dolgotrajno brezposelne osebe - zrsz · slovensko gospodarstvo je posledice velike svetovne...
TRANSCRIPT
Dolgotrajno brezposelne osebe
Zavod RS za zaposlovanje
Ljubljana, maj 2015
2
Kazalo vsebine
1 Uvod _______________________________________________________________________ 3
2 Gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ____________________________________________ 5
3 Dolgotrajno brezposelne osebe __________________________________________________ 6
4 Strukturne značilnosti dolgotrajno brezposelnih oseb ________________________________ 9
4.1. Dolgotrajno brezposelne osebe po regijah _______________________________________ 10
4.2. Dolgotrajno brezposelne osebe po območnih službah Zavoda ________________________ 11
4.3. Dolgotrajno brezposelne osebe po spolu _________________________________________ 12
4.4. Dolgotrajno brezposelne osebe po starosti _______________________________________ 13
4.5. Dolgotrajno brezposelne osebe po izobrazbi ______________________________________ 14
4.6. Dolgotrajno brezposelne po denarnih prejemkih __________________________________ 15
4.7. Invalidi med dolgotrajno brezposelnimi osebami __________________________________ 16
4.8. Dolgotrajno brezposelne osebe po poklicu _______________________________________ 16
4.9. Dolgotrajno brezposelne osebe po dejavnosti zadnjega delodajalca ___________________ 17
4.10. Dolgotrajno brezposelne osebe po razlogu prijave _______________________________ 18
4.11. Dolgotrajno brezposelne osebe po razlogu odjave _______________________________ 18
5 Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb ______________________________________ 19
6 Vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb v ukrepe na trgu dela _____________________ 20
6.1. Storitve za trg dela – vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje dela ___________ 20
6.2. Programi aktivne politike zaposlovanja _________________________________________ 23
7 Mednarodna primerjava dolgotrajno brezposelnih _________________________________ 25
8 Usmeritev ZRSZ za delo z dolgotrajno brezposelnimi do leta 2020 _____________________ 27
9 Povzetek ___________________________________________________________________ 29
3
1 Uvod
Razmere na trgu dela odražajo stanje v gospodarstvu. UMAR je za letošnje in prihodnje leto napovedal
rast gospodarske aktivnosti in povečanje BDP-ja zaradi izboljšanih razmer v mednarodnem okolju.
Skladno z okrevanjem gospodarske aktivnosti se bo povečala tudi zaposlenost, v prihodnjih dveh letih
pa naj bi se postopno zniževala tudi brezposelnost, tako povprečna brezposelnost kot tudi stopnja
registrirane brezposelnosti.
Slovensko gospodarstvo je posledice velike svetovne gospodarske krize iz leta 2008 občutilo v največji
meri v letu 2009. Zaradi številnih stečajev podjetij so se proti koncu leta 2009 povečale prijave v
evidenco brezposelnih, posledično se je občutno znižal delež dolgotrajno brezposelnih, predmeta naše
analize. V naslednjih letih so osebe, ki v roku enega leta niso našle zaposlitve, prešle med dolgotrajno
brezposelne in tako je delež dolgotrajno brezposelnih spet začel naraščati. Dolgotrajna brezposelnost
je sicer v Sloveniji že vseskozi problem, tudi v letih gospodarske rasti nam deleža ni uspelo omejiti.
Trenutno, v prvih treh mesecih letošnjega leta, je bilo na Zavodu med brezposelnimi kar 50,2 % takih,
ki so brez zaposlitve že 1 leto ali več.
Dolgotrajno brezposelne osebe, ki jih preučujemo v analizi, so osebe, ki so, v skladu z definicijo ILO, že
1 leto ali več prijavljene v evidenci brezposelnih pri Zavodu.
Naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih je v Evropski uniji ena ključnih težav na trgu dela, saj ima
negativne posledice, tako socialne kot ekonomske, za posameznika in za družbo v celoti. Dolgotrajna
brezposelnost pri posamezniku povečuje socialno stigmo, vpliva na zmanjševanje kompetenc
posameznika, manjšo motivacijo in večjo možnost za pojav zdravstvenih težav. Dolgotrajno brezposelni
imajo zato manjše možnosti za zaposlitev.
