokacijata, privremeno se odlaga vo

sootvetni sadovi i se otstapuva na ovlasten operator za transportirawe i

deponirawe, koj {to istovremeno moè da vr{i selektirawe zaradi ponatamo{na

upotreba na del od otpadnite materijali.

Tehnolo{kiot proces za rabota na farmata, pretstavuva suv process, bez

upotreba na voda, poradi {to ne se sozdavaat tehnolo{ki otpadni vodi, pa spored toa

nema da ima ispu{tawa na zagaduva~ki materii vo prirodniot recipient, nivnite

koli~ini se mali i so niv se postapuva lokalno, i na na~in {to nemoàt da go zagrozat

povr{inskiot recipient.

Otpadnite sanitarni vodi se naso~eni vo postrojka za taloèwe a potoa se

ispu{taat vo recipient.

Posebni operacii

Vo tehnolo{kite procesi na instalacijata, ne postojat posebni operacii, koi bi

moèle da predizvikaat emisii vo ìvotnata sredina za vreme na normalni uslovi za

rabota, nitu vo slu~aj na defekt ili prekin na rabota, odnosno nedostatok na energija,

voda ili sli~no.

Incidentni slu~ai

Vo dosega{niot period na rabota na Instalacijata, ne se zabeleàni

incidentni slu~ai i zagaduvawa na ìvotnata sredina od takvite slu~ai.

Aktivnosti za tehni~ka kontrolna

Vo ramkite na organizacionata celina vo "Beli Most", se praktikuva posebna

organizacija na rabota, koja {to voglavno ja igra najva`nata uloga vo upravuvaweto i

kontrolata od aspekt na kvalitetot na proizvodot, odnosno, sistemot za kvalitetot za

kontrola vo firmata.

Tehni~kata kontrola vo kontinuitet ja sledi rabotata na farmata, od priemot

na materijalite, preku site fazi na rabota, se do isporaka na gotoviot proizvod.

Tehni~kata kontrola opfa}a; Tehni~ka kontrola na kvalitet i Tehni~ko

tehnolo{ka kontrola. Sekoj proizvod od firmata, se kontrolira.

[ema na Tehni~ka kontrola vo Dru{tvoto

Tehni~ka kontrola

Upravitel

Vlezna

Kontrola

Magaciner

Me|ufazna

Kontrola

Operator

Zavr{na

kontrola

Rakovoditel na

Farmata

Zavr{na dokumentacija

Rakovoditel

na Operativa

33



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 3

-Upravuvawe i kontrola na

Instalacijata

34

Poglavje III.

UPRAVUVAWE I KONTROLA

NA INSTALACIJATA

1.Op{ti postavki za upravuvawe i kontrola

Zaradi za~uvuvawe, i racionalno i odr`livo koristewe na resursite,

Dru{tvoto za proizvodstvo i trgovija, Beli Most, vo celost ja prifa}a politikata vo

ìvotnata sredina, so cel usoglasuvawe na ekonomskite interesi i obezbeduvawe na

visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto.

Soglasno vakvata postavenost, operatorot se stremi da primenuva sistemi i

proceduri za upravuvawe, koi }e spre~at dejstvija {to pretstavuvaat opasnost za

~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina, a so {to se minimizira rizikot, se

za{tituvaat vrabotenite i lokalnoto naselenie.

Imaj}i ja predvid zakonskata regulativa od sverata na ìvotnata sredina, a

zaradi sproveduvawe na politikata i kontrolata vo taa oblast, operatorot podgotvi

cel sistem na obvrski, po~nuvaj}i od programite i organizacionite {emi na rabota, pa

se do voveduvawe na novi tehnologii i operativni proceduri.

Aktivnostite povrzani so za{tita na ìvotnata sredina, ja sledat Politikata

na Beli Most, vo odnos na za{titata na ìvotnata sredina i respektot kon

okruùvaweto.

Ovaa Politika se bazira na znaeweto i svesnosta na sekoj vraboten, timskata

rabota, ~uvstvoto na odgovornost i profesionalna kompetentnost.

Organizacionata struktura, i site vaè~ki izjavi vo vrska so politikata na

upravuvaweto so ìvotnata sredina dadeni se vo Prilog.

Beli Most, raboti neprekinato 24 ~asa na den, sedum dena vo nedelata, so 16

vraboteni direktno vo Instalacijata.

Organizacionata {ema se nao|a vo Prilog

Administracijata raboti vo edna dnevna smena, a na lokacijata od

Instalacijata se vr{at samo neophodni dnevni administrativni raboti.

Upravitelot na Dru{tvoto ja sproveduva politikata za ìvotna sredina i

odgovara pred dràvata vo ime na Beli Most.

Vo Beli Most, postoi menaxerski tim (Upravitel, Sopstvenici, Rakovoditeli na

poedini funkcii), koj za grià za ìvotnata sredina, se sostanuva i gi preispituva

postojnite aspekti i vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Sekoj od rakovoditelite, po

svoite funkcii odgovara pred Upravitelot za aspektite na ìvotnata sredina kako i

za performansite na postrojkite.

Upravitelot opredeluva pretstavnik t.e. Odgovoren za za{tita na ìvotnata

sredina koj gi ima site odgovornosti vo vrska so ìvotnata sredina, se griì za obuka

na vrabotenite od oblasta na za{titata i griàta za ìvotnata sredina.

Vo Beli Most, vrabotenite se so soodvetna kvalifikacija i osposobeni za

stru~no i bezbedno izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Za sekoe rabotno mesto postoi

Opis na rabotite i rabotnite zada~i vo koj vrz regularna osnova i vo sorabotka so

Upravitelot, to~no e daden opisot na site rabotni zada~i za sekoe rabotno mesto.

Rabotnicite se rasporeduvaat spored odobrena Sistematizacija na Beli Most.

Na rabotnicite, soglasno zakonot, se vr{i kontrola na osposobenosta, pri

promena na rabotno mesto, voveduvawe na novi tehniki pri rabota ili nekoja druga

promena vo raboteweto.

35

Novite vrabotuvawa se izvr{uvaat soglasno priznata i potvrdena metodologija,

specifi~no za sekoe rabotno mesto. Sekoj novovraboten se naso~uva na zadolìtelno

obuka za izvr{uvawe na svojata rabota, i se zapoznava so opasnostite i {tetnostite vo

ìvotnata sredina i merkite za bezbedno izvr{uvawe na rabotnite zada~i.

Vo Prilog, pokraj ostanatite informacii }e bidat vklu~eni Politikata za

kvalitet, i Politikata za @ivotnata sredina.

So izrabotka na Plan za upravuvawe so @ivotnata sredina se opfa}aat site

barawa i standardi, analizi na merewa i ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

Ovaa programa e sostaven del od godi{niot plan za rabota na Dru{tvoto

Osobeno vnimanie vo Planot e posveteno na:

-opredeluvawe i razgrani~uvawe na odgovornostite vo vrska so aspektite;

-identifikacija, ocenka i upravuvawe so zna~ajnite aspekti;

-usoglasuvawe so zakonskite i drugi barawa aplikativni za sproveduvawe na

politikata za ìvotna sredina, odreduvawe na celi i targeti;

-plan za kontinuirano unapreduvawe, zaradi postignuvawe na celite i targetite;

-operativna kontrola za da se minimizira vlijanieto na zna~ajnite aspekti;

-preventiven program za odrùvawe na odredena postrojka ili oprema;

-plan za itni situacii i prevencija od istite;

-monitoring i merewa, monitoring i sistemi za kontrola, interna proverka;

-obuka i prekvalifikacija;

-komunikacija i izvestuvawe za incidenti ili mesta na neusoglasenost;

-korektivni akcii i analizi na neusoglasenosta;

-pregled i izvestuvawe za performansite za ìvotnata sredina;

-kontrola na dokumenti i podatoci.

Soglasno Planot i programata za upravuvawe so ìvotnata sredina }e bidat

opredeleni i dodeleni zada~i soodvetno na sekoj od rakovoditelite so cel da se

postignat celite zacrtani vo Politikata za ìvotnata sredina.

Upravuvawe i kontrola preku sproveduvawe na

nadle`nostite od zakonskata regulativa

Novata zakonska regulativa od sverata na ìvotnata sredina, gi regulira pra{awata na upravuvaweto i kontrolata na sostojbite, kvalitetot i promenite na mediumite i oblastite na ìvotnata sredina. Zakonot za ìvotnata sredina, kako ramkoven zakon, voveduva novi mehanizmi, osobeno vo vlijanijata vrz ìvotnata sredina i monitoringot.

Sektorskite zakoni za oddelnite mediumi i oblasti na ìvotnata sredina; Zakon za uravuvawe so otpadot, Zakon za kvalitetot na ambientalniot vozduh, Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina, gi ureduvaat posebnite pra{awa od tie oblasti.

Informacii za prezemawe merki za

performansite na ìvotnata sredina

Zaradi prezemawe merki za perfomansite na ìvotnata sredina, "Beli Most",

}e vr{i interen monitoring na izvorite na emisija koi se kako rezultat na vr{eweto

na aktivnostite, kako i monitoring na imisiite, odnosno, redovno }e gi sledi emisiite

vo neposredna blizina na izvorite na emisija, i podatocite, }e gi dostavuva do

nadle`niot organ

Nadle`niot organ, redovno }e bide izvestuvan za rezultatite od monitoringot,

sproveduvan soglasno zadolìtelnite uslovi, po dobivaweto na Integrirana ekolo{ka

dozvola.

36

Obuka i kvalifikacii na

vklu~eniot personal

Vo "Beli Most", seriozno se obrnuva vnimanie na obukata i kvalifikaciite na

vklu~eniot personal, {to e obezbedeno preku strukturata na upravuvaweto, kako i vo

site akti na nivo na Dru{tvoto, a osobeno preku:

-Sekoj rabotnik ima pravo da go usovr{uva svoeto znaewe, sposobnost i rabotna

ve{tina, a zaradi pouspe{no obavuvawe na doverenite raboti i rabotni zada~i.

-Preku neposredna rabota na instalacijata, se vr{i i edukacija na vrabotenite

za identifikuvawe na izvorite na zagaduvawe vo procesite na proizvodstvo, pri {to

se doa|a i do profitabilni re{enija.

-Preku trening na rabotnicite vo firmata, se obezbeduva baza i metodi za

kontroliran razvoj na proizvodniot proces, i se obezbeduva povraten efekt za doverba

na firmata, so {to se naglasuva pove}ekratniot efekt vo rabotata na instalacijata,

kako nov koncept za implementirawe.

-Se po~ituvaat prednostite vo preventivnata za{tita, i se ohrabruvaat

vrabotenite vo aktivnostite za izbegnuvawe na zagaduvawata, vo startot, so

optimalizacija na koristeweto na prirodnite izvori, osobeno vodata i energijata.

-So obuka i kvalifikacija na vklu~eniot personal, se demonstrira

implementacija na iskustva od ekonomijata, alternativnite tehnologii, prevencijata

od zagaduvawe, i za{teda na surovinite preku merki za redukcija na repromaterijalite

koi ja zagaduvaat `ivotnata sredina, a generiraat ekonomski za{tedi, preku postepeno

promenuvawe na tehnologijata.

-Se pratat najnovite soznanija postignati na poleto na tehnolo{kiot razvoj,

kvalitetot i se vr{i nivna aplikacija vo tehnolo{kiot proces.

-Se pratat novi proizvodi, novi tehnolo{ki re{enija, a zaradi podobruvawe na

kvalitetot na postoe~kite proizvodi, bez naru{uvawe na kvalitetot.

-Se vr{i nabavka na stru~na literatura, korisna za rabotata i razvojot na

Dru{tvoto.

-Se pratat site propisi i se vr{i nivna efikasna i dosledna primena vo

Dru{tvoto.

-Licata vraboteni vo sistemot, u~estvuvaat vo podgotovkata na Vnatre{niot

plan za vonredni sostojbi, so {to }e se ovozmo`i negovo besprekorno sproveduvawe.

37

Programa za upravuvawe

so ìvotnata sredina

Dru{tvoto za proizvodstvo i trgovija "Beli Most"- s. Lisolaj, Bitola, so

cel za~uvuvawe, racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite bogatstva, vo

celost ja prifa}a politikata vo ìvotnata sredina, a zaradi usoglasuvawe na

ekonomskite interesi so ìvotnata sredina i obezbeduvawe visok stepen na

za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, bez pritoa da se zagrozat

pravata na idnite generacii, da gi zadovoluvaat svoite potrebi.

Soglasno Pravilnikot za sistematizacija na rabotnite mesta,

potencirano e upravuvaweto so ìvotnata sredina, kako na nivo na

organizacionite celini, taka i na nivo na sekoe rabotno mesto.

Pri toa, Programata za upravuvawe so ìvotnata sredina gi opfa}a

slednite generalni politiki;

-Struktura na upravuvaweto na lokacijata,

-Nivoa na odgovornost vo upravuvaweto so ìvotnata sredina

-Odgovornost vo rabotata na instaliranite sistemi

-Namaluvawe i tretman na zagaduvawata

-Obuka i kvalifikacija na vklu~eniot personal

-Sistemi za odrùvawe

-Sistemi za kontrola na otpad

-Sistemi za kvalitet za kontrola na Dru{tvoto

Izjava za upravuvawe so ìvotnata sredina

So cel, upravuvaweto so ìvotnata sredina, da ovozmoì primenuvawe na sistemi i proceduri za upravuvawe i kontrola, "Beli Most", }e gi prezeme slednite aktivnosti:

-Soglasno obvrskite od sootvetnite propisi od sverata na ìvotnata

sredina, a so cel pridrùvawe kon zakonskite normi, "Beli Most", istite gi vnesuva vo svoite Programi i Organizacioni {emi na rabota, {to so drugi zborovi zna~i deka, ìvotnata sredina pretstavuva del od rabotata na site vraboteni.

-Imaj}i ja predvid zakonskata regulativa od sverata na ìvotnata

sredina, a zaradi sproveduvawe na politikata vo upravuvaweto so ìvotnata sredina, "Beli Most", }e podgotvi cel sistem na obvrski koi {to proizleguvaat od taa legislativa.

-Preku voveduvawe na novi tehnologii i operativni proceduri, pri

obavuvaweto na dejnostite, }e se postigne celta za minimizirawe na rizikot, za{tita na vrabotenite i lokalnoto naselenie.

-Soglasno vakvata postavenost, "Beli Most" kako operator, }e se zalaga da

primenuva sistemi i proceduri za upravuvawe so ìvotnata sredina, koi }e spre~uvaat dejstvija koi pretstavuvaat opasnost za ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina.

"Beli Most" DOOEL Ovlasteno lice

38

Izjava za politika za ìvotnata sredina

Glavnite postulati vo realizacijata na celite na Politikata za ìvotnata sredina, vo "Beli most", koi istovremeno se i celosno vgradeni vo sevkupnite aktivnosti, }e se baziraat vrz slednite osnovi:

-Pri prezemaweto na aktivnostite, i vr{eweto na dejnostite, zadolìtelno }e se vodi smetka za racionalnoto i odr`livo koristewe na prirodnite bogatstva, bez protoa da se zagrozat pravata na idnite generacii, da gi zadovoluvaat sopstvenite potrebi.

-Vo ramkite na aktivnostite, "Beli Most" }e promovira i }e obezbeduva podignuvawe na javnata svest za ìvotnata sredina na svoite vraboteni, za nejzinoto zna~ewe, kako i za potrebata za aktivno u~estvo vo nejzinata za{tita i unapreduvawe.

-]e se ~uvaat podatocite za koristewe na surovini i energija, za emisiite na zagaduva~kite materii i supstancii, za vidovite, karakteristikite i koli~estvata na sozdadeniot otpad, kako i drugite podatoci, predvideni so Zakon.

-]e se ~uvaat site dokumenti i podatoci vo vrska so Baraweto, izdavaweto, monitoringot, predvideni so uslovite vo Integriranata ekolo{ka dozvola, i istite }e se napravat dostapni po barawe na nadle`niot organ i inspektor.

-Redovno }e se dostavuvaat podatoci za izgotvuvawe i odrùvawe na Registarot na zagaduva~ki materii i supstancii, kako i izgotvuvawe i

odrùvawe na Katastarot za ìvotnata sredina. -]e se sproveduva Lokalniot Ekolo{ki Akcionen Plan na op{tinata, vo

delot na opredelenata nadle`nost za sproveduvawe na Planot. -]e se obezbeduva celosna asistencija na inspektorite koi }e vr{at

inspekcija na instalacijata, }e se obezbeduva pristap do mestata kade {to }e se zemaat mostri, i do to~kite na monitoring.

-Za predvidenite aktivnosti i merki za bezbednost, kako i za na~inot za postapuvawe vo slu~aj na havarija, }e bidat informirani licata na koi bi vlijaela havarijata, predizvikana od sistemot.

-Za nastanata havarija, vedna{ }e bide izvesten nadle`niot dràven organ, i }e mu bidat dostaveni podatocite koi se odnesuvaat na: okolnostite vo koi se slu~ila havarijata, prisutnite opasni supstancii za vreme na, i posle havarijata; podatoci za procenuvawe na posledicite po zdravjeto na lu|eto i po ìvotnata sredina do koi do{lo kako rezultat na havarijata; prezemenite vonredni merki.


39

Izjava za politika za kontrola i kvalitet

Politikata za kontrola na kvalitet ima funkcionalna vrednost vo

ramkite na vkupnata politika vo ìvotnata sredina, na "Beli Most". Taa se bazira na zadovoluvawe na potrebite i barawata na kupuva~ite,

primena i odrùvawe na pazarnata orientiranost, kontinuirano podobruvawe na sistemot za upravuvawe so kvalitet, no i za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata.

Osnovnite principi za realizacija na celite za politika za kontrola na kvalitet, se slednite:

-Nema da se koristi tehnologija, tehnolo{ka linija, proizvod, poluproizvod ili surovina, koja {to ne gi ispolnuva propi{anite normi za za{tita na ìvotnata sredina, ili koi se zabraneti vo zemjata proizvoditel i vo zemjata uvoznik.

-Vo procesite na proizvodstvoto, prometot i postapuvaweto so otpadocite, }e primenuva tehniki i tehnologii, so koi se ovozmoùva pomalo opteretuvawe na ìvotnata sredina.

-Nema da proizveduva, pu{ta vo promet, i upotrebuva; proizvodi, poluproizvodi, surovini, supstancii, i nema da vr{i aktivnosti i uslugi, dokolku so niv se zagrozuva ìvotot i zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina, ili dokolku ne se ispolneti propi{anite standardi.

-Nema da vr{i proizvodstvo, postapuvawe i ispu{tawe na zagaduva~ki materii i supstancii vo ìvotnata sredina, osven na na~in i pod uslovi, propi{ani so zakon.

-Proizvodite, poluproizvodite i surovinite, {to }e se pu{taat vo promet, }e imaat oznaka na koja {to, vo soglasnost so Zakon, }e bide ozna~ena mo`nosta za zagaduvawe, ili za mo`noto {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

-Zaradi ostvaruvawe na doverbata kaj klientite, koja se bazira na postojana grià za kvalitetot, }e se po~ituvaat barawata na klientite, kako i izbor na respektirani dobavuva~i, vrz osnova na nivnata sposobnost za ispolnuvawe na barawata za kvalitet.

-]e se obezbeduva postojan razvoj na firmata, {to od druga strana }e obezbedi ekonomi~nost i rentabilnost vo raboteweto, profitabilnost na firmata, kvalitet na proizvodite, zdrava i ~ista ìvotna sredina.

-Politikata za kontrola na kvalitet, }e bide dostapna za site vraboteni koi se vklu~eni vo razvojot na firmata, soglasno nivnata kompetentnost, znaewe, obuka i iskustvo, so {to, vo golema mera, istite, istovremeno vodat grià za ìvotnata sredina, i unapreduvaweto na neziniot kvalitet.

-Istovremeno, Politikata za kontrola i kvalitet, }e bide dostapna za javnosta, pri {to, sekoe nezino mislewe, }e bide od golema korist za postignuvawe na potrebniot kvalitet.


40

2. Organizaciona postavenost Dru{tvoto za proizvodstvo i trgovija, "Beli Most", e Dru{tvo so ograni~~ena

odgovornost na edno lice so sedi{te vo naselenoto mesto Lisolaj, Bitola, na adresa A Lisolaj.

Sopstvenik na Dru{tvoto e; -Zlatko Vidanovski od Bitola, ul.Vasil Brklevski br.78 -Prioritetnata dejnost na Dru{tvoto e 01.47.-Odgleduvawe na ìvina. Upravitel na Dru{tvoto e -Zlatko Vidanovski Operatorot, dejnostite i aktivnostite gi vr{i vo Farma za intezivno ìvinarstvo,

-Farmata za intenzivno ìvinarstvo locirana e vo atar na s. Lisolaj, Bitola Postapkite na DDD za{titata gi sproveduvaat vrabotenite vo Farmata Site aktivnosti povrzani so za{titata na jatoto se vr{at od strana na stru~no lice. Del od aktivnostite vo Instalacijata se dovereni na nadvore{ni sorabotnici-

organizacii, voglavno analizite na vodata za piewe (Zavod za zdravstvena za{tita od Bitola) i redovnata za{titata na ìvinata, vakcinacija, koja se sproveduva i od strana na Veterinarnata stanica Bitola.

3.Broj i struktura na vrabotenite Vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo, vo momentov se vraboteni vkupno 16

rabotnici, rasporedeni vo Farmata i nadvor od nea, so razli~na stru~na sprema. Na najva`nite rakovodni funkcii vo dru{tvoto se nao|aat kadri so sootvetno

obrazovanie, so podolgo rabotno iskustvo. Vospostavenite relacii pome|u niv, kako i pome|u odelnite hierarhiski nivoa

ovozmoùvaat brza i efikasna komunikacija. Red. Broj

Ime i prezime Rabotno mesto

1. Zlatko Vidanovski Upravitel

2. Aneta Karovska Sortira~ na jajca 3. Drita Kitevska Sortira~ na jajca

4. Silvana Ko~ovska Sortira~ na jajca

5. Vjolca Sterjovska Sortira~ na jajca 6. Marta Godevska Sortira~ na jajca

7. Elizabeta Martinovska Prodava~ na tezga 8. Draga Jovanovska Prodava~ na tezga

9. Mena Sevdi Prodava~ na tezga 10. Nikola Vidanovski Rakuva~ na zemjodelski ma{ini

11. Vasko Karovski Rakuva~ na zemjodelski ma{ini

12. Kire Krstevski Rakuva~ na zemjodelski ma{ini 13. Pece Spirovski Rakuva~ na zemjodelski ma{ini

14. Milan Dimovski Rabotnik vo Mlin 15. Lidija Krstevska Sortira~ na jajca

16. Katerina Dimovska Sortira~ na jajca

41

Odgovorno lice

za pra{awata od

`ivotnata sredina

Kako odgovorno lice za pra{awata od `ivotnata sredina, vo Dru{tvoto za

proizvodstvo i trgovija Vidanovski Zlatko "Beli Most", uvoz-izvoz s. Lisolaj, Bitola

DOOEL, e opredeleno liceto:

ZLATKO VIDANOVSKI

Sopstvenik i Upravitel na Dru{tvoto

Ul. Vasil Brklevski Br.78

Gorno Orizari, Bitola

EMBG 0709968410031

Mob. 070 339 850

42



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 4

-Surovini i pomo{ni materijali,

drugi supstancii i energii,

upotrebeni ili proizvedeni

vo Instapacijata

43

Poglavje IV.

SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI, DRUGI SUPSTANCII I ENERGII, UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

1.Surovini Kako osnovni surovini, koi se upotrebuvaat i koristat za izvr{uvawe na

planiranite aktivnosti na Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno prestavuvaat: -Ednodnevni piliwa -Hrana za ishrana na ìvinata -Voda za napojuvawe na ìvinata So ednidnevni piliwa, farmata se snabduva od soodveten Repro-centar. Vo sklopot na farmata, izgraden e mlin za proizvodstvo na hrana za ìvina, za

potrebite na farmata. Materijalite za proivodstvo na hranata za ìvina se snabduvaat od poznati

proizvoditeli so kontrolirano proizvodstvo, i ne sodràt opasni supstancii. Proizvodstvoto na hranata za ìvina se vr{i spored odnapred opredelena

receptura vo zavisnost od vozrasta na ìvinata. Za podgotovka na hranata, se upotrebuvaat slednite materijali: soja, p~enka,

sto~na kreda, soino maslo, premiks, i p~enica. Vo odnos na na~inot na ishrana, na farmata se primenuva avtomatsko hranewe. Napojuvaweto na ìvinata se vr{i avtomatizirano, so voda od sistemot

Streèvo, a kontrola na kvalitetot na vodata vr{i ovlastena i akreditirana institucija.

2.Pomo{ni materijali Kako pomo{ni materijali, vo Instalacijata se dobavuvaat i koristat: -Sredstva za zdravstvena za{tita na jatoto, -Sredstva za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija), Sredstvata za zdravstvena za{tita na jatoto se koristat so rasprskuvawe vo

vozduhot, so vnesuvawe preku vodata ili so avtomatski ubod so iwektirawe. Sredstvata za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija) i

odrùvawe na higienata se koristat spored prifateni iskustveni postapki, vo periodot na priprema na objektite, vedna{ po iseluvaweto na ìvinata, {to se vr{i vo soglasnost so tehnologijata za odgleduvawe na koko{kite.

3.Pom{ni sredstva Kako pomo{no sredstvo koe se koristi vo Instalacijate se; -Ambalaà za pakuvawe na jajca -Voda za tehni~ki potrebi i higienizacija, -Voda za piewe na personalot

4.Energii Kako energenti, koi se koristat vo Instalacijata se: -Elektri~na energija -Toplinska energija Elektri~nata energija se dobavuva preku sopstvena trafostanica i

elektrodistributivnata mreà niz lokacijata, a se koristi za funkcionirawe na opremata, osvetlenie na objektite i lokacijata. Toplinska energija za zatopluvawe na objektite povrzani so odgleduvawe na ìvinata, se upotrebuva vo mali kolo~ini pri odgleduvawe na malite piliwa i jarkite. Za zatoplvawe na rabotnite prostorii kade {to prestojuvaat vrabotenite, se koristat pe~ki na drva i elektri~na energija.

44

5.Goriva -Nafta -Ogrevno drvo

6.Gotovi proizvodi Kako gotovi proizvodi od Farmata za intenzivno ìvinarstvo se: -Konzumni jajca, -Koko{ki za klanica

Tabela IV.1.1 Detali za surovini, me|uproizvodi, proizvodi, itn.

povrzani so procesite, a koi se upotrebuvaat

ili se sozdadeni na lokacijata

Ref. Br. ili

{ifra

Materijal/

Supstancija

SAY Broj

Kategorija na opasnost

Koli~ina

(toni)

Godi{na upotreba

(toni)

Priroda na upotrebata

R - Fraza

Y -

fraza

1. Ednodnevni piliwa Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 18.000 broja

60.000 broja

Za hranewe i nesewe

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

2. Soja Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 500 t 500 t Za ishrana na ìvina

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

3. P~enka Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 1.200 t 1.200 t Za ishrana na ìvina

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

4. Sto~na kreda Ne e vo Aneks 4


Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

5. Soino maslo Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 30 l 30 l Za ishrana na ìvina

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

6. Premiks Ne e vo Aneks 4


Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

7. P~enica Ne e vo Aneks 4


Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

8. Voda za napojuvawe 7732-18-5

Ne e primenlivo 8,0 m3 8,0 m3 Za ishrana na ìvina

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

9. Sredstva za zdravstvena za{tita

Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo Ne e primenlivo

Ne e primenlivo

Za zdravstvena za{tita

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

10 Sredstva za DDD 50-29-3 Ne e primenlivo Ne e primenlivo

Ne e primenlivo

Za za{tita od {tetnici

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

11. Paketi, kartonski kutii

Ne e vo Aneks 4

Klasa 4.1. 3,2 t 3,2 Za pakuvawe na jajca

R-10 S-15

12. Vlo{ki za jajca Ne e vo Aneks 4

Klasa 4.1. 12,8 t 12,8 t Za pakuvawe na jajca

R-10 S-15

13. Plasti~na ambalaà za jajca

Ne e vo Aneks 4

Klasa 4.1. 0,2 t 0,2 t Za pakuvawe na jajca

R-10 S-15

14. Voda za tehni~ki potrebi i sanitacija

Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 300 m3 300 m3 Za teh. potrebi, higiena

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

15. Voda za piewe na personalot

7732-18-5

Ne e primenlivo 0,030 m3/den

11,50 m3 Za piewe na personalot

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

16 Elektri~na energija Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 150 kv/den

55.000 kv/god

Za energija i osvetluvawe

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

17 Nafta Ne e vo Aneks 4

Klasa 3 1,5 t 1,5 t Za toplinska energija

R- 10,21,38

S- 1,15, 21, 29

18. Ogrevno drvo Ne e vo Aneks 4

Klasa 4.1. 3,0 m3 3,0 m3 Za toplinska energija

R-10 S-15

19. Konzumni jajca Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 30.000 par./den

9.000.000 par/god

Za ishrana na lu|eto

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

20. Koko{ki za kolewe Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 60.000 broja

60.000 broja

Za ishrana na lu|eto

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

21. \ubrivo Ne e vo Aneks 4

Ne e primenlivo 2,0 toni/den

750 t/god Za |ubrewe na zem. povr{ini

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

22. Uginati koko{ki Ne e primenlivo 5 par/den 1.650 par/god

Za |ubrewe na zem. povr{ini

Ne e vo Aneks 2

Ne e vo Aneks 2

45

Tabela IV.1.2 Detali za surovini, me|uproizvodi, proizvodi, itn.

povrzani so procesite, a koi se upotrebuvaat ili

se sozdadeni na lokacijata

Ref. Br. ili {ifra

Materijal/ Supstancija

Miris

Prioritetni supstancii Mirizlivost

Da/Ne Opis Prag na

osetlivost R/m3

1. Ednodnevni piliwa Ne e primenlivo

Nema Ne e primenlivo Ne e primenlivo

2 Soja Ne Nema Ne e primenlivo Prehramneni sostojci

3. P~enka Ne Nema Ne e primenlivo Prehramneni sostojci

4. Sto~na kreda Ne Nema Ne e primenlivo Prehramneni sostojci

5. Soino maslo Ne Nema Ne e primenlivo Prehramneni sostojci

6. Premiks Ne Nema Ne e primenlivo Prehramneni sostojci

7. P~enica Ne Nema Ne e primenlivo Prehramneni sostojci

8. Voda za napojuvawe Ne Nema Ne e primenlivo Priroden sostav

9. Sredstva za zdravstv. za{tita

Ne Nema Ne e primenlivo Lekoviti sostojci

10. Sredstva za DDD Ne Nema Ne e primenlivo Deinfekcioni sostojci

11. Paketi, kartonsi kutii Ne Nema Ne e primenlivo Xeluloza

12 Vlo{ki za jajca Ne Nema Ne e primenlivo Celuloza

13. Plasti~na ambala`a za jajca

Ne Nema Ne e primenlivo Plastika

14. Voda za tehni~ki potrebi i sanitacija

Ne Nema Ne e primenlivo Priroden sostav

15. Voda za piewe na personalot

Ne Nema Ne e primenlivo Priroden sostav

16. Elektri~na energija Ne Nema Ne e primenlivo Ne e primenlivo

17. Nafta Da Nezna~itelen

Ne e primenlivo Jaglerodi

18. Ogrevno drvo Ne Nema Ne e primenlivo Priroden sostav

19. Konzumni jajca Ne e primenlivo


20. Koko{ki za kolewe Ne e primenlivo


21. \ubrivo Da Zna~itelen

Ne e primenlivo Feces

22. Uginati koko{ki Da Nezna~itelen

Ne e primenlivo Ne e primenlivo

46



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 5

-Rakuvawe so materijalite

47

Poglavje V.

RAKUVAWE SO MATERIJALITE Vo funkcija na rakuvaweto so surovinite, me|uproizvodite, i proizvodite,

Operatorot praktikuva sootvetno rakuvawe so istite, vo se spored tehnolo{kite potrebi na rabota, so toa {to za site niv, obezbedeni se sootvetni uslovi soglasno propisite.

Voedno, vo ova poglavje se dava osvrt i za upravuvaweto so otpadot (cvrst i te~en), koj se sozdava vo Instalacijata.

1.Rakuvawe so surovini, me|uproizvodi i proizvodi -Ednodnevnite piliwa, se snabduva od Repro-centar, po pristigaweto na

farmata se smestuvaat vo objektot-namenet za niv, a potoa spored primenetata tehnologija za odgleduvawe na ìvina vo Farmata, zapo~nuva ciklusot za nivno odgleduvawe.

Po celosnoto vseluvawe na ìvinata, se aktiviraat sistemite za hranewe i poewe, a pred toa i sistemot za ventilacija.

Piliwata se vo dobra zdravstvena kondicija, u{te kaj dobavuva~ vrz piliwata se sproveduva kompletna veterinarna za{tita, i so ovaa postapka ne postoi mo`nost negativno da se deluva na ìvotnata sredina.

-Surovinite i materijalite za podgotvuvawe na hrana za ìvinata, vo ramkite na Instalacijata, se primaat i skladira vo silosi za surovina, locirani vo neposredna blizina na objektite za odgleduvawe na ìvinata.

Od silosite, surovinite i materijalite se transportiraat do mlinot kade {to se vr{i dotur spored odnapred opredelena receptura i podgotovka na hranata, a potoa istata se transportira do silis za gotova hrana, koja ponatamu se odnesuva do pomo{ni silosi do sekoj od objektite kade {to e smestena ìvinata, a odtamu do hranilkite za hranewe na ìvinata.

Na farmata, redovno se prima soodvetna koli~ina na surovini i materijali za podgotovka na hrana za ìvina, spored planot za nabavki, {to proizleguva od potrebite za ishrana na sekoja od kategorite na ìvinata.

So vakvata manipulacija na surovinite, materijalite i hranata, ne postoi mo`nost negativno da se deluva na ìvotnata sredina i prirodata, so isklu~ok na bu~ava koja e vo ramkite na dozvolenite granici.

-Vodata za napojuvawe na ìvinata, doa|a do Farmata preku zatvorena instalacija od sistemot Streèvo, i distributivna mreà niz lokacijata na instalaciojata, za da potoa preku zatvoren sistem se vr{i dotur vo poilkite. Na takov na~in, nema nikakvi uslovi za zagaduvawe na ìvotnata sredina

Kvalitetot na vodata, redovno se kontrolira preku nadle`na akreditirana institucija.

-Sredstvata za zdravstvena za{tita na ìvinata (antibiotici, vitamini i minerali, vakcini i sl.), na Farmata doa|aat vo originalna opakovka, se skladiraat privremeno na sootvetno za{titeno mesto, nivnoto koristeweto i upotrebuvase vr{i na na~in i vreme spored upatstvata na nadle`nite veterinarni slu`bi, a otpadnite materijali se sobiraat i privremeno se odlagaat, taka {to ne postoi opasnost od zagaduvawe na ìvotnata sredina,

-Sredstvata za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija), se skladiraat na posebno mesto, i koristeweto na ovie sredstva e pod kontrola, na stru~no lice, a minimalnite otpadni materijali se sobiraat i privremeno se odlagaat, taka {to ne postoi opasnost po ìvotnata sredina.

-Materijalite za pakuvawe na jajcata (kartonski kutii, katronski i plasti~ni vlo{ki, folija), se nabavuvaat od poznat dobavuva~, ozna~eni i spakuvani, i se upotrebuvaat vo sortirnicata na voobi~aen na~in pri {to se pojavuva minimalna koli~ina na otpad, koj se sobira i privremeno se odlaga na na~in {to ne se zagaduva ìvotnata sredina.

48

-Voda za tehni~ki potrebi i sanitacija se koristi od sistemot Streèvo preku sootvetni instalacii, a otpadnite vodi od tie postapki se odnesuvaat vo postrojka za taloèwe i ponatamu vo recipient, so {to ne se zagaduva ìvotnata sredina.

-Voda za konsumacija na persona;ot, se upotrebuva pakuvana voda od poznat proizvoditel, {to ne pretstavuva opasnost po zdravjeto na vrabotenite, so plasti~niot otpad se postapuva soglasno propisite.

-Rakuvaweto so elektri~nata energija e na na~in voobi~aen samo za koristewe na istata.

-Naftata koja {to se upotrebuva na Instalacijata e so relativno mala koli~ina, privremeno se skladira vo namenska cisterna na mesto koe obezbeduva za{tita na ìvotnata sredina, a nezinata upotreba se vr{i preku standardni sofisticirani uredi za zagrevawe na prostoriite, pri {to zagaduvaweto na ambientalniot vozduh se kontrolira so monitoring i merewa.

-Ogrevnoto drvo se ~uva na lokacijata vo prostor opredelen za taa namena, se upotrebuva za zagrevawe na rabotni prostorii {to gi koristi personalot preku klasi~ni sobni pe~ki so ja~ina do 5 kv, pri {to se produciraat otpadni gasovi, koi spored ja~inata na pe~kite, ne go zagaduva ambientalniot vozduh.

-Konzumnite jajca, kako proizvod od Farmata, preku prednata strana od kafezite, i sistem na transporteri, se prenesuvaat vo centralen transporter a potoa vo sortirnica, kade {to se vr{i nivno sortirawe i pakuvawe, na koj na~in se spremni za distribucija do klientite.

Pri ovaa postapka, mo`na e pojava na kr{ na jajca, po okolu 1,0 kg/den. koj {to se odnesuva na specijalno dizajniranata platforma kade privremeno se odlaga otpadniot feces od prostoriite za odgleduvawe na ìvinata. Del od otpad se sozdava od kartonite za opakovka i podlo{kite, koj zaedno so komunalniot i komercijalniot otpad, privremeno se odlaga vo specijalno namenet sad za otpad.

-Posle izminuvawe na periodot na odgleduvawe na koko{kite nesilki, istite se vadat od kafezite, se stavaat vo transportni kafezi, se tovatar na kamion, i se iznesuvaat od Farmata, so {to ne se zagaduva ìvotnata sredina.

-Iz|ubruvaweto na fecesot, se vr{i avtomatizirano od objektite za odgleduvawe na ìvinata, do traktorska prikolka, so koja se odnesuva do specijalno dizajnirana platfotma kade privremeno se odlaga, i se nosi na zemjodelski povr{ini za na|ubruvawe.

Pri ovaa postapka se pojvuvaat mirisi vo ambientalniot vozduh, no so ogled na otvorenosta na lokacijata, istite se krevaat vo pogornite sloevi na vozduhot i se razreduvaat.

2.Opis na upravuvaweto so cvrst i te~en otpad vo Instalacijata Vo Farmata za intezivno ìvinarstvo se sozdava voglavno tn. neopasen otpad,

koj spored odredbite od Zakonot za upravuvawe so otpad, se definira kako: -Komunalen i komercijalen otpad {to go sozdavaat vrabotenite -@ivinski otpad (izmet od piliwata, jarkite i koko{kite nesilki), -Otpad od ìvinsko tkivo (trupovi na umrena ìvina) i -Otpad od pakuvawa (hartija, karton, plastika). -Otpadna sanitarna voda Komunalen i komercijalen otpad Na instalacijata se sozdava komunalen i komercijalen otpad vo koli~ina po

0,23 k/den za 8 ~asovno rabotewe od sekoj vraboten, {to na godi{no nivo iznesuva okolu 1,340 toni. Ovaj otpad privremeno se odlaga na lokacijata vo sadovi za otpad.

Za ponatamo{no postapuvawe so komunalniot otpad, sklu~en e Dogovor so Javno pretprijatie, koe ja zema obvrskata za redovno podignuvawe i transportirawe na otpadot.

49

@ivinski otpad Vo Instalacijata za intezivno ìvinarstvo, se sozdava ìvinski izmet

(|ubrivo), kako proizvod na fiziolo{kite aktivnosti na ìvinata, za vreme na nivniot prestoj vo objektite za odgleduvawe. @ivinskoto |ubrivo, prestavuva suspenzija na ìvinskiot izmet (feces i urina), i nadvore{nite ~esti~ki, koi obi~no se nao|aat vo objektite za odgleduvawe na ìvinata (pra{ina, ostatoci od hrana, i sl.), koe se narekuva cvrsto |ubrivo.

@ivinskoto |ubrivo se formira vo objektite za odgleduvawe na ìvinata, na specijalni lenti za iz|ubruvawe pod sekoj kafez, so koi ekstremitetite se isfrlaat od objektite.

Za isfrlawe (evakuacija) na |ubrivoto od objektite se primenuva sistemot na tn. suvo iz|ubruvawe, pri {to |ubrivoto se su{i vo fazata na transportirawe so namaluvawe na vlagata do 60%, od kade {to so traktorska prikolka se nosi na lokacija za privremeno odlagawe, a odtamu se rasfrla na zemjodelsko obrabotlivo zemji{te, {to ne e vo sostav na Farmata.

Otpad od ìvinsko tkivo Kako rezultat od primenetata tehnologija za odgleduvawe na koko{kite, se

javuva odreden procent na umrena ìvina (% na smrtnost e razli~en vo poedine~nite fazi na odgleduvawe), {to prestavuva poseben vid na cvrst otpad

Vo Instalacijata za intezivno ìvinarstvo, kontrola na umrena (uginata) ìvina vo objektite se vr{i sekoj den, pri {to vo slu~aj da se otkrie umrena ìvina, istoto se iznesuva so koli~ka nadvor od objektot, a potoa umrenata ìvina se zakopuva na opredelena lokacija, nadvor od ogradata na farmata, a vo ramkite na granicite na Instalacijata, pri {to najnapred le{evite se tretiraat so var (posipuvawe), a potoa se prekrivaat so sloj na zemja.

Po postignatiot stepen na trulewe, materijalot se odlaga privremeno zaedno so ìvinskoto |ubrivo, i ponatamu se postapuva kako |ubrivoto.

Otpad od pakuvawa Kako cvrst otpad se javuva otpad od pakuvawa (kartonska ili plasti~na

ambalaà, koja poteknuva od pakuvawata na jajcata, preparatite za DDD za{tita, sredstvata za higiena, i dr.).

Otpadot od pakuvawata, privremeno se odlaga vo sadovi za otpad i povremeno go podignuva ovlasten operator.

Otpadna sanitarna voda Otpadnata sanitarna voda se sozdava od sanitacijata na vrabotenite, koja {to

se naso~uva vo postrojka za taloèwe od kade {to otpadnata voda istekuva vo recipient.

Istaloènite materii, od postrojkata gi podignuva ovlasten operator.

3.Odloùvawe na otpad vo granicite na Instalacijata (sopstvena deponija) Vo granicite na Instalacijata, no nadvor od zagradeniot prostor na farmata,

Operatorot vr{i privremeno odloùvawe na: -Cvrsto |ubrivo od ìvina, na opredelena lokacija za privremeno odlagawe -Trupovi od umrena (uginata) ìvina, so zakopuvawe vo zemjana jama. Ovie vidovi na otpad, operatorot gi podignuva i gi transportira do zemjodelski

obrabotlivi povr{nini koi se na negovo koristewe i nadvor od lokacijata na farmata.

50

Tabela V.2.1. Otpad - Koristewe/odloùvawe na opasen otpad

Otpaden materijal

Broj od Evropsk

i katalog na otpad

Glaven izvor

Koli~ina Godi{no

Prerabotka/odloùv

awe vo ramkite na samata lokacija

(Na~in i lokacija)

Prerabotka,

reupotreba ili reciklirawe so

prevzema~ (Metod, lokacija

i prezema~)

Odloùvawe

nadvor od lokacijata

(Metod, lokacija i prezema~)

Opasen otpad ne se sozdava, Tabelata ne se popolnuva

Tabela V.2.2. Otpad - Koristewe/odloùvawe na drug vid otpad

Otpaden materijal

Broj od

Evropski katalog na

otpad

Glaven izvor

Koli~ina Godi{no

Prerabotka/odloùv

awe vo ramkite na samata lokacija

(Na~in i lokacija)

Prerabotka, reupotreba ili reciklirawe so

prevzema~ (Metod, lokacija

i prezema~)

Odloùvawe

nadvor od lokacijata

(Metod, lokacija i prezema~)

Komunalen otpad,

izme{an

20 03 01

Vraboteni i funkcii vo

instalacijata

1,340 toni

Privremeno se odlaga vo sadovi za

komunalen otpad

/ Ovlasten operator

@ivinski izmet;

02 01 06 Fiziolo{ka potreba na ìvinata,

1.000 toni/god

Privremeno se odlaga na specijalno dizajnirana

platforma od koja se kontrolira iscedokot

Na|ubruvawe na zemjopdelski

povr{ini

Operatorot

Otpad od ìvinsko

tkivo

02 01 02 Od uginuvawe na ìvina i kr{ na

jajca

1,00 toni/god

Vo Zemjana jama nadvor od krugot na

Farmata Trupovite se

tretiraat so var i se zatrupuvaat

Posle trulewe se me{a so otpadot od ìvinskiot

izmet

Operatorot

Pakuvawe od hartija i

karton

15 01 01 Od pakuvawe na jajca

0,16 toni/god


komunalen otpad

/ Ovlasten operator

Pakuvawe od

plastika

15 01 02 Od pakuvawe na jajca, sredstva za

higiena

0,02 toni/god


komunalen otpad

/ Ovlasten operator

Otpadna voda od

dekantacija na

|ubrivo

02 01 99 Od dekantacija (odvojuvawe na cvrsta i te~na frakcija) i biodegradaciski procesi na ìvinskiot izmet,

2,0 M3/god


komunalen otpad

Na|ubruvawe na zemjopdelski

povr{ini

Sanitarna otpadna

voda

Ne e vo katalog

Od sanitarni potrebi na vrabotenite

138 m3/god Postrojka za taloèwe

/ Ovlasten operator

51



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 6

-Emisii

52

Poglavje VI.

E M I S I I Soglasno prete`nata dejnost na Operatorot (odgleduvawe na ìvina), vo

Instalacijata, kako mo`ni emisii se prisutni slednite emisii, i toa: - Emisii vo atmosferata, - Emisii vo povr{inskite vodi (vo isklu~itelni okolnosti), - Emisii vo po~vata i podzemnite vodi - Emisii od bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe. - Emisii vo kanalizacija,

Aktivnostite koi proizleguvaat od prete`nata dejnost, Operatorot gi vr{i vo strogo opredelen i zagraden prostor, bez mo`nost na nekakvi pogolemi nadvore{ni vlijanija.

1.Emisii vo atmosferata Farmata za intenzivno ìvinarstvo e locirana na tereni od obrabotlivo

zemjodelsko zemji{te, na dovolna oddale~enost od izgradeniot del na naseleni mesta, na pove}e od 2.000 metri, so {to se zadovoluva {irina na zonata za sanitarna za{tita, soglasno Pravilnikot za klasifikacija na Objektite {to so ispu{tawe na {tetni materii moàt da go zagadat vozduhot vo naselenite mesta i formirawe zoni za sanitarna za{tita (Sl Vesnik na SRM br.13/76).

Prirodata na dejnosta, odgleduvawe na ìvina, koja se vr{i vo objektite na Instalacijata i nejzinite delovi, ukaùva na komponentite koi se emitiraat vo vozduhot, kako proizvod na procesite koi se odvivaat vo niv.

Vo nenaso~enata emisija na komponenti vo atmosferata dominiraat materii koi se produkt od raspa|awe na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata (ekstremiteti). Tie se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijaele vrz ìvotnata sredina i prirodata.

Otpadnite gasovi i mirizbi, voglavno sodràt amonijak (NH3) i jaglendvooksid (CO2), a vo odredeni okolnosti (anaerobni procesi) i metan (CH4). Emisiite vo atmosferata od Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno poteknuvaat od slednite izvori:

-Ventilacioni otvori na objektite za odgleduvawe na koko{kite, -Otvorenata betonska platforma za odlagawe na |ubrivoto, od objektite, -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite za ìvina -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite od vrabotenite -Otpadni gasovi i pra{ina od transportnite sredstva O~ekuvani emisii na polutanti vo vozduhot Emisija vo atmosferata Aktivnost vo ìvinarskata farma

Amowak NH3 Odgleduvawe na ìvina, Iz|ubruvawe, Privremeno odlagawe na |ubrivo

Metan SN4 Odgleduvawe na ìvina, Iz|ubruvawe, Privremeno odlagawe na |ubrivo

Azotni oksidi NOx Zagrevawe na objekti

Azot oksid N2O Odgleduvawe na ìvina, Iz|ubruvawe, Privremeno odlagawe na |ubrivo

Jaglerod dvooksid CO2 Odgleduvawe na ìvina, Sogoruvawe na gorivo

Mirizba H2S Odgleduvawe na ìvina,

Pra{ina - Podgotvuvawe na hrana Vozila

53

Izvor na emisii od ventilacija na objektite Provetruvaweto na objektite se vr{i so pomo{ na ventilatori koi go isfrlaat

ne~istiot vozduh nadvor od objektite vo koi se odgleduva ìvinata, so toa {to na sekoj od objektite e postaven ventilacionen kanal, koj {to gi ispu{ta mirizbite nadvor vo atmosferata. .

Zaradi obezbeduvawe, mirizbite da ne predizvikuvaat neprijatnost, a da se zgolemi nivnata disperzijata, ventilatorite gi usisuvaat mirizbite od objektite, istite brzo se isfrlaat vo pogornite sloevi od prizemniot sloj na vozduhot so {to e obezbedeno nivno razblaùvawe so relativno namalen oset na mirizbata.

Imaj}i predvid deka vozduhot e najdinami~en medium, mirizbite lesno se razret~uvaat i se {irat na site strani, pratej}i ja ruàta na vetrovite, so {to zadovoleni se i barawata na Zakonot.

So ogled na toa {to mirizbite ne spa|aat vo osnovnite zagaduva~ki materii za koi {to treba da se vodi smetka pri utvrduvawe na grani~nite vrednosti za ispu{tawata soglasno Aneks 3, na mirizbite ne se vr{eni merewa na ispustot, nitu pak postoi sootvetna metoda za nivno merewe.

Izvor na emisii od iz|ubruvawe i otvorenata betonska platforma za odlagawe na |ubrivoto Od fazata na iz|ubruvaweti na ìvinskiot izmet od objektite, so ogled na

primenetiot sistem na suvo iz|ubruvawe, pri {to |ubrivoto se su{i vo fazata na transportirawe so namaluvawe na vlagata do 60%, se namaluvaat i emisiite na mirizbi vo atmosferata. Takvoto |ubrivo so namaleni mirizbi se transportira na kratka relacija do platformata za privremeno odlagawe na |ubrivoto, pri {to mo`nostite za emisii na mirizbi vo atmosferata se minimalni. Platformata za privremeno odlagawe na otpadot e taka dizajnirana da vo tekot na zadrùvaweto na |ubrivoto, iscedokot od istoto se sobira vo {ahta, taka {to |ubrivoto dopolnitelno se su{i, se namaluva negoviot volumen, i se namaluvaat emisiite na mirizbi vo atmosferata. Od ovaa platforma |ubrivoto redovno se podignuva i transportira za rasfrlawe na zemjodelski povr{ini, {to e dopolnitelen doprinos za za{tita na ambientalniot vozduh.

Izvor na emisii od zagrevawe na prostoriite za ìvina Od objektite za prestoj na ìvinata, samo eden (malite piliwa) se zagreva so

pomo{ na termogen so energetska mo}nost do 5 kv, na energens nafta, pa so ogled na vkupnata potro{uva~ka na nafta od 1,5 toni/godi{no, otpadnite gasovi i pra{ina koi se emitiraat vo atmosferata se ispod aksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva

Izvor na emisii od zagrevawe na prostoriite za vrabotenite Rabotnite prostorii za vrabotenite, vo sezonata na zimskiot period, so

maksimum 150 denovi, se zagrevaat so obi~na pe~ka na drva so mo}nost do 5,0 kv taka {to emisiite na otpadni gasovi i pra{ina vo armosferata od ovie procesi, se minimalni.

Izvor na emisii od transportnite sredstva Transportnite sredstva koi {to doa|aat na lokacijata za dovoz na materijali i

odvoz na proizvodi od Farmata, ispu{taat otpadni gasovi so zagaduva~ki supstancii vo zavisnost od gorivoto koe go upotrebuvaat, i vo sklad so proizvodstvenite performansi na samite vozila.

Vo emisiite vo atmosferata dominiraat materii koi se proizvod od raspa|awe

na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata, i istite se karakteriziraat so mirizba. Amowakot e gas koj se karakterizira so jak i ostar miriz i vo povisoki koncentracii, moè da predizvika iritacija na o~ite, grloto i sluznicata kaj lu|eto i ìvotnite, sporo se odvojuva od izmetot i se {iri niz objektot i niz ventilacionite sistemi.

54

Faktorite, kako {to se; temperaturata, brzinata na ventilacija, vla`nosta na vozduhot, na~inot na iz|ubruvawe, vla`nosta na |ubrivoto, na~inot na negovoto odlagawe, sostavot na hranata, moàt da vlijaat na brzinata na {irewe na emisiite na amowakot.

Parametrite koi vlijaat na emisiite na NH3 povrzani so hraneweto na ìvotnite se:

-Vnesuvaweto na hrana vo zavisnost na teìnata i vozrasta na ìvinata, zatoa {to ìvinata od razli~nite kategorii imaat razli~en metabolizam na azotot i dobivaat razli~na hrana, -Koli~ina na azotot vo hranata, -Koli~ina na azot vo rasturot na hranata, -Raspredelbata na azotot vo fecesot i urinata, -êstota na isfrlawe na feces, volumen na fecesot i koncentracijata na azot, -pH na me{avinata na izmet (feces) i urina i -Faktorot na pretvorba na azotot vo hranata i azotot vo proizvodite (meso, jajca) koe gi opredeluva koli~inite na azot vo ekskrementite. Potencijalen izvor na emisii vo atmosferata moè da se smeta i otvorenoto

odloùvawe na |ubrivoto. Odloùvaweto na cvrsto |ubrivo predizvikuva emisii na amowak, metan i drugi komponenti koi predizvikuvaat mirizba.

Iscedokot od cvrstoto |ubrivo isto taka moè da se smeta za emisija. Emisiite od odloùvaweto na |ubrivo zavisat od pove}e faktori: -Hemiski sostav, -Fizi~ki svojstva (% na cvrsti materii, pH, temperatura), -Povr{ina na emisija, -Klimatski uslovi, -Pokrivawe na |ubrivoto. Najva`ni od faktorite se % na suva materija kako i sodrìnata na N vo istata,

koja zavisi od na~inot na ishrana. Intenzivnoto odgleduvawe na ìvina vklu~uva razli~ni emisii od aktivnostite kako {to se skladirawe na hranata, sistemi za hranewe, domuvaweto, odloùvawe na biolo{ki materijali, otstranuvawe na otpadot ili negovo skladirawe, tretirawe na otpadot na samata lokacija i vodi od samata lokacija.

Mirizbata od objektite se kontrolira na nivo koe ne predizvikuva naru{uvawe nadvor od granicite na lokacijata preku primena na Dobrata Farmerska i Dobrata Higienska Praksa pri odgleduvaweto na ìvinata i rakuvaweto so ekskrementite i nusproizvodite od ìvinsko poteklo. Emisii vo atmosverata (cvrsti ~esti~ki i otpadni gasovi od sogoruvaweto, kako {to se: CO2, CO, SO2, NOh i dr.), kako rezultat na sogoruvaweto na cvrsti ili te~ni goriva, ne se produciraat vo koli~ini koi bi moèle da ja zagadat atmosferata, bidej}i grejnite tela na te~no i cvrsto gorivo se so mal kapacitet.

Фугитивни емисии Vo odnos na fugitivnite emisii, odnosno emisija na zagaduva~ki supstancii

vo vozduh koi ne se osloboduvaat vo okolinata preku ispust, tuku preku prozor, vrata, ventilacioni otvori, nedefinirani ispusti ili drugi otvori, kako i site emisii na isparlivi organski soedinenija i na rastvoruva~i sodràni vo koi bilo proizvodi vo vozduhot, po~vata i vo vodata, {to ne proizleguvaat od otpadnite gasovi, konstatirame deka istite se pod kontrola.Toa, pred se e kako rezultat na kvalitetot na uredite, opremata i instalaciite vo Farmata

Poradi toa i opasnosta od predizvikuvawe na neprijatnosti od mirisi, nadvor od instalacijata ili niven pridones vo Maksimalno dozvolenite koncentracii, e isklu~ena.

55

Најдобри достапни техники

Operatorot, заради придонес во значителните подобрувања на животната

средина, во текот на своите дејствувања, се базира на концептот Најдобри достапни

техники, како најефективна и најнапредна фаза во развјот на активностите, и методите на

дејствување, кои во принцип ја покажуваат практичната соответност на поедините техники

за заштита.

Во таа смисла, Operatorot, набавува, употребува, работи, а при тоа одржува и

надгледува, технологии кои одговараат најмногу за планираната цел, односно такви

техники кои се најефективни во постигнувањето на високо општо ниво на животната

средина, во целина.

Pri toa obrnato e posebno vnimanie na: upotreba na tehnologii vo rabotata {to

sozdava mali koli~estva na otpad; upotreba na pomalku opasni supstancii;

iskoristuvawe i reciklirawe na supstancii koi se generiraat i koristat vo procesot,

kako i na otpadot sekade kade toa e pogodno; i drugo.

2.Emisii vo povr{inskite vodi Vo sekojdnevnoto rabotewe na Instalacijata nema emisii vo povr{inskite vodi. Otpadnite vodi, koi se sozdavaat vo Instalacijata se isklu~ivo sanitarnite

otpadni vodi koi se sozdavaat kako rezultat na prethodno taloèwe i se ispu{taat vo recipient.

Otpadnite vodi od izcedokot pri privremeno odlagawe na |ubreto na platforma, se sobiraat vo {ahta i zaedno so |ubreto se odnesuvaat i se rasturaat na zemjodelski povr{ini.

Otpadna voda od miewe i ~istewe na objektite za odgleduvawe na ìvinata, ne se sozdavaat bidejki tie procesi se izvr{uvaat po takanare~eno suvo ~istewe.

3.Emisii vo kanalizacija Od Instalacijata nema emisii vo kanalizacija. Vo blizina na instalacijata

nema izgraden kanalizacionen sistem.

4.Emisii vo po~vata Emisiite vo po~va od cvrstiot otpad t.e. ìvinskoto |ubrivo, na lokacijata za

privremeno odlagawe na |ubrivoto, moè da se kaè deka se minimalni, bidej}i |ubrivoto privremeno se odlaga na betonska podloga, iscedokot od |ubrivoto se sobira i se kontrolira, a ovie otpadni materii vo relativno kus period se nosat na zemjodelskite povr{ini za |ubrewe (ne se deponira, a so toa i ne se kompostira), so {to se namaluva mo`nosta za {tetno vlijanie vrz podzemnite vodi, odnosno po~vata.

Vo Instalacijata sekojdnevno se vr{i kontrola na umreni (uginati) ìvotni, koi se posledica na primenetata tehnologija na odgleduvawe na ìvina, a le{evite, se tretiraat so zakopuvawe vo zemjana jama, pri {to vrz niv se posipuva var, a potoa i sloj od zemja. Ovaa postapka e prifatliva, dokolku se primenuvaat Dobrite Farmerski Praksi, {to e vo soglasnost so odredbite na Zakonot za nusproizvodi od ìvotinsko poteklo. Ovie emisii nemaat vlijanie na podzemnite vodi i po~vata.

5.Emisii na bu~ava Emisii na bu~ava se mo`ni od rabotata na ventilacijata, so ~ija pomo{ se vr{i

odveduvawe na respirabilnata pra{ina i otpadnite gasovi od objektite za odgleduvawe na ìvinata, koi se sozdavaat so fiziolo{kata aktivnost na ìvinata, kako i od rabotata na opremata za proizvodstvo na hrana, transportnite sistemi za dotur na hrana od silosite za hrana do hranilkite vo objektite, od bu~nata aktivnost na ìvinata i li|eto, kako i od vozilata koi doa|aat i zaminuvaat od lokacijata.

Me|utoa, nivoto na {tetna bu~ava koja bi se emitirala od objektite na ìvinarskata farma, e daleku od maksimalnoto dozvoleno nivo i nema potreba od sproveduvawe na posebni merki za spre~uvawe na {tetnata bu~ava.

56

6.Vibracii Prema prirodata na dejnosta, aktivnostite vo Instalacijata ne sozdavaat

{tetni vibracii so intenzitet na koj .bi trebalo da se obrne vnimanie.

7.Ivori na nejonizira~ko zra~ewe Vo okolinata na Instalacijata i nejzinite delovi, kako i na nivnata lokacija

izvorite na nejonizira~ko zra~ewe se so minimalen intenzitet, vo sverata na niski frekvencii.

VI.1.Emisii vo atmosverata

Na {tetnite materii koi {to moàt da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni

izvori na zagaduvawe od rabotata na Instalacijata, a vo funkcija na maksimalno

dozvolenite koncentracii i koli~estva na {tetni materii vo cvrsta, te~na i gasovita

sostojba, vo Beli Most, posveteno e osobeno vnimanie, {to vpro~em se sodrì vo

sootvetnite poglavja na ova Barawe.

Od evidentiranite podatoci, od izvr{eni merewa konstatirame deka, emisiite

od polutantite vo atmosverata, od rabotata na instalacijata, nemaat mo`nost da i

na{tetat na ìvotnata sredina.

Emisionata koncentracija i emitiranoto koli~estvo na {tetni materii {to go

zagaduvaat vozduhot, opredeleni se za sekoja {tetna materija vo odnos na grani~noto

koli~estvo na emitiranata {tetna materija, vo ramkite na procesite na rabota vo

Instalacijata.

Izvori na emisii

Vo instalacijata identifikuvani se site izvori na emisii vo atmosverata, a pred se kako glavni izvori i to~kasti izvori se; Ventilacioni otvori na objektite za odgleduvawe na koko{kite, Otvorenata betonska platforma za odlagawe na |ubrivoto, od objektite, Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite za ìvina, Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite od vrabotenite, Otpadni gasovi i pra{ina od transportnite sredstva, i na ovie izvori operatorot obrnuva sootvetno vnimanie.

Kako pomali izvori na emisii vo atmosverata, moàt da se smetaat; otpadnite

gasovi i pra{ina od zagrevawena prostoriite od vrabotenite, otpadnite mirisi od

ventilacionite otvori od objektite za odgleduvawe na koko{ki, otvorenata betonska

platforma za privremeno odlagawe na |ubrivoto, kako i emisiite od transportnite

sredstva koi soobra}aat vo i od lokacijata na Instalacijata.

Emisiite od zagrevawe na prostoriite na vrabotenite, se sezonski i

nepostojani i vo sezonata, se emitiraat od malo grejno telo, istite se identifikuvani,

no nemerlivi.

Emisiite na izduvnite gasovi od vozilata, se isto taka nemerlivi, bidej}i se

emitiraat na otvoreno, a so ogled na toa {to vozduhot e dinami~en medium, istite se

rasprostranuvaat nasekade i se me{aat so ostanatite emisii vo atmosverata {to

poteknuvaat od drugi izvori, nadvor od lokacijata.

Merni mesta

Mernite mesta za utvrduvawe na emisiite vo atmosferata od rabotata na

Farmata za koko{ki se opredeleni soglasno Pravilnikot za metodite, na~inite i

metodologijata za merewe na emisii vo vozduhot od stacionarni izvori (Sl. Vesnik na

RM Br.11-2-12) i Pravilnikot za grani~nite vrednosti za dozvolenite nivoa na emisii

i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo otpadnite gasovi i parei koi gi emitiraat

stacionarnite izvori vo vozduhot (Sl.Vesnik na RM Br. 141/2010), i toa:

57

-Edno merno mesto za merewe na nivoata na emisii i vidovite na zagaduva~ki

supstancii vo otpadnite gasovi {to gi emitira vo vozduhot stacionarniot izvor-

Termogenot za zagrevawe na prostoriite za ìvina, na izlezot na odpadnite gasovi, .


supstancii vo otpadnite gasovi {to gi emitiraat vo vozduhot transportnite sredstva,

opremata za podgotovka na hranata, procesite na rabota na farmata, vo vid na pra{ina

PM10 ~esti~ki, .


supstancii vo vozduhot od mirizbite koi se emitiraat od procesite za odgleduvawe na

ìvinata i privremenoto odlagawe na |ubrivoto.

Prikaàno na grafi~kiot prilog

Detali za to~kastiot izvor na emisii

Kako glaven izvort na emisii vo atmosverata od to~kast izvor od rabotata na

Instalacijata, pretstavuvaat otpadnite gasovi od rabotata na Termogenot za

zagrevawe na prostoriite za ìvina, koj {to kako energens koristi nafta, koi emisii

se vo vid na pra{ina i otpadni gasovi od sogoruvaweto na naftata.

Za potrebite na ova Barawe, a so ogled na energetskata mo}nost na Termogenot

{to e vo funkcija, od 0,005 MW, istiot e zemen kako izvor na emisija vo vozduhot od

to~kesti izvori.

Informacii i karakteristiki na energensot

Kako osnoven energens za tehnolo{kite potrebi za rabotata na Termogenot vo

Instalacijata, se koristi nafta, koja se distribuira od rezervoarot so pomo{ na

plasti~ni tubi..

Osnovnite fizi~ko hemiski karakteristiki na naftata, od koi {to moè da se

pretpostavat i nezinite vlijanija vrz ìvotnata sredina, se slednite:

Karakteristika Edini~na merka -Agregatna sostojba na normalni uslovi te~nost -Temperatura na palewe <550S

-Temperatura na samopalewe 2200S

-Zapreminska granica na zapalivost; -

=Dolna granica na zapalivost 0,6%

=Gorna granica na zapalivost 6,5%

-Relativna gustina 0,85

-Relativna gustina na pareite 7

-Temperatura na vriewe >150-3600S

-Rastvorlivost vo voda ne -Mo`ni sredstva za gasewe pena,suvi sredstva, SO2

-Stepen na utvrdena opasnost po; -

=Zdravje 1 =Zapalivost 2

=Reaktivnost 0

-Klasifikacija na odnesuvawe pri poàr FxlIIBFu

-Temperatura na palewe i to~ka na vriewe II

-Ekplozivna grupa A

Dizel gorivata. prema temperaturata na palewe spa|a vo 2 grupa-zapalivi te~nosti, materija {to u~estvuva vo procesot na gorewe, so sozdavawe na parea, 3 stepen na opasnost, a vo poàr razviva vo golema mera ~ad, so {to se ote`nuva akcijata na gasewe.

58

Toa se eksplozivni i lesno zapalivi materii, koi pri poàr ne sozdavaat pogolema opasnost po zdravjeto na lu|eto, pod normalni uslovi naobrazuva smesi so vozduhot, no pri sogoruvawe osloboduva parea vo koli~ini so {to se sozdavaat opasni smesi so vozduhot.

Dizel gorivoto e normalno stabilna materija koja pod vlijanie na temperatura, ne reagira so voda.

Rezultati od mereweto na otpadnite gasovi

Od izvr{enite merewa na prisustvo i koncentracija na porelevantnite {tetni

materii vo otpadnite gasovi od rabotata na Termogenot op{ta e konstatacijata deka

istite se ispod maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva i ne i

na{tetuvaat na ìvotnata sredina.

Grani~nite vrednosti za emisija

pri sogoruvawe vo loì{ta

Mereweto, analizata i ocenuvaweto na otpadnite gasovi vo ambientalniot

vozduh e izvr{eno;

Soglasno Pravilnikot za grani~nite vrednosti za dozvolenite nivoa na emisii i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo otpadnite gasovi koi gi emitiraat stacionarnite izvori vo vozduhot (Sl.Vesnik na RM br.141/2010), propi{ani se grani~nite vrednosti za dozvolenite nivoa na emisii i vidovi na zagaduva~ki supstancii vo otpadnte gasovi i parei, koi gi emitiraat stacionarnite izvori koi vo nemenliva polo`ba, preku odredeni ispusti ili otvori, ispu{taat zagaduva~ki supstancii vo vozduhot.

Nivoto i vidovite na zagaduva~kite supstancii vo vozduhot se utvrduva so koli~inata i koncentracijata na zagaduva~kata supstancija na mestoto na izvorot, za odredeno vreme so metodi na merewe i so presmetka.

Soglasno Pravilnikot, a imaj}i predvid deka vo instalacijata funkcionira Termogen so instalirana toplotna sila od 0,005 MW, koj kako energens koristi nafta, i spored vidot na energensot {to se koristi, instalacijata spa|a vo slednite propi{ani grani~ni vrednosti:

-Grani~nite vrednosti za emisija pri sogoruvawe vo loì{ta so toplinska mo}nost od 1 MW do 50 MW , koi koristat te~ni goriva za sogoruvawe vo primarni rafinacii ili na neprerabotena nafta, so presmetan volumenski udel na kislorod vo dimnite gasovi od 3,0%, iznesuvaat:

59

Ниво на издувни гасови од Термогенот, во животната средина

Табела ; Мерно место - термоген

Резултати од мерењата на нивото на загадувачки материи во животната средина

Објект БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ с. Лисолај Битола

Дата и време на мерење 14.05.2018

Метода на мерење МКС ISO 12039:2008 за одредување на кислород и

јаглероден моноксид*, МКС ISO 10849:2006 за одредување

на азот моноксид и диоксид* и МКС ISO 7935:2008 за

одредување на сулфур диоксид*

Инструмент MRU Optima 7 за емисии на штетни материи (концентрација

на гасови)

Период на мерење 11:00 до 11:10

Правилник Правилник за граничните вредности за дозволени нивоа на

емисии и видови на загадувачки супстанции во отпадните

гасови и пареи кои ги емитираат стационарните извори во

воздухот (Сл. весник на РМ. бр. 141/2010)

Број Мерно

место Извор на емисии

Мерен

параметар

Концентрација ГВЕ

mg/m3 mg/Nm3

6. ММ 6 Термоген CO 65,25 100

NO 29,83

NO2 0,00 350

NOx 36,77

SO2 0,00 1700

Резултатите се сведени на нормални услови.

Rezultati od mereweto na suspendirani ~esti~ki

RM10 vo atmosferata

Od izvr{enite merewa na nivoto na kvalittet na vozduhot, za opredeluvawe na

vkupni suspendirani ~esti~ki, respirabilni ~esti~ki o frakcija na PM 10 ~esti~ki vo

`ivotnata sredina, prisustvo i koncentracija na suspendirani ~esti~ki PM10 vo

atmosferata, od rabotata na Instalacijata, op{ta e konstatacijata deka istite se

ispod maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva i ne i na{tetuvaat na

`ivotnata sredina.

Табела ; Мерно место – Амбиентален воздух ПМ 10

Резултати од извршени мерења на нивото на суспендирани честици ПМ 10 честици

во животната средина



Метода на мерење МКС EN 12341:2007 *

Инструмент TURNKEY DustMate kit






Број Мерно

место


mg/m3 mg/Nm3

На граница на локацијата

5. ММ 5 21 50

60

Tabeli

So ogled na toa {to operatorot upotrebuva grejni tela, za dobivawe na toplina,

so ja~ina do 5 kv, za emitiranite emisii vo atmosverata, Tabelite: VI.1.1.; 1.2.; 1.3

ne se popolnuvaat

Tabela VI.1.1 Emisii od grejni tela vo atmosferata

To~ki na emisijata: Termogen i Pe~ka

To~ka na emisija Ref. br.:

Opis:

Geografska lokacija po Nacionalniot koordinaten sistem (12 cifri, 6E, 6N):

Detali za ventilacija Dijametar: Visina na povr{inata (m):

Datum na zapo~nuvawe so emitirawe:

Tabela VI.1.2 Glavni emisii vo atmosferata

Emisiona to~ka Ref. Br.:

Izvor na emisija

Opis:

Geografska lokacia po Nacionalniot koordinaten sistem (12 cifri, 6E, 6N)

Detali za ventilacijata Dijametar: Visina na povr{ina (m):

Datum na zapo~nuvawe so emitirawe:

Karakteristiki na emisijata:

(i) Volumen koj se emituva:

Sredna vrednost/den

Maksimalna vrednost/~as

(ii) Drugi faktori

Temperatura 0C(max) 0C(min) 0C(sr.vrednost)

Izvori od sogoruvawe: Volumenskite izrazi izrazeni kako: ─ suvo vla`no %O2 (iii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili

sezonski varijacii (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):

Period na emisija (sredno) min/~as -~asa/den denovi/godi{no

h

61

Tabela VI.1.3 Glavni emisii vo atmosferata-

Hemiski karakteristiki na emisijata

Referenten broj na to~ka na emisijata: AV- 1

Parametar

Pred da se tretira Kratok opis na tretma

not

Kako oslobodeno

mg/Nm3 kg/h mg/Nm3 kg/h kg/god

Sredno

Maks.