Zaskrbljujoče je, da narašča število brezposelnih oseb, ki so izrazito dolgotrajno brezposelne, torej
neuspešno iščejo zaposlitev že 2 leti ali več. Dolgotrajni brezposelnosti so bolj izpostavljeni starejši
brezposelni, ki med delodajalci veljajo za manj zaželene zaradi manjše prilagodljivosti, fleksibilnosti, v
mnogih primerih neprimerne izobrazbe in nepripravljenosti za nova znanja, poleg tega pa se jim
delodajalci izogibajo zaradi visokih stroškov zaposlovanja takih oseb (dodatki na delovno dobo, starejši
so varovana kategorija). Čedalje več je med dolgotrajno brezposelnimi tudi visoko izobraženih oseb,
čeprav predstavlja največjo težavo dolgotrajna brezposelnost oseb z nizko ravnijo izobrazbe.
EU je v priporočilih za delo z dolgotrajno brezposelnimi poudarila:
- preventivno delovanje s pravočasno izdelavo zaposlitvenih načrtov (v roku 14 dni), pri čemer bomo
upoštevali potrebe in lastnosti brezposelnih oseb. Osebam bomo v prvih treh mesecih ponudili storitve
in aktivnosti, ki bodo glede na prepoznane potrebe posameznikov, povečale njihove zaposlitvene
možnosti (pridobivanje veščin iskanja zaposlitve, usposabljanje za pridobitev manjkajočih znanj in
poklicnih kompetenc; premagovanje situacijskih in zdravstvenih ovir...) in prehod v zaposlitev;
- celostno obravnavo in individualiziran pristop bomo zagotavljali z učinkovito uporabo
pripomočkov vseživljenjske karierne orientacije (vprašalniki in samoocenitvene lestvice), ki nam bodo
v pomoč pri prepoznavi potreb posameznika. Pri pripravi aktivnosti bomo upoštevali tako
posameznikove poklicne kompetence, interes za zaposlitev veščine iskanja zaposlitve kot tudi
morebitne pomanjkljivosti in ovire za aktiven vstop na trg dela. Kanale komunikacije bomo prilagajali
posameznikovim željam in usposobljenosti za uporabo sodobnih e komunikacijskih orodij;
- transparentno komunikacijo in obojestransko zavezo glede izpolnjevanja obveznosti in
pričakovanj, povezanih z reševanjem problema brezposelnosti in prijavo v evidenco Zavoda
- intenzivno povezovanje z delodajalci in pripravo »taylor made« programov za zaposlovanje
dolgotrajno brezposelnih oseb, pri čemer bomo upoštevali pripravljene analize učinkovitosti posameznih
programov spodbujanja zaposlovanja kot tudi primere dobrih praks ostalih javnih zavodov v EU.
4
- permanentno usposabljanje svetovalcev za delo z dolgotrajno brezposelnimi osebami, s poudarki
na pridobivanju novih sodobnih metod in tehnik dela ter poglabljanju znanja predvsem s področja
psihologije in motivacije.
- učinkovito sodelovanja z ostalimi akterji na trgu dela pri reševanju težav zaposlovanja dolgotrajno
brezposelnih oseb in organizacijo dogodkov, ki bodo spodbujali aktiven pristop k reševanju
zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb.
V pričujoči analizi na kratko predstavljamo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti od začetka
samostojne Slovenije, podrobneje pa prikazujemo stanje dolgotrajne brezposelnosti, strukture le-te ter
zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb. Sledi predstavitev aktivnosti Zavoda o vključevanju
dolgotrajno brezposelnih na trg dela ter mednarodna primerjava stanja brezposelnosti za leto 2014. Na
koncu analize predstavljamo še aktivnosti, ki jih bomo na Zavodu RS za zaposlovanje izvajali v skladu
z našimi ugotovitvami, priporočili Evropske komisije in Strategijo ZRSZ 2020. Namen analize je torej
prikazati stanje dolgotrajne brezposelnosti in aktivnosti, ki jih Zavod že opravlja in jih bo tudi v prihodnje,
kar je podlaga tudi za prihodnje načrtovanje strategije dela z dolgotrajno brezposelnimi. Le-to vključuje
sodelovanje različnih institucij s področja sociale, šolstva, gospodarstva, zakonodaje, ipd.