Sredno

Maks.

Sredno

Maks.

Sredno

Maks.

Sredno

Maks.

T 0S

O2 %

SO mg/m3 SO2 % NOx mg/m3 YO2 mg/m3 ~aden broj

Imaj}i predvid deka pomalite emisii vo atmosverata se nemerlivi i so del od

niv se postapuva po principite za upravuvawe so otpadot, Tabelata VI.1.4.

ne se popolnuva Tabela VI.1.4 Emisii vo atmosferata-

Pomali emisii vo atmosverata To~ki na emisija

Referentni broevi

Opis Detali na emisijata Primenet sistem za namaluvawe(filtri...) materijal mg/Nm3(2) kg/h kg/godina

So ogled na toa {to od tehnolo{kite procesi na rabota vo instalacijata, ne se

identifikuvani potencijalni emisii vo atmosverata, Tabelata VI.1.5.

ne se popolnuva Tabela VI.1.5 Emisii vo atmosferata -

Potencijalni emisii vo atmosverata To~ki na emisija ref. br.

(pretstaven vo dijagramot)

Opis Defekt koj mo`e da predizvika emisija

Detali na emisijata (Potencijalni makc. emisii)

materijal mg/Nm3 kg/h

62

Opis na sistemi za namaluvawe na emisiite

I pokraj toa {to, emisiite vo atmosverata se ispod maksimalno dozvolenite

koncentracii i koli~estva, i ne se nadvor od Bele{kite za NDT, operatorot redovno

prezema postapki za namaluvawe na emisiite, a vo smisla na slednoto:

-Redovna kontrola na intenzitetot na rabota na grejnite tela,

-Dnevno namaluvawe na intenzitetot na nivnata rabota,

-Namaluvawe na potro{uva~kata na nafta i drva, za vreme na praznite hodovi,

-Navremena intervencija i servisirawe zaradi podobruvawe na

performansite na grejnite tela,

-Redovno sledewe na kvalitetot na vozduhot, vo pogled na emisiite vo

atmosverata, soglasno obvrskita dadeni vo Integriranata ekolo{ka

dozvola.

Izvori na emisii od kade se emitiraat

supstancii navedeni vo Aneks III

Operatorot gi identifikuva Osnovnite zagaduva~ki materii za koi {to treba

da se vodi smetka pri utvrduvaweto na grani~nite vrednosti za ispu{tawata, dadeni

vo Aneks III od Upatstvoto za podgotovka na obrazecot za A-dozvola za usoglasuvawe so

operativen plan.

Toa pred se; sulfur dioksidot, oksidite na azot, jaglerod monoksidot, koi {to,

vidlivo od prezentiranite podatoci i informacii, se vo granicite na maksimalno

dozvolenite koncentracii i koli~estva.

Emisii nadvor od Bele{kite za NDT

Vo funkcija na sledewe na emisiite vo atmosverata, operatorot go sledi

Sektorskoto upatstvo za Najdobri Dostapni Tehniki, pri {to gi sledi i grani~nite

vrednosti na emisii vo vozduhot, gi kontrolira istite, so toa {to za vreme na

rabotata na instalacijata, emisiite vo atmosverata da ne bidat vidlivi vo forma na

~ad, i da ne predizvikuvaat mirizbi podaleku od granicata na lokacijata na

instalacijata.

Imaj}i predvid deka emisiite vo atmosverata od rabotata na instalacijata, ne

gi nadminuva grani~nite vrednosti na emisii od bele{kite za NDT, ne e neophodno

pravewe na Procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite, Plan

za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za

NDT so konkretni celi i vremenski raspored so opcii za modifikacija nadgraduvawe i

zamena zaradi doveduvawe na emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT.

Emisii od isparlivi organski soedinenija

Vo tehnolo{kite procesi na rabota na Instalacijata, ne se upotrebuvaat

isparlivi organski soedinenija od koi organskite supstancii od antropogeni i biogeni

izvori, bi bile sposobni da produciraat fotohemiski oksidansi pri reakcii so azotni

oksidi, vo prisustvo na son~eva energija.

Poradi toa, i ne postojat opasnosti po `ivotnata sredina od emisii od

isparlivi organski soedinenija.

Fugitivni i emisii

Vo odnos na fugitivnite emisii, odnosno ispu{tawe ili istekuvawe na

supstancii vo te~na, gasovita ili cvrsta sostojba, konstatirame deka istite se pod

kontrola, odnosno ne se javuvaat emisii: od istekuvawa od zaptivki na ventili, pumpi

i prirabnici; nema zagubi od vetreewe i tretirawe na skladirani te~nosti; nema

emisii od prav od skladirawe na cvrsti materijali na otvoreno; nema emisii pri

aktivnosti na utovar i rastovar i aktivnosti za ~istewe.

63

Poradi toa, i opasnosta od predizvikuvawe na neprijatnosti od mirisi, nadvor

od instalacijata ili niven pridones vo maksimalno dozvolenite koncentracii, e

isklu~ena.

VI.2.Emisii vo povr{inskite vodi

Najblizok povr{inski recipient na Instalacijata, e rekata [emnica, koja {to se

nao|a na oddale~enost od okolu 500 metri, koja vo prodolènie e zafatena vo

akumulacija.

Vo odnos na ograni~uvaweto na ispu{tawa, odnosno zabrana na ispu{tawe zagadeni

vodi, vodotecite vo ova podra~je, koi pripa|aat na slivot na reka Crna, se

rasporedeni vo III klasa.

Tehnolo{kiot proces na proizvodstvo na rabota pretstavuva suv proces, bez

upotreba na voda, poradi {to vo tekot na rabotniot proces nema da se sozdavaat

tehnolo{ki otpadni vodi, pa spored toa nema da ima ispu{tawa na zagaduva~ki

materii vo priroden recipient ili vo kanalizacija.

Kako mo`ni pomali izvori na emisii vo povr{inski vodi od rabotata na

Instalacijata se smetaat:

-Sanitarnite otpadni vodi {to gi produciraat, vrabotenite i kako rezultat na

odrùvawe na higienata na rabotnite prostorii,

-Atmosverskite otpadni vodi i vodite od odrùvawe na slobodnite neizgradeni

povr{ini od lokacijata.

Sanitarnite otpadni vodi kako rezultat na prestojot i sekojdnevnite aktivnosti

na vraboteniot personal vo Instalacijata, i relativno maliot broj na postojano

prisutni (16 vraboteni), preku posebna kanalizaciona lokalna infrastruktura se

zafa}aat i sobiraat vo posebna postrojka za taloèwe na sanitarni otpadni vodi.

Rabotnoto plato na lokacijata od Instalacijata, izraboteno e so tvrda

nepropustliva podloga so sootveten pad za naso~uvawe na atmosferskite otpadni

vodi, i otpadnite vodi od odrùvawe na slobodnite neizgradeni povr{ini koi se so

relativno mali koli~ini i incidentni, slobodno istekuvaat niz otvoreni kanali

gravitaciono, nadvor od lokacijata i se slevaat vo najbliskiot dol, za da bi moèle

da istekuvaat vo povr{inskiot recipient, reka [emnica.

Imaj}i predvid deka rekata [emnica e na rastojanie od okolu 500 metri od

lokacijata na instalacijata, eventualnite porojni vodi od do`dovi, doa|aat vo

povr{inskite vodi, odnosno rekata [emnica kako recipient.

Vo pogled na supstancii prisutni vo otpadnite vodi koi bi se emitirale vo

povr{inski recipient, a imaj}i predvid deka so site otpadni vodi se postapuva na

sootveten na~in, ne e mo`no da se emitiraat bilo kakvi supstancii vo povr{inski

recipient, so isklu~ok na porojnite vodi od do`dovite, so koi ne se postapuva, a za

koi moè da se kaè deka ne se zagadeni od nikakvi tehnolo{ki zagaduva~ki procesi.

Iako nemoè da se kaè deka postojat emisii vo povr{inski vodi od rabotata na

Instalacijata, operatorot go sledi Sektorskoto upatstvo za Najdobri Dostapni

Tehniki, odnosno grani~nite vrednosti na emisii vo vodata {to se dadeni vo

Bele{kite za NDT, so mo`nost da se zemaat i razli~ni grani~ni vrednosti.

Imaj}i gi predvid navodite vo pogled na emisii vo povr{inskite vodi, operatorot

ocenuva deka ne e neophodno pravewe na Procenka na postoe~kiot sistem za

namaluvawe/tretman na emisiite, Plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na

grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT, odnosno Konkretni celi i vremenski

raspored so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena, zaradi doveduvawe na

emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT.

64

So ogled na vakvata sostojba so emisiite vo povr{inskite vodi, Tabelite

VI.2.1., i VI.2.2. ne se popolnuvaat.

Tabela VI.2.1 Emisii vo povr{inskite vodi-To~ka na emisijata:

To~ka na emisijata Ref. br.:

Izvori na emisija

Lokacija:

Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri, 5E, 5N):

Ime na recipientot (reka, ezero...):

Protok na recipientot: ____________________m3.s-1 protok pri suvo vreme _________________________ m3.s-1 95% protok

Kapacitet na prifa}awe na otpad (Dozvolen samopre~istitelne kapacitet):

kg/den

Detali za emisiite:

(iv) Emitirano koli~estvo:

Prose~no/den m3 Maksimalno/den m3


m3

(v) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski varijacii

(vi) (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):

Periodi na emisijata (sredna vrednost)

_______min/h _______hr/day day/y

Tabela VI.2.2 Emisii vo povr{inskite vodi - Karakteristiki na emisijata

Referenten broj na to~ka na emisijata: ___________________

Parametar Pred da se tretira Kako {to e oslobodeno % Efikasnost

Maks. prose~na vrednost

na ~as (mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/godina Maks. prose~na vrednost

na ~as (mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/godina

VI.3.Emisii vo kanalizacija

Za da se dadat baranite podatoci za emisii vo kanalizacija, prvenstveno treba

vo blizina na instalacijata da postoi izgraden kanalizacionen sistem.

So ogled na toa {to, za prostorot kade {to e locirana Instalacijata, ne e

izgradena sekundarna kanalizaciona mreà, ne se sozdadeni uslovi za priklu~uvawe

na otpadnite vodi od Instalacijata, na bilo kakva kanalizacija.

Analogno na toa, nemoàt da se dadat potrebni podatoci i informacii za

emisii vo kanalizacija. No toa ne zna~i deka vo Beli Most ne se vodi grià za

otpadnite vodi.

Evidentno e deka otpadnite vodi od rabotata na Instalacijata, se vo mali

koli~ini, so niv se postapuva lokalno.

Analogno na toa, od procesite na rabota vo Instalacijata, nema ispu{tawa na

otpadni tehnolo{ki vodi, takvi vodi ne se ispu{taat vo kanalizacija, a so toa nema

nikakvi emisii vo kanalizacija od tehnolo{kite procesi vo instalacijata.

65

Otpadnite vodi {to se sozdavaat od sanitarnite potrebi na vrabotenite, preku

posebna kanalizaciona lokalna infrastruktura se zafa}aat i sobiraat vo posebna

postrojka za taloèwe na sanitarni otpadni vodi.

Spored toa, i od sanitarnite otpadni vodi nema ispu{tawa vo kanalizacija, a

so toa nema nikakvi emisii vo kanalizacija od sanitarni otpadni vodi od

Instalacijata.

Imaj}i ja predvid vakvata sostojba, vo ova Brarawe operatorot ne e vo mo`nost,

nitu ima potreba, da dade relevantni informacii za priemna kanalizacija.

No i pokraj toa, operatorot ja sledi sostojbata so otpadnite vodi, eventualnite

izvori na emisii i supstanciite {to se sodràt vo istite, osobeno sporedbenite

supstancii so Uredbata za klasifikacija na vodite.

I vo ova oblast, operatorot go sledi Sektorskoto upatstvo za Najdobri

Dostapni Tehniki, pri {to grani~nite vrednosti na emisii vo vodata, dadeni vo

Bele{kite za NDT, }e gi sporeduva so dnevnite vrednosti, i}e moàt da se zemaat i

razli~ni grani~ni vrednosti od vrednostite dadeni vo Bele{kite za NDT.

Pri toa, so ogled na konstatacijata deka enisii vo kanalizacija ne se nadvor od

Bele{kite za NDT, operatorot nema obvrski da pravi: Procenka za postoe~kiot sistem

za namaluvawe/tretman na emisiite, Plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe

na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT, so Konkretni celi i vremenski

raspored, opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena, Detali za site emisii koi

moàt da imaat vlijanie na integritetot na kanalizacijata i na bezbednosta vo

upravuvaweto i odrùvaweto na kanalizacijata.

So ogled na vakvata sostojba so emisiite vo kanalizacija,

Tabelite VI.3.1., i VI.3.2. ne se popolnuvaat.

Tabela VI.3.1 Ispu{tawe vo kanalizacija

To~ka na emisija:

To~ka na emisijata Ref. br.:

Lokacija na povrzuvawe so lanalizacija:

Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri, 5E, 5N):

Ime na prevzema~ot otpadnite vodi:

Finalno odlagawe:

Detali za emisijata:

(vii) Koli~ina koja se emitira:

Prose~no/den m3 Maksimum/den m3


m3

(viii) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili sezonski

varijacii

(ix) (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):



66

Tabela VI.3.2 Ispu{tawe vo kanalizacija -

Karakteristiki na emisijata




na ~as (mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/godina Maks. prose~na vrednost

na ~as (mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/godina

VI.4.Emisii vo po~vata

Podatocite za sostojbata na emisiite vrz po~vata i podzemnite vodi od

rabotata na Instalacijata, i vo korelacija so postojnite uslovi na po~vata i

podzemite vodi, davaat na znaewe deka vlijaniaeto na emisii, vrz po~vata i

podzemnite vodi, ne e izrazeno.

Imaj}i gi predvid merkite i aktivnostite {to gi prezema operatorot vo pogled

na upravuvaweto i postapuvaweto so otpadot, tretmanot na otpadnite vodi od

rabotnite procesi, na sanitarnite otpadni vodi, nezna~itelnite koncentracii na

pra{ina i otpadni gasovi od rabotata na Instalacijata, fakt e toa deka ne postoi

vlez na zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi.

So ogled na vakvata sostojba, ne e potrebno prezemawe na postapki za

spre~uvawe na eventualno naru{uvawe na sostojbata na bilo koi podzemni tela.

Vo Instalacijata, vo ramkite na tehnolo{kite procesi na rabota, ne se vr{at

zemjodelski aktivnosti, pa spored toa i ne se sozdava otpad od zemjodelski aktivnosti

ili za zemjodelski nameni, nitu otpadna mil, pepel, otpadni te~nosti, kal i drugo, koi

bi se rasfrlale na po~vata.

Otpadot, odnosno |ubrivoto {to se sozdava od `ivinata, privremeno se odlaga

na specijalno dizajnirana platforma, kade {to se zafa}a i eventualniot iscedok, i

odtamu povremeno se podignuva i se transportira do zemjodelski povr{ini za

na|ubruvawe, nadvor od Instalacijata.

Uginatata `ivinnna se zakopuva vo zemjana jama po specijalna postapka i posle

truleweto zavr{uva na nivite zaedno so gnoivoto.

Evidentno e toa deka, nezemjodelskiot otpad {to se sozdava od vrabotenite i

procesite na rabota, spored vidot na otpadot, privremeno se odlaga vo sobirni sadovi

vo krugot na Instalacijata, od kade {to site vidovi od nezemjodelskiot otpad, gi

prezema ovlasten operator za transportirawe i deponirawe, ili drugo pravno lice, za

ponatamo{no iskoristuvawe i reciklirawe.

Imaj}i gi predvid navodite, proizleguva konstatacijata deka od rabotata na

instalacijata, nema nikakvo vlijanie vrz po~vata i podzemnite vodi.

Bez razlika na vakvata sostojba, operatorot i vo ovaa oblast, gi sledi

grani~nite vrednosti na emisii za ispu{tawa vo voda dadeni vo Sektorskoto upatstvo

za Najdobri Dostapni Tehniki.

67

So ogled na toa {to, emisiite za ispu{tawa vo vodite kako i vo po~vata, ne se

nadvor od Bele{kite za NDT, opreratorot nema obvrska da pravi; Procena na

postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite, Plan za podobruvawe naso~en

kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT, nitu i Konkretni

celi i vremenski raspored opcii za modifikacija nadgraduvawe i zamena za

doveduvawe na emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT.

So ogled na vakvata sostojba vo vrska so emisiite vo po~vata, Tabelatite

VI.4.1. i VI.4.2., ne se popolnuvaat.

Tabela VI.4.1 Emisija vo po~va; Emisiona to~ka ili oblast: To~ka na emisijata Ref. br.:

Pateki na emisija: (bu{otini, bunari, propuslivi sloevi, kvasewe, rasfraluvawe itn.)

Lokacija:

Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem (10 cifri, 5Istok, 5 Sever):

Visina na ispustot: (vo odnos na nadmorskata visina na recepientot)

Vodna klasifikacija na recepientot (podzemno vodno telo):

Ocenka na osetlivosta od zagaduvawe na podzemnata voda (vklu~uvaj}i go stepenot na osetlivost):

Identitet i oddale~enost na izvorite na podzemna voda koi se vo rizik (bunari, izvori itn.):

Identitet i odale~enost na povr{inskite vodni tela koi se vo rizik

Detali za emisiite:

(x) Emitiran volumen:

Prose~no/den m3 Maksimum/den m3


m3

(xi) Period ili periodi za vreme na koi emisiite se sozdadeni, ili }e se sozdadat, vklu~uvaj}i dnevni ili

sezonski varijacii

(xii) (da se vklu~i po~etok so rabota/zatvorawe):



Tabela VI.4.2 Emisii vo po~vata -

Karakteristiki na emisijata




na ~as (mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/god Maks. prose~na vrednost

na ~as (mg/l)


na den (mg/l)

kg/den kg/god

68

VI.5.Emisii na bu~ava

Emisiite na bu~ava, odnosno vkupnoto nivo na bu~avata koe izvorite na bu~ava

od rabotata na Instalacijata go predavaat vo okolniot prostor, vo nadvore{nata

sredina, predizvikuvaat imisija na bu~avata, kako vkupno nivo na bu~avata.

Izvorite na bu~ava od Instalacijata, so svojata rabota, dejnost i upotreba,

predizvikuvaat povremena bu~ava, vklu~uvaj}i ja i bu~nata aktivnost na ìvinata i

vrabotenite, {irat i vr{at emisija na zvuk vo sredinata.

Izvori, lokacii, priroda, stepen i

periodi na emisii na bu~avata

Kako izvori na bu~ava, vo Instalacijata, se ma{inite, uredite i opremata na

Instalacijata, koi so svojata rabota, dejnost ili upotreba, predizvikuvaat povremena

bu~ava, od koi se {iri i/ili vr{i emisija na zvuk vo sredinata, kako stacionarni

izvori na bu~ava, kako i od vozilata koi {to soobra}aat vo lokacijata, kako podvi`ni

izvori na bu~ava.

Lokaciite na mernite mesta se opredeleni, vrz osnova na potrebata da se

dobijat {to porealni informacii za nivoto na bu~avata i toa;

Vo ìvotnata sredina; -Severo-zapad, blizina na objekt za ìvina i magacin za Ambalaà

-Severo-istok, blizina na kancelarii,

-Jugo-zapad, blizina na objekt za ìvina,

-Istok, blizina na sortirnica

Lokacii osetlivi na bu~ava;

-U~ili{te, ambulanta i sli~no, na pove}e od 2.000 m od instapacijata

Rezultati od izvr{eni merewa

Ниво на Бучава во животната средина

Табела бр.1; Мерно место 1 - северо - запад, близина на објектот за живина

(5м) и магацин за амбалажа (9м)

Резултати од извршени мерења на нивото на бучава во животната средина



Метода на мерење МЕ 10.6, МКС ISO 1996-2:2010

Инструмент Sound level meter type HD 600 EXTECH


Време на одзив Брзо

Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max

(dBA) (dBA) (dBA) (dBA)


1. ММ 1 66.40±1.86 70 71.10±1.86 110

69

Табела бр.2; Мерно место 2 - северо – исток, во близина на канцелариите – 9м








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



2. ММ 2 50.70±1.86 70 54.20±1.86 110

Табела бр.3; Мерно место 3 - југо-запад, во близина на објектот за живина – 2м








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



3. ММ 3 67.00±1.86 70 71.30±1.86 110

Табела бр.4; Мерно место 4 - исток, во близина на сортирницата – 5м








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



4. ММ 4 59.90±1.86 70 62.40±1.86 110

70

Tabela VI.5.1 Emisii na bu~ava

- Zbirna lista na izvorite na bu~ava

Izvor

Emisiona to~ka

Ref. br.

Oprema Ref. br.

Zvu~en pritisok dBA na

referentna odale~enost

Periodi na emisija

Farma za koko{ki; ma{ini, uredi, oprema, vozila, ìvina

AB 1 Severo zapad

Sound level meter type HD 600

EXTECH

66,40-71,10

24 ~asa na den 7 dena nedelno 360 dena godi{no, povremeno


AB 2 Severo istok


EXTECH

50,70-54,20



AB 3 Jugo zapad


EXTECH

67,00-71,30



AB 4 Istok


EXTECH

59,90-62,40


Emisii na bu~ava, nadvor od opsegot na instalacijata

Imaj}i gi predvid izvorite na bu~ava od instalacijata, koi so svojata rabota

predizvikuvaat povremena bu~ava od koi se {iri, odnosno se vr{i emisija na zvuk vo

sredinata, i od {to postoi mo`nost da se voznemiruvaat gra|anite nadvor od opsegot

na instalacijata, od izvr{enite merewa konstatirano e deka istite ne gi nadminuvaat

utvrdenite grani~ni vrednosti za nivoto na osnovnite indikatori za bu~avata vo

ìvotnata sredina, soglasno Pravilnikot za grani~nite vrednosti za nivoto na bu~ava

vo ìvotnata sredina.

Toa od pri~ini {to, iako, podra~jeto spored stepenot za za{tita od bu~ava, e

opredeleno kako Podra~je od 4 stepen, i kako Reon so intenzivna stopanska aktivnost,

imaj}i predvid deka merewata na bu~avata se vr{eni neposredno do izvorite na

bu~ava, upotreben e dopolnitelniot indikator za Industriski, komercijalni, trgovski

i soobra}ajni regioni (110 dB(A).

Kon toa treba da go spomeneme i podatokot deka, instalacijata e locirana

nadvor od podra~jata na naseleni mesta, individualni stanbeni ku}i se na golemo

rastojanie od izvorite na bu~ava, a lokaciite osetlivi na bu~ava, isto taka se na

golemo rastojanie. Pri toa, operatorot sledej}i go Sektorskoto upatstvo za Najdobri

Dostapni Tehniki, ja sledi i grani~nata vrednost na nivoto na bu~avata od Bele{kite

za NDT. Spored toa, ne e neophodno pravewe na posebna Procenka na sistem za

namaluvawe na emisiite na bu~ava.

So ogled na toa {to, intenzitetot na bu~avata od rabotata na instalacijata ne

gi nadminuva grani~nite vrednosti na bu~ava od Bele{kite za NDT, ne e neophodno

pravewe na poseben Plan za podobruvawe naso~en kon grani~nite vrednosti od

Bele{kite za NDT, nitu Konkretni celi i vremenski raspored, opcii i modifikacii

nadgraduvawe i zamena, potrebni za doveduvawe na emisiite vo ramkite postaveni vo

Bele{kite za NDT.

71

I pokraj toa operatorot, vo odnos na namaluvaweto na emisiite na bu~avata, gi

prevzema slednite merki za za{tita od bu~avata:

-Kontrola na intenzitetot na rabota na ma{inite, uredite

-Namaluvawe na vremeto na rabota na ma{inite, uredite

-Redovno servisirawe na ma{inite i podobruvawe na nivnite performansi,

-Izbegnuvawe prepreki koi sozdavaat reflektiran zvuk,

-Namaluvawe na intenzitetot na dvièwe na prevoznite sredstva,

-Kontrola na rabotata na motorite od vozilata i podobruvawe na

nivnite performansi.

Isto taka operatorot, vo aktivnostite za namaluvawe na emisiite na bu~avata i

pratewe na grani~nite vrednosti na bu~ava od Bele{kite za NDT, }e nastojuva:

-Da odbira, nabavuva i upotrebuva oprema, instalacii, uredi sredstva za

rabota, koi sozdavaat nisko nivo na bu~ava.

-Da gi izvr{uva svoite aktivnosti na na~in koj ne dozvoluva predizvikuvawe na

bu~ava vo ìvotnata sredina, nad grani~nite vrednosti na nivoto na bu~avata.

-Da se vozdrùva od prezemawe na dejnosti i aktivnosti koi sozdavaat

Neprijatnost od bu~ava, kaj lu|eto.

-Da vr{i monitoring na bu~avata, soglasno so integriranata ekolo{ka dozvola.

VI.6. Vibracii

Vibraciite nastanuvaat kako posledica na oscilaciite, predizvikani od

ma{inite, uredite, aparatite, alatite i vozilata, pri procesot na rabota vo

instalacijata, so koi {to ~ovekot direktno ili indirektno rakuva ili gi opsluùva, a

koi {to vlijanija se prenesuvaat i na ìvotnata sredina.

Rizicite po zdravjeto i bezbednosta na lu|eto, koi nastanuvaat od izloènost

na mehani~ki vibracii, osobeno se manifestiraat preku; vaskularni, koskeni ili

zglobni, nevrolo{ki ili muskulni naru{uvawa, pa se do predizvikuvawe na

nepodvi`nost na dolniot del na grbot i o{tetuvawe na rbetot.

Od tie pri~ini, a poradi neprijatnosta, voznemirenosta i rizicite koi {to bi

moèle da se predizvikaat, mehani~kite vibracii, kako posebna oblast, bi trebalo da

imaat sootveten tretman vo za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina.

Vibraciite se dostoen indikator i za rabotata na uredite i opremata, taka {to

so redovni merewa na vibraciite, moè da se locira pretstoe~ki defekt ili zastoj na

ma{inata, {to bi predizvikala {teti vo produktivnosta.

So samoto toa, so intervencija vrz uredite i opremata, }e se podobruvaat i

nivnite performansi, odnosno pokaznata vrednost na opremata vo odnos na

vibraciite, taka {to so toa indirektno se pridonesuva i za za{titata na ìvotnata

sredina.

Podatoci i opis na vibraciite

Kako izvori na vibracii, vo Instalacijata se: ma{inite, uredite i opremata,

kako i vozilata, na lokacijata od Farmata za intenzivno ìvinarstvo, koi so svojata

rabota, dejnost ili upotreba, predizvikuvaat vibracii, od koi se {iri i/ili vr{i

emisija na vibracii vo sredinata, kako stacionarni i podvi`ni izvori na vibracii.

Mernite mesta se opredeleni, vrz osnova na potrebata da se dobijat {to

porealni informacii za nivoto na vibracii i toa;

Vo ìvotnata sredina; -Sredina na lokacijata.

72

Izvori na vibracii koi vlijaat na ìvotnata sredina

nadvor od granicita na postrojkata

[tetnite efekti od vibraciite, od izvorite na vibracii vo instalacijata koi

so svojata rabota predizvikuvaat vibracii vo sredinata, kako negativni efekti vrz

zdravjeto na lu|eto, i od koi postoi mo`nost da se voznemiruvaat gra|anite nadvor od

opsegot na instalacijata, ne gi nadminuvaat utvrdenite grani~ni vrednosti, odnosno se

vo ramkite na grani~nite vrednosti na izloènost na vibracii kako i standardite za

vibracii.

Vakvata konstatacija dadena e kako rezultat na izmerenite vrednosti, odnosno

brzina na vibraciite (mm/sek), i zabrzuvawe (m/sek2), i nivno sporeduvawe so

grani~nite vrednosti na izloènost na vibracii, spored Pravilnikot za bezbednost i

zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od vibracii.

Srednite vrednosti na brzinata na vibraciite, izmereni na 1 merno mesto vo

krugot na instalacijata, iznesuva od 0,19 mm/sek, do 3,37 mm/sek, odnosno sredno 0 869

mm/sek, zabrazuvaweto iznesuva 0,000 m/sek2 . Pri sporeduvaweto na izmerenite so

grani~nite vrednosti, koristeni se i standardite ISO 2373 za brzina na vibraciite vo

zavisnost od snagata na motorite, ISO/IS 2373, za maksimalna brzina na vibraciite vo

zavisnost od kvalitetot na motorot, kako i standardite NEMA MG.

Instalacijata e locirana nadvor od naseleni mesta, individualni stanbeni

ku}i se nao|aat na golemo rastojanie od izvorite na vibracii, a lokaciite osetlivi na

vibracii se na isto taka na golemo rastojanie, pa so ogled na toa emisiite na vibracii

nadvor od opsegot na instalacijata, se nezna~itelni.

Imaj}i go predvid Sektorskoto upatstvo za Najdobri Dostapni Tehniki

operatorot ne prepozna konkretni grani~ni vrednosti za intenzitetot na vibraciite

od Bele{kite za NDT. No i pokraj toa, Operatorot, bez obvrska deka grani~nite

vrednosti na emisii od Bele{kite za NDT, se definitivni, prezema sootvetni merki

za spre~uvawe na eventualni negativni vlijanija od mehani~kite vibracii, so {to se

obezbeduva podobruvawe na postignuvawata vo ìvotnata sredina.

Imaj}i gi predvid rezultatite od izvr{enite merewa na mehani~kite vibracii,

a so ogled na ocenata deka istite se vo granicite na maksimalno dozvolenite

vrednosti, ne e neophodno pravewe na posebna Procenka na sistem za namaluvawe na

emisiite na vibracii, nitu Plan za podobruvawe naso~en kon grani~nite vrednosti od

NDT, nitu pak Konkreti celi i vremenski raspored, opcii i modifikacii,

nadgraduvawe i zamena.

Operatorot vo odnos na namaluvawe na emisiite od vibracii, gi prezema

slednite merki:

-Namaluvawe na intenzitetot na dvièwe na prevoznite sredstva,

-Kontrola na rabotata na motorite od vozilata i podobruvawe na nivnite

performansi,

-Podobruvawe na performansite na uredite i nivnata pokazna vrednost vo

odnos na vibraciite,

-Namaluvawe na dnevnata izloènost na vibracii, so namaluvawe na

intenzitetot na rabota na uredite i vozilata.

Operatorot vo aktivnostite za namaluvawe na intenzitetot na vibraciite, i

pratewe na opredelenite grani~ni vrednosti, }e nastojuva:

-Da izvr{i promena na metodite na rabota, vo metodi koi imaat pomala

izloènost na mehani~ki vibracii,

-Da vr{i izbor na ma{ini, uredi i oprema, imaj}i ja predvid rabotata koja {to

se izvr{uva, a koi predizvikuvaat najmalo mo`no vibrirawe.

73

-Da se vozdrùva od prezemawe na dejnosti i aktivnosti koi sozdavaat

neprijatnost od vibracii, kaj lu|eto.

-Da gi izvr{uva svoite aktivnosti na na~in koj ne dozvoluva predizvikuvawe na

vibracii vo ìvotnata sredina, nad grani~nite vrednosti na izloènost na vibracii.

-Da poseduva Programa za odrùvawe na ma{inite uredite i opremata,

rabotnoto mesto i sistemot na rabotnite mesta,

-Da vr{i obuka i da dava informacii za pravilna i bezbedna upotreba na

ma{inite uredite i opremata za rabota, zaradi namaluvawe do minimum na

izloènosta na mehani~ki vibracii,

-Da vr{i monitoring na vibraciite spored zakonskite propisi i, soglasno so

integriranata ekolo{ka dozvola.

Rezultati od izvr{eni merewa na vibraciite

Merewata i analizite od {tetnite efekti od mehani~ki vibracii, kako

negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se vr{eni na edno merno mesto, so posebno

vnimanie na vibraciite {to se emitiraat vo ìvotnata sredina, pri {to se

opservirani site strani na lokacijata.

Kvantitativnite vrednosti za rangirawe na vibraciite {to se emitiraat vo

ìvotnata sredina, pri rabotata na ma{inite i opremata, na objektot, se dobieni so

merewe na nivoto na vibracii, izvr{eni na merna to~ka, koja e najpove}e izloèna na

{tetni vibracii. Rezultatite od merewata, se sporedeni so grani~nite vrednosti na

izloènost na vibracii opredeleni so Pravilnikot kako i so standardite za

vibracii.

Tabela VI.6.1 Emisii na vibracii - Zbirna lista na izvorite na vibracii

Izvor

Emisiona to~ka

Ref. br.

Oprema Ref. br.

Brzina vibracii na referentna odale~enost

Periodi na emisija

Farma za intenzivno ìvinarstvo; ma{ini, uredi, oprema, vozila

VIB 1 Sredina na lokacija

Digitalen vibrometar

min.0,19 mak.3,37 srd.0,869

24 ~asa na den 7 dena nedelno 360 dena/ god, povremeno

Merno mesto

N i v o a n a v i b r a c i i Koordinati 5 N, 5 E

Brzina mm/sek

Zabrzuvawe m/sek2

Frekven- cija Hz

Ocenka

Merno mesto Sredina na lokacija

N 41007’49.71’’ E 21017’02.72’’

min.0,19 mak.3,37 srd.0,869

0,00 0,00 0,000

- zadovoluva

74

Merno mesto-Vibracii

Status Company No. Date &

Time

Instrument

Model Project Name Value Unit

True Beli Most 1 14.05.2018 09:32:23

Vibration Meter Velocity 3,73 mm/s

True Beli Most 2 09:32:24 Vibration Meter Velocity 1,19 mm/s













0.00

1.00

2.00

3.00

4.00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Velocity (mm/s)

Max:3,73; Min:0,19; Mean Value:0,869

75

VI.7. Izvori na nejonizira~ko zra~ewe

Paralelno so razvojot na tehnikata, osobeno elektrotehni~kata, termi~kata,

radijskata i telekomunikaciskata oprema, i se pogolemiot broj na nejzini korisnici,

raste i brojot na potrebata od postavuvawe na sootvetni postrojki i instalacii, bez

koi dobar del od opremata, ne moè da funkcionira.

Istovremeno, vo najgolem broj slu~ai, se aktueliziraat i istraùvawata na

vlijanijata na elektromagnetnoto, nejonizira~ko zra~ewe od ova oprema, vrz

ìvotnata sredina.

ôvekot e sekojdnevno izloèn na razli~ni zra~ewa, od koi, najmnogu pri

umerena izloènost, ne vlijaat na negovoto zdravje.

Osobeno, nejonizira~koto zra~ewe e prisutno nasekade okolu nas, i istoto moè

da poteknuva od prirodni i ve{ta~ki izvori.

Svetlinata koja {to ja predizvikuvaat svetilkite vo rabotnite prostorii, ili

radiobranovite, samo se najednostavni primeri na elektromagnetnoto nejonizira~ko

zra~ewe.

Zra~at i drugite uredi i aparati, zra~at dalekuvodite, trafostanicite,

niskonaponskata elektro mreà, radio i TV antenite, kabelskite postrojki, baznite

stanici na mobilnata telefonija, radarite i sli~no.

@ivotnata sredina i ~ovekot, se neprekinato izloèni na nejonizira~ko

zra~ewe koe poteknuva od razli~ni podra~ja i sootvetno na toa ima i razli~ni efekti

od toa zra~ewe.

Spored intenzitetot na nejonizira~koto zr~ewe, a analogno na toa i {tetnite

vlijanija vrz ìvotnata sredina i na ìvotot i zdravjeto na lu|eto, opredeleni se tri

podra~ja na elektromagnetno nejonizira~ko zra~ewe i toa:

-Zra~ewe vo podra~je na niski frekvencii;

=AM i FM radio, TV stanici, Kabelska televizija, Bazni stanici,

Radari, Dalekuvodi, Trafostanici, Niskonaponska elektro

mreà, GSM uredi, Tosteri, Mikrotalasni pe~ki, Svetilki,

Toplovodni instalacii, i sli~no.

-Zra~ewe vo podra~je na sredni frekvencii;

=Infracrvena i vidliva svetlina

-Zra~ewe vo podra~je na visoki frekvencii;

=Ultravioletova svetlina, Rendgensko zra~ewe, Gama zra~ewe.

Podatoci i opis na nejonizira~koto zra~ewe

Kako izvori na nejonizira~ko zra~ewe, vo Instalacijata ,se ma{inite, uredite

i opremata, koi so svojata rabota, dejnost ili upotreba, predizvikuvaat zra~ewe, od

koi se {iri i/ili vr{i emisija na zra~eweto vo sredinata, kako stacionarni i

podvi`ni izvori na nejonizira~ko zra~ewe i toa: oprema za hranewe, oprema za voda,

mlin, sortirnica, rabotilnica, vozila, trafostanica, dalnovod, niskonaponska

elektrodistributivna mreà, anteni, svetilki, i sli~no.

Mernoto mesto e opredeleno, vrz osnova na potrebata da se dobijat {to

porealni informacii za nivoto na nejonizira~koto zra~ewe i toa;

Vo ìvotnata sredina; -Sredina na lokacijata.

76

Identifikacija na izvorite na nejonizira~ko zra~ewe, koi vlijaat

nadvor od higienskata zona na postrojkata

Izloènosta na nejonizra~ko zra~ewe od izvorite na zra~ewe vo instalacijata,

koi so svojata rabota predizvikuvaat zra~ewe vo sredinata, kako negativni efekti

vrz zdravjeto na lu|eto, i od koi postoi mo`nost zra~eweto da se prenesi nadvor od

opsegot na instalacijata, ne gi nadminuvaat utvrdenite grani~ni vrednosti, odnosno se

vo ramkite na grani~nite vrednosti na izloènost na nejonizira~ko zra~ewe, kako i

standardite za zra~eweto.

Ovaa konstatacija dadena e kako rezultat na izmerenite vrednosti, odnosno

ja~inata na elektromagnetnoto pole (V/m), i srednata gustina na snagata na energijata

(W/m2 i mW/sm2), i nivno sporeduvawe so grani~nite vrednosti na izloènost na

nejonizira~ko zra~ewe, spored Internacionalnite standardi za izloènost na

elektromagnetni branovi; Me|unarodna komisija za za{tita od nejonizira~ko zra~ewe

(ICNIRP), Svetskata zdravstvena organizacija (WHO), za osnovnite ograni~uvawa i

referentnite nivoa, kako i Standardot JUS N NO 205, za propi{ani maksimalni nivoa

na izloènost na lu|eto koi rabotat pri nivoa na elektromagnetni poliwa, pri edna

frekvencija, za izloènost na populacijata vo ìvotnata sredina.

Instalacija e lociran nadvor od naseleni mesta, individualni stanbeni ku}i

se nao|aat na golemo rastojanie, od izvorite na zra~eweto, lokaciite osetlivi na

zra~ewe se na golemo rastojanie, pa so ogled na toa emisiite na nejonizira~ko

zra~ewe nadvor od opsegot na instalacijata, se nezna~itelni.

Analiziraj}i go Sektorskoto upatstvo za Najdobri Dostapni Tehniki, operatorot

ne prepozna konkretni grani~ni vrednosti za intenzitetot na nejonizira~ko zra~ewe

od Bele{kite za NDT.

Poradi toa, bez obvrska deka grani~nite vrednosti na emisii od Bele{kite za

NDT se definitivni, Operatorot prezema sootvetni merki za spre~uvawe na

eventualni negativni vlijanija od nejonizira~ko zra~ewe, so {to se obezbeduva

podobruvawe na postignuvawata vo ìvotnata sredina.

Imaj}i gi predvid rezultatite od izvr{enite merewa na nejonizira~koto

zra~ewe, a so ogled na ocenata deka istoto e vo granicite na maksimalno dozvolenite

vrednosti, ne e neophodno pravewe na posebna Procenka na sistem za namaluvawe na

emisiite na nejonizira~ko zra~ewe, nitu Plan za podobruvawe naso~en kon grani~nite

vrednosti od NDT, nitu pak Konkreti celi i vremenski raspored, opcii i

modifikacii, nadgraduvawe i zamena.

Ja~inata na elektromagnetnoto pole, izmerena na 1 merno mesto, vo krugot na

instalacijata, iznesuva od 0,01-0,02 V/m., a ja~inata na snagata na energija od 0,002-

0,003 W/m2,, mW/cm2

Operatorot vo odnos na namaluvawe na emisiite od nejonizira~ko zra~ewe, gi

prezema slednite merki:

-Kontrola na intenzitetot na nejonizira~ko zra~ewe

-Utvrduvawe na relacijata na dvièwe, intenzitetot i karakterot na

dejstvuvawe vrz ~ovekot i zagaduvaweto na ìvotnata sredina,

-Odrùvawe i redovno servisirawe na trafostanicata, dalnovodot i

nislonaponskata mreà, zaradi podobruvawe na performansite,

-Odrùvawe sigurno rastojanie i bezbedno koristewe na trafostanicata vo

odnos na ìvotnata sredina.

77

Operatorot vo aktivnostite za namaluvawe na intenzitetot na nejonizira~koto

zra~ewe, i pratewe na opredelenite grani~ni vrednosti, }e nastojuva:

-Pred nabavka na oprema koja e potencijalna za nejonizira~ko zra~ewe, da gi

poznava site potrebni tehni~ki merki za za{tita na ìvotnata sredina od

nejonizira~ko zra~ewe, i da vr{i izbor na ma{ini, uredi i oprema, imaj}i ja predvid

rabotata koja {to se izvr{uva, a koi predizvikuvaat najmalo mo`no nejonizira~ko

zra~ewe.

. -Da izvr{i promena na metodite na rabota, vo metodi koi imaat pomala

izloènost na nejonizira~ko zra~ewe i da se vozdrùva od prezemawe na dejnosti i

aktivnosti koi sozdavaat neprijatnost od zra~eweto, kaj lu|eto.

-Redovno da ima informacii za sostojbata so izloènost na nejonizira~ko

zra~ewe vo okolinata na opremata i objektot, da se obezbedi pristap do

informaciite, na javnosta, i da gi sproveduva nasokite od zakonskite propisi koi se

odnesuvaat na za{tita od nejonizira~ko zra~ewe,

-Preku merewa, analizi, procenuvawe i presmetki, da se utvrdi relacijata na

dvièwe na nejonizira~koto zra~ewe, negovoto odnesuvawe vo razli~ni uslovi i

sredini, intenzitetot i karakterot na dejstvuvawe vrz ~ovekot i ìvotnata sredina,

-Da poseduva Programa za odrùvawe na ma{inite, uredite i opremata,

rabotnoto mesto i sistemot na rabotnite mesta,

-Da vr{i monitoring na nejonizira~koto zra~ewe spored zakonskite propisi i

soglasno so integriranata ekolo{ka dozvola.

Rezultati od izvr{eni merewa na nejonizira~ko zra~ewe

Merewata i analizite od {tetnite efekti od nejonizira~ko zra~ewe, kako

negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se vr{eni na edno merno mesto, so posebno

vnimanie na zra~eweto {to se emitira vo ìvotnata sredina, pri {to se opservirani

site strani na lokacijata.

Kvantitativnite vrednosti za rangirawe na nejonizira~koto zra~ewe {to se

emitira vo ìvotnata sredina, pri rabota na ma{inite, uredote i opremata, na

objektot, kako i instalaciite, se dobieni so merewe na nivoto na zra~ewe, izvr{eni

na merni to~ki, koi se najpove}e izloèni na nejonizira~ko zra~ewe.

Rezultatite od merewata, se sporedeni so dozvolenite nivoa na nejonizira~ko

zra~ewe.

Nivo na izloènost na populacijata vo ìvotnata sredina

Merno mesto Sredna ja~ina na E Elektromagnetno pole (V/m) , volt/metar

Sredna ja~ina na snagata na energija Y W/m2,, mW/cm2, Tesli

Ocenka

Merno mesto Sredina na lokacijata

0,01-0,02 0,002-0,003 Zadovoluva

Tabela VI.5.1 Emisii na nejonizira~ko zra~ewe -

Zbirna lista na izvorite na nejonizira~ko zra~ewe Izvor Emisiona to~ka

Ref. br. Oprema Ref. br. Nivo na izloènost

na referentna odale~enost

Periodi na emisija

Farma za intenzivno ìvinarstvo Mlin, sortirnica, oprema za hrana, oprema za voda, rabotilnica,vozila, trafostanica, dalnovod,niskonaponska elektrodistributivna mreà, anteni, svetilki,

EM 1

Digitalen instrument

EMF-825, EMF-819

V/m=0,01-0,02

W/m2 i

mW/sm2=0,002-0,003

24 ~asa na den 7 dena nedelno 360 dena godi{no

78



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 7

-Sostojbi na lokacijata i

vlijanieto na aktivnosta

79

Poglavje VII.

SOSTOJBI NA LOKACIJATA I

VLIJANIETO NA AKTIVNOSTA Vrz sodrìnata i kvalitetot na ìvotnata sredina, pokraj ~ovekot, kako

generatori na degradacijata na ìvotnata sredina i prirodata, se javuvaat i

prirodnite faktori, odnosno abiotskite i biotskite faktori koi se vo postojana

me|usebna zavisnost.

Na Bitolskiot region, odnosno podra~jeto kade {to e prirodno pripa|a

Instalacijata, zna~ajno }e bide vlijanieto na; geolo{kiot i hidrogeolo{kiot sostav,

klimata i hidrografijata, kako osnovni relevantni faktori.

Spored postoe~kite podatoci za sostojbite so zagaduvaweto na ìvotnata

sredina, podra~jeto na Bitolskiot region spa|a vo redot na poopteretenite ambienti

so raznovidni zagaduva~ki materii.

Vakvata sostojba e rezultat na postojnite klimatski faktori vo regionot,

sostojbata so stopanskite kapaciteti, griàta za ìvotnata sredina, {to se zaedno gi

predizvikuva sootvetnite sezonski kolebawa na zagaduvaweto na ìvotnata sredina i

prirodata.

1.Opis na uslovite na terenot na instalacijata

Imaj}i predvid deka Instalacijata e locirana vo Bitolskiot region, ocenka e

deka vlijanijata vrz ìvotnata sredina od rabotata na Instalacijata, }e bidat vo

korelacija so sostojbite vo ìvotnata sredina od regionot, poradi {to pri

ocenuvaweto na vlijanijata od aktivnosta, }e dademe i paralelen opis na uslovite na

terenot.

Opis na terenot

Farmata za intenzivno ìvinarstvo se nao|a vo atarot na naselenoto mesto Lisolaj, i vo blizina na naselenite mesta Sekirani, Novo Zmirnevo, Drago{ani. Centarot na Instalacijata, spored Nacionalniot koordinaten sistem se nao|a na Istok: 21017’02.72” i na Sever: 41007’49.65” , i nadmorska viso~ina od 601 metri.

Do Farmata se doa|a od pravecot na gradot Bitola (na oddale~enost od okolu 9km), po regionalniot pat pat Bitola-Demir Hisar, so izdvojuvawe na raskrsnicata kaj Beli Most, od kade na oddale~enost od okolu 2,5km., se doa|a na Farmata

Priodot do Instalacijata e so re{en soobra}ajno tamponiran lokalniot pat. Terenot e ramen so blago poka~uvawe na nadmorskata visina od lokacijata kon

bliskite planini.

Pogolem vodotek vo blizina na Farmata e rekata [emnica, a vo neposrednata

okolina postojat i pomali vodoteci-suvodolici koi dobivaat voda za vreme na

pogolemi atmosverski padavini.

Vo blizina na Farmata ima izgradeno drugi stopanski kapaciteti.

Opis na Instalacijata Instalacijata za intenzivno ìvinarstvo vo prvobitna sostojba, funkcionira

od 1998 godina, a vo izminatiot period se vr{eni odredeni investicioni zafati vo pravec na podobruvawe na uslovite za odgleduvawe na ìvina, kako i za namaluvawe na emisiite vo atmosferata, povr{inskite vodi i po~vata.

Vo prethodnite fazi na realizacijata na Instalacijata, bile vr{eni soodvetni istraùvawa okolu izborot na lokacijata, mo`nosta da se obezbedat izvori na energija (voda i elektri~na struja), soobra}ajnoto povrzuvawe, kako i pra{awata svrzani za upravuvaweto so otpadite od Instalacijata.

80

Moè da se kaè, deka Instalacijata na sega{nata lokacija, gi ispolnila site barani uslovi za izveduvawe na prete`nata dejnost, odgleduvawe na ìvina, kako {to se: izborot na lokacijata, vodosnabduvaweto, re{avaweto na otpadite (otpadno |ubre, vodi, umreni ìvotni i dr.), dispozicija na objektite na lokacijata, sanitarna soglasnost itn.

Instalacijata, prestavuva farma za odgleduvawe na ìvina i proizvodstvo na jajca, koja ima tehni~ki (instaliran) kapacitet za odgleduvawe na ìvina od 60.000 broja, {to ovozmoùva godi{no proizvodstvo od okolu 9.000.000 jajca, i 40.000 koko{ki za kolewe.

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{ki vo farmata e taka konceptirana {to pretstavuva zaokruèna proizvodna celina za proizvodstvo na jajca i koko{ki za kolewe.

Vo objektite na ìvinarskata farma e instalirana oprema za odgleduvawe na koko{ki vo soglasnost so Dobrata Proizvodna Praksa, a farmata raspolaga i so druga oprema vo funkcija na ostvaruvawe na nejzinite aktivnosti (podgotovka na hrana, sistemi za hranewe, napojuvawe, provetruvawe, greewe i dr.).

Na rakovodnite mesta vo Instalacijata se vraboteni stru~ni lica, koi dobro ja poznavaat primenetata tehnologija za intezivno ìvinarstvo, pri {to na~elata za Dobrata Farmerska Praksa se primenuvaat vo sekoj segment od raboteweto (odgleduvawe, ishrana na ìvinata, za{tita na ìvinata, ~istewe, sproveduvawe na DDD za{tita itn.).

2.Opis na ìvotnata sredina

na po{irokoto podra~je

Spored postoe~kite podatoci, za sostojbite so zagaduvaweto na ìvotnata

sredina, podra~jeto na regionot spa|a vo redot na pooptovarenite ambienti so

raznovidni zagaduva~ki materii.

Vakvata sostojba e rezultat na postojnite klimatski faktori vo regionot,

sostojbata so stopanskite kapaciteti, griàta za ìvotnata sredina, {to se zaedno gi

predizvikuva soodvetnite sezonski kolebawa na zagaduvaweto na ìvotnata sredina.

Ekstremno niskite i ekstremno visokite temperaturi na vozduhot se pri~ina za

natrupuvawe na iljadnici kubni metri ~ad, razni otrovni gasovi, osobeno jaglenoroden

monoksid, koj {to prome{an so pra{inata formira t.n. "staklena bav~a" {to go

spre~uva ladeweto na vozduhot i pridonesuva za pojava na razni zaboluvawa.

Regionot ima najvisoki emisii na N02 i SO2 {to prestavuva 67 i 72% od vkupnite

emisii na nacionalno nivo. Emisiite na SO2 vo REK "Bitola" se redovno nad

dozvolenite grani~ni vrednosti (400 mg/m3) i se dviàt pome|u 1.600 i 2.000 mg/m3.

Samo za edna godina, vo vozduhot od REK "Bitola" se ispu{taat okolu 40.000

toni SO2 i 2.400 lete~ka pepel.

Kontinuirano sledewe na kvalitetot na vozduhot, vr{i Upravata za

hidrometeorlo{ki raboti, no podatocite ne ja davaat pravata slika na zagaduvaweto

na vozduhot, bidejki ne se vr{at merewa na poedine~nite emiteri vo vozduhot.

Regionot se snabduva so voda za piewe od sistemot "Streèvo", a naselenite

mesta od izgraden lokalen vodosnabditelen sistem ili od bunari, izvori{ta i drugo.

Vo Regionot nema izgradeno stanica za tretman na otpadni vodi, kaj nekoi

stopanski kapaciteti postojat sistemi za pre~istuvawe na otpadnite vodi, no

generalno kaàno, najgolem del od otpadnite vodi, osobeno od doma}instvata, direkno

bez pre~istuvawe se ispu{taat vo recipientot.

Pri~inite za zagaduvawe na po~vite se: koristewe na hemiski sredstva,

erozija, mehani~kite o{tetuvawa na po~vata, uni{tuvaweto na {umskiot fond i

ogoluvawe na zemji{teto, kako i taloèwe na sedimenti od zagaden vozduh.

81

Karakteristi~no e toa {to erozivnite podra~ja se dosta rasprostraneti, i se

seriozen faktor za degradacija na zemji{teto, {to predizvikuva golemi implikacii i

na ìvotnata sredina.

Upotrebata na agrohemiski sredstva, pokraj nizata negativni efekti vrz

po~vata, se reperkuira i vrz kvalitetot na proizvodstvoto, a indirekno i vrz

kvalitetot na vodite i vozduhot.

Mehani~kite o{tetuvawa na po~vata se predizvikuvaat so povr{inski kopovi

za mineralni surovini, za grade`ni materijali (pesok,kamen, ~akal), koi gi ima na

pove}e mesta, a najmnogu preku deponirawe na jalovinata i zgurata od REK "Bitola".

Vo teritorijata na Regionot, od {umite najmnogu se sre}avaat: dabot, bukata,

crniot bor, molikata i sli~no, opi {to imaat golemo zna~ewe za odrùvawe na

biolio{ka ramnoteà i za kvalitetot na ìveeweto, taka {to nivnoto ~esto

uni{tuvawe direkno go zagrozuva biodiverzitetot i gi naru{uva klimatskite

karakteristiki.

Kvalitetot so bu~avata vo Regionot, dosega ne e analiziran i istraùvan, se

sre}avaat izvori na bu~avata, posebno vo poedini lokaliteti. kade ima zgolemena

frekvencija na soobra}aj, prostori kade {to rabotat ma{ini i sli~no. Tamu se

pojavuva i prekumerna bu~ava, no poradi povremeniot i lokalniot karakter ne

pretstavuva seriozna opasnost.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: soobra}aj, proizvodni i

delovni procesi, bu~ava od enterierno poteklo (stanbeni zgradi, trgovsko delovni

centri i drugo).

Podatoci za merewe na intenzitetot na bu~avata ne postojat,so isklu~ok na

podatocite od poedini pravni lica koi imaat izraboteno elaborati za ocenka na

vlijanijata vrz ìvotnata sredina.

Sostojbata so otpadot ne e na zadovoluva~ko nivo, a deponiite kade {to istiot

se odlaga ne gi zadovoluvaat ni osnovnite kriteriumi za sanitarni deponii.

So ogled na toa {to otpadot ne se tretira adekvatno, deponiite prestavuvaat

seriozen problem za ìvotnata sredina. Ne se vr{i poseben tretman na industriskiot

otpad i ne postoi posebna deponija za nego. Medicinskiot otpad iako se odvojuva

posebno na mestoto na sozdavawe, sepak krajno zavr{uva na istata deponija.

Grade`niot {ut posebno se deponira, no privatnite lica samovolno isfrlaat {ut

nasekade vo okolinata na gradot.

Deponiite nemaat nikakva infrastruktura, nema sredstva za dezinfekcija,

procednite i atmosferski vodi direktno gi zagaduvaat podzemnite i povr{inski vodi

vo okolinata. Golema e opasnosta od poàri i ekplozii, kako i od zarazni bolesti,

osobeno {to po deponiite se dviàt dobitok i ptici.

Urbaniot razvoj e vo direkna korelacija so komunalnata inrastruktura:

vodosnabduvaweto, odvodnuvaweto na otpadnite vodi, upravuvaweto so otpadot. Ovie

problemi, istovremeno najdirektno se reperkuiraat vrz kvalitetot na ìveeweto,

osobeno najmnogu vo ruralnite sredini.

Vo naselenite mesta, uslovite za ìveewe ne se sanitarno higienski, dobar del

od selata nemaat vodovodni sistemi, nemaat kanalizaciona mreà, a mal del od niv

imaat organizirano i propisno deponirawe na komunalniot otpad i arskoto |ubre.

Najseriozen rizik po ~ove~koto zdravje prestavuva zagadeniot vozduh od

rabotata na REK "Bitola".

Seriozen rizik po zdravjeto na naselenieto prestavuva zagadenata otpadna

voda, koja bez prethoden tretman se ispu{ta po kanalizacijata i recipientite.

82

Analizite za zdrastvenata sostojba na naselenieto, pokaùvaat deka poradi

ekolo{ki pri~ini se ~esti pri~inite za razni zaboluvawa na gra|anite, a kako

rezultat na: temperaturnite razliki, ti{inite vo zimskiot period, nekvalitetnata

voda za piewe, nedovolno razviena kanalizaciona mreà, nesoodvetno deponirawe na

otpadot i sli~no.

Podra~jeto na Regionot se odlikuva so kontinentalna i umereno - kontinentalna

klima, a po te~enieto na reka Crna ima vlijanie na modificirana mediteranska

klima.

Srednata godi{na temperatura se dviì od 11oC vo poleto, do 4oC na planinite.

Najtopli meseci se juli i avgust, maksimalnata temperatura iznesuva okolu 40oC, a

minimalnata e nad -24 oC, odnosno temperaturna amplituda od 64oC.

Prose~nite godi{ni vrneì se dviàt od 500 mm vo poleto, do 900 mm na

planinite.

Obla~nosta e relativno niska, brojot na vedri denovi e golem, maglite se

prose~na pojava, a insolacijata e so dosta izrazit broj na son~evi ~asovi.

Najzastapeni vetrovi se severniot i ju`niot so prose~na godi{na ~estina

183%o, odnosno 131%o i sredna brzina od 2,2 m/sek.

Opis na biodiverzitetot na podra~jeto na lokacijata

kade {to se vr{i dejnosta i aktivnosta

Imaj}i go vo predvid Zakonot za za{tita na prirodata, Strategijata i Akcioniot

plan za za{tita na biolo{kata raznovidnost na RM, Prostorniot plan na RM,

Prostorniot plan na op{tinata i Lokalniot ekolo{ki akcionen plan na op{tinata,

konstatirano e deka podra~jeto na koe {to e lociran Objektot;

-Ne spa|a vo niedna kategorija na za{titeni prostori i podra~ja;

-Ne spa|a vo niedna od mreìte na za{titeni podra~ja

-Ne spa|a vo osnovnite tipovi na pejzaì

-Nema hidrolo{ki objekti

-Ne spa|a vo podra~ja so prirodni vegetaciski tipovi

3.Prirodno geografski karakteristiki na podra~jeto So ogled na toa {to Instalacijata se nao|a vo stopanski kompleks na op{tinata

Bitola, }e gi dademe prirodno geografskite katakteristiki na podra~jeto. Na ìvotnata sredina okolu lokacijata na predmetniot objekt, odnosno podra~jeto kade {to e lociran objektot, zna~ajno }e bide vlijanieto na: geolo{kiot sostav, terenot, klimata i hidrografijata, kako i osnovnite i relevantni faktori. Vo odnos na inènersko-geolo{kite karakteristiki, osnovnite svojstva na

stenite i terenite se diferenciraat vo tri grupi: Nevrzani karpi, Slabo vrzani karpi

Cvrsto vrzani karpi.

Spored stabilnosta na terenite vo Regionot se izdvoeni: Prete`no stabilni

tereni; Prete`no uslovno stabilni; Nestabilni tereni.

Vo odnos na geolo{kite karakteristiki, Pelagoniskiot masiv, go ~inat

tereni, od visoko metamorfni karpi, prestaveni so pove}e varieteti:

Gnajsno - mika{istna formacija izgradena od dvoliskunski, amfibolski gnajsevi, leptinoliti, mika{isti i grafiti~ni i kvarcni {krilci; Pelagoniski graniti, se javuvaat kako pomali ili pogolemi intruzivni tela vo sredi{niot del od Pelagonot; Pelagoniskite mermeri, prete`no se izgradeni od kalcitski i dolomitski mermeri, koi se javuvaat kako tenki zoni po isto~niot obod na pelagoniskiot masiv; Ezerski sedimenti so pliocenska starost razvieni se vo Pelagoniskata ramnina.

83

Hidrogeolo{kite karakteristiki na terenite vo Regionot, spored tipovite na

izdani se odvojuvaat vo: zbieni, pukotinski i karpesti tip na izdani. Celoto Bitolsko

pole e dobro izda{en teren pri {to vo izdup~enite subarterski bunari na dlabo~ina

do 30 m, imaat izda{nost od 3 do 10 litri vo sekunda.

Slabovodno propusni i slabo izda{ni se terenite izgradeni od od gnajsevi,

mika{isti i graniti. Karpestiot tip na izdani, formiran e vo terenite sostaveni od

paleozojski mermeri i bigoroviti varovnici.

Spored hidrografskite karakteristiki, glaven recipient na site vodi vo

op{tinata e reka Crna, a drugi pogolemi vodoteci se rekite: Ele{ka, Dragor i

[emnica. Vo regionot ima pojavi na podzemni vodi na dlabo~ina od okolu 8 m koi

nemaat osobeno vlijanie za razvitokot na okolinata. Vo podlabokite sloevi, regionot

e bogat so vodi koi se eksploatiraat za komercijalni celi.

Heterogenosta na prirodnite uslovi na prostorot, na Regionot, uslovile i dosta

heterogen pokriva~, poradi {to na prostorot se javuvaat razni tipovi na po~vi so

mnogu pove}e podtipovi.

Site po~veni tipovi kako pedogeografski reoni, spored agroproizvodnata

sposobnost, grupirani se vo bonitetski klasi od koi so najdobra agroproizvodna

vrednost se po~vite od prva klasa zastapeni vo pogolemiot del od Pelagoniskoto

pole, i pokraj re~nite tekovi, pa sî do po~vite od petta klasa koi se primenuvaat za

pasi{ta.

Prostorot na Regionot se odlikuva so heterogenost vo odnos na zastapenosta na

vegetaciskite tipovi me|u koi dominira agrarniot kompleks i bogatstvo na

rastitelnite elementi.

Dominiraat {umite (osobeno dab i buka), a na planinata Baba (Pelister)

dominira crniot bor i molikata.

Se pojavuvaat i predeli koi se odlikuvaat so stepska vegetacija, {to e kako

rezultat na umereno kontinetalna klima.

Regionot se karakterizira so relativno niska seizmi~ka aktivnost, so

mo`nost na pojava na zemjotresi koi ne bi moèle da predizvikaat katastrofalni

razurnuvawa.

Zemjotresite predizvikani od lokalni epicentarlni àri{ta dostignuvaat

intenzitet do 6 stepeni po MCS skalata, a vlijanijata od podale~nite epicentri se

~uvstvuvaat so intenzitet od 6 do 7 stepeni.

4.Sostojba so ìvotnata sredina od rabotata na Instalacijata

Kako o~ekuvani vlijanija, i mo`ni potencijalni zagaduvawa na ìvotnata

sredina i osnovni pokazateli za stepenot na zagaduvawe na ìvotnata sredina {to se

javuvaat kako rezultat na procesite na vr{ewe na dejnosta vo Instalacijata se

slednite: Emisii vo vozduhot od otpadni gasovi i pra{ina; Emisii vo vodite od

otpadni sanitarni vodi, od miewe na prostoriite, od odrùvawe na higienata na

lokacijata, od atmosverski otpadni vodi; Vlajanija od otpadot, Emisii vo po~va,

Vlijanija od bu~ava, Vibracii, Nejonizira~ko zra~ewe.

Instalacijata, izgradena e nadvor od naselenite mesta, na mnogu golemo

rastojanie, taka {to najbliskite postoe~ki objekti vo koi se vr{at dejnosti ili

aktivnosti se nao|aat na pogolemo rastojanie, a isto taka i postoe~ki institucii i/ili

objekti, vo koi se vr{at zrdavstveni, socijalni ili obrazovni dejnosti, se nao|aat na

pogolemo rastojanie

84

Site surovini upotrebeni vo pripremata na hrana prethodno se provereni i ne predizvikuvaat {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina, a pri nivniot izbor se vodi smetka da imaat {to pomala sodrìna na kontaminanti, taka {to bi generirale nezna~itelni emisii vo ìvotnata sredina.

Samata priroda na procesot na odgleduvaweto na koko{ki koristi surovini koi se bio razgradlivi i na baza na prirodni surovini taka {to ne postoi opasnost od {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{ki vo Farmata e taka konceptirana {to pretstavuva zaokruèna proizvodna celina za proizvodstvo na jajca i koko{ki za kolewe, i nema zagaduvawe na ìvotnata sredina, nad dozvolenite koncentracii i koli~estva.

Vo objektite na Farmata e instalirana oprema za odgleduvawe na koko{ki vo soglasnost so Dobrata Proizvodna Praksa, a farmata raspolaga i so druga oprema vo funkcija na ostvaruvawe na nejzinite aktivnosti (podgotovka na hrana, sistemi za hranewe, napojuvawe, provetruvawe, greewe i dr.).

5.Ocenka na emisiite vo atmosferata Spored dadenite podatopci za izvorite na emisii vo atmosferata,

konstatirano e deka emisii vo atmosferata ima i deka toa e normalna pojava pri odgleduvaweto na koko{ki, no istite ne gi nadminuvaat maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva.

Vo fugitivnata emisija na komponenti vo vozduhot dominiraat materii koi se produkt od raspa|awe na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinskite ekskrementi (feces i urina). Istite se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijale vrz ìvotnata sredina i prirodata. Mirizbata od objektite se kontrolira na nivo koe ne predizvikuva naru{uvawe nadvor od granicite na lokacijata preku primena na Dobrata Farmerska i Dobrata Higienska Praksa pri odgleduvaweto na ìvinata i rakuvaweto so ekskrementite na lokacijata.

@ivinarskata farma e locirana vo krugot na obrabotlivo zemjodelsko zemji{te na dovolna oddale~enost od stambenite objekti, {to e vo soglasnost so Pravilnikot za klasifikacija na objektite {to so ispu{tawe na {tetni materii moàt da go zagadat vozduhot vo naselenite mesta i formirawe na zoni na sanitarna za{tita. Spored spomenatiot Pravilnik, ìvinarskite farmi, sprema kapacitetot, spa|aat vo objekti od treta klasa, kade e potrebno rastojanieto do naseleno mesto da e od 601 do 1.000m.

Instalacijata za intenzivno ìvinarstvo e na pogolemo rastojanie od 1.000m vo odnos na prvite ku}i, so {to e ispolnet uslovot soglasno so spomenatiot Pravilnik.

Op{ta e konstatacijata deka ìvinarskata farma ne vr{i zagaduvawe na vozduhot so {tetni materii i soglasno so postoe~kite vaè~ki normativi ne e potrebna posebna za{tita. Ova e potvrdeno i preku organolepti~koto opredeluvawe na miris vo okolina na Farmata, pri {to ne e zabeleàna mirizba pri temperatura na ambientniot vozduh od 200C i bez prisustvo na veter.

6.Ocenka na emisiite vrz povr{inskiot recipientot Od samata lokacija ne postojat emisii vo povr{inski vodi pri normalna rabota

na instalacijata. Od kompleksot na Instalacijata, ili poto~no od postrojkata za taloèwe na

sanitarnite otpadni vodi, vodite uslovno pro~isteni po zavr{eniot biodegradaciski proces, preku zemjan kanal se transpotiraat do rekata [emnica.

Zemjaniot kanal ima osnovna namena da gi zafa}a i atmosferskite vodi vo slu~aj na poplavi i e suv vo tekot na celata godina. Vo slu~aj na istekuvawe na vodite koi se slevaat od platoto za |ubrivo vo kanalot tie vodi voop{to ne stignuvaat do povr{inskiot recipient zaradi relativno malata koli~ina na voda i oddale~enosta od povr{inskiot recipient.

85

Od tie pri~ini, ne postoi opasnost od kontaminacija na povr{inskiot recipient, reka [emnica.

Mestoto na vlivawe na kanalot vo reka [emnica, koe e definirano kako emisiona to~ka vo povr{inski vodi e predvideno kako to~ka za monitoring za potrebite na baraweto za ekolo{ka dozvola.

Od pri~ini dadeni pogore, a so ogled na toa {to od rabotata na instalacijata ne

se ispu{taat vodi ditektno vo recipient, Tabelata VII.3.1.

ne se popoluva. Tabela VII.3.1. Tabela VII.3.1 Kvalitet na povr{inska voda

To~ka na monitoring/Referenci od

Nacionalniot koordinaten sistem: _________________________________________________

Parametar Rezultati mg/l)

Metod na zemawe primerok (zafat,

nanos itn)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum

rN

Temperatura

Elektri~na provodlivost ES

Amoniumski azot NH4-N

Hemiska potro{uva~ka na kislorod

Biohemiska potro{uva~ka na kislorod

Rastvoren kislorod O2(r-r)

Kalcium Sa

Kadmium Cd

Hrom Cr

Hlor Cl

Bakar Cu

@elezo Fe

Olovo Pb

Magnezium Mn

@iva Hg

Nikel Ni

Kalium K

Natrium Na

Sulfat SO4

Cink Zn

Vkupna bazi~nost (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod TOS

Vkupen oksidiran azot TON

Nitriti NO2

Nitrati NO3

Fekalni koliformni bakterii vo rastvor (/100mls)

Vkupno bakterii vo rastvor (/100mls)

Fosfati PO4

86

Prilog VII.3.

So ogled na toa {to, ne se registriraat postoe~ki ili predvideni emisii vo

ìvotnata sredina od aspekt na vlijanijata vrz povr{inskiot recipient, nemoàt da

se dadat drugi detali vo vrska so vlijanijata vrz povr{inskiot recipient.

7.Ocenka na vlijanieto na emisiite vrz po~vata i podzemnite vodi Od samata lokacija, emisii vo po~vata se o~ekuvaat od transportot na

|ubrivoto, i zakopuvaweto na uginatata ìvina. Od emisiite koi poteknuvaat od farmerskite aktivnosti vo po~vata i

podzemnata voda najva`ni se N i P (azot i fosfor). Poradi prirodata na rabotnite aktivnosti nema potencijalna opasnost za

zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata. Voda za procesite na rabota vo Farmata, se koristi od sistemot Streèvo, a

snabduvawe so voda za piewe se vr{i so pakuvana voda. Isto taka, kako zadovoluva~ki moment e {to |ubrivoto po iz|ubruvaweto se nosi

na privremeno odlagawe na specijalna betonska podloga so kontrola na iscedokot i se odnesuva za na|ubruvawe na zemjodelski povr{ini i ne se deponira, a so toa i ne se kompostira kako posebna deponija so {to se namaluva mo`nosta za {tetno vlijanie vrz podzemnite vodi.

Bidej}i kaj farmite za intenzivno odgleduvawe na koko{ki ne e voobi~aeno da imaat otpadni vodi koi se emitiraat vo povr{inskite vodi, edinstven slu~aj na takvi ispu{tawa se smetaaat obilni do`dovi.

87

Od pri~ini dadeni pogore, a so ogled na toa {to od rabotata na instalacijata ne

se registrirani emisii vrz po~vata i podzemnite vodi,

Tabelata VII.5.1.

ne se popoluva. Tabeli VII.5.1.