5
2 Gibanje zaposlenosti in brezposelnosti
Slovensko gospodarstvo je bilo do osamosvojitve leta 1991 osredotočeno predvsem na trg nekdanje
Jugoslavije. Z razpadom le-te smo izgubili tudi jugoslovansko tržišče, kar je pomenilo kar desetkratno
zmanjšanje gospodarskega trga. Posledično se je začelo zmanjševati število delovno aktivnega
prebivalstva, ki je najnižjo točko doseglo v letu 1997 (743.430 delovno aktivnih). Na začetku se je
potencialno preveliko naraščanje brezposelnosti kontroliralo s pasivno politiko zaposlovanja, predvsem
izhodi v upokojitev. Brezposelnost je po osamosvojitvi narasla in v letu 1993 dosegla vrhunec, ko je bilo
v povprečju brez zaposlitve kar 129.087 oseb. Slovenija je bila prisiljena izvesti spremembe in prilagoditi
se svetovnim razmeram na trgu dela, kar je po letu 1993 pomenilo počasnejše zniževanje števila
delovno aktivnih in tudi zmanjševanje brezposelnosti.
Tabela: Gibanje zaposlenosti in brezposelnosti od leta 1991 naprej, povprečje leta
Leto Aktivno
prebivalstvo
Delovno aktivno
prebivalstvo
Registrirane brezposelne
osebe
Stopnja reg. brezposelnosti
(v %)
1991 916.376 841.297 75.079 8,2
1992 893.620 791.027 102.593 11,5
1993 895.535 766.448 129.087 14,4
1994 879.363 752.307 127.056 14,4
1995 871.706 750.223 121.483 13,9
1996 864.690 744.891 119.799 13,9
1997 868.619 743.430 125.189 14,4
1998 871.249 745.169 126.080 14,5
1999 877.424 758.473 118.951 13,6
2000* 907.142 800.541 106.601 11,8
2001 908.206 806.349 101.857 11,2
2002 886.133 808.677 102.635 11,2
2003 874.920 801.383 97.674 11,0
2004 900.316 807.490 92.826 10,3
2005 904.889 813.000 91.889 10,2
2006 910.675 824.839 85.836 9,4
2007 925.334 853.998 71.336 7,7
2008 942.473 879.257 63.216 6,7
2009 944.525 858.171 86.354 9,1
2010 935.543 835.039 100.504 10,7
2011 934.658 823.967 110.692 11,8
2012 920.184 810.001 110.183 12,0
2013 913.424 793.597 119.827 13,1
2014 917.901 797.792 120.109 13,1
I.-III. 2015 919.669 798.025 121.643 13,2
Vir: SURS, ZRSZ
Po letu 1998 je zaradi ugodnih gospodarskih trendov posledično v Sloveniji začelo naraščati število
delovno aktivnega prebivalstva, brezposelnost pa se je hitro zmanjševala. Ugodni trendi so trajali
celotno desetletje, gledano od osamosvojitve naprej pa smo v letu 2008 zabeležili največ delovno
6
aktivnih prebivalcev (879.257), najmanj brezposelnih oseb (63.216) ter najmanjšo stopnjo
brezposelnosti (6,7 %).
V drugi polovici leta 2008 se je začela najhujša svetovna gospodarska kriza po letu 1929, kar je vplivalo
tudi na slab gospodarski položaj Slovenije. Številni stečaji podjetij in množična odpuščanja so povzročila
zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva na letni ravni za kar 21 tisoč oz. 2,4 % v letu 2009 glede na
leto 2008. Tudi v nadaljnjih letih je bilo še vedno čutiti posledice gospodarske krize, ki se je v letu 2013
še poglobila, konec leta 2014 pa so se gospodarske razmere le začele izboljševati – po letu 2008 je
začelo naraščati število delovno aktivnih, brezposelnost pa se je le malenkost povečala, medtem ko se
je od leta 2008 do leta 2014 naglo poviševala. Za leto 2015 oz. nadaljnji dve leti UMAR napoveduje
okrevanje zaposlenosti in nadaljnjo rast le-te ter postopno zniževanje registriranih brezposelnih oseb.
Slika: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1991 naprej
3 Dolgotrajno brezposelne osebe
Trajanje brezposelnosti je v močni povezavi z dogajanjem v gospodarstvu. V času ugodnih
gospodarskih razmer, ko se ustvarjajo in odpirajo nova delovna mesta oz. je fluktuacija večja, se osebe
praviloma lažje zaposlujejo kot v časih neugodnih gospodarskih razmer, ko primanjkuje delovnih mest
in so pri zaposlovanju previdni tako delodajalci kot delojemalci. Zaposlitvene možnosti pa se s
podaljševanjem trajanja brezposelnosti zmanjšujejo. Brezposelna oseba nima možnosti uresničevati
svojih znanj in kompetenc v praksi, na drugi strani pa tudi delodajalci med velikim izborom prijavljenih
oseb na prosta delovna mesta raje izbirajo praviloma tiste, ki so ves čas v stiku s trgom dela.
V marcu 2015 je bila povprečna brezposelna oseba v evidenci brezposelnih pri Zavodu prijavljena 24,3
mesecev.
75.0
79
102.5
93
129.0
87
127.0
56
121.4
83
119.7
99
125.1
89
126.0
80
118.9
51
106.6
01
101.8
57
102.6
35
97.6
74
92.8
26
91.8
89
85.8
36
71.3
36
63.2
16
86.3
54
100.5
04
110.6
92
110.1
83
119.8
27
120.1
09
121.6
43
1991 1995 2000 2005 2010 I.-III.2015
Letno povprečje Stanje ob koncu leta
7
Tabela: Brezposelne osebe glede na trajanje brezposelnosti, povprečje leta
Trajanje brezposelnosti Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014
Ø I-III 2015
0-2 meseca 13.330 12.488 22.777 20.712 21.218 21.515 23.275 21.618 25.281
3-5 mesecev 9.311 8.033 15.186 15.524 16.588 14.903 17.917 16.430 17.727
6-8 mesecev 6.839 5.771 10.232 11.748 12.614 10.561 13.306 12.407 9.946
9-11 mesecev 5.362 4.591 6.672 9.769 10.098 8.047 9.975 9.795 7.594
Dolgotrajno brezposelni
36.494 32.334 31.487 42.750 50.174 55.157 55.355 59.858 61.095
Skupaj 71.336 63.216 86.354 100.504 110.692 110.183 119.827 120.109 121.643
V evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu je vseskozi prijavljenih največ dolgotrajno brezposelnih oseb,
tj. tistih, ki so brez zaposlitve že eno leto ali več. V prvih treh mesecih leta 2015 ta delež znaša 50,2 %
oz. nekaj več kot 61 tisoč brezposelnih oseb. Sledijo osebe, ki so brezposelne najkrajši čas (od 0 do
vključno 2 meseca), njihov delež znaša 20,8 % oz. čez 25 tisoč oseb.
V letu 2009, ko so se v Sloveniji začele kazati prve posledice svetovne gospodarske krize, se je struktura
brezposelnosti z vidika trajanja brezposelnosti izboljšala, vendar le na račun obsežnega prijavljanja
novih brezposelnih oseb, ki so brez zaposlitve ostale zaradi številnih stečajev in množičnih odpuščanj.
Delež dolgotrajno brezposelnih oseb se je tako bistveno zmanjšal, in sicer za kar 14,6 odstotnih točk v
letu 2009 glede na leto 2008, narasel pa je delež tistih z najkrajšo čakalno dobo, iz 19,8 % v letu 2008
na 26,4 % v letu 2009.