Tabela VII.5.1 Kvalitet na podzemna voda

To~ka na monitoring/Referenci od

Nacionalniot koordinaten sistem: _______________________________________________

Parametar Rezultati mg/l)

Metod na zemawe primerok (zafat,

nanos itn)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum

rN

Temperatura

Elektri~na provodlivost ES

Amoniumski azot NH4-N

Rastvoren kislorod O2(r-r)

Ostatoci od isparuvawe (1800S)

Kalcium Sa

Kadmium Cd

Hrom Cr

Hlor Cl

Bakar Cu

Cijanidi Cn, vkupno

@elezo Fe

Olovo Pb

Magnezium Mg

Mangan Mn

@iva Hg

Nikel Ni

Kalium K

Natrium Na

Fosfati PO4

Sulfat SO4

Cink Zn

Vkupna bazi~nost (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod

Vkupen oksidiran azot

Arsen Ay

Barium Va

Bor V

Fluor F

Fenol

Fosfor R

Selen Se

Srebro Ag

Nitriti NO2

Nitrati NO3

Fekalni koliformni bakterii vo rastvor (/100mls)

Vkupno bakterii vo rastvor (/100mls)

Nivo na vodata (spored nadmor. visina na Pula)

88

8. Ocenka na vlijanieto na emisiite od bu~ava Od samata lokacija ne postojat emisii od bu~ava, pri normalna rabota na

Instalacijata, nad dozvolenite granici, {to zna~i deka bu~avata nema posebno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

9.Rafrlawe na zemjodelski/nezemjodelski otpad Operatorot vo momentov koristi zemjodelsko zemji{te, nadvor od

Instalacijata, poradi {to od negova strana nema ni rasfrlawe na |ubrivoto vo granicite na Instalacijata.

\ubrivoto, koe kako cvrsta frakcija se odlaga na opredelena lokacija za privremeno deponirawe, nadvor od granicite na farmata, od kade povremeno se podiga i se nosi za |ubrewe na zemjodelski povr{ini, pri {to se koristi i te~nata frakcija od |ubrivoto, koja se sobira vo {ahta, po izvr{enata biodegradacija po priroden pat.

Rasfrlaweto na |ubrivoto na povr{ini od pravnite subjekti i lokalnite farmeri, se izveduva za potrebite na zaseanite kulturi koi se odgleduvaat. Operatorot smeta deka rasfrlaweto na |ubrivoto na zemjodelski povr{ini, nadvor od Instalacijata ne e zabraneto. Zemji{teto na koe se rasfrla ova |ubrivo e kultivirano zemji{te na koe se odgleduvaat ìtarici, zelen~uk kako i povr{ini pod treva i vo dosega{nata praksa ne se zabeleàni negativni posledici od koristeweto na |ubrivoto od Farmata.

Upotrebata na |ubrivoto spored Dobrata Farmerska Praktika nema negativno vlijanie vrz parametrite na ìvotnata sredina osobeno na povr{inskite i podzemnite vodi. Koga se primenuvaat tie praktiki samata mirizba od samite povr{ini na koi se rasfrla |ubrivoto e sli~na na bilo koja obrabotliva povr{ina koja se obrabotuva vo ruralnite oblasti.

Koristeweto na ìvinskoto |ubrivo za rasfrlawe e stara praktika. Dolgo vreme edinstven izvor za |ubrewe na povr{inite pod kulturi bilo kroisteweto na ìvinsko |ubrivo.

Organskite |ubriva se va`ni izvori na hranlivi sostojki i igraat va`na uloga vo odgleduvawe na kulturite i potrebite od hranlivi sostojki.

Primenata na vakvoto |ubrewe prestavuva prioritet vo odnos na hemiskite ve{ta~ki |ubriva. Efikasnoto koristewe na arskoto |ubrivo moè da gi postigne istite rezultati na koristeweto na ve{ta~kite |ubriva vo odnos na potrebite od fosfor i kalium dokolku pravilno se primenuva. Imaj}i predvid deka so tehnolo{kite procesi vo instalacijata, ne se vr{at

zemjodelski aktivnosti i ne se sozdava otpad od zemjodelski aktivnosti, Tabelite

VII.5.2. i VII.5.3.

ne se popolnuvaat.

Tabeli VII.5.2. i VII.5.3. Tabela VII.5.2 Spisok na sopstvenici/posednici na zemji{teto

Sopstvenik na zemji{teto

Lokacija kade {to se vr{i rasfrlaweto

Podatoci od mapa Potreba od Fosforno |ubre za sekoja farma

89

Tabela VII.5.3 Rasprostranuvawe

Sopstvenik na zemji{te/Farmer ________________________________

Referentna mapa_____________________________________

Identitet na povr{inata Vkupna povr{ina (ha) (a) Upotrebliva povr{ina (ha) Test na po~vata za Fosfor Mg/l Datum na pravewe na testot za Fosfor Kultura Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha) Koli~estvo na mil rasfrlena na samata farma (m3/ha)

Proceneto koli~estvo Fosfor vo milta rasfrlena na farmata (kg P/ha)

(b) Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha) Apliciran fosfor (kg P/ha) Vk. koli~estvo vnesena mil (m3) Vkupnata koli~ina {to moè da se vnese na farmata. ____________

Koncentracija na Fosfor vo materijalot {to se rasfrla

- kg Fosfor/m3

Koncentracija na Azot vo materijalot {to se rasfrla

- kg Azot/m3

10.Ocenka na vlijanieto od iskoristuvaweto i/ili deponiraweto na otpadot na samata lokacija Na samata lokacija ne se vr{i iskoristuvawe na sopstveniot otpad. Kako otpad,

koj privremeno se deponira na samata lokacija e cvrstat frakcija od iz|ubruvaweto, kako i te~nata frakcija koja se sozdava so dekantacija na |ubrivoto vo lokacijata za vremeno odlagawe.

Cvrstata frakcija, koja se crpi od privremenata deponija i zaedno so te~nata frakcija, se transportiraat do opredeleno zemjodelsko zemji{te, kade naj~esto se upotrebuva so rasfrlawe i so polivawe ili rasprskuvawe.

Pri suvo vreme otpadot/|ubrivoto e vo cvrsta sostojba i ne postoi mo`nost za emisii vo povr{inski ili otpadni vodi.

11.Slu~ajni emisii Rizikot od slu~ajni emisii pri istekuvawa od Instalacijata e nizok, zaradi

toa {to postoi prostor za zafa}awe na te~nata frakcija. Za vreme na postoeweto na Instalacijata, ne se zabeleàni prelivawa od vakov

tip. Najtipi~ni slu~ajni emisii se istekuvawa pri polnewe na traktorite so |ubrivo i negoviot transport do vremenata deponija i zemjodelskoto zemji{ta. Vakviot rizik e mnogu mal i dosega ne se zabeleàni vakvi incidenti. Pri vakvi incidenti, dokolku se slu~at, potrebno e informirawe na lokalnite vlasti pri {to se pristapuva kon ~istewe i perewe na patot ili povr{inata na na~in so koj }e se spre~i i minimizira opasnosta od istekuvawe na |ubrivoto vo okolnite povr{inski drena`ni kanali.

Site kanali za sobirawe na ekskrementite (feces i urina), koi se nao|aat vo objektite, imaat dolg rok na koristewe, pa ne moè da dojde do istekuvawe, odnosno slu~ajni emisii.

Od druga strana, Instalacijata raboti sekoj den, vo tekot na celata godina i zaradi toa inspekcija na lokacijata i opremata se izveduva sekojdnevno.

Premestuvawe na ìvinata, transport na |ubrivoto i na otpadot se izveduva samo preku normalni rabotni denovi. Vrz vakvite aktivnosti redovno se vr{i nadzor.

90



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 8

-Opis na tehnologiite i drugite

tehniki za spre~uvawe, ili

dokolku toa e mo`no, namaluvawe

na emisiite na zagaduva~ki materii

91

Poglavje VIII.

OPIS NA TEHNOLOGIITE I DRUGITE

TEHNIKI ZA SPREÛVAWE, ILI

DOKOLKU TOA E MO@NO, NAMALUVAWE

NA EMISIITE NA ZAGADUVA^KI MATERII 1.Voved Vo Baraweto za dobivawe A-Integrirana Ekolo{ka Dozvola, e daden opis na

Instalacijata i nejzinite sostavni delovi, koi se vo funkcija za ostvaruvawe na opredelenite aktivnosti za odgleduvawe na koko{ki, a vo ova poglavje }e se dade osvrt na tehnologiite i tehnikite za spre~uvawe, odnosno namaluvawe na emisiite na zagaduva~ki materii.

U{te so samiot izbor na lokacijata, na koja e izgradena farmata za koko{ki, a potoa i vo tehnolo{ko-tehni~kata dokumentacija (proekti), vklu~eni se re{enija za namaluvawe na emisiite na zagaduva~ki materii, koi poteknuvaat od aktivnostite na Instalacijata.

Kako {to e izneseno, vo Instalacijata ima: - Emisii vo atmosferata, - Emisii na bu~ava, - Emisii od vibracii se zanemarlivi - Emisii od n ejonizira~ko zra~ewe se zanemarlivi Vo Instalacijata nema: - Emisii vo povr{inskite vodi (vo isklu~itelni okolnosti), - Emisii vo po~vata i - Emisii vo kanalizacijata,

2.Emisii vo atmosferata Emisiite vo atmosferata od Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno

poteknuvaat od slednite izvori: - Objektite za odgleduvawe na koko{ki, - Iz|ubruvaweto na objektite za odgleduvawe na koko{ki, - Privremenoto odlagawe na |ubrivoto od objektite - Instalaciite za zatopluvawe na objektite - Transportnite sredstva koi soobra}aat vo i od lokacijata

Emisiite vo atmosferata se voglavno gasovi i mirizbi, koi se sozdavaat kako posledica na fiziolo{kite aktivnosti na koko{kite, za vreme na nivniot prestoj vo objektite za odgleduvawe (jaglenorodni soodinenija), kako i gasovi, proizvodi na raspa|aweto na organskite materii vo sistemite za iz|ubruvawe, gasovite i mirizbite od |ubrivoto privremeno odloèno na platformata za taa namena (azotni, jaglenorodni i dr. lesno isparlivi soodinenija).

Gledano poedine~no, za sekoj od navedenite izvori na emisii na {tetni materii vo atmosferata, moè da se kaè deka otpadnite gasovi, koi se proizvod na procesite {to se odvivaat vo objektite za odgleduvawe na koko{kite, se odveduvaat preku ventilatori, instalirani na objektite.

Provetruvaweto na objektite ima za cel i sozdavawe na povolen ambient (mikro klima) za prestoj na ìvinata vo objektite, pri {to nema prenaselenost na ìvinata vo poedinite fazi na odgleduvawe.

Brojot i ja~inata na ventilatorite, kako i polo`bata na ventilatorite, se utvrduva spored potrebite na ìvinata od vozduh.

Vo ovoj slu~aj ne moè da se govori za namaluvawe ili spre~uvawe na emisiite na {tetni materii vo atmosferata, a samo moè da se kaè deka tie se odnesuvaat vo povisokite sloevi na ambientalniot vozduh, a imaj}i predvid deka vozduhot e dinami~en medium, gasovite mnogu brzo se razreduvaat, i se pod vrednostite na maksimalno dozvolenite koncentracii.

92

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite, koja se primenuva vo Instalacijata e poznata i primeneta na pogolem broj ìvinarski farmi vo zemjata, pa i vo po{iroki razmeri, vklu~uva tn. suvo iz|ubruvawe na sozdadenite ekskrementi (feces), a otpadot privremeno se odlagaat na betonska podloga kade vrz sodrànite organski materii se vr{i biodegradacija po priroden pat i vo vakov slu~aj ne postojat mo`nosti za spre~uvawe na emisiite na {tetni materii vo atmosferata.

Namaluvawe na emisiite vo atmosferata od ovoj izvor e mo`no samo so namaluvawe na vkupnite koli~ini na otpadni materii, i brza evakuacija na |ubrivoto od platformata, a rakovodstvoto ima i konkretni re{enija za toa.

Zatopluvaweto na objektite se vr{i so pomo{ na Termogen so mala potro{uva~ka na nafta, poradi {to emisiite na {tetni materii vo atmosferata se minimalni.

Kako {to e ve}e kaàno, Instalacijata e locirana vo krug na obrabotlivo zemjodelsko zemji{te, na dovolna oddale~enost od stambenite objekti, poradi {to emisiite na {tetni materii vo atmosferata, nemaat zna~ajno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Atmosvera-

Tabela VIII.1.1 Namaluvawe / kontrola na tretman

Referenten broj na emisiona to~ka:

Kontrolen parametar

Oprema Postojanost na opremata

Kalibracija na opremata

Podr{ka na opremata

Redovna kontrola na intenzitetot na emisiite vo atmosverata od Objektite, i Odlagali{teto na |ubrivo

Standardna

Spored vidot na kontrolata

Nema potreba

Nema potreba

Dnevno otstranuvawe na sozdadenite opasni materijali

Standardna

Spored vidot na rabotata

Nema potreba

Nema potreba

Namalivawe na potro{uva~kata na hrana za vreme na prazni hodovi

Standardna

Spored vidot na rabotata

Nema potreba

Nema potreba

Kontrolen parametar Monitoring koj treba da se izvede

Oprema za monitoring Kalibrirawe na opremata za monitoring

Redovna kontrola na intenzitetot na emisiite vo atmosverata od Objektite, i Odlagali{teto na |ubrivo

Tehni~ka postapka

Nema potreba

Nema potreba

Dnevno otstranuvawe na sozdadenite otpasni materijali

Tehni~ka postapka

Nema potreba

Nema potreba

Namalivawe na potro{uva~kata na hrana za vreme na prazni hodovi

Tehni~ka postapka

Nema potreba

Nema potreba

3.Emisii vo povr{inskite vodi Vo sekojdnevnoto rabotewe na Instalacijata nema emisii vo povr{inskite vodi,

a samo vo isklu~itelni situacii, dopu{teno e vlivawe na otpadni vodi vo recipientot reka [emnica, posle nivnoto taloèwe vo postrojka.

So namaluvaweto na upotrebenite koli~ini na voda, se o~ekuva zna~ajno namaluvawe na otpadnite vodi, {to zna~i deka vo naredniot period, istite }e moàt da se korista za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini.

93

Spored izvr{enite merewa i probi za potro{uva~kata na voda za napojuvawe na ìvinata, vo prosek se tro{at okolu 11 m3voda/den (4.000m3/god), a so primena na merkite za kontrola na potro{uva~kata na voda, po site osnovi, se o~ekuva toa da se namali.

Povr{inski vodi-



Kontrolen parametar



Podr{ka na opremata

Redovna kontrola na povremenoto ispu{tawe na otpadna voda od Postrojkata za taloèwe

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Dnevno kontrola na potro{uva~kata na voda za napojuvawe i sanitarni potrebi

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Namalivawe na potro{uva~kata na otpadna voda polevawe na zemjodelski pobr{ini

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba



Redovna kontrola na povremenoto ispu{tawe na otpadna voda od Postrojkata za taloèwe

Standardna postapka

Nema potreba

Nema potreba

Dnevno kontrola na potro{uva~kata na voda za napojuvawe i sanitarni potrebi

Standardna postapka

Nema potreba

Nema potreba

Namalivawe na potro{uva~kata na otpadna voda polevawe na zemjodelski pobr{ini

Standardna postapka

Nema potreba

Nema potreba

4.Emisii vo po~vata Vo Instalacijata ima emisii vo po~vata, i toa od:

- Odstranuvawe na otpadnata voda, - Odloùvawe na le{evite na umrenata (uginat) ìvina.

[to se odnesuva do emisiite vo po~vata, koi sledat od odstranuvawe na otpadnata voda od postrojkata za taloèwe, vo prethodnata to~ka e dadeno detalno obrazloènie.

Ovde treba samo da se zabeleì, deka emisiite vo po~vata nemaat zna~ajno vlijanie na podzemnite vodi i po~vata.

Vo sega{ni uslovi i mo`nosti, namaluvaweto na emisiite vo po~vata se gleda preku brzoto transportirawe na otpadnata voda od postrojkata za taloèwe.

Tretmanot so umrenata ìvina, so zakopuvawe vo zemjana jama, koj se primenuva vo Instalacijata e eden od prifatenite postapki za ne{tetno odstranuvawe na trupovite, dokolku se po~ituvaat osnovnite principi na Dobrata Farmerska i Dobrata Higienska Praksa i e vo soglasnost so odredbite na Zakonot za nuz proizvodi od ìvotinsko poteklo.

94

Inaku, eventualnoto namaluvawe na emisiite vo po~vata, moè da se postigne so tn. kompostirawe na ìvinskiot otpad (trupovi na umrena ìvina) i koristewe na dobieniot kompost za |ubrewe na zemjodelskite povr{ini, no koli~inite na izumrena ìvina se mali. Celosno re{avawe na problemot so trupovite e mo`no so nivno ne{tetno odstranuvawe vo tn. kafilerii, {to ima po{iroko zna~ewe i moè da se re{ava na nivo na op{tina ili na cel region.

Ovie emisii nemaat vlijanie na podzemnite vodi i po~vata.

Po~va-



Kontrolen parametar



Podr{ka na opremata

Redovna kontrola na evakuacija na otpadni vodi, odloùvawe na cvrst otpad od le{evi od ìvinata

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Dnevno namaluvawe na potro{uva~kata na voda za saniratni potrebi

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Namalivawe na potro{uva~kata na otpadna voda za polevawe,

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba

Nema potreba



Redovna kontrola na evakuacija na otpadni vodi, odloùvawe na cvrst otpad od le{evi od ìvinata

Standardna postapka

Nema potreba

Nema potreba

Dnevno namaluvawe na potro{uva~kata na voda za saniratni potrebi

Standardna postapka

Nema potreba

Nema potreba

Namalivawe na potro{uva~kata na otpadna voda za polevawe,

Standardna postapka

Nema potreba

Nema potreba

5.Emisii na bu~ava, vibracii, nejonizira~ko zra~ewe Emisii na bu~ava, vibracii, nejonizira~ko zra~ewe se mo`ni od rabotata na

ventilacijata, so ~ija pomo{ se vr{i odveduvawe na respirabilnata pra{ina i otpadnite gasovi i mirisi od objektite za odgleduvawe na ìvina, kako i od rabotata na transportnite sistemi za dotur na hrana od silosite za hrana do hranilkite vo objektite, kako i od bu~nata aktivnost na ìvotnite, odnosno transportnite sredstva. Nivoto na bu~ava, vibraciite i nejonizira~koto zra~ewe {to se emitira na farmata e daleku pod maksimalnoto dozvoleno nivo i nema potreba od sproveduvawe na posebni merki za spre~uvawe na {tetnata od ovie emisii.

95

Bu~ava



Kontrolen parametar



Podr{ka na opremata

Namaluvaw na intenzitet na rabota na ventilatori, , dvièwe na prevozni sredstva

Ne e potrebna

Nema potreba Nema potreba Nema potreba

Izbegnuvawe na prepreki koi sozdavaat reflektiran zvuk

Grade`na


Kontrola na rabota na motorite od vozilata i podobruvawe na performansite

Standardna oprema

Spored vidot na voziloto

Spored proizvoditel

Bez poddr{ka



Namaluvaw na intenzitet na rabota na ventilatori, , dvièwe na prevozni sredstva

Tehni~ka postapka Nema potreba Nema potreba

Izbegnuvawe na prepreki koi sozdavaat reflektiran zvuk

Po predlog od merewa Nema potreba Nema potreba

Kontrola na rabota na motorite od vozilata i podobruvawe na performansite

Spored servisna postapka Nema potreba Nema potreba

Vibracii



Kontrolen parametar Oprema Postojanost na

opremata Kalibracija na

opremata Podr{ka na

opremata

Namaluvawe na intenzitetot na dvièwe na prevoznite sredstva

Nema potreba Nema potreba Nema potreba Nema potreba

Kontrola na rabotata na motorite od vozilata i podobruvawe na nivnite performansi

Standardna Spored vidot na voziloto

Spored proizvoditel Bez poddr{ka

Podobruvawe na performansite na uredite i nivnata pokazna vrednost vo odnos na vibraciite

Standardna Spored vidot na ma{inata

Spored proizvoditel Bez poddr{ka

Namaluvawe na dnevnata izloènost na vibracii, so namaluvawe na intenzitetot na rabota na uredite

Standardna Spored vidot na ma{inata

Spored proizvoditel Nema potreba

Kontrolen parametar Monitoring koj treba da

se izvede Oprema za

monitoring Kalibrirawe na opremata za

monitoring

Namaluvawe na intenzitetot na dvièwe na prevoznite sredstva

Tehni~ka postapka Nema potreba Nema potreba

Kontrola na rabotata na motorite od vozilata i podobruvawe na nivnite performansi

Tehni~ko re{enoe Nema potreba Nema potreba

96

Podobruvawe na performansite na uredite i nivnata pokazna vrednost vo odnos na vibraciite

Tehni~ko re{enoe Nema potreba Nema potreba

Namaluvawe na dnevnata izloènost na vibracii, so namaluvawe na intenzitetot na rabota na uredite

Stru~en nadzor Nema potreba Nema potreba

Nejonizira~ko zra~ewe



Kontrolen parametar Oprema Postojanost na

opremata Kalibracija na

opremata Podr{ka na opremata

Kontrola na intenzitetot na nejonizira~koto zra~ewe

Ne e potrebna


Utvrduvawe relacijata na dvièwe, intenzitetot i karakterot na dejstvuvawe vrz ~ovekot i zagaduvawe na ìvotnatasredina

Ne e potreban




Kontrola na intenzitetot na nejonizira~koto zra~ewe

Podatoci od ovlasteno lice

Nema potreba Ovlasteno lice za merewe

Utvrduvawe relacijata na dvièwe, intenzitetot i karakterot na dejstvuvawe vrz ~ovekot i zagaduvawe na ìvotnatasredina

Vrz osnova na podatoci od merewa

Nema potreba Nema potreba

97



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 9

-Mesta za monitoring i

zemawe na primeroci

98

Poglavje: IX

MESTA NA MONITORING I

ZEMAWE NA PRIMEROCI 1.Voved Vo Baraweto za dobivawe A-integrirana ekolo{ka dozvola, razgledani se site

aspekti koi {to imaat vlijanie vrz ìvotnaat sredina, napravena e ocenka na istite i vrz osnova na toa odreden e monitoring vrz istite.

Monitoringot se odnesuva na procesnite uslovi, emisii vo ìvotnata sredina, kako i merewa na nivoata na zagaduva~i vo ìvotnata sredina i izvestuvawe za rezultatite od tie merewa, so cel da se pokaè po~ituvawe na granicite koi se specificirani vo dozvolata ili vo drugi relevantni dokumenti.

Monitoringot se sproveduva za da se obezbedat korisni informacii, a se bazira na merewa i nabquduvawa {to se povtoruvaat so opredelena za~estenost vo soglasnost so dokumentirani i dogovoreni proceduri.

Mereweto vklu~uva niza na operacii za da se odredi vrednosta na kvalitetot i pokaùva deka individualniot, kvantitativen rezultat e postignat.

Monitoringot vklu~uva aktivnosti na planirawe, merewe na vrednosta na odreden parametar i opredeluvawe na nesigurnosta na mereweto.

Ponekoga{ mereweto moè da se odnesuva na ednostavno nabquduvawe na daden parametar i opredeluvawe na nesigurnosta na mereweto.

Ponekoga{ monitoringot moè da se odnesuva i na ednostavno nabquduvawe na daden parametar bez broj~ani vrednosti t.e bez merewe (na pr. inspekcija na povr{inski istekuvawa).

2.Identifikuvawe na aspekti na Monitoring

Pri postavuvawe na optimalnite uslovi na monitoring, slednite sedum aspekti se zemeni vo predvid:

- Pri~ina na monitoringot, - Odgovornost za monitoringot, - Princip na prakti~en monitoring, - Aspekti na monitoringot pri postavuvawe na granici, - Period na monitoring, - Ocenka na usoglasuvaweto i - Izvestuvawe.

2.1. Pri~ina na monitoringot Spored Zakonot za ìvotna sredina, site MDK vo A-integriranite dozvoli treba

da bidat bazirani na primenata na Najdobrite dostapni Tehniki (NDT). Osnovni pri~ini za neophodnosta na monitoringot se:

- Se proveruva dali emisiite se vo granicite na MDK, - Odreduvawe na pridonesot na Instalacijata vo zagaduvaweto na ìvotnata

sredina. 2.2. Odgovornost za monitoringot Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, Dru{tvoto e odgovorno za monitoringot.

Me|utoa, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe moè da sprovede sopstven monitoring za inspekciski celi.

Operatorot i Ministerstvoto moàt da angaìraat treta strana da go sprovede monitoringot za niv. No, krajnata odgovornost za monitoringot i negoviot kvalitet e na Operatorot i Ministerstvoto, a ne na onoj koj go vr{el monitoringot za niv.

2.3. Princip na prakti~en monitoring Pri izborot na prakti~en monitoring se identifikuvaat slednite aspekti: - Izbor na parametrite - Frekvencija na monitoring - Metod na monitoring - Intenzitet na monitoringot -

99

2.4. Aspekti na monitoringot pri postavuvawe na granici Za da se postavat granicite mora da se zeme vo predvid na~inot na postavuvawe

na granicite, koi se vidovi na granici i aspekti }e se zemat vo predvid kako del od postavuvaweto na granicite.

Identifikuvaweto na aspektite na monitoringot pri postavuvawe na granicite se vr{i po slednite parametri:

- Uslovi na procesot - Oprema na procesot - Emisii na procesot - Uslovi na isparuvawe vo procesot - Vlijanie vrz ìvotnata sredina - Upotreba na resursi - Procent na sobrani podatoci od monitoringot

2.5. Period na monitoring Koga se postavuvaat uslovite na monitoringot vo vrska so vremeto, se zemat vo

predvid: Vremeto na zemawe na primeroci ili vr{ewe na merewe: - Prose~no vreme - Frekvencija

Vremeto na zemawe primeroci ili vr{ewe na merewe se odnesuva na datumot, ~asot od denot i sedmicata, mesecot itn.

Prose~no vreme e ona vreme, vo koe rezultatot od monitoringot e prikaàn kako reprezent od prose~ni optovaruvawa ili koncentracii na emisijata. Moè da bide ~asovno, dnevno, sedmi~no, mese~no, godi{no itn.

Frekvencijata se odnesuva na vremeto pome|u zemaweto na individualnite primeroci i generalno e podeleno pome|u kontinuiran i nekontinuiran monitoring.

2.6. Ocenka na usoglasuvaweto Rezultatite od monitoringot se koristat za ocenuvawe na usoglasuvaweto na

instalacijata so granicite postaveni vo dozvolata. Ocenkata na usoglasuvaweto vklu~uva sporedba pome|u:

- Merewata ili statisti~koto rezime presmetano od merewata - Relevantnite MDK ili ekvivalenten parametar - Otstapuvawe od merewata

2.7. Programa na monitoring Opredeluvaweto na Programata za monitoring gi vklu~uva slednite parametri:

- To~kite i parametrite na monitoring - Frekvencija na monitoring - Metodi na zemawe na primeroci i analizi - Sistem za izvestuvawe

2.7.1. To~ki i parametri na monitoringot Pri izborot na to~kite na monitoring vo predvid se zemeni zna~ajnite to~kasti

izvori, soodvetnite to~ki za monitoring na ambietalnata ìvotna sredina i monitoring na kriti~nite procesni parametri.

Monitoring se vr{i na onie izvori na emisii za koi se smeta deka imaat zna~ajno vlijanie vrz ìvotnata sredina kako i na onie za koi se potrebni merki za namaluvawe za da se postignat prifatlivi nivoa na emisii.

2.7.2. Frekvencija na monitoringot Frekvencijata na monitoringot e odredena vo zavisnost od zna~eweto i

brzinata na vlijanieto, faktorite na rizik i potrebata od monitoring i od analiza na resursite. Frekvencijata moè da bide kontinuiran monitoring, periodi~en, ~asoven, dneven, sedmi~en, mese~en, godi{en ili monitoring vo dadena prilika za daden nastan.

100

2.7.3. Metodi na zemawe na primeroci i analizi Metodite za zemawe na primeroci i analizi se standardni ili validizirani

ekvivalentni dogovoreni so nadleèn organ. Personalot treba da bide soodvetno kvalifikuvan i celosniot opseg na

zemaweto na primeroci i praveweto na analizi treba da bidat predmet na kontrolata na kvalitet.

2.7.4. Sistem za izvestuvawe Izvestuvawe za rezultatite od monitoringot vklu~uva sumirawe i

prezentirawe na rezultatite od monitoringot, povrzanite informacii i zaklu~oci od usoglasuvaweto na efikasen na~in.

3.To~ki za monitoring i zemawe na primeroci

Mestatata za monitoring i zemawe na primeroci se opredeleni za slednoto: - Emisii vo vozduhot, - Emisii od do`dovni/atmosferski vodi, - Emisii od odloùvawe na organski otpad/|ubrivo, - Emisii vo povr{inski vodi vozvodno i nizvodno od lokacijata, - Emisii vo podzemni vodi od lokacijata, - Emisii vo po~vata, - Emisii na mirizba i - Emisii na bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe Od procesite na samata lokacija izvori na emisii vo vozduhot prestavuvaat

ventilacionite kanali na objektite za odgleduvawe na ìvina. Do`dovnata voda nema da sodrì emisii od lokacijata. Opredelenoto mesto za

monitoring i zemawe na primeroci vizuelno }e se kontrolira za vreme na i posle do`dovi. Ispituvaweto i laboratoriska analiza na do`dovnata voda, }e se izveduva samo vo slu~aj na incidentni situacii. Monitoringot na emisii vo povr{inski vodi }e se izveduva vizuelno, na kanalot koj vodi do reka [emnica, i toa pred vlevaweto vo rekata.

Monitoringot na mirizbata }e se izveduva na osetlivite lokacii koi se odnesuvaat na najbliskoto naseleno mesto i toa vo slu~aj na àlba od lokalnite ìteli. Farmata se nao|a vo ruralna sredina i za vreme na nejzinata izgradba gi ispolnuva site barawa vo odnos na oddale~enosta od naseleno mesto zaradi prevencija od mirizba. Zatoa, Operatorot ne moè da bide odgovoren za sega{nata oddale~enost od naselenite mesta zaradi nivnoto {irawe i gradbata na stanbeni objekti vo blizina na lokacijata.

3.1. Predlog za monitoring na emisii Predloèn e monitoring na emisija na {tetni materii i pra{ina vo

atmosferata, od ventilacionite kanali na objektite za odgleduvawe na koko{ki, monitoring na emisii na otpadni vodi, emisii na mirizba i monitoring na bu~avata. Monitoringot se predlaga da se izveduva edna{ godi{no na slednite mesta za monitoring i za slednite parametri:

101

3.1.1.Interen monitoring za identifikacija i registrirawe na izvorite na zagaduvawe na oddelnite mediumi i oblasti na ìvotnata srdina

Tabela IX.1.1 Monitoring na emisijata i to~ki na zemawe na primeroci

Referenten broj na emisiona to~ka: Ambientalen vozduh-RM10-P

Parametar Frekfencija na monitoring

Pristap do to~kite na monitoring

Metod za zemawe na primeroci

Metod na analiza/ tehnika

Pra{ina PM 10

Dva pati godi{no

Lesen

Merewe na lice mesto

Digitalen instrument, merewe i presmetuvawe

Tabela IX.1.2 Merni mesta i monitoring na ìvotnata sredina

Referenten broj na to~ka na monitoring: Ambientalen vozduh-Mirizbi-M





Mirizbi

Dva pati godi{no

Lesen


Органо лептички

Tabela IX.1.3 Merni mesta i monitoring na ìvotnata sredina

Referenten broj na to~ka na monitoring: Ambientalen vozduh-Otpadni gasovi-OG





Otpadni gasovi i pra{ina

Dva pati godi{no

Lesen


Digitalen instrument, merewe i presmetuvawe


Referenten broj na emisiona to~ka: Povr{inski vodi-V





Povr{inski vodi-pred Recipient

Godi{no

Lesen

Zafa}awe na lice mesto

Laboratoriska postapka


Referenten broj na emisiona to~ka: Bu~ava-B


Pristap do mernite mesta



Bu~ava Dva pati godi{no Lesen Merewe na lice mesto

Merewe so digitalen instrument

102


Referenten broj na emisiona to~ka: Vibracii-VIB





Vibracii

Godi{no

Lesen




Referenten broj na emisiona to~ka: Nejonizira~ko zra~ewe-NZ





Nejonizira~ko zra~ewe

Godi{no Lesen Merewe na lice mesto


3.1.2.Monitoring za sistematsko nabquduvawe, ispituvawe i ocenuvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite i oblastite na `ivotnata srdina

Ventilacija na objekti za odgleduvawe na koko{ki

AV Gasovi Mirizba Cvrsti

~esti~ki Volum. protok

na gas Masen protok

na gas

Reka [emnica pred vlivot na kanalot za otpadni vodi

ОВ Kategorija na vodite vo reka [emnica

Najbliska naselena ku}a vo selo Lisolaj

М Mirizba

Monitoring na emisiite na site merni mesta }e se izveduva na mestata

definirani vo Planot na merni mesta dadeni vo Tabela-Mapa na to~ki za monitoring i merni mesta). Tabela 1: Plan na merni mesta za monitoring i zemawe na primeroci

Referentna to~ka Opis Koordinati

Амбиентален воздух ПМ 10

Средина на локацијата

N 41007’48.91’’ E 21017’02.56’’

Амбиентален воздух Миризби-М

Променливи точки 4 на објектите за сместување живина

N 41007’50.08’’ E 21017’01.66’’

Амбиентален воздух Отпадни гасови

Променливи точки 2, термоген и печка за затоплување на просторија за персонал

N 41007’51.08’’ E 21017’02.31’’

Површински води-В Пред вливот на отпадните води во река Шемница

N 41007’48.21’’ E 21017’05.71’’

Бучава-Б Променливи точки 4 низ локацијата

N 41007’49.12’’ E 21017’04.99’’

Вибрации-ВИБ Средина на локацијата

N 41007’49.71’’ E 21017’02.72’’

Нејонизирачко зрачење-НЗ

Средина на локацијата

N 41007’49.71’’ E 21017’02.72’’

103


Farma za koko{ki




4.Magacin za jajca

5.Kancelarii

6.Sortirnica

7.Silos

8.Mlin

9.Sanitarija


11.Otpad komunalen

12.Termogen so oxak

To~ki za monitoring

i zemawe primeroci

-bu~ava

-otpadni gasovi

-pra{ina

-vibr.nejon.zra~.

-otpadni vodi

-mirizbi

Proizvodstvo

1

1

1

1

2

3

4

5

6

7 8

6

9

10

11

12

104



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 10

-Ekolo{ki aspekti i

Najdobri Dostapni Tehniki (NDT)

105

Poglavje X.

EKOLO[KI ASPEKTI I

NAJDOBRI DOSTAPNI TEHNIKI

1.Glavni alternativi

Zaradi uspe{na podgotovka na Baraweto za dobivawe na dozvola za A-

Integrirana Ekolo{ka Dozvola, “Бели Мост” uvoz-izvoz s.Lisolaj, Bitola DOOEL, go

sledi Sektorskoto upatstvo za Najdobri Dostapni Tehniki (NDT), kako najsrodna

dejnost so aktivnosta {to ja vr{i firmata, kako operator.

Namerata na operatorot e, da se vospostavi sistem na integrirano spre~uvawe i

kontrola na zagaduvawata, {to }e vodi kon visoko nivo na za{tita na ìvotnata

sredina kako celina, integriran i celosen pogled kon zagaduva~kiot i potro{uva~kiot

potencijal na instalacijata, podobruvawe na upravuvaweto i kontrola na procesot na

aktivnosta, so {to se ovozmoùva visoko nivo na za{tita na ìvotnata sredina.

Soglasno odredbite na Zakonot za ìvotna sredina (Sl. vesnik na RM 53/2005), kako i Direktivata na EU 96/61 EC za Integriranoto Spre~uvawe i Kontrola na Zagaduvaweto (ISKZ), baratelite za dobivawe integrirana ekolo{ka dozvola, treba da se pridrùvaat na preporakite za primena na Najdobrite Dostapni Tehniki (NDT), koi se odnesuvaat za odredena aktivnost na instalaciite, vo slu~ajot za Farmata za Intenzivno ìvinarstvo.

Vrz osnova na toa, rakovodstvoto na Operatorot pristapi kon procenka na primenetite re{enija vo Instalacijata, koi se vo soglasnost so NDT, koristej}i gi preporakite dadeni od Environmental Protection Agency vo Batneec Guidance Note For The Pig

Production Sector (Revision 1 - February 1998).