V letih 2010 in 2011 so se prijave v evidenco brezposelnih umirile. Osebe, ki v prvem letu brezposelnosti
niso našle zaposlitve, so prešle med dolgotrajno brezposelne, zato v letih 2010 in 2011 beležimo izrazito
povečanje števila oseb s trajanjem brezposelnosti 1 leto ali več (v letu 2010 kar 11 tisoč več glede na
leto poprej). Sem spadajo tudi tisti, ki so se v letu 2010 prijavljali na Zavod zaradi možnosti upokojitve
še po starem pokojninskem zakonu (le-ta je bil kasneje zavrnjen na referendumu). Gibanje števila ostalih
brezposelnih oseb glede na trajanje brezposelnosti po krizi ni tako zelo izrazito, razen v letu 2013, ko
se je kriza v Sloveniji nekoliko poglobila in se je priliv v brezposelnost spet povečal, je naraslo število
oseb s čakalno dobo od 0 do 2 meseca, 3 do 5 mesecev ter od 6 do 8 mesecev, medtem ko se število
dolgotrajno brezposelnih v omenjenem letu ni bistveno povečalo, delež pa je celo padel – iz že zgoraj
omenjenih razlogov.
Slika: Brezposelne osebe glede na trajanje brezposelnosti, povprečje leta (v %)
18,7
19,8
26,4
20,6
19,2
19,5
19,4
18,0
20,8
13,1
12,7
17,6
15,4
15,0
13,5
15,0
13,7
14,6
9,6
9,1
11,8
11,7
11,4
9,6
11,1
10,3
8,2
7,5
7,3
7,7
9,7
9,1
7,3
8,3
8,2
6,2
51,2
51,1
36,5
42,5
45,3
50,1
46,2
49,8
50,2
Ø 2007
Ø 2008
Ø 2009
Ø 2010
Ø 2011
Ø 2012
Ø 2013
Ø 2014
Ø I-III 2015
0-2 meseca 3-5 mesecev 6-8 mesecev 9-11 mesecev Dolgotrajno brezposelni
8
Dolgotrajna brezposelnost je problem, ki se v Sloveniji kaže že vse od osamosvojitve naprej, zaradi
česar je treba pomoč še bolj ciljno usmeriti v odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti. Po osamosvojitvi
Slovenije se je dolgotrajna brezposelnost več ali manj konstantno gibala okoli ali nad 50 % glede na
celotno brezposelnost. Vrh je dosegla v letu 1999, ko je bilo dolgotrajno brezposelnih kar 63,7 %. To so
bila leta ugodnih gospodarskih razmer v Sloveniji, brezposelnost se je začela zmanjševati, vendar so
se zaposlovale osebe s krajšim časom trajanja brezposelnosti, ostale pa prešle med dolgotrajno
brezposelne.
Slika: Delež dolgotrajno brezposelnih v celotni brezposelnosti, povprečje leta (v %)*
*Opomba: Deleži dolgotrajno brezposelnih oseb so za leta 1991, 1992 in 1993 izračunani glede na stanje konec leta.
Najnižji delež dolgotrajno brezposelnih beležimo v letu 2009, in sicer na račun obsežnega priliva v
evidenco brezposelnih zaradi številnih stečajev in posledično množičnih odpuščanj, ki so posledica
svetovne gospodarske krize iz leta 2008.
Konec prejšnjega tisočletja se je slovensko gospodarstvo že v tolikšni meri prilagodilo svetovnim
razmeram, da lahko govorimo o ugodnih ekonomskih razmerah pri nas, ko je rasla zaposlenost in se
zniževala brezposelnost. Kar pa je zaskrbljujoče, je dejstvo, da kljub temu uspeha pri dolgotrajni
brezposelnosti ni bilo, saj je delež le-teh vseskozi ostajal nad 40 % celotne brezposelnosti.
Pregled dolgotrajne brezposelnosti po številu nam pokaže, da je povprečno število dolgotrajno
brezposelnih naraščalo vse od osamosvojitve naprej in v letu 1998 doseglo vrh (77.789 oseb), nato pa
se je postopoma zmanjševalo do leta 2009, ko je bilo dolgotrajno brezposelnih najmanj v celotni
zgodovini samostojne Slovenije (31.487 dolgotrajno brezposelnih oseb). Od leta 2010 se število zopet
povečuje in je v prvih treh mesecih letošnjega leta doseglo povprečno število 61 tisoč.