Ovie procenki se i osnova za edna komparativna analiza na primenetite re{enija vo Instalacijata, vo odnos na prepora~anite so NDT za intenzivno ìvinarstvo.

Me|u drugoto, predmet na procenka bea: - Lokacijata na Instalacijata, - Minimiziraweto na vleznite surovini, - Kontrolata na procesite i - Rasfrlaweto na |ubrivoto. Isto taka, bea razgleduvani i preporakite vo pravec na mo`no reciklirawe na

otpadite, kako i koristeweto na ekskretot od koko{kite, pri {to se zaklu~i deka toa ne e izvodlivo vo ovoj period na aktivnosti na Instalacijata.

Site ovie procenki, najnapred se vr{eni so cel da se utvrdat mo`nostite za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, a potoa za podobruvawe na procesite za intenzivno ìvinarstvo vo Instalacijata i na energetskata efikasnost.

2.Ekolo{ki aspekti vo funkcija na

implementacija na Bele{kite od NDT

Vo taa smisla “Бели Мост” prezema sootvetni merki za spre~uvawe na

zagaduvaweto, preku implementirawe na NDT, so {to se obezbeduva podobruvawe na

postignuvawata vo ìvotnata sredina.

Pri opredeluvaweto za NDT, operatorot akcentot go stavi na:

-Upotreba na tehnologija za rabota {to sozdava pomalku otpad, negovo

ponatamo{no iskoristuvawe i reciklirawe;

-Upotreba na pomalku opasni supstancii;

-Prirodata, efektite i obemot na emisiite i namaluvawe na vlijanijata vrz

ìvotnata sredina;

106

-Potro{uva~kata i prirodata na surovinite i vodata, koi se koristat vo

procesot;

-Spre~uvawe na incidenti i minimizirawe na posledici vrz ìvotnata

sredina;

-Tehnolo{ki prednosti i promeni vo nau~noto znaewe i razbirawe.

Zaradi postojano unapreduvawe na performansite vo odnos na ìvotnata

sredina, operatorot }e prezema pogolem broj na postapki vo upravuvaweto so

ìvotnata sredina, me|u koi:

-Implementirawe i sledewe na sistem na upravuvawe so ìvotnata sredina,

-Izdavawe na godi{en izve{taj za postignuvawata vo odnos na ìvotnata

sredina, so cel zapoznavawe so unapreduvawata na performansite i razmena

na informacii;

-Izve{tai za usoglasenosta na standardite so ìvotnata sredina;

-Postavuvawe na referentni to~ki za energetskata efikasnost, aktivnosti za

za~uvuvawe na energijata, emisiite vo vozduh, ispu{tawa vo voda i sozdavawe

na otpad;

-Sootvetni tehniki za upravuvawe so rizikot;

-Primena na napredna kontrola vo procesot, zaradi podobruvawe na

planiraweto na proizvodstvoto i namaluvawe na prekinite i startuvawata;

-Primena na dobri praktiki za odrùvawe i ~istewe

-Razvivawe na ekolo{kata svest i nezino vklu~uvawe vo programite;

-Odrùvawe na nivoata na bu~ava do nivo soglasno maksimalno dozvolenite

nivoa.

Rakovodstvoto na Operatorot se zalaga site aktivnosti, {to se odvivaat vo Instalacijata da gi podrùva so odredeni preporaki, kako {to se Najdobrata Farmerska i Najdobrata Higienska Praksa.

Od druga strana, rakovodstvoto gi podrùva i prepora~anite Najdobri Dostapni Tehniki (NDT), koi se odnesuvaat na tehnologijata na odgleduvawe na ìvina; namaluvaweto na emisiite, kako i za podobro upravuvawe so otpadite, namaluvawe na sozdavaweto na otpadi, efikasno koristewe na hranata, vodata i energensite, namaluvawe na koristeweto na lekovi, namaluvawe na smrtnosta kaj ìvinata i namaluvawe na emisiite na polutanti vo ìvotnata sredina.

Rakovodstvoto na Operatorot se zalaga za minimizirawe na emisiite vo Instalacijata, posebno za minimizirawe na koli~inite na ekskrementi i voedno minimizirawe na izla~uvawe na minerali vo niv, preku primenata na izbalansirana hrana za ìvinata, koja }e sodrì pomalku proteini, azot i fosfor, za {to, kontinuirano se vodat razgovori so dobavuva~ot na surovini, pri {to se koristat site najnovi soznanija, svrzani so ishranata na ìvinata.

Spored NDT, karakteristikite na ekskrementite od ìvina se vo funkcija na: -Odnosot: voda / hrana, Koli~inata na hrana i Kvalitetot na hranata. Ova soznanie e va`no pri presmetkite na vkupnite koli~ini na ekskrementi.

Zaradi toa, Operatorot posvetuva golemo vnimanie na namaluvaweto na potro{uva~kata na hrana i namaluvawe na sozdavaweto na |ubrivo po neseweto na jajca i prirast na meso.

Ishranata na ìvinata e dizajnirana da gi zadovoli biolo{kite potrebi za hrana zaradi efikasno proizvodstvo i namaluvawe na tro{ocite.

Rakovodstvoto ima posveteno posebno vnimanie na eliminirawe na nesoodvetnoto upravuvawe so |ubrivoto za da se minimizira sozdadenata koli~ina na lokacijata.

107

Zaradi podobruvawe na performansite na intenzivnoto odgleduvawe na ìvina vo soglasnost so NDT, se vodi smetka za:

- Identifikuvawe na potrebite i izgotvuvawe na programi za obuka na personalot vo odnos na NDT,

- ûvawe zapisi za upotrebata na energsite, koli~inite na ìvinska hrana, sozdadeniot otpad, upotreba/rasfrlawe na |ubrivoto i sl.

- Izgotvuvawe na procedura za reagirawe vo itni slu~ai i incidenti, - Voveduvawe programi za odrùvawe i popravka na opremata zaradi

postignuvawe na sigurnost vo rabotata, kako i odrùvawe na ~istotata na lokacijata,

- Podgotvuvawe planovi za rakuvawe so materijalite, nivno dostavuvawe, isporaka kako i za otstranuvawe i upravuvawe so otpadot.

Principite koi se primenuvaat zaradi postignuvawe na predhodno spomentatoto se: - Primena na merki za optimalna ishrana na ìvinata, - Upravuvawe so otpadot,

- Primena na merki koi se vo soglasnost so NDT za manipulacija so |ubrivoto 3.Ocena za primenata na Najdobrite Dostapni Tehniki 3.1. Postojna sostojba Instalacijata za intezivno ìvinarstvo, e izgradena vo 1998 godina, na

lokacija koja vo celost gi ispolnuva kriteriumite za odvivawe na ovoj vid aktivnosti, kako {to se

- Dovolna oddale~enost od naseleno mesto, - Uredeno grade`no zemji{te, koe grani~i so slobodni povr{ini za izveduvawe

na zemjodelski aktivnosti, - Definirano iz|ubruvawe i odlagawe na |ubrivoto, - Obezbedeno snabduvawe so elektri~na struja i voda, - Dobro soobra}ajno povrzuvawe itn.

Pri proektiraweto na farmata za odgleduvawe na ìvina, bile primeneti site normi, koi go definiraat intezivnoto odgleduvawe na ìvina, a koi se mnogu blizu so denes definiranite Najdobro Dostapni Tehniki, kako na primer;

- Namenata na objektite za odgleduvawe, - Dispozicijata na objektite i nivna me|usebna povrzanost soglasno prifatenata

tehnologija, - Definirawe na drugi objekti vo funkcija na farmata (zatopluvawe,

rabotilnica, iz|ubruvaweto, postapuvawe so izumrenata ìvina, higienizacija na objektite, vnatre{ni soobra}ajnici) i dr. Objektite za smestuvawe na ìvinata obezbeduvaat normalni uslovi za ìvot i

produkcija, posebno vo pogled za za{titata na ìvinata od ekstremno niskite zimski i visoki letni temperaturi, kakvi {to postojat vo na{ite podra~ja.

Objektite se izgradeni od cvrst materijal, so dobra izolacija, a vo objektite kade prestojuvaat malite piliwa obezbedeno e i dopolnitelno greewe.

Vla`nosta i ~istotata na vozduhot se regulira preku ventilacija, a brojot i snagata na ventilatorite se opredeluva spored kategorijata na ìvinata i nivniot broj vo objektite.

Spored NDT, na farmata za intezivno ìvinarstvo, sekoja kategorija na ìvina e smestena vo poseben objekt, ~ija vnatre{nost ovozmoùva maksimalna funkcionalnost.

Objektite za odgleduvawe se funkcionalno diferencirani, od {to proizleguva i razli~noto ureduvawe na vnatre{niot prostor.

So ogled na namenata, na farmata za intenzivno ìvinarstvo se razlikuvaat pove}e vidovi objekti.

Vo objektite se instalirani razli~ni vidovi na oprema, ~ija prostornost (golemina) e prilagodena kon kategorijata na ìvinata.

108

3.2. Namaluvawe na materijalnite zagubi, sozdaden otpad i emisii Vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo se vloùvaat napori za primena na NDT

za odgleduvawe na ìvinata, so cel minimizirawe na otpadot, koristeweto na medikamenti i smrtnosta kaj ìvinata na samata farma. Sodrìnata na fosfor i azot vo hranata, koja se koristi vo ishranata na ìvinata e mnogu bitna, bidej}i tie direktno vlijaat na prirastot kaj ìvinata, no i na sostavot na |ubrivoto, koe se sozdava vo Instalacijata. Nivnata zgolemena sodrìna vo |ubrivoto moè negativno da vlijae pri negovata upotreba za |ubrewe na zemjodelskite povr{ini.

Vo dosega{nata praksa, sostavot na hranata za ishrana na ìvinata e stalna tema pome|u rakovodstvoto na Operatorot i ekspertite za ìvinska hrana, {to zna~i deka okolu ovaa problematika se pristapuva so golema serioznost.

Rakovodstvoto sproveduva merki za voveduvawe na nov na~in na higienizacija na objektite, so koristewe na takanare~en suv na~in na ~istewe, so cel podobruvawe na efikasnosta na higienizacijata, kako i za{teda na voda za miewe, pri {to e postignato namaluvawe na potro{uva~kata na voda za pove}e od 100%. Ova namaluvawe, direktno vlijae na namaluvaweto na vkupnite koli~ini na otpadni vodi, od Instalacijata so {to problemot so deponiraweto na otpadnite vodi, se marginalizira.

Posebno vnimanie se posvetuva na eliminiraweto na nesoodvetnoto upravuvawe so otpadot, za da se minimizira sozdadenata koli~ina na lokacijata (cvrsta frakcija na |ubrivoto, pri privremeno odlagawe i umreni ìvotni). Toa se odnesuva na odlagaweto na cvrstata frakcija na privremenata lokacija, kade prestojuva odredeno vreme do negovata isporaka i rasfrlawe na zemjodelskite povr{ini.

Operatorot ima sopstveni povr{ini, na koi se rasfrlalo |ubrivoto, koi ne se vo sostav na Instalacijata, a so toa nema potreba od plan za rasfrlawe.

Vo odnos na tretmanot na umrenata (uginata) ìvina, koj se sproveduva so zakopuvawe na le{evite vo zemjana jama e seu{te prifatliv i bez odredeni postapki za kompostirawe i e vo soglasnost so odredbite na Zakonot za nuz proizvodi od ìvotinsko poteklo (Sl. vesnik na RM br. 113/2007).

3.3. Tehnologii za povtorno iskoristuvawe i reciklirawe Vo Instalacijata, vo dosega{noto rabotewe nemalo vovedeni tehnologii za

povtorno iskoristuvawe i reciklirawe na otpadot. Toa bi do{lo vo predvid, dokolku se realiziraat predviduvawata za izgradba na postrojka za proizvodstvo na biogas, kako i postrojkata za tretman i prerabotka na otpad od ìvinsko tkivo (le{evi i sl.) i drug organski otpad,

3.4. Energetska efikasnost Zaradi podobruvawe na energetskata efikasnost, operatorot gi primenuva

slednite merki: - Toplotna izolacija na objektite, zaradi za{teda na energija, - Optimizirawe na rabotata na ventilacioniot sistem vo sekoj objekt, zaradi

odrùvawe na temperaturata i obezbeduvawe na minimalno nivo na rabota za vreme na zimskiot period,

- Izbegnuvawe na zastoi na ventilacionite sistemi preku ~esta inspekcija i ~istewe na ventilatorite i ventilacionite kanali,

- Primena na osvetluvawe so niska potro{uva~ka na elektri~na energija `Za odrùvawe na mikro klimata (temperatura i vla`nost) vo objektite se

instalirani sistemi za provetruvawe, so soodvetna avtomatika (vklu~uvawe-isklu~uvawe).

So dobra izolacija na objektite za odgleduvawe na ìvinata, kako i so dopolnitelno greewe vo objektite, koe se primenuva po potreba, ne se koristi kotlarnica, so {to najnapred se vr{i za{teda vo gorivo za rabota na kotlite, a potoa se vr{i i namaluvawe na amisiite na {tetni materii vo atmosferata.

109

4.Grani~ni vrednosti na emisii

Podatocite za grani~ni vrednosti na emisiite, dadeni vo NDT, operatorot gi

prifa}a kako alatka pri opredeluvaweto na grani~nite vrednosti na emisiite,

odnosno bez obvrska, deka toa se definitivni grani~ni vrednosti

Zaradi poddr{ka vo opredeluvaweto na grani~nite vrednosti na emisii,

operatorot gi sledi grani~nite vrednosti spored NDT i toa:

-Vo odnos na grani~nite vrednosti na emisii vo vozduhot, operatorot }e gi

kontrolira istite, so cel za vreme na rabotata da ne bidat vidlivi vo forma na ~ad i

da ne predizvikuvaat mirizba podaleku od granicata na lokacijata.

-Vo pogled na grani~nite vrednosti na emisiite vo vodata, operatorot istite }e

gi sporeduva so dnevno srednite vrednosti a za Rn vrednosta sporeduvaweto }e go

vr{i kontinuirano, so napomena deka so ogled na toa {to ne se raspolaga so postrojka

za tretman na otpadnata tehnolo{ka voda no samo postrojka za taloèwe, }e se zemaat

i razli~ni grani~ni vrednosti od dadenite vo Bele{kite za NDT.

-Grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava; nivoata na bu~ava do najbliskiot

~uvstvitelen receptor da se odrùva na sootvetno nivo.

-Tip i specifi~no koli~estvo na cvrst otpad koi se odnesuvaat na pra{ina, da

se sodrì sootvetna koli~ina na cvrsti ~esti~ki.

5.Reìm na monitoring i usoglasuvawe so barawata za NDT

Reìmot na monitoring, operatorot }e go sproveduva vo konteks na rizikot vrz

ìvotnata sredina i vrz baza na informaciite, }e go prilagoduva i usoglasuva so

barawata na NDT, a imaj}i go predvid Sektorskoto upatstvo, i nasokite koi se

odnesuvaat na; monitoring na glavni emisii vo vozduhot, emisii vo vodite od procesot,

povr{inski/atmosverski vodi, monitoring na otpadot.

Vo konteks na prateweto na rizikot vrz ìvotnata sredina, operatorot go prati

reìmot na monitoring spored NDT, vo pogled na: surovinite, emisiite vo vozduh,

emisiite vo vodi, emisiite vo podzemni vodi, bu~ava, vibracii, nejonizira~ko

zra~ewe i otpadot.

Zaklu~ni sogleduvawa

So vospostaveniot sistem za integrirano spre~uvawe i kontrola na

zagaduvawata, direktno se vr{i integriran pogled kon zagaduva~kiot i

potro{uva~kiot potencijal na instalacijata, so {to se postignuva podobruvawe na

upravuvaweto i kontrolata na procesite na aktivnosta, i so {to se ovozmoùva visoko

nivo na za{tita na ìvotnata sredina.

Toa pred se, e rezultat na sostojbite {to pri obavuvaweto na dejnostite, se

po~ituvaat standardite za kvalitet na ìvotnata sredina, opredeleni so zakonskite i

podzakonskite akti, a pred se vo pogled na; klasifikacijata na vodite, kvalitetot na

vozduhot, ambientalnata bi~ava i sli~no.

110



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 11

-Programa

za podobruvawe

111

Poglavje: XI

PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE

1.Predlog Programa za podobruvawe

Operatorot, vo kontinuitet, prezema merki i aktivnosti za voveduvawe na

tehnologija, uredi i oprema, i sproveduvawe na takov vid na dejnost, so {to, emisiite

{to se ispu{taat vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, postojano se ispod

Maksimalno dozvolenite koncentracii, i ne se {tetni za ìvotot i zdravjeto na

lu|eto.

Uredite i opremata, kako i tehnologijata na rabota vo Farmata za intenzivno

ìvinarstvo, se standardizirani, zastapeni se sootvetni dostapni tehniki, adekvatni

za vakov vid na aktivnost, vo naredniot period nema da se zamenuvaat so polo{i, a so

samoto toa, nemoè da se o~ekuvaat i promeni vo vlijanijata vrz ìvotnata sredina, na

polo{o.

Naprotiv, uredite i opremata, vo idnina, moè samo da se osovremenuvaat, i

koga }e bidat dostapni takvite tehniki, so samoto toa i vlijanijata vrz ìvotnata

sredina u{te pove}e }e se namaluvaat.

Potro{uva~kata na surovini, prirodnoto bogatstvo, energijata, vodata i drugite

materijali, e soglasno Proekciite za dejnosta i aktivnosta, i nemoàt da se

namaluvaat, {to bi se reperkuiralo na obemot na proizvodstvo, na rabotata i

kvalitetot na uredite i opremata, a ne na namaluvaweto na emisiite.

Poradi toa, Predlog-Programata za podobruvawe, }e bide popolneta so

programski proekti i sodrìni, koi {to vo naredniot period treba da se ispolnat.

Aktivnostite koi {to se izveduvaat vo ramkite na Instalacijata, Farma za intezivno ìvinarstvo, se vo nasoka na postojano podobruvawe na tehnolo{kiot proces na rabota preku usovr{uvawe na opremata so koja {to se raboti, permanentna edukacija na personalot vo nasoka na postojano vodewe na grià za ìvotnata sredina, upravuvawe so sozdadeniot otpad na na~in na koj nema da se predizvika zagaduvawe na ìvotnata sredina.

So cel potpolno usovr{uvawe, pogolemo iskoristuvawe na postoe~kite kapaciteti, odrùvaj}i go pritoa kvalitetot na svoite proizvodi na najvisoko nivo i vodej}i grià za ìvotnata sredina i okolina, rakovodstvoto izdvojuva del od svojot buxet za vloùvawe vo investicii.

Od strana na rakovodstvoto se podgotvi srednoro~en investicionen plan. Realizacijata na toj plan prakti~no rezultira so podobruvawe na

tehnolo{kite procesi na rabota i zgolemuvawe na griàta kon site aspekti na ìvotnata sredina.

Na krajot na sekoja godina od strana na rakovodstvoto se izgotvuva Plan za investirawe so cel:

- Voveduvawe na posovremeni i posofisticirani re{enija i sistemi vo Instalacijata,

- Adaptacija na postoe~kite objekti i - Modernizacija i zamena na postoe~kata oprema.

Operatorot postojano gi sledi novite svetski trendovi vo tehnolo{ka i tehni~ka smisla, sî so cel da gi minimizira negativnite efekti vrz ìvotnata sredina od svoeto rabotewe.

112

2.Planirani akrivnosti So cel da gi minimiziraat negativnite efekti vrz ìvotnata sredina od

raboteweto na Instalacijata, Operatorot planira da gi prevzeme slednite aktivnosti:

- Edukacija i trening obuka na site vraboteni, - Instalirawe na oprema za zatopluvawe na prostorot za mali piliwa, - Promena na kafezite za smestuvawe na ìvinata, so novi, - Nabavka na ma{ina za vakumirawe na opakovki za jajca, - Namaluvawe na negativniot vizuelen efekt vrz ìvotnata sredina i fizi~ko

ureduvawe na prostorot. 2.1. Edukacija i trening obuka na site vraboteni Edukacijata i trening obukata na site vraboteni, pred se ima za cel podigawe

na svesta na vrabotenite za vodewe grià na ìvotnata sredina. Vo naredniot period se planirani obuki na personalot za za{tita na ìvotnata

sredina (ISKZ i ISO 14001) i bezbednost na hranata (HACCP), vo ramkite na samata organizacija.. Preku obukata i treningot personalot se steknuva so znaewa, ve{tini i iskustvo za realizacija na rabotnite procesi vo soglasnost so barawata za Za{tita na ìvotnata sredina i sistemot za bezbednost na hranata.

Edukacijata na personalot se planira da se vr{i po odnapred utvrdena Programa za obuka i trening i istata bi se realizirala vo prostoriite na Operatorot. Programata za edukacija se temeli na nacionalnite vaè~kite zakoni i propisi i Evropskite Direktivi od oblasta na za{tita na ìvotnata sredina i upravuvawe so otpadot, kako i bezbednosta na hrana.

Pokraj redovnata obuka, vo slu~aj na promeni pri realizacija na aktivnostite na procesot, pri voveduvawe vo upotreba na novi rabotni procesi i resursi, kako i pri priem na novi vraboteni, se so cel za{tita na ìvotnata sredina na najvisoko nivo, se realiziraat i vonredni obuki.

Za sekoja identifikuvana potreba za obuka i trening, personalot odgovoren za nejzina realizacija pravi detalno planirawe na istata preku izrabotka na Plan za obuka i trening. Soglasno izraboteniot plan se vr{i realizacija na obukata i treningot, a po zavr{uvawe na obukata odgovorniot personal za obuka i trening vr{i ocenka na osposobenosta na personalot.

2.2. Instalirawe na oprema za zatopluvawe na prostorot za mali piliwa Zatopluvaweto na prostorot za mali piliwa e vaèn segment vo odgleduvaweto

na ìvinata so cel sozdavawe sootveten ambient za adaptirawe i razvoj na ìvinata vo novata sredina.

Vo dosega{niot period, zatopluvaweto na prostoriite za malite piliwa se vr{i so upotreba na Termogen so energens nafta a dodatno po potreba i so aktivirawe na Tajfuni isto taka na nafta, koja oprema ne gi ispolnuva site o~ekuvani efekti kako vo smisla na postignuvawe na potrebniot toploten ambient, taka i vo smisla na zagaduvaweto na ìvotnata sredina, osobeno ambilentalniot vozduh.

Poradi toa }e se nabavuva nova i posofistirana oprema za zatopluvawe na prostorot za mali piliwa.

2.3. Promena na kafezite za smestuvawe na ìvinata, so novi Smestuvaweto na koko{kite nesilki vo kafezi e vaèn segment vo

tehnologijata na odgleduvawe na ìvinata, so cel da se sozdade ambient za podobruvawe na uslovite za hranewe i napojuvawe na koko{kite, izbegnuvawe na hanibalizam, nesewe i transport na jajcata, kako i brza evakuacija na otpadnoto |ubre.

Od tie pri~ini, Operatorot, vo ramkite na Programata za podobruvawe, prevzema aktivnosti za promena na kafezite za smesuvawe na ìvinata i nabavka na novi posofistirani kafezi.

113

2.4. Nabavka na ma{ina za vakumirawe na opakovki za jajca Procesite za sobirawe na jajcata se avtomatizirani, vo smosla na nivniot

transport do prostoriite za nivno sortirawe i pakuvawe. So cel podobruvawe na privremenoto magacionirawe na pakuvanite jajca, kako i

posigurna ekspedicija i isporaka na jajcata, Operatorot predviduva nabavka na ma{ina za vakumirawe na opakovkite za jajca.

2.5. Namaluvawe na negativniot vizuelen efekt vrz ìvotnata sredina i fizi~ko ureduvawe na prostorot So pravilno planirawe na prostorot moè da se postigne zna~itelno

namaluvawe na zagaduvaweto vo odredena oblast. Vo taa nasoka vo Farmata se prevzemaat merki za za{tita na vozduhot od

zagaduvawe preku ozelenuvawe na povr{inite koi {to se nao|aat okolu objektite na farmata za ìvina. Hortikulturalnoto ureduvawe ili ozelenuvawe na kompleksot gi ima slednite zada~i:

- Odstranuvawe odnosno namaluvawe na {tetnite vlijanija na {tetnite agensi koi nastanuvaat pri rabotata,

- Podobruvawe na klimatskite uslovi vo rabotnata sredina, - Ukrasuvawe na rabotnata sredina, {to e vo vrska so estetikata na rabotnoto

mesto, - Vetroza{titna bariera okolu kompleksot.

3.Raspored za realizacija na Programata za podobruvawe Za realizacija na Programata za podobruvawe utvrden e raspored za sekoja od

navedenite fazi, kako od fizi~ki, taka i od finansiski aspekt. Sekako, pri toa e vodeno smetka za realnosta na ispolnuvawe na delovite od

Programata. Vo narednite tabeli daden e opis na predloènite aktivnosti, kako i

planiraniot period za nivna realizacija.

- Edukacija i trening obuka na site vraboteni Poz. Programska Aktivnost Period na realizacija

1. Edukacija i trening po ISKZ/ISO 14001, NASSR 2018-2019, i postojano

- Instalirawe na oprema za zatopluvawe na prostorot za mali piliwa Poz. Programska Aktivnost Period na realizacija

2. Nabavka i instalirawe 2018-2020

- Promena na kafezite za smestuvawe na ìvinata, so novi, Poz. Programska Aktivnost Period na realizacija


- Nabavka na ma{ina za fakumirawe na opakovki za jajca Poz. Programska Aktivnost Period na realizacija


- Namaluvawe na negativniot vizuelen efekt vrz ìvotnata sredina i fizi~ko ureduvawe na prostorot Poz. Programska Aktivnost Period na realizacija

5. Hortikulturno ureduvawe na prostorot vo granicite na farmata i po{iroko vo granicite na Instalacijata

kontinuirano

114

3.1. Monitoring i na~in na izvestuvawe Operatorot }e go kontrolira realiziraweto na sekoja merka za unapreduvawe

na ìvotnata sredina i preku liceto nadle`no za ìvotnata sredina }e go izvestuva Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako i lokalnata samouprava. Izvestuvaweto }e se vr{i so pi{an izve{taj i telefonsko javuvawe do nadle`niot organ.

Monitoringot na vlijanijata za ìvotnata sredina }e se vr{i spored programata i planot za monitoring i merewa na Operatorot. Merewata na merlivite parametri (emisii vo vozduh, bu~ava i sl.) }e se vr{i na lice mesto i vo laboratorija na specijalizirana firma, a nemerlivite }e se kontroliraat vizuelno ili }e se vr{i procenka spored priznati metodi.

Dokumentite so rezultatite od izvr{enite merewa }e gi ~uva Upravitelot na instalacijata i istite }e bidat dostapna za inspekciskite slu`bi.

3.2.Finansiski sredstva za realizacija na programskite aktivnosti od Programata za podobruvawe Za realizacija na aktivnostite, opfateni so Programata za podobruvawe se

predviduvaat finansiski sredstva vo vkupen iznos od okolu 65.000,00 EUR. Vo slednata tabela e daden prikaz na planiranite sredstva za realizacija na sekoja poedine~na aktivnost.

Poz. Programska Aktivnost Vrednost (EUR)

1. Edukacija i trening po ISKZ/ISO 14001 и HACCP

2.000

2. Instalirawe na oprema za zatopluvawe na prostorot za mali piliwa

7.000

3. Promena na kafezite za smestuvawe na ìvinata, so novi

50.000

4. Nabavka na ma{ina za fakumirawe na opakovki za jajca

3.500

5. Hortikulturno ureduvawe na prostorot vo granicite na farmata i po{iroko vo granicite na Instalacijata

3.000

VKUPNO: 65.500

115



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 12

-Opis na drugite planirani

Preventivni merki

116

Poglavje XII.

OPIS NA DRUGITE PLANIRANI

PREVENTIVNI MERKI 1.Voved Timot za za{tita na ìvotnata sredina na Operatorot, postojano gi kontrolira

aktivnostite koi {to se izveduvaat na farmata za ìvina, pri {to gi identifikuva slu~aite koi moàt da izlezat od kontrola i da predizvikaat negativni posledici vo raboteweto i negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Operatorot prevzema soodvetni tehni~ki i organizaciski merki za prevencija i izbegnuvawe na itni situacii (soodvetna infrastruktura, proverka na instalaciite, nazna~uvawe na odgovorni lica i drugo).

Operatorot ima razvieno i primenuva Plan za reagirawe pri vonredni okolnosti, elementarni nepogodi i krizni situacii, i izrabotena Postapka vo koja se opi{uva na~inot na koj Dru{tvoto se spravuva vo itni situacii.

Postapkata se stremi kon soodvetna podgotovka na Dru{tvoto za spravuvawe so site vonredni sostojbi so cel efikasno spre~uvawe ili minimizirawe na posledicite preku soodvetni planovi za spravuvawe so vonredni sostojbi.

2.Podra~je na primena i odgovornosti Postapkata za deluvawe vo slu~aj na nezgoda se primenuva vo site

organizacioni delovi na Instalacijata, za site aktivnosti, proizvodi i uslugi, koi {to moè da imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Upravitelot e odgovoren da ja obezbedi opremata za deluvawe vo slu~aj na nezgoda ili vonredna sostojba, a vr{i i odobruvawe na Planot za deluvawe vo slu~aj na nezgoda ili vonredna sostojba, koj {to e izraboten od strana na Odgovorniot za kontrola na proizvodstvoto.

3.Identifikacija na potencijalni nezgodi i vonredni sostojbi Odgovorniot za kontrola na proizvodstvoto, vo sorabotka so timot za za{tita

na ìvotna sredina, vrz osnova na vaè~kite zakonski propisi za ìvotna sredina, kako i vrz osnova na dolgogodi{noto rabotno iskustvo vr{at identifikuvawe na potencijalnite nezgodi i vonredni sostojbi.

Vrz osnova na identifikuvanite potencijalni nezgodi i vonredni sostojbi se izgotvuva Plan na aktivnosti vo slu~aj na vonredni sostojbi. Celta na ovoj plan e da gi identifikuva zna~ajnite rizici, da gi definira ovlastuvawata i odgovornostite na klu~nite vraboteni, listata na zadolìtelni kontakti, specifikacija na opremata i aktivnostite pri itnite situacii.

4.Planirawe na aktivnostite vo slu~aj na nezgoda ili vonredna sostojba Planot za vonredna sostojba se sostoi od predhodno odredeni i soodvetno

pripremeni aktivnosti za reagirawe i spravuvawe so itna situacija. Planot za vonredna sostojba gi definira potrebnite aktivnosti pri vonredna sostojba i vklu~uva:

- Prepoznavawe na potencijalni vonredni sostojbi, - Postavuvawe na odgovorna li~nost za koordinacija (voda~ na tim, koordinator),

negov zamenik i lu|e odgovorni za raznite aktivnosti, na primer personal obu~en za protivpoàrna za{tita, personal obu~en za spravuvawe so protekuvawe na otpadnite vodi i drugo (~lenovi na timot),

- Odgovornosti i dol`nosti na personalot so opredeleni zada~i pri nastanuvawe na vonredna sostojba,

- Opis na aktivnostite koi {to treba da se prevzemat i predvidenoto vreme za reagirawe,

117

- Postapka za evakuacija, - Prepoznavawe i locirawe na {tetni materijali i aktivnosti potrebni koga

vakvi materijali se pri~ina za vonrednata sostojba, - Sorabotka so nadvore{ni slu`bi, - Komunikacija so lokalnite vlasti, sosedi i javnosta, - Za{tita na va`ni dokumenti i oprema, - Detali za ve`bite, - Raspolo`livosta na korisni informacii za upravuvawe so vonredna sostojba

(na pr. raspored na instalacii, podatoci za {tetnite materijali, postapki, upatstva i kontakt telefonski broevi). Planot za vonredna sostojba detalno go opi{uva na~inot na koj rakovodstvoto

i personalot }e bidat izvestuvani. Onamu kade {to e potrebno }e se predvidi i mo`nosta za izvestuvawe na razni

dràvni i lokalni vlasti, kako i mediumite i da se nazna~i odredeno odgovorno lice.

5.Plan za spre~uvawe na nastanuvawe na poàr Operatorot ima izraboten plan za deluvawe vo slu~aj na poàr koj pretstavuva

operativen dokument so koj treba da se obezbedi maksimalna za{tita na imotot i vrabotenite.

Edna od pojdovnite aktivnosti na odgovorniot za za{tita na ìvotnata sredina i timot za za{tita na ìvotnata sredina pri elaborirawe na pra{aweto za spravuvawe so vonredna sostojba e da izraboti Plan na lokacijata. Planot na lokacijata dava detali za neposrednoto opkruùvawe na Instalacijata (prirodni pati{ta, objekti, vodoteci i sli~no), kako i raspored na soobra}ajnicite, pati{tata za evakuacija, parkinzi za vozniot park, lokacii na mestata za pruàwe na prva pomo{ i raspolo`livata medicinska oprema. Planot isto taka vklu~uva lokacii na tabli so upatstva vo slu~aj na nezgoda odnosno vonredna sostojba, lokacii na alarmi, oprema za za{tita na ìvotnata sredina i sli~no.

Opremata za deluvawe vo itna situacija ja obezbeduva Upravitelot, dodeka pak Odgovorniot za kontrola na proizvodstvoto e dolèn najmalku edna{ mese~no da ja proveri funkcionalnosta na opremata i za toa da vodi soodveten zapis. Opremata za deluvawe vo slu~aj na nezgoda odnosno vonredna sostojba vklu~uva:

- Sredstva za pruàwe prva pomo{, - Aparati za gasewe poàr, - Za{titni maski, - Telefon so sekoga{ dostapni interni i eksterni vrski, - Mobilni telefoni.

Planot za spre~uvawe i nastanuvawe na poàri, e so slednata sodrìna: - Procena na zagrozenosta od poàri, - Raspored na PP aparati po objekti vo farmata za ìvina, - Merki za spre~uvawe i nastanuvawe na poàri, - Merki za dejstvuvawe pri pojava na poàri, - Organizacija na rakovodewe i komanduvawe vo lokalizirawe i gasewe na

poàr. 5.1.Procenka na zagrozenosta od poàri Timot za za{tita na ìvotnata sredina rakovoden od Odgovorniot za kontrola

na proizvodstvoto ima napraveno procenka na zagrozenosta na farmata od poàri. Pri procenuvaweto na zagrozenosta vo predvid se zemeni dejnosta koja {to ja vr{i Operatorot, lokacijata i objektite so koi {to raspolaga farmata, neposrednoto opkruùvawe, kako i eventualno namernoto podmetnuvawe na poàri.

Ako se zeme vo predvid deka prete`nata dejnost vo Instalacijata e odgleduvawe na ìvina, se procenuva deka mo`nosta od nastanuvawe na eventualni poàri e na mnogu nisko nivo.

118

Farmata za intenzivno ìvinarstvo e locirana nadvor od naseleni mesta, vo podra~je na zemjodelska aktivnost, na dovolna oddale~enost od stanbeni objekti, odnosno moè da se zaklu~i deka postavenosta na faramata e takva da do samata farama nema objekti koi {to direktno bi bile zagrozeni od eventualen poàr. No sepak vrabotenite vo svoeto rabotewe i grià kon ìvotnata sredina se svesni deka so za{tituvaweto na svojot imot istovremeno go za{tituvaa i imotot koj se nao|a vo nivna neposredna blizina.

Objektite se od cvrst materijal, primenetite materijali do izvesna stepen se otporni na poàr, a so toa se prevzemeni za{titni merki, so koi bi se namalila opasnosta od pojava na poàr.

Kablite se postaveni nad malterot vo posebni kanali propisno pricvrsteni, so {to se namaluva opasnosta od aktivno gorewe na istite. Kablite se od tipot PP i PPOO a nivnata sigurnost e obezbedena so toplivi osigura~i.

Mo`ni se pojavi na eventualni poàri vo poodelni i posebni objekti kako {to se prostorot za gorivo kade {to ima instalirano elektri~ni tabli.

Odborot za za{tita na ìvotna sredina kako najverodostoen izvor na poàr go identifikuva{e i namernoto podmetnuvawe na poàr.

5.2.Merki za spre~uvawe na nastanuvawe na poàr Zaradi namaluvawe na brojot i pri~inite za pojava na poàr se prevzemaat

preventivni merki pri proektiraweto, izgradbata i koristeweto na objektite (elektri~ni, neelektri~ni, grade`ni za{titni merki, merki za za{tita od poàr, koristej}i edukacija za podigawe na PP svesta kaj vrabotenite).

Edna od merkite za spre~uvawe na nastanuvawe na poàr e redovno odrùvawe na site vidovi uredi vo instalacijata. Za taa cel odgovorniot na elektro odrùvawe, koj poseduva soodvetno znaewe i iskustvo, vr{i postojano odrùvawe na uredite vo Instalacijata. Za prevzemenite aktivnosti i redovniot monitoring nad uredite toj postojano go izvestuva Upravitelot.

Odgovorniot na ma{insko odrùvawe vo sorabotka so Referentot po PPZ vr{at postojana kontrola na lesno zapalivite materii i gasovi i za svoeto rabotewe go izvestuvaat Upravitelot.

Referentot po PPZ zadolèn e za odrùvawe na uredite i sredstvata za gasewe na poàr vo ispravna sostojba kako i za izveduvawe na prakti~ni ve`bi vo odnos na opremata i nejzinoto koristewe. Za navremeno servisirawe na PP aparatite toj sorabotuva so ovlsteni firmi, a za svoeto rabotewe postojano go izvestuva Upravitelot.

5.3. Merki za dejstvuvawe pri pojava na poàr Vo slu~aj na pojava na poàr sekoj rabotnik koj neposredno }e se najde na mestoto na poàrot dolèn e da pristapi kon gasewe na istiot. Dokolku rabotnikot ne e vo mo`nost sam da go realizira toa toj e dolèn da pristapi kon izvestuvawe na PPS Bitola od najbliskiot telefon.

Vo slu~aj na poàr referentot po PPZ e dolèn vedna{ da go izvesti Upravitelot, kako i Odgovorniot za kontrola na proizvodstvoto za mestoto na poàrot. Vo slu~aj koga poàrot e od pogolemi razmeri i ne moè da se izgasi od prisutnite rabotnici istiot treba da se evidentira i vedna{ da se izvestat nadle`nite organi odnosno PP slu`ba i Upravata za vnatre{ni raboti. Gaseweto na poàr so voda se primenuva koga so ognot se zafateni drvo, guma, tekstil, plastika, koà i sli~no. Pri gasewe na ovie materijali se osloboduva golema koli~ina na ~ad i toplina koja zra~i od materijalite zafateni so ognot pa zatoa te{ko se lokaliziraat. Vo takov slu~aj se dejstvuva so jaki mlazevi voda, po kapacitet i po udarna snaga od odredena dale~ina.

Koga poàrot e zgasnat treba da se upotrebi rasprsnat mlaz na voda. Ako gaseweto se vr{i vo zatvoren prostor zadolìtelno da se nosi za{tita za

di{nite organi. Pri gasewe vo vakvi slu~aevi mora da se vodi smetka za isklu~uvawe na

elektri~nata energija.

119

Vo slu~aj koga od poàr se zafateni elektri~ni instalacii, uredi i postrijki, gaseweto na poàrot se vr{i samo otkako }e se isklu~i strujata. Strujata od uredi so visok napon se isklu~uvaat vo slednite slu~aevi:

- Koga gorat elektri~ni uredi, - Koga elektri~nite uredi se o{teteni i pretstavuvaat opasnost po gaseweto, - Koga elektri~nite uredi go ote`nuvaat gaseweto.

Isklu~uvaweto na struja so napon pogolem od 220V go vr{i lice koe ima poznavawe od taa oblast, pri {to ne treba da se dopu{ta da ima prisustvo na golem broj na lu|e vo momentot na isklu~uvaweto, kako i elektri~nite uredi pod napon da ne se dopiraat so metalni delovi.

Gaseweto na poàrot moè da zapo~ne samo otkoga }e se znae deka elektri~nite uredi ne se pod napon.

Vodata potrebna za gasewe na eventualno nastanatiot poàr }e se obezbeduva od vodovodniot sistem kade {to ima hidranti, od firmata koja vr{i vodosnabduvawe na farmata.

5.4.Organizacija na rakovodewe i komanduvawe vo lokalizirawe i gasewe na poàr Neposredniot rakovoditel po doznavaweto za poàrot dolèn e vedna{ da

dojde na mestoto na poàrot i da go prevzeme rakovodeweto na neophodnite aktivnosti za gasewe na poàr. Vo upravuvawe so nastanatata situacija rakovoditelot koj rakovodi so operacijata na gasewe na poàrot dolèn e da :

- Da izvr{i procenka na nastanata situacija na terenot, - Organizira davawe na PP aparati i druga oprema, - Organizira raspored na lu|eto, - Nareduva da se isklu~i elektri~nata energija, - Evakuacija na zapalivite materii, - Evakuacija na zagrozenite rabotnici.

Vo slu~aj da raspolo`livite lu|e ne se dovolni da go izgasnat poàrot toga{ rakovodeweto so nastanatata situacija go vr{i PP Slu`ba Bitola.

6.Merki za za{tita od elektri~na struja Od merkite, koi se primenuvaat za za{tita od elektri~na struja, moàt da se

navedat slednite: Glavnata razvodna tabla (GRT) e so bimetalna za{tita koja {titi od varirawe

na naponot, - Kontrola na zatvoraweto na razvodniot orman i dokolku vo tekot na rabotata go

izgubile svojstvoto na zatvorawe, istite se popravaat ili se zamenuvaat so novi,

- Razvodnite ormani se dostapni vo sekoj moment za brzo isklu~uvawe vo slu~aj na poàr,

- Glavnata sklopka e jasno obeleàna so poimite : vklu~eno, isklu~eno, - Pokraj razvodniot orman e postaven eden PP aparat, - Za{titata na elektri~nite motori od ma{inite e izvedena so odgovara~ki relej

podesen na normalanata struja {to ja koristi ma{inata. - Se vr{i permanentna kontrola na uredite i vodovite, pa dokolku se utvrdi

o{tetuvawe istoto se poprava ili se zamenuva so novo, - Neispravnite omoti na toplivi osigura~i se zamenuvaat so ispravni, - Zabreneto e ”krpewe” na toplivite osigura~i,

Za za{tita na personalot, kupuva~ite i uredite od visok napon na dopir izvedena e za{tita i toa:

- Od kusa vrska - so osigura~i soodvetni za sekoe strujno kolo, - Od previsok napon na dopir- so za{titno zazemjuvawe.

120

7.Gromobranska instalacija Za za{tita od atmosferski praznewa, na Farmata za odgleduvawe na ìvina ne

se instalirani se radioaktivni gromobrani so radiokativen izvor. Radioaktivni gromobrani }e bidat postaveni na krov od objektite.

Za uzemjuvawe, izvedena e èlezno pocinkuvana lenta (30h4mm), postavena po pokrivot na objektite i dol` nivnata fasada, zakopana vo zemja.

8.Hidranti Nadvore{nata hidrantska mreà e zbir na grade`ni objekti i uredi so koi

vodata, so pogoden izvor na snabduvawe so cevki se doveduva do hidrantskite priklu~oci koi neposredno se koristat za gasewe na poàr ili na niv se priklu~uvaat PP vozilata.

Vnatre{nata hidrantska mreà pretstavuva zbir na uredi {to vodata ja razveduvaat preku crevo so opredelena dolìna irasprskuvawe prema nastanatiot poàr.

Nadvore{niot hidrant (80mm) obezbeduva pritisok od 6barr i minimalen kapacitet od 350l/min. Spored Zakonskite odredbi, objektite za proizvodstvo spa|aat vo II stepen na ogneotpornost sprema poàr. Spored ovie uslovi za napojuvawe na PP crevoto i gasewe na poàrot potrebni se 350l/min za prostoren volumen na objektite {to se obezbedeni preku dovodnata postoe~ka cevka F2”. Ormanot so PP crevoto e sekoga{ na dofat na zadolènite lica.

9.Ve`bi Vo Dru{tvoto se sproveduvaat periodi~no ve`bi so cel proveruvawe i

potvrduvawe na stepenot na podgotvenost na personalot za spravuvawe so vonredni sostojbi.

Na primer hipoteti~en ogan, za da se testira soodvetniot plan za vonredni sostojbi i da se proveri negovata efikasnost.

10.Merki za za{tita od istekuvawe Vo Dru{tvoto se prevzemeni site preventivni merki za spre~uvawe na

istekuvawe na bilo kakvi supstanci kako {to se na primer gorivata, maziva i sli~no. Popravka na mehanizacijata i vozilata, vr{i dogovorena firma, koja {to ja

prevzema odgovornosta za otstranuvawe na site vidovi otpadni materijali od taa postapka.

11.Prva medicinska pomo{ Odgovorniot za kontrola na proizvodstvoto vr{i lokalna edukacija-nasoki na

personalot za davawe na prva pomo{ vo slu~aj na nezgoda.

12.Bezbednost i zdravje pri rabota Bezbednosta i zdravjeto na lu|eto e imperativ za rakovodstvoto na Operatorot,

bidej}i samo zdravi lu|e, vo bezbedni i kontrolirani uslovi moàt da odgovorat na dadenite zada~i, koi sekojdnevno gi izvr{uvaat vo Instalacijata.

Soglasno odredbite na Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota, rakovodstvoto e vo faza na priprema na potrebnata dokumentacija so koja se reguliraat pravata i obvrskite na rabotodava~ot i vrabotenite.

Pokraj osnovnite merki za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite, rabotodava~ot treba da iznao|a i primenuva novi tehnologii, so pomal rizik i vo toj pravec, redovno da odrùva obuka na vrabotenite.

Kako posebni obvrski na rabotodava~ot za bezbednost i zdravje prirabota se smeta obezbeduvaweto na povolen ambient za rabota vo rabotnite prostorii, kako i obezbeduvaweto na li~ni za{titni sredstva (rabotna obleka, za{titni obuvki, maski, rakavici i dr.).

121

Reguliraweto na ovie obvrski se vr{i vo soglasnost so Pravilnikot za li~ni za{titni sredstva po rabotni mesta, so koj e utvrden i periodot na traewe, odnosno periodot na zamena, na nekoe od propi{anite za{titni sredstva.

122



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 13

-Remedijacija, prestanok so rabota,

povtorno zapo~nuvawe so rabota i

gri`a po prestanokot

na aktivnostite

123

Poglavje XIII.

REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA,

POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I

GRI@A PO PRESTANOKOT

NA AKTIVNOSTITE

1.Voved Pri vr{eweto na aktivnostite vo instalacijata, biten element pretstavuvaat merkite za za{tita na ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto, za vreme na rabotata na objektite, i na instalaciite, i griàta po prestanokot so rabota na instalacijata, kako i griàta za lokacijata, otkako instalacijata }e prestane so rabota. So ogled na toa {to, remedijacijata, vo su{tina pretstavuva proces na povtorno vra}awe vo korisna sostojba na lokacijata na koja {to, vo sootvetna instalacija se vr{ela dejnosta, a koja bi bila degradirana od rabotata na instalacijata, Operatorot, so cel da se minimiziraat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti na aktivnosta, vrz ìvotnata sredina, po celosen ili delumen prestanok so rabota na instalacijata, prezema potrebni merki i organizacija, vo forma na; Plan za upravuvawe so rezidium. So Planot, daden e: opis na postoe~kite i predloènite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina po delumen ili celosen prestanok na aktivnosta; opis za otstranuvawe na site {tetni supstancii; prikaz na obezbeduvawe ili otstranuvawe na materijalite, otpadot, po~vata, postrojkite ili opremata; opis na doveduvawe na lokacijata vo zadovolitelna sostojba, vo slu~aj na celosen prestanok na aktivnosta. Prestanuvawe so rabota na instalacijata ili del od nea, moè da se izvr{i:

- So Re{enie na Organot na dràvnata uprava nadleèn za raborite na

ìvotnata sredina, koga se ispolneti uslovite i/ili rokovite za

zatvorawe, navedeni vo Dozvolata za rabota na instalacijata.

- So Re{enie od Organot, vrz osnova na podneseno barawe za zatvorawe na

instalacijata, od strana na osnova~ot ili operatorot.

- So Re{enie na Organot, koga e utvrdeno deka, natamo{noto rabotewe na

instalacijata, ili del od nea, pretstavuva opasnost za ìvotnata sredina, za

ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Obvrskite za remedijacija, i povtorno vra}awe na lokacijata vo koriska

sostojba, koi proizleguvaat od Zakonot za ìvotnata sredina, Operatorot, gi sva}a

kako merki sootvetni i efikasni za otstranuvawe na celokupnata {teta, predizvikana

vrz ìvotnata sredina.

Pri toa, se ima predvid deka, funkciite koi {to se vr{at vo instalacijata;

intenzivno ìvinarstvo, ne predizvikuvaat {teti koi imaat zna~itelni nepovolni

vlijanija vrz vozduhot, vodite a osobeno po~vata, na koja ne se predizvikuva nezina

kontaminacija {to vo celina bi imalo zna~itelen rizik, po zdravjeto na ~ovekot,

bidej}i, direktno ili indirektno ne se primenuvaat supstancii, preparati, organizmi

ili mikroorganizmi.

Operatorot, ja prifa}a odgovornosta za sledewe i kontrola vo fazata na

natamo{nata grià za lokacijata, otkako instalacijata }e prestane so rabota, kako i

dol`nosta, na lokacijata da gi sledi i da gi analizira koli~estvata i sostojbite na

emisiite vo blizina na lokacijata, vo atmosverata, podzemnite i povr{inskite vodi,

vo po~vata.

124

Operatorot, ja prifa}a dol`nosta da go izvestuva nadle`niot organ, za site

zna~itelni negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, otkrieni so postapkata za

remedijacija.

Vo tekot na raboteweto na Instalacijata mo`no e kaj istata da dojde do celosen ili delumen prekin na rabota (moèn e delumen prestanok na rabota i na del od Instalacijata), {to zavisi od golem broj faktori (zastarenost i dotrajanost na opremata, lo{i ekonomski sostojbi vo zemjata, nedostig na hrana, cenovni poremetuvawa i sl.).

2.Plan za upravuvawe so rezidium 2.1. Barana sostojba na lokacijata Instalacijata za intenzivno ìvinarstvo, prestavuva farma od zatvoren

sistem na odgleduvawe na ìvina, do fazata na namaleno proizvodstvo na jajca. So ogled deka Instalacijata se nao|a na lokacija predvidena za farmerski i

zemjodelski aktivnosti, vo ruralno podra~je, so Planot za upravuvawe so rezidui se predviduva remedijacija vo zemjodelsko zemji{te za odgleduvawe na zemjodelski kulturi (nasadi, ìtarici i dr.), a vo nikoj slu~aj za nekakov urban razvoj ili druga industriska aktivnost.

Poradi toa, vo prv red e potrebno da se napravat analizi na po~vata i dopolnitelni istraùvawa so koi bi se utvrdilo dali e potrebno dekontaminirawe ili otstranuvawe na kontaminiraniot sloj na lokacijata. Dokolku se utvrdi kontaminacija na povr{inata }e se prevzemat soodvetni merki vo soglasnost so Zakonot za za{tita od jonizira~ko zra~ewe, Zakonot za upravuvawe so otpad i Zakonot za za{tita na ìvotnata sredina.

2.2.Kontrola na ostatocite na materijali na lokacijata Vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabota na Instalacijata, se vr{i

ocenka na ostatocite na materijali na lokacijata, so cel da se minimiziraat vlijanijata vrz ìvotnata sredina po nejzin prestanok.

So Planot za upravuvawe so rezidui se pretpostavuva deka periodot na zatvarawe bi bil odnapred poznat i skladiranite koli~ini na surovini, pomo{ni materijali, gotovi proizvodi i otpadi (cvrst i te~en), bi bile iscrpeni ili svedeni na minimum. Del od materijalite koi ne se upotrebeni, ako e mo`no }e bidat vrateni na dobavuva~ot (na pr. Surovini za podgotovka na hrana, lekovi i dr. materijali vo originalni pakuvawa), a ostanatite materijali }e bidat soodvetno rasporedeni.

So otpadot }e se postapuva spored odredbite na Zakonot za upravuvawe so otpad, koj posebno gi regulira obvrskite za sozdava~ot i za poseduva~ot na otpadot, kako i odstranuvaweto na otpadot.

2.3.Ras~istuvawe i ~istewe na gradbite i tehni~kite postrojki 2.3.1. Objekti Na Farmata za intenzivno ìvinarstvo se izgradeni pove}e objekti so razli~na

namena, kako na pr. objekti za odgleduvawe na ìvina, upravna zgrada, portirnica so garderobi, garaà so rabotilnica itn. Pri izgradbata na objektite ne e upotrebuvan azbesten cement, koj e {teten i za ~ovekot i za ìvotnata sredina.

Pri nivno ru{ewe, grade`niot otpad od cvrstata gradba (beton, tuli, malter) bi bile odloèni na deponija za cvrsti materijali, ili moè da se prodade za povtorna upotreba kako granulaciono polnilo i agregat. Eventualen saloniten pokriv }e se odloì na sanitarna deponija soglasno so vaè~kite zakonski propisi koi proizleguvaat od Zakonot za ìvotna sredina i Zakonot za upravuvawe so otpad.

Pri dislocirawe, del od materijalite koi moè da se iskoristat (prozori, vrati) bi bile demontirani i dislocirani, a ostanatata metalna konstrukcija (pokrivna konstrukcija) bi bila demontirana i prodadena kako sekundarna surovina.

[utot od asfaltiranite pateki i platoa, kako i betonskite pateki bi se odloìle na deponija. Dokolku e izvodlivo, materijalot od poplo~eni pateki bi se iskoristil za druga lokacija.

125

Za otstranuvawe na drena`niot sistem (podzemna kanalizacija za transport na otpadnite vodi od objektite za odgleduvawe na ìvina) e potrebno podolgo vreme, no vo zavisnost od prenamenata na lokacijata, del od istiot bi moèl da se prenameni i iskoristi.

2.3.2. Tehni~ki postrojki Na tehni~kite postrojki, kako {to se opremata za odgleduvawe na ìvina,

transportnite uredi za hranewe i napojuvawe na ìvinata, silosite za skladirawe na hrana, rezervoar za nafta i dr. oprema, najnapred se vr{i ocenka na nivnata funkcija, a potoa se predlagaat merki za nivniot status.

Dokolku opremata i postrojkite se seu{te funkcionalni, tie }e bidat dislocirani na soodvetna nova lokacija i upotrebeni za taa namena.

Dokolku opremata i postrojkite se nadvor od funkcija, vo zavisnost od materijalot od koj se izraboteni, }e bidat selektirani i prodadeni kako sekundarna surovina.

Na ist na~in }e se postapi i so dotrajanata oprema i postrojki, koja ni vo eden slu~aj ne moè da bide povtorno stavena vo funkcija.

So iskoristenata neupotrebliva elektri~na i elektronska oprema }e se postapuva vo soglasonost so Zakonot za upravuvawe so otpad. 2.4. Opseg na urivawe

Vo slu~aj na celosen prestanok so rabota na Instalacijata, opsegot na urivawe bi se odvival vo nekolku fazi, i toa:

- Dislokacija na surovinite, pomo{nite materijali, proizvodite i otpadot (dokolku ne se iscrpeni),

- Dislokacija na tehni~kite postrojki i instalacii, - Ru{ewe na objektite od cvrsta gradba, demontaà na monta`nite objekti i

selekcija na materijalite za nivno ponatamo{no iskoristuvawe i - Povtorno doveduvawe na lokacijata do sostojba pogodna za zemjodelstvo.

2.5. Upravuvawe so otpad od gradewe / ru{ewe Otpadot od gradewe ili ru{ewe, najnapred }e bide selektiran, a potoa }e bide

odloèn na deponija za cvrst otpad. Vo slu~aj na mo`no iskoristuvawe, materijalot }e bide soodvetno tretiran.

2.6. Remedijacija na kontaminirana povr{ina Kontaminiranost moè da se pojavi na gorniot sloj na zemjata na koja se vr{i

privremeno odloùvawe na |ubrivoto, zemjata kade se vr{i zakopuvawe na umrenata (uginat) ìvina.

Vo toj slu~aj, }e se izvr{at soodvetni merewa, a ako merewata pokaàt kontaminiranost, istata }e se tretira na soodvetno mesto nadvor od lokacijata i kako ~ista }e se skladira na deponijata za cvrst otpad.

]e se izvr{at merewa na kontaminiranost na site mesta kade ima potencijalna opasnost od kontaminacija i }e se prevzemat gore navedenite merki, posebno pri demontaà na sistemot na kanalizaciona mreà za odvod na otpadnite vodi.

2.7. Odr`livost i proverka na planot

Vo tekot na operativniot ìvot na instalacijata, Planot za upravuvawe so rezidui }e se preispituva vo zavisnost od potrebite i izmenite koi se napraveni na lokacijata. Planot }e se aùrira so sekoja izmena i so sekoe novo istraùvawe za zagaduvaweto, kako i istraùvawa za rizicite, koi proizleguvaat od aktivnosta od rabotniot vek na Instalacijata.

3.Investicioni tro{oci So Planot za upravuvawe so rezidui se vr{i i procenka na tro{ocite za negovo

izvr{uvawe, pri {to se opfateni site aktivnosti svrzani so ras~istuvaweto, ~isteweto i demontaà na opremata i postrojkite, kako i transportot i odloùvawe na otpadot.

126

Vo ovoj moment se procenuva deka treba da se dade samo opis na vidovite na investicionite tro{oci, so napomena deka nivnata vrednost }e se utvrdi vo vremeto oga bi se resaliziral Plenot.:

Poz. OPIS Proceneta

vrednost (den) 1. Tro{oci za dislokacija na surovinite, materijalite i

otpadot Naknadno }e se utvrdi

2. Tro{oci za demontaà i premestuvawe na opremata, vklu~itelno transportnite sistemi za hranewe

Naknadno }e se utvrdi

3. Tro{oci za demontaà na salonitnite tabli i nivno odlagawe na soodvetna deponija


4.. Tro{oci za demontaà na nose~kata i krovna ~eli~na konstrukcija, vklu~itelno na silosite i nastre{nicata


5. Tro{oci za urivawe na yidovite Naknadno }e se utvrdi

6. Tro{oci za urivawe na podovite i fundamentite Naknadno }e se utvrdi

7. Tro{oci za odloùvawe na grade`niot {ut na soodvetna deponija


8. Tro{oci za istraùvawe na kvalitetot na po~vata i stepenot na zagadenost


9. Ureduvawe na zemji{teto Naknadno }e se utvrdi

Vkupno: Naknadno }e se utvrdi

127



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 14

-Netehni~ki pregled

128

Poglavje XIV.

NETEHNI^KI PREGLED

1.Podatoci za Baratelot Baratel na A-Integrirana Ekolo{ka Dozvola, za intergrirano spre~uvawe i

kontrola na zagaduvaweto e Dru{tvoto za proizvodstvo i trgovija Vidanovski Zlatko BELI MOST, uvoz-izvoz s.Lisolaj, Vitola DOOEL.

Dru{tvoto, vrz osnova na Dogovor za zakup na objekti, zemji{te pod zgradi i dvorno mesto, e korisnik na Farmata za intenzivno ìvinarstvo, pri {to so sopstvena programa, vr{i dejnost odgleduvawe na ìvina. Sedi{teto na firmata e vo naselenoto mesto Lisolaj, organizacioniot oblik e 05.04-Dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice, a sopstvenosta e privatna, prioritetna dejnost e 01.47.-Odgleduvawe na ìvina, a registrirani se i dejnosti vo nadvore{o-trgovskiot promet. Upravitel na Dru{tvoto e Zlatko Vidanovski, so stan na ul.Vasil Brkleski br.78. Gorno Orizari, Bitola.

Vkupniot broj na vraboteni, vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo iznesuva 16 rabotnici.

2.Opis na Instalacijata i nejzinite aktivnosti Instalacijata za intenzivno ìvinarstvo, prestavuva Farma za odgleduvawe na

koko{ki, za proizvodstvo na konzumni jajca i ìvinsko meso, locirana vo s. Lisolaj, Op{tina Bitola, koja funkcionira od 1998 godina, na zemji{te {to se vodi kako KP 2954, 2955, 2957, Imoten list 414.

Vo izminatiot period se vr{eni odredeni investicioni zafati i opremuvawe na Objektite, vo pravec na podobruvawe na uslovite za odgleduvawe na koko{ki.

Do Instalacijata se doa|a preku Regionalniot paten pravec Bitola-Demir Hisar, na oddale~enost od okolu 9 km od Bitola, so izdvojuvawe na raskrsnicata kaj selo Lisolaj, od kade na rastojanie od okolu 0,5km., se doa|a vo Farmata.

Farmata zafa}a povr{ina od 6.136 m2, od koi; pod grade`ni objekti 1865 m2 i neizgradeni povr{ini 4.271 m2

Tehni~kiot (instaliran) kapacitet na Farmata za intenzivno ìvinarstvo iznesuva 60.000 mesta za koko{ki za nesewe jajca.

Vo ramkite na Farmata za koko{ki se nao|aat pove}e objekti, diferencirani spored zaokruèna namena. Operatorot vo ramkite na sopstvena Programa, a vo funkcija na odgleduvawe na koko{ki nesilki, site objekti od Kompleksot gi stava vo funkcija, i toa sukcesivno so odredena dinamika.

Povr{inata na koja se locirani grade`nite objekti na Farmata e celosno ogradena, so {to e onemozvoèno nekontrolirano vleguvawe na lu|e i drugi ìvotni.

Objektite za odgleduvawe na koko{kite se izgradeni od cvrst materijal, ~ii dimenzii se vo soglasnost so dimenziite na opremata koja {to e instalirana vo niv.

Na farmata vo upotreba se 4 objekti-hali za odgleduvawe na koko{ki od koi edna hala e nameneta za smestuvawe na ednodnevni piliwa (18.000 broja), a drugite 3 objekti-hali se nameneti za smestuvawe na koko{ki za 26.000 broja, 17.000 broja i 14.000 broja.

Opremata vo ovie objekti, ja so~inuvaat gotovi postrojki i ma{ini, koi se montiraat vo objektite: kafezi vo ~ij sostav se vgradeni i drugi delovi od oprema vo funkcija na odgleduvaweto na koko{kite nesilki (sistem za dotur na hrana, sistem za dotur na voda, hranilki, poilki, sistem za sobirawe i transportirawe na jajcata, sistem za sobirawe na |ubrivoto i sli~no), koi pretstavuvaat edna tehnolo{ka celina.

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite vo Farmata za intenzivno ìvinarstvo e taka konceptirana {to pretstavuva zaokruèna proizvodna celina vo koja {to moàt da se diferenciraat tri osnovni procesi:

-Odgleduvawe na piliwa za proizvodstvo na jarki, -Odgleduvawe na koko{ki nesilki za proizvodstvo na konzumni jajca, -Sortirawe i pakuvawe na konzumni jajca.

129

Procesot zapo~nuva so donesuvawe na ednodnevni piliwa i nivno vseluvawe vo namenskata Hala, {to vo su{tina pretstavuva sootvetno proizvodstvo na jarki.

Po odminuvawe na 16-18 nedeli, jarkite se vseluvaat vo Halite za koko{ki nesilki kade {to zapo~nuva procesot za proizvodstvo na konzumni jajca.

Preku sistemot za sobirawe i transportirawe na jajcata, istite se odnesuvaat vo Sobirniot cenar-Sortirnica, kade {to se vr{i sortirawe i pakuvawe na konzumnite jajca, pripremeni za izlez od Farmata.

Eden turnus, kako zaokruèna proizvodna celina, trae do 18 meseci, posle koe {to koko{kite nesilki se iseluvaat od farmata, i zapo~nuva nov ciklus.

3.Surovini i pomo{ni materijali, energii, gotov proizvod Kako osnovni surovini, koi se upotrebuvaat i koristat za izvr{uvawe na

planiranite aktivnosti na Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno prestavuvaat: -Ednodnevni piliwa, Hrana za ishrana na ìvinata, Voda za napojuvawe na ìvinata

Vo sklopot na farmata, izgraden e mlin za proizvodstvo na hrana za ìvina, za potrebite na farmata. Materijalite za proivodstvo na hranata za ìvina se snabduvaat od poznati proizvoditeli so kontrolirano proizvodstvo, i ne sodràt opasni supstancii. Proizvodstvoto na hranata za ìvina se vr{i spored odnapred opredelena receptura vo zavisnost od vozrasta na ìvinata.

Za podgotovka na hranata, se upotrebuvaat slednite materijali: soja, p~enka, sto~na kreda, soino maslo, premiks, i p~enica.

Vo odnos na na~inot na ishrana, na farmata se primenuva avtomatsko hranewe. Napojuvaweto na ìvinata se vr{i avtomatizirano, so voda od sistemot

Streèvo, a kontrola na kvalitetot na vodata vr{i ovlastena i akreditirana institucija.

Kako pomo{ni materijali, vo Instalacijata se dobavuvaat i koristat: -Sredstva za zdravstvena za{tita na jatoto, Sredstva za DDD za{tita (dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija), Kako pomo{no sredstvo koe se koristi vo Instalacijate se; -Ambalaà za pakuvawe na jajca, Voda za tehni~ki potrebi i higienizacija, Voda za piewe na personalot

Kako energenti, koi se koristat vo Instalacijata se: -Elektri~na energija, Toplinska energija. Kako goriva koi se upotrebuvaat vo Instalacijata se: -Nafta, Ogrevno drvo. Kako gotovi proizvodi od Farmata za intenzivno ìvinarstvo se: -Konzumni jajca, Koko{ki za klanica

4.Vidovi otpad i upravuvawe so cvrst i te~en otpad Vo Instalacijata za intezivno ìvinarstvo se sozdava voglavno tn. neopasen

otpad, koj spored odredbite od Zakonot za upravuvawe so otpad, se definira kako: -Komunalen i komercijalen otpad {to go sozdavaat vrabotenite -@ivinski otpad (izmet od piliwata, jarkite i koko{kite nesilki), -Otpad od ìvinsko tkivo (trupovi na umrena ìvina) i -Otpad od pakuvawa (hartija, karton, plastika). -Otpadna sanitarna voda Na instalacijata se sozdava komunalen i komercijalen otpad, koj {to

privremeno se odlaga na lokacijata vo sadovi za otpad. Vo Instalacijata za intezivno ìvinarstvo, se sozdava ìvinski izmet

(|ubrivo), koe se nosi na lokacija za privremeno odlagawe, a odtamu se rasfrla na zemjodelsko obrabotlivo zemji{te, {to ne e vo sostav na Farmata.

Vo Instalacijata se javuva odreden procent na umrena ìvina koja se zakopuva na opredelena lokacija, nadvor od ogradata na farmata.

130

Kako cvrst otpad se javuva otpad od pakuvawa, koj privremeno se odlaga vo sadovi. Otpadnata sanitarna voda se sozdava od sanitacijata na vrabotenite, koja {to se naso~uva vo postrojka za taloèwe.

5.Izvori na emisii od Instalacijata Kako rezultat na prete`nata dejnost na Operatorot (odgleduvawe na ìvina),

vo Instalacijata se prisutni izvori na emisii, i toa: - Emisii vo atmosferata, - Emisii vo povr{inskite vodi (vo isklu~itelni okolnosti), - Emisii vo po~vata i podzemnite vodi - Emisii od bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe. - Emisii vo kanalizacija,

- Emisii vo atmosferata Vo nenaso~enata emisija na komponenti vo atmosferata dominiraat materii koi

se produkt od raspa|awe na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata (ekstremiteti). Tie se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijaele vrz ìvotnata sredina i prirodata.

Emisiite vo atmosferata od Instalacijata i nejzinite delovi, voglavno poteknuvaat od slednite izvori:

-Ventilacioni otvori na objektite za odgleduvawe na koko{kite, -Otvorenata betonska platforma za odlagawe na |ubrivoto, od objektite, -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite za ìvina -Otpadni gasovi i pra{ina od zagrevawe na prostoriite od vrabotenite -Otpadni gasovi i pra{ina od transportnite sredstva -Emisii vo povr{inskite vodi Vo sekojdnevnoto rabotewe na Instalacijata nema emisii vo povr{inskite vodi. Otpadnite vodi, se isklu~ivo sanitarnite otpadni vodi koi se sozdavaat kako

rezultat na prethodno taloèwe i se ispu{taat vo recipient. Otpadnite vodi od izcedokot pri privremeno odlagawe na |ubreto na

platforma, se sobiraat vo {ahta i zaedno so |ubreto se odnesuvaat i se rasturaat na zemjodelski povr{ini.

Otpadna voda od miewe i ~istewe na objektite za odgleduvawe na ìvinata, ne se sozdavaat bidejki tie procesi se izvr{uvaat po takanare~eno suvo ~istewe.

-Emisii vo kanalizacija Od Instalacijata nema emisii vo kanalizacija. Vo blizina na instalacijata

nema izgraden kanalizacionen sistem. -Emisii vo po~vata Emisiite vo po~va od cvrstiot otpad t.e. ìvinskoto |ubrivo, na lokacijata za

privremeno odlagawe na |ubrivoto, se minimalni, bidej}i |ubrivoto privremeno se odlaga na betonska podloga, iscedokot od |ubrivoto se sobira i se kontrolira, a ovie otpadni materii vo relativno kus period se nosat na zemjodelskite povr{ini za |ubrewe.

Vo Instalacijata sekojdnevno se vr{i kontrola na umreni (uginati) ìvotni, a le{evite, se tretiraat so zakopuvawe vo zemjana jama.

-Emisii na bu~ava Emisii na bu~ava se mo`ni od rabotata na ventilacijata, so ~ija pomo{ se vr{i

odveduvawe na respirabilnata pra{ina i otpadnite gasovi od objektite za odgleduvawe na ìvinata, kako i od rabotata na opremata za proizvodstvo na hrana, transportnite sistemi za dotur na hrana od silosite za hrana do hranilkite vo objektite, od bu~nata aktivnost na ìvinata i li|eto, kako i od vozilata koi doa|aat i zaminuvaat od lokacijata. Nivoto na {tetna bu~ava koja se emitira e daleku od maksimalnoto dozvoleno nivo. -Vibracii

Prema prirodata na dejnosta, aktivnostite vo Instalacijata ne sozdavaat {tetni vibracii so intenzitet na koj .bi trebalo da se obrne vnimanie.

131

-Ivori na nejonizira~ko zra~ewe Vo okolinata na Instalacijata i nejzinite delovi, kako i na nivnata lokacija

izvorite na nejonizira~ko zra~ewe se so minimalen intenzitet, vo sverata na niski frekvencii.

6.Rasfrlawe na zemjodelski/nezemjodelski otpad Operatorot nema sopstveno zemjodelsko zemji{te vo krugot na Farmata, poradi

{to ne vr{i rasfrlawe na zemjodelskiot otpad. \ubrivoto (cvrsta frakcija) go rasfrla na svoite nivi nadvor od lokacijata na

Farmata, za |ubrewe na razni zemjodelski kulturi (nasad, p~enica i dr.), a Operatorot smeta deka ne e zabraneto vakvoto iskoristuvawe na |ubrivoto, no sekako treba da se znae negovata krajna destinacija, odnosno za koja cel bi se koristelo.

7.Namaluvawe na emisiite i Najdobri Dostapni Tehniki Farmata za odgleduvawe na ìvina, svojata prete`na dejnost ja vr{i vo strogo

opredelen i zagraden prostor, bez mo`nost na nikakvi nadvore{ni vlijanija. U{te so samiot izbor na lokacijata, na koja e izgradena Farmata, a potoa i vo

tehnolo{ko-tehni~kata dokumentacija (proekti), vklu~eni se re{enija za namaluvawe na emisiite na zagaduva~ki materii, koi poteknuvaat od aktivnostite na Instalacijata. Posebno, toa se odnesuva na nejzinata mestopolo`ba vo odnos na bliskite naseleni mesta, vodej}i smetka za rozata na vetrovi.

Tehnologijata na odgleduvawe na koko{kite e u{te eden dopolnitelen ~initel, vo pravec na namaluvaweto na emisiite na zagaduva~ki materii.