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
1991 1995 2000 2005 2010 I.-III. 2015
Povprečno št. BO v letu Delež DBO (povprečje leta)
9
Slika: Gibanje števila dolgotrajno brezposelnih, povprečje leta*
*Opomba: Število dolgotrajno brezposelnih oseb za leta 1991, 1992 in 1993 odražajo stanje konec leta.
Pri dolgotrajni brezposelnosti je potrebno še posebej izpostaviti problem naraščajoče izredno
dolgotrajne brezposelnosti (angl. very long term unemployed), tj. tistih oseb, ki so brez zaposlitve že 2
leti ali več).
Tabela: Dolgotrajno brezposelne osebe glede na trajanje brezposelnosti, povprečje leta
Trajanje brezposelnosti Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014
Ø I-III 2015
Dolgotrajno BO 36.494 32.334 31.487 42.750 50.174 55.157 55.355 59.858 61.095
12-23 mesecev 13.562 11.438 11.700 22.014 22.818 23.779 21.407 24.455 23.654
24-35 mesecev 7.328 6.079 5.762 6.606 11.717 11.528 11.525 10.706 11.634
3-4 leta 7.177 6.545 6.023 6.090 7.241 10.866 12.827 12.658 12.263
5-7 let 4.314 4.367 4.309 4.237 4.380 4.760 5.325 7.551 8.864
8 let ali več 4.113 3.905 3.694 3.803 4.018 4.223 4.271 4.488 4.681
Konec marca letos je bilo izredno dolgotrajno brezposelnih kar 37.312 oseb, kar je 6,3 % več kot konec
lanskega marca. Med izredno dolgotrajno brezposelnimi osebami je pričakovano največ takih, ki imajo
samo osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo (36,5 %), hkrati pa je tudi 10 % takih, ki imajo terciarno
izobrazbo.
Visoko število izrazito dolgotrajno brezposelnih oseb bi lahko poskušali pojasniti tudi s tem, da je med
njimi slaba tretjina invalidov (31,1 %) in skoraj polovica starejših od 50 let (46,8 %).
4 Strukturne značilnosti dolgotrajno brezposelnih oseb
Različne strukture brezposelnih niso v enaki meri izpostavljene dolgotrajni brezposelnosti. Glede na
podatke naše analize so dolgotrajni brezposelnosti najbolj izpostavljeni:
- starejši,
- nižje izobraženi,
- osebe s poklicno izobrazbo (kljub največjemu številu prostih delovnih mest se te osebe ne
zaposlujejo v tolikšni meri, kot bi se lahko),
38
.08
9
60
.17
8
75
.12
3
74
.95
1
75
.19
2
67
.21
0
71
.82
3
77
.78
9
75
.82
7
67
.03
0
59
.96
6
55
.79
9
47
.50
3
42
.86
0
43
.44
1
41
.89
1
36
.49
4
32
.33
4
31
.48
7
42
.75
0
50
.17
4
55
.15
7
55
.35
5
59
.85
8
61
.09
5
1991 1995 2000 2005 2010 I.-III. 2015
10
- osebe z visokošolsko izobrazbo (naraščanje deleža terciarno izobraženih med dolgotrajno
brezposelnimi),
- osebe s poklici za preprosta dela.
V nadaljevanju prikazujemo strukture dolgotrajno brezposelnih oseb glede na statistične regije stalnega
prebivališča, območne službe prijave, spol, starost, izobrazbo, vzroke prijav v in odjav iz evidence
brezposelnih ipd. Pregledali smo tudi, koliko je med dolgotrajno brezposelnimi invalidov, prejemnikov
denarnega nadomestila za brezposelnost in denarne socialne pomoči ter kateri so bili zadnji poklici
dolgotrajno brezposelnih, preden so se le-ti prijavili v evidenco brezposelnih pri Zavodu.
4.1. Dolgotrajno brezposelne osebe po regijah1
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija po podatkih SURS-a v letu 2015 šteje 1.093.545 prebivalcev,
kohezijska regija Zahodna Slovenija pa 969.329 prebivalcev. Njun razvoj je neenakomeren, Vzhodna
Slovenija namreč velja za manj razvito, zato bodo tudi v prihajajočem operativnem programu za obdobje
2014 – 2020 sredstva evropske kohezijske politike v večji meri usmerjena na manj razvita območja.