Operatorot se zalaga za minimizirawe na emisiite vo Instalacijata, posebno za minimizirawe na koli~inite na ekskrementite i voedno minimizirawe na izla~uvawe na minerali vo niv, preku primenata na izbalansirana hrana za ìvinata, koja }e sodrì pomalku proteini, azot i fosfor, a da ne se namali prirastot na koko{kite.

Kako del od NDT e i Dobrata Farmerska Praktika za minimizirawe na otpadot od uginata ìvotni preku namaluvawe na stepenot na mortalitet vo Instalacijata, poradi {to Operatorot sekojdnevno ja sledi zdravstvenata sostojba na ìvinata.

Operatorot vodi smetka i za vkupnata potro{uva~ka na energentite, posebno za namaluvawe na potro{uva~kata na elektri~na struja i energenti.

8.Programa za podobruvawe

So cel da gi minimiziraat negativnite efekti vrz ìvotnata sredina od raboteweto na Instalacijata, Operatorot planira da gi prevzeme slednite aktivnosti:

- Edukacija i trening obuka na site vraboteni, - Instalirawe na oprema za zatopluvawe na prostorot za mali piliwa, - Promena na kafezite za smestuvawe na ìvinata, so novi, - Nabavka na ma{ina za vakumirawe na opakovki za jajca, - Namaluvawe na negativniot vizuelen efekt vrz ìvotnata sredina i fizi~ko

ureduvawe na prostorot. Navedenite aktivnosti, Operatorot, planira da gi realizira vo periodot od

2018 do 2021 godina, soglasno utvrdenata dinamika, a spored predlog buxetot, se planira da se investiraat okolu 65.500 EUR. Odr`livosta na utvrdenata dinamika vo mnogu }e zavisi i od obezbeduvaweto na potrebnite sredstva za realizacija na planiranite aktivnosti, kako i od aktivnostite na drugite subjekti.

132

9.Monitoring Monitoringot se odnesuva na procesnite uslovi, emisii vo ìvotnata sredina,

kako i merewa na nivoata na zagaduva~i vo ìvotnata sredina i izvestuvawe za rezultatite od tie merewa, so cel da se pokaè po~ituvawe na granicite, koi se specificirani vo dozvolata ili vo drugi relevantni dokumenti. Pri izborot na to~kite na monitoring vo predvid se zemeni zna~ajnite to~kasti izvori, soodvetnite to~ki za monitoring na ambietalnata ìvotna sredina i monitoring na kriti~nite procesni parametri.

Monitoring se vr{i na onie izvori na emisii, za koi se smeta deka imaat zna~ajno vlijanie vrz ìvotnata sredina, kako i na onie za koi se potrebni merki za namaluvawe za da se postignat prifatlivi nivoa na emisii.

Mestatata za monitoring i zemawe na primeroci se opredeleni za slednoto: - Emisii vo vozduhot, - Emisii od do`dovni/atmosferski vodi, - Emisii od odloùvawe na organski otpad/|ubrivo, - Emisii vo povr{inski vodi vozvodno i nizvodno od lokacijata, - Emisii vo podzemni vodi od lokacijata, - Emisii vo po~vata, - Emisii na mirizba i - Emisii na bu~ava, vibracii i nejonizira~ko zra~ewe

10. Drugi aktivnosti i preventivni merki Operatorot ima razvieno i primenuva Plan za reagirawe pri vonredni

okolnosti, elementarni nepogodi i krizni situacii. Timot za za{tita na ìvotnata sredina na Operatorot, postojano gi kontrolira

aktivnostite koi {to se izveduvaat vo Farmata pri {to gi identifikuva slu~aite koi moàt da izlezat od kontrola i da predizvikaat negativni posledici vo raboteweto i negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Dru{tvoto prevzema soodvetni tehni~ki i organizaciski merki za prevencija i izbegnuvawe na itni situacii (soodvetna infrastruktura, proverka na instalaciite, nazna~uvawe na odgovorni lica i drugo). Posebno vnimanie se stava na merkite za za{tita od poàr, elektri~na struja, od istekuvawe, kako i za prva pomo{ i bezbednost i za{tita na zdravjeto na lu|eto.

11.Remedijacija i Plan za upravuvawe so rezidium Od strana na Operatorot predloèni se merki za minimizirawe na vlijanieto

na ìvotnata sredina vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabotata na del na aktivnosta. Merkite se dadeni vo Planot za upravuvawe so rezidui.

So ogled deka Instalacijata se nao|a na lokacija predvidena za farmerski i zemjodelski aktivnosti, vo ruralno podra~je, so Planot za upravuvawe so rezidui se predviduva remedijacija vo zemjodelsko zemji{te za odgleduvawe na zemjodelski kulturi (nasadi, ìtarici i dr.), a vo nikoj slu~aj za nekakov urban razvoj ili druga industriska aktivnost.

[to se odnesuva do nekoj istoriski slu~uvawa, moè da se kaè deka od aktivnostite na Instalacijata vo minatoto nemalo evidentirani sostojbi vo pravec na zagrozuvawe na ìvotnata sredina.

133



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P o g l a v j e 15

-Izjava

134

I z j a v a

So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana

dozvola, vo soglasnost so odredbite na Zakonot za `ivotna

sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa

cel.

Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se

vistiniti, to~ni i kompletni.

Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od

Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe

ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili na

negovi delovi za potrebite na drugo lice.

Potpi{ano od : ________________________________

Vo ime na Dru{tvo za proizvodstvo i trgovija

Vidanovski Zlatko BELI MOST uvoz-izvoz,

s.Lisolaj, Bitola DOOEL

Datum : _______________________________________

Ime na potpisnikot : ZLATKO VIDANOVSKI

Pozicija vo organizacijata: Sopstvenik/Upravitel

Pe~at

135



s.Lisolaj, Bitola

B a r a w e


P r i l o z i

136

Лабораториски извештај

Број 08-321/2

21-Б/2018 Од извршени мерења на нивото на Бучава

во животната средина, од работата на

БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ с. Лисолај Битола

фарма за кокошки

ИЗРАБОТУВАЧ:

“ЕКО КОНТРОЛ” ДОО Охрид

Подружница “ЕКО ЛАБ”

Лабораторија за мониторинг

на животната средина, Прилеп

ОВЛАСТЕНО ЛИЦЕ:

д-р Зоран Апостолоски дипл.маш.инж.

137

ОБ-ИР-01 издание 01, ревизија 01

ИЗВЕШТАЈ ОД ИСПИТУВАЊЕ Број: 21-Б/2018

Датум: 21.05.2018 година

ПОДАТОЦИ ЗА КОРИСНИКОТ

Нарачател БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ

Адреса с. Лисолај - Битола

Лице за контакт Златко Видановски

Датум на извршени мерења 14.05.2018 год

Мерењата ги изврши д-р Зоран Апостолоски дипл.маш.инж.

Датум на обработка на

податоците 19.05.2018 год.

Датум на издавање на

извештајот 21.05.2018 год.

Одговорен Зоран Апостолоски

Изработил Зоран Апостолоски

Одобрил Зоран Апостолоски

Број на копии 4

1. ВОВЕД

Врз основа на Барање, ЕКО КОНТРОЛ ДОО Охрид, Подружница ЕКО ЛАБ-

Лабораторија за мониторинг на животната средина-Прилеп, превзеде обврска да изврши

мерење на Бучава од околината, нивото на Квалитет на воздух - штетни материи во

воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии,што се емитира од

работата на фирмата БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ с. Лисолај Битола

Целта на Лабораторискиот Извештај е да се прикажат добиените резултати од

извршените мерења на нивото на штетни материи во воздухот (концентрација на

гасови),од стационарни извори на емисии, од работата на агрегатите, како и добиените

резултати од извршените мерења на нивото на Квалитет на воздух - определување на

вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици.

Методологијата на мерењето, мерните места и инструментите за извршување на

мерењата, дадени се во Поглавјето 2.

Резултатите од извршените мерења на Бучавата од околината, нивото на

Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани честици, респирабилни

честици и фракција на ПМ 10 и ПМ 2.5 честици, како и Квалитет на воздух - штетни

материи во воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии, дадени

се во Поглавјето 3 и 4, а Резимето од мерењата, дадено е во Поглавјето 4., како заклучок.

Во Прилог се дадени:

-Мерни места и точки за мониторинг на кои се извршени мерања на Бучава од

околината, нивото на Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани

честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици, како и штетни материи во

воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии, Прилог бр.1 и 2.

138

2. МЕТОДОЛОГИЈА, МЕРНИ МЕСТА И ИНСТРУМЕНТИ ЗА ИЗВРШУВАЊЕ НА

МЕРЕЊАТА

2.1. Мерење на нивото на Бучава во животната средина

Методолошкиот пристап за определување на нивото на Бучавата, го дефинира

начинот на одредување на нивото на звучен притисок, преку директно мерење, со цел да

се направи проценка на Бучавата од околината, согласно Методата МКС ISO 1996-2:2010.

Определувањето на нивото на Бучава од околината е реализирано во согласност

со Методата МКС ISO 1996-2:2010, Акустика-Опис, мерење и оцена на бучава во животна

средина - Дел 2: Одредување на нивото на бучава во животната средина.

При определувањето на нивото на Бучавата од околината, потребно е да се

дефинираат следните чекори;

- Избор и број на мерни места (локација)

- Времетраење на мерењето

- Избор на инструменти за мерење

Местата на кои е извршено мерење на нивото на Бучава од околината, се

прикажани во Прилог бр.1

Мерењата се извршени со калибриран инструмент за мерење на Бучава Sound level meter type HD 600, EXTECH, прикажан на Слика бр.1

Слика бр.1; Инструмент за определување на ниво на Бучава

Sound level meter type HD 600 EXTECH

2.2. Мерење на нивото на Квалитет на воздух - штетни материи во воздухот

(концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии

Методолошкиот пристап за мерење на нивото на Квалитет на воздух - штетни

материи во воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии, го

дефинира начинот на одредување на нивото на штетните материи во воздухот преку

директно мерење, со цел да се направи проценка на Квалитет на воздух - определување

на вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици,

како и штетни материи во воздухот (концентрација на гасови) во животната средина,

согласно Методата МКС EN 12341:2007 за супендирани честици*, проценка на Квалитет

на воздух - штетни материи во воздухот (концентрација на гасови)од стационарни извори

на емисии, согласно методата МКС ISO 12039:2008 за одредување на кислород и

јаглероден моноксид, согласно методата МКС ISO 10849:2006 за одредување на азот

моноксид и диоксид и согласно методата МКС ISO 7935:2008 за одредување на сулфур

диоксид.

139

Мерењето на нивото на Квалитет на воздух - штетни материи во воздухот

(концентрација на гасови),од стационарни извори на емисиие реализирано во согласност

со претходно дадените методи и стандарди -Дел 2:Одредување на нивото на штетни

емисии.

При мерењето на нивото на Квалитет на воздух - штетни материи во воздухот

(концентрација на гасови)од стационарни извори на емисии, потребно е да се дефинираат

следните чекори;

-Избор и број на мерни места (локација)

-Времетраење на мерењето

-Избор на инструменти за мерење

Местата на кои е извршено мерење на нивото на емисиите на шетни гасовиод

стационарни извори на емисии, се прикажани во Прилог бр.2

* - неакредитирана метода

Мерењата на емисиите од штетни материи во воздухот се извршени со инструмент

за мерење на концетрација на штетни гасови тип MRU Optima 7, прикажан на Слика бр.2

Слика бр.2; Инструмент за мерење на концентрација на штетни гасови -

тип MRU Optima 7

Мерењата се извршени со инструмент за мерење на Квалитет на воздух -

определување на вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ

10 честици тип TURNKEY DustMate kit, прикажан на Слика бр.1

Слика бр.1; Инструмент за мерење на ниво на Квалитет на воздух - определување на

вкупни суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 и ПМ 2.5

честици - тип TURNKEY DustMate kit

140

2.3. Мерење на нивото на Бучава во животната средина

Предмет на мерењето на бучавата во животната средина во БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ

с. Лисолај Битола, беа сите извори на бучава кои емитираат во животната средина.

Како главни извори се идентификувани:

- Живина

- Силоси

- Вентилароти

- Елеватори

- Разни машини и опрема за работа (трактори, камиони и др.)

Споредни извори на бучава се:

- Самите возила кои се користат за довоз и одвоз на разни суровини кои се

потребни за производниот процес

- Надворешни извори на бучава, како и од самата природа

Мерењето е извршено на 14.05.2018 година во период од 09:30 до 12:00 часот.

Температурата за време на мерењето е 21 ºС и релативна влажност од 47%. При што

времето беше сончево и тивко. Мерењето е направено во 4 четири мерни точки кои се

дадени во прилогот.

1. Мерно место бр. 1 – северо - запад, близина на објектот за живина (5м) и

магацин за амбалажа (9м)

2. Мерно место бр. 2 – северо – исток, во близина на канцелариите – 9м

3. Мерно место бр. 3 – југо-запад, во близина на објектот за живина – 2м

4. Мерно место бр. 4 – исток, во близина на сортирницата – 5м

Мерните точки се определени од страна на корисникот на извештајот и дел од

истите не се во согласност со стандардот.

2.4. Мерење на нивото на Квалитет на воздух - штетни материи во воздухот

(концентрација на гасови) од стационарни извори на емисии

Предмет на мерењето на Квалитет на воздух - штетни материи во воздухот

(концентрација на гасови) од стационарни извори на емисии и определување на вкупни

суспендирани честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честициво фирмата

БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ с. Лисолај Битола, беа сите извори на емисии кои се емитираат.

Како главни извори се идентификувани:

- Истовар на суровини

- Термоген

Споредни извори се:

- Самите возила кои се користат за довоз и одвос разни суровини кои се потребни

за производниот процес

Работни услови при мерење

- Температура – 21 0С

- Релативна влажност – 47%

- Притисок на гасот –

o Термоген – 18 Pa;

141

Шема на мерното место

1,0м

3. РЕЗУЛТАТИ ОД ИЗВРШЕНИТЕ МЕРЕЊА

3.1.Ниво на Бучава во животната средина

Табела бр.1; Мерно место 1 - северо - запад, близина на објектот за живина

(5м) и магацин за амбалажа (9м)








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



1. ММ 1 66.40±1.86 70 71.10±1.86 110

Табела бр.2; Мерно место 2 - северо – исток, во близина на канцелариите – 9м








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



2. ММ 2 50.70±1.86 70 54.20±1.86 110

142

Табела бр.3; Мерно место 3 - југо-запад, во близина на објектот за живина – 2м








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



3. ММ 3 67.00±1.86 70 71.30±1.86 110

Табела бр.4; Мерно место 4 - исток, во близина на сортирницата – 5м








Број

Мерно

место

L d

Гранична

вредност

L d

LA max

Гранична

вредност

LA max



4. ММ 4 59.90±1.86 70 62.40±1.86 110

3.2. Ниво на Квалитет на воздух - определување на вкупни суспендирани

честици, респирабилни честици и фракција на ПМ 10 честици во животната средина

Табела бр.5; Мерно место 5 – Во близина на млинот на 5м

Резултати од извршени мерења на нивото на суспендирани честици ПМ 10 честици

во животната средина



Метода на мерење МКС EN 12341:2007 *

Инструмент TURNKEY DustMate kit






Број Мерно

место


mg/m3 mg/Nm3


5. ММ 5 21 50


143

3.3. Ниво на издувни гасови од котларата во животната средина

Табела бр.6; Мерно место 6 – канцеларии - термоген

Резултати од извршени мерења на нивото на суспендирани честици во животната

средина. Резултатите се сведени на нормални услови.



Метода на мерење МКС ISO 12039:2008 за одредување на кислород и

јаглероден моноксид*, МКС ISO 10849:2006 за одредување

на азот моноксид и диоксид* и МКС ISO 7935:2008 за

одредување на сулфур диоксид*

Инструмент MRU Optima 7 за емисии на штетни материи (концентрација

на гасови)






Број Мерно

место Извор на емисии

Мерен

параметар


mg/m3 mg/Nm3

6. ММ 6 Термоген CO 65,25 100

NO 29,83

NO2 0,00 350

NOx 36,77

SO2 0,00 1700


4. ЗАКЛУЧОК

БЕЛИ МОСТ ДООЕЛ с. Лисолај Битола е сместена надвор од населено место и

припаѓа на IV - то подрачје.

Врз основа на податоците добиени од извршените мерења на нивото на Бучава од

работата на Инсталацијата, може да се констатира дека во согласност со Правилникот за

гранични вредности на нивото на бучава во животната средина (Сл.Весник бр.147/08),

нема надминување на граничните вредности.

Врз основа на податоците добиени од извршените мерења на нивото на емисија на

загадувачки супстанции во воздухот од работата на Инсталацијата, може да се констатира

дека во согласност со Правилникот за гранични вредности за дозволени нивоа на емисии

и видови на загадувачки супстанции во отпадните гасови и пареи кои ги емитираат

стационарните извори во воздухот во животната средина (Сл.Весник бр.141/10), нема

надминување на граничните вредности на ПМ 10 честиците.

Од добиените резултати од мерењето на издувните гасови од термогенот, можи да

се заклучи дека немаме надминување на граничните врдности пропишани во

Правилникот.

Од резултатите во производниот погон т.е. мерењата од печките покажа дека во

печките немаме зголемени концентрации и резултати се во дозволените граници.

Забелешка: Резултатите прикажани во овај Извештај, важат само за условите и

режимот на работа за време на вршењето на мерењата. Делови од овај Извештај несмеат

да се умножуваат, без писмено одобрување од ЕКО КОНТРОЛ, ДОО Охрид, Подружница

ЕКО ЛАБ-Лабораторија за мониторинг на животната средина-Прилеп.

EКО КОНТРОЛ ДОО

Подружница ЕКО ЛАБ

144

П Р И Л О З И

Прилог 1; Локација на мерни места на кои се извршени Мерења на нивото

на Бучава во животната средина

MM 1

MM 2

MM 3

MM 4

145

П Р И Л О З И

Прилог 2; Локација на мерни места на кои се извршени Мерења на нивото на

Квалитет на воздух - издувни гасови во животната средина и ПМ 10 честици

MM 5

MM 6

146

I z v e { t a j od mereweto i ocenuvaweto na sostojbite so vibraciite

1.Op{to za vibraciite Vibraciite nastanuvaat kako posledica na oscilaciite, predizvikani od

ma{inite, uredite, aparatite, alatite i vozilata, pri procesot na rabota vo instalacijata, so koi {to ~ovekot direktno ili indirektno rakuva ili gi opsluùva, a koi {to vlijanija se prenesuvaat i na ìvotnata sredina.

Rizicite po zdravjeto i bezbednosta na lu|eto, koi nastanuvaat od izloènost na mehani~ki vibracii, osobeno se manifestiraat preku; vaskularni, koskeni ili zglobni, nevrolo{ki ili muskulni naru{uvawa, pa se do predizvikuvawe na nepodvi`nost na dolniot del na grbot i o{tetuvawe na rbetot.

Od toe pri~ini, a poradi neprijatnosta, voznemirenosta i rizicite koi {to bi moèle da se predizvikaat, mehani~kite vibracii, kako posebna oblast, bi trebalo da imaat sootveten tretman vo za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina. 2.Grani~ni vrednosti na izloènost na vibracii Zaradi izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetnite efekti vrz ~ovekovoto zdravje i vrz ìvotnata sredina, propi{ani se grani~ni vrednosti na izloènost na mehani~ki vibracii i standardi za vibracii. Sogpasno Pravilnikot za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od mehani~ki vibracii, grani~nite vrednosti na izloènost, iznesuvaat:

Grani~ni vrednosti na izloènost na vibracii vibracii na raka-zabrzuvawe vibracii na celo telo-zabrzuvawe

Grani~na vrednost m/sek2 Grani~na vrednost m/sek2

-Grani~nata vrednost za dnevna izloènost za period od 8 ~asa, zemeno kako standard, iznesuva

5,00

-Grani~nata vrednost za dnevna izloènost, za period od 8 ~asa, zemeno kako standard, iznesuva-

1,15

-Vrednosta na dnevna izloènost, za period od 8 ~asa, zemeno kako standard, iznesuva

2,50 -Vrednosta na dnevna izloènost, za period od 8 ~asa, zemeno kako standard, iznesuva

0,50

3.Rezultati od izvr{enite merewa

Merewata i analizite od {tetnite efekti od mehani~ki vibracii, kako negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se vr{eni na nekolku merni mesta, na pove}e merni to~ki, so posebno vnimanie na vibraciite {to se emitiraat vo ìvotnata sredina , pri {to se opservirani site strani na objektot.

Kvantitativnite vrednosti za rangirawe na vibraciite {to se emitiraat vo ìvotnata sredina, pri rabota na ma{inite i opremata, na objektot, se dobieni so merewe na nivoto na vibracii, izvr{eni na merni to~ki, koi se najpove}e izloèni na {tetni vibracii.

Rezultatite od mereweto se odnesuvaat samo na denot i ~asot koga e izvr{eno mereweto, sso tie atmosverki sostojbi, so toga{nata sostojba na ma{inite i opremata, kako i sostojbata na prostorot od objektot i okolniot prostor. Rezultatite od merewata, se sporedeni so grani~nite vrednosti na izloènost na vibracii opredeleni so Pravilnikot kako i so standardite za vibracii. Rezultatite od izvr{enite merewa i izve{tajot za sostojbite so bibraciite od rabotata na instalacijata, sluàt za interna upotreba na operatorot. Nivoa na vibracii N i v o a n a v i b r a c i i

Merno mesto Koordinati 5 N, 5 E

Brzina sm/sek

Zabrzuvawe m/sek2

Frekvencija Hz

Ocenka


N 41007’49.71’’ E 21017’02.72’’

Min. 0,19 Mah. 3,73 Sr. 0,869

Min. 0,00 Mah. 0,00 Sr. 0,000

- Zadovoluva

*Neakreditirana metoda

147

4. Zaklu~ok za vlijanijata od vibracii

Vrz osnova na podatocite dobieni pri merewata na kvantitativnite vrednosti

na nivoto na vibraciite {to se emitiraat vo ìvotnata sredina, kako i nivnata

sporedba so maksimalno dozvolenite nivoa na vibracii (zabrazuvawe), moè da se

zaklu~i deka, intenzitetot na vibraciite {to se sozdava pri rabotata na uredite i

aparatite vo Objektot i se emitira vo ìvotnata sredina, e vo granicite na

maksimalno dozvolenoto nivo na vibracii.

Vo otsustvo na pove}e pravni akti za vibraciite, rezultatite od merewata se

sporedeni so Pravilnikot za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni

na rizik od mehani~ki vibracii (Sl. Vesnik na RM br.26/08).

Sporedbeni nivoa na vibracii Maksimalno dozvoleni nivoa na vibracii

Izmereni nivoa na vibracii Ocena na merewata

A k t

Grani~na vrednost m/sek2

Merni mesta

Brzina sm/sek

Zabrzuvawe m/sek2

O c e n a

Dlanka-raka

Celo- telo

Pravilnik za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od mehani~ki vibracii (Sl. Vesnik na RM br.26/08).

5,00 2,50

1,15 0,50

MM-1

Min. 0,19 Mah. 3,73 Sr 0,869

Min. 0,00 Mah. 0,00 Sr. 0,000

Zadovoluva

Vakvite podatoci od merewata, se kako rezultat na toa {to uredite i opremata

vo Objektot se so dobri performansi vo pogled na sozdavaweto na vibraciite. Treba da se napomeni deka, vrednostite na nivoata na vibraciite koi se

emitiraat vo ìvotnata sredina od rabotnite aktivnosti na Objektot, nemoàt

posebno da se izoliraat, poradi {to na rezultatite od merewata deluva i vlijanieto

od okolnite Objekti i nadvore{nata sredina.

T a b e l i

Za ocena na sostojbite so vibraciite

Zbirna lista na izvorite na vibracii-Zabrzuvawe

Izvor

Emisiona to~ka

Ref. br.

Oprema Ref. br.

Zabrzuvawe na

Vibracii na

referentna

odale~enost

Periodi na

emisija

Uredi, oprema,

aparati,

Merno mesto

Sredina na

lokacija

Digitalen

vibrometar

Vibration meter VM

6360 CE ISO 180-2178

Min. 0,00 m/sek2

Mak. 0,00

Srd. 0,000

16 ~asa/ den

6 dena/ned

280 dena/ god.

Ocenka na nivo na intanzitet na vibracii Nacionalen

koordinaten

sistem

Nivoa na vibracii

5 N

5 E

Brazina

mm/sek

Zabrazuvawe

m/sek2

Ocena

1. Granica na

instalacijata

Mesto :

Sredina na lokacija N 41007’49.71’’

E 21017’02.72’’

0,869 0,000 Zadovoluva

Lokacii osetlivi na

bu~ava

Osetlivi lokacii vo pobliskata okolina na instalacijata

ne se regostrirani, bidej}i istite se nao|aat na pogolemo rastojanie

Mesto 1: -

148

Merno mesto-Vibracii

Status Company No. Date &

Time

Instrument

Model Project Name Value Unit

True Beli Most 1 14.05.2018 09:32:23

Vibration Meter Velocity 3,73 mm/s














0.00

1.00

2.00

3.00

4.00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Velocity (mm/s)

Max:3,73; Min:0,19; Mean Value:0,869

149

I z v e { t a j

od mereweto i ocenuvaweto na sostojbite

so nejonizira~koto zra~ewe

1.Op{to za nejonizira~koto zra~ewe

Paralelno so razvojot na tehnikata, osobeno elektrotehni~kata, termi~kata,

radijskata i telekomunikaciskata oprema, i se pogolemit broj na nejzini korisnici,

raste i brojot na potrebata od postavuvawe na sootvetni postrojki, bazni stanici,

anteni, bez koi dobar del od opremata, ne moè da funkcionira.

Istovremeno, vo najgolem broj slu~ai, se aktueliziraat i istraùvawata na

vlijanijata na elektromagnetnoto, nejonizira~ko zra~ewe od ova oprema, vrz

ìvotnata sredina.

ôvekot e sekojdnevno izloèn na razli~ni zra~ewa, od koi, najmnogu pri

umerena izloènost, ne vlijaat na negovoto zdravje. Osobeno, nejonizira~koto zra~ewe

e prisutno nasekade okolu nas, i istoto moè da poteknuva od prirodni i ve{ta~ki

izvori.

Svetlinata koja {to ja predizvikuvaat svetilkite vo doma}instvata, ili

radiobranovite, samo se najednostavni primeri na elektromagnetnoto nejonizira~ko

zra~ewe. Zra~at i drugite uredi i doma{ni aparati, zra~at dalekuvodite, radio i TV

antenite, kabelskite postrojki, baznite stanici na mobilnata telefonija, radarite i

sli~no.

2.Rezultati od izvr{enite merewa

Merewata i analizite od {tetnite efekti od nejonizira~ko zra~ewe, kako

negativni efekti vrz zdravjeto na lu|eto, se vr{eni na nekolku merni mesta, na pove}e

merni to~ki, so posebno vnimanie na zra~eweto {to se emitira vo ìvotnata sredina,

pri {to se opservirani site strani na objektot.

Merewata se izvr{eni so RF EMF-825 i EMF-819 visokoefektivni digitalni

instrumenti napraveni i kalibrirani za merewe i monitoring na elektromagnetno

pole, radiofrekvencija na magnetnoto pole, nivo na radijacija okolu elektromagnetni

poliwa, vo {iroki razmeri i vrednosti i na razli~na branova dolìna.

Kvantitativnite vrednosti za rangirawe na nejonizira~koto zra~ewe {to se

emitira vo ìvotnata sredina, pri rabota na ma{inite, uredote i opremata, na

objektot, se dobieni so merewe na nivoto na zra~ewe, izvr{eni na merni to~ki, koi se

najpove}e izloèni na nejonizira~ko zra~ewe.

Rezultatite od izvr{enite merewa i izve{tajot za sostojbite so

nejonizira~koto zra~ewe od rabotata na instalacijata, sluàt za interna potreba na

operatorot i se odnesuvaat samo na denot i ~asot koga e izvr{eno mereweto, so

toga{nata sostojba na ma{inite i opremata, kako i sostojbata na prostorot od objektot

i negovata okolina. Rezultatite od merewata, se sporedeni so dozvolenite nivoa na

nejonizira~ko zra~ewe.

Nivo na izloènost na populacijata vo ìvotnata sredina

Merno mesto

Sredna ja~ina na E Elektromagnetno pole

Sredna gustina na snagata na energija Y

Ocenka

(V/m) , volt/metar W/m2,, mW/cm2, Tesli


0,01-0,02

0,002-0,003

Zadovoluva

*Neakreditirana metoda

150

3.Zaklu~ok za vlijanijata od nejonizira~ko zra~ewe

Vrz osnova na podatocite dobieni pri mereweto na kvantitativnite vrednosti

na nivoto na nejonizira~ko zra~ewe {to se emitira vo ìvotnata sredina, kako i

nivnata sporedba so dozvolenite nivoa na izloènost na nejonizira~ko zra~ewe, moè

da se zaklu~i deka intenzitetot na zra~eweto {to se sozdava pri rabotata na

aparatite, uredite i instalaciite vo Objektot, i se emitira vo ìvotnata sredina, e

vo ramkite na dozvolenite nivoa, kako i standardite za zra~ewata.

Rezultatite od merewata, se sporedeni so Me|unarodniot standard za

ograni~uvawe na izloènost na vremenski, promenlivi, elektri~ni, magnetski i

elektromagnetni poliwa, propi{an od Me|unarodnata komisija za za{tita od

nejonizira~ko zra~ewe, International Commision on Non Ionizing Radiation Protection

(ICNIRP), i prifaten od Svetskata zdravstvena organizacija na OON, World Health

Organization (WHO), za podra~jeto na celiot svet, koj {to iznesuva do 300 GHz.

Rezultatite od merewata, se sporedeni i so Standardot JUS N.NO 205 koj se

odnesuva na: radio - komunikacii, radio - frekvenciski zra~ewa i maksimalni nivoa

na izloùvawa, koi se odnesuvaat na lu|eto, maksimalnite nivoa na izloùvawe na

lu|eto na radiofrekvenciski elektromagnetni poliwa, koi se vo frekvenciski opseg

od 300 kHz do 300 GHz.

Za frekvenciski opseg pogolem od 30 MNz a pomal ili ednakov od 300 GNz

nivoto na izloùvawe na lu|eto koi rabotat pri nivoata na elektromagnetnite poliwa

iznesuva: 3,77 h 103 = 3,77 h 1000 = 3770 V/m2

Pri izloùvawe na ìtelite koi ne rabotat vo nivoata na elektromagnetnite

poliwa, odnosno pri zra~ewe vo ìvotnata sredina se zema 1/5 od vrednosta na lu|eto

koi rabotat, a toa iznesuva: 3770 : 5 = 754 V/m2

Treba da se napomeni deka, vrednostite na nivoata na nejonizira~ko zra~ewe

koi se emitiraat vo ìvotnata sredina od rabotnite aktivnosti na Objektot, nemoàt

posebno da se izoliraat, poradi {to na rezultatite od merewata deluva i vlijanieto

od okolnite Objekti.

151

S U M A R E N Z A K L U ^ O K

Vrednostite od merewata na nivoata na bu~avata, vibraciite,

nejonizira~koto zra~ewe i koncentracijata na suspendirani ~esti~ki

so golemina od 10 mikrometri (RM 10), vo ambientalniot vozduh,

sporedeni so maksimalno dozvolenite nivoa, koncentracii i

koli~estva, se ispod grani~nite vrednosti utvrdeni so propisite.

Poradi vakvata sostojba, ne postoi posebna obvrska na

investitorot od voveduvawe na oprema za otstranuvawe na {tetnite

efekti od rabotata na instalacijata, osven merkite i preporakite

dadeni vo ovaj Elaborat.

Vakvite podatoci od merewata, se kako rezultat na toa {to

ma{inite, uredite i opremata vo objektot se so dobri performansi vo

pogled na zagaduvaweto na ìvotnata sredina.

Imaj}i predvid deka se raboti vo zatvoren objekt, rabotnata

sredina e so pogolemi razmeri, a vlijanijata od site izvori {to se

emitiraat vo ìvotnata sredina, se prenesuvaat so namalen

intenzitet od rabotnata sredina, od pri~ini {to vozduhot kako

dinami~en medium, vlijanijata od rabotnata sredina gi {iri na site

strani.

Treba da se napomeni deka, na rezultatite od merewata, ima

vlijanieto od okolnite objekti i okolniot prostor, bidej}i

vlijanijata od Objektot vrz ìvotnata sredina, nemoàt posebno da

se izoliraat.

Konsultacii i obrabotka: “Eko-Контрол”, Охрид

Dru{tvo za konsalting, trgovija i uslugi Подружница ЕКО-ЛАБ, Прилеп

Акредитирана firma soglasno Стандард:

MKC EN ISO/IEC 17025:2006

155


Farma za koko{ki




4.Magacin za jajca

5.Kancelarii

6.Sortirnica

7.Silos

8.Mlin

9.Sanitarija


11.Otpad komunalen

12.Termogen so oxak

To~ki za monitoring

i zemawe primeroci

-bu~ava

-otpadni gasovi

-pra{ina

-vibr.nejon.zra~.

-otpadni vodi

-mirizbi

Proizvodstvo

1

1

1

1

2

3

4

5

6

7 8

6

9

10

11

12

166

Do

Ministerstvo za ìvotna sredina

i prostorno planirawe

-Uprava za ìvotna sredina-

S k o p j e

Bulevar Goce Del~ev BB

Predmet: Barawe za dobivawe na;


za Instalacija;

Farma za intenzivno ìvinaestvo

Operatorot, Dru{tvo za proizvodstvo i trgovija Vidanovski Zlatko “Бели

Мост” увоз-извоз, с.Лисолај, Битола DOOEL, sedi{te A Lisolaj Bitola, podgotvi

Barawe za dobivawe na A-Integrirana Ekoloka Dozvola za Instalacija Farma za

intenzivno ìvinarsvo, na lokacija Atar na selo Lisolaj KP 2954, 2955, 2957 KO

Lisolaj, mesto vikano Pod Jazo, za koe {to poveduvame postapka za dobivawe A-

Integrirana Ekolo{ka Dozvola, koja dejnost, odnosno aktivnost se vr{i vo postojna

instalacija, izraboteno soglasno Pravilnikot za postapkata za dobivawe A-

integrirana ekolo{ka dozvola (Sl.vesnik na RM br.4/06).

Vo tekot na izrabotkata na Baraweto, i na baza raspoloìvata dokumentacija,

imaj}i gi predvid zakonskite propisi, Dru{tvoto, kako operator utvrdi deka:

-Vo kontinuitet se prezemaat merki i aktivnosti za voveduvawe tehnologija,

ma{ini i oprema, so {to se sproveduva takov vid na dejnosti i aktivnosti, pri {to

emisiite {to se ispu{taat vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, vo

kontinuitet se ispod maksimalno dozvolenite koncentracii, i ne se {tetni za

ìvotnata sredina, i za ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

-Tehnologijata na rabota {to se primenuva, kako i ma{inite i opremata {to se

upotrebuvaat, se standardizirani i vo ramkite na sootvetnite dostapni tehniki,

adekvatni za vakov vid na aktivnost.

-Potro{uva~kata na surovinite, energijata, vodata i drugite materijali, se

soglasno Proektite i tehni~ko tehnolo{kite barawa.

-Obvrskite utvrdeni soglasno posebnite zakoni za za{tita na oddelnite

mediumi i oblasti na ìvotnata sredina, se izvr{uvaat kontinuirano.

Od ovie pri~ini, a vidno i od celokupnata sodrìna na Baraweto, smetame deka

se ispolneti site uslovi, za izdavawe na A-Integrirana ekolo{ka dozvola.

Prilog: Barawe

-[est primeroci vo pi{ana forma

-Elektronska forma

Kontakt: Zlatko Vidanovski

Odgovorno lice za pra{awata od ìvotnata sredina

Tel. 070 339 850

B a r a t e l:

_____________________

dru{tvo za proizvodstvo i trgovija vidanovski zlatko, uvoz .... farma kokoski beli most...

Documents