Prebivalci Vzhodne Slovenije so v primerjavi s prebivalci Zahodne Slovenije nižje izobraženi. Delež oseb
z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo ter s srednješolsko izobrazbo je bil v letu 2014 v Vzhodni Sloveniji
višji kot v Zahodni, medtem ko je bil delež terciarno izobraženih višji v Zahodni Sloveniji. Povprečna
starost prebivalcev Vzhodne Slovenije v letu 2015 znaša 43,0 let, prebivalcev Zahodne Slovenije pa
42,0 let. V Zahodni Slovenij po podatkih za leto 2013 beležimo pozitivni naravni prirast (2.261), v
Vzhodni pa negativnega (-484).
Tako povprečna bruto kot tudi neto plača sta bili v letu 2014 višji v Zahodni Sloveniji (povprečna bruto
plača za okoli 200 €, povprečna neto plača pa za okoli 100 €). Prav tako je v Zahodni Sloveniji višji tudi
regionalni bruto domači proizvod, ki znaša 20.817 € na prebivalca, v Vzhodni Sloveniji pa precej manj,
in sicer 14.597 € na prebivalca.
Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2014 za celotno Slovenijo 13,1 %, medtem
ko je v Vzhodni Sloveniji nadpovprečna (14,6 %), v Zahodni Sloveniji pa podpovprečna (11,3 %).
Podobno sliko nam pokaže tudi stopnja tveganja revščine, ki je za Vzhodno Slovenijo prav tako
nadpovprečna (16,6 % oseb) in za Zahodno podpovprečna (12,2 % oseb), za celotno državo pa znaša
14,5 %.
Tudi glede dolžine trajanja brezposelnosti ter s tem posledično dolgotrajne brezposelnosti je Vzhodna
Slovenija (51,1 % dolgotrajno brezposelnih oseb) v slabšem položaju kot Zahodna Slovenija (48,4 %
dolgotrajno brezposelnih).
1 Vir podatkov o razlikah med regijama je SURS.
11
Tabela: Dolgotrajno brezposelne osebe po regijah, povprečje leta 2014
Statistične regije Brezposelne
osebe
Povprečno trajanje BO (v
mesecih)
Dolgotrajno brezposelni
Delež DBO (v %)
Vzhodna Slovenija 70.877 25,3 36.208 51,1
Jugovzhodna Slovenija 9.224 30,1 5.342 57,9
Koroška 4.050 23,7 1.950 48,1
Podravska 20.061 23,2 9.813 48,9
Pomurska 9.094 32,5 4.533 49,8
Posavska 5.093 27,8 2.797 54,9
Primorsko-notranjska 2.893 20,2 1.457 50,4
Savinjska 16.185 22,4 8.085 50,0
Zasavska 4.277 21,8 2.232 52,2
Zahodna Slovenija 48.324 20,3 23.392 48,4
Gorenjska 8.549 16,1 3.516 41,1
Goriška 5.722 20,8 2.800 48,9
Obalno-kraška 6.056 18,3 2.661 43,9
Osrednjeslovenska 27.996 22,0 14.415 51,5
Občina izven RS 908 9,1 258 28,4
Skupaj 120.109 23,2 59.858 49,8
Najvišji delež dolgotrajno brezposelnih je v jugovzhodni statistični regiji (57,9 %), ki spada v vzhodno
kohezijsko regijo, najnižji pa na območju gorenjske statistične regije (41,1 %), ki je del zahodne
kohezijske regije. Tudi trajanje brezposelnosti je v omenjenima regijama najdaljše (Jugovzhodna
Slovenija) oz. najkrajše (Gorenjska).
4.2. Dolgotrajno brezposelne osebe po območnih službah Zavoda
Glede na to, da so deleži dolgotrajne brezposelnosti višji v Vzhodni Sloveniji, je pričakovano porazdelitev
po OS-jih podobna – praviloma imajo nadpovprečne deleže dolgotrajne brezposelnosti območne službe
z vzhoda države.
Najvišji delež dolgotrajno brezposelnih je v OS Novo mesto, in sicer kar 57,9 %. Sledijo OS Sevnica
(55,2 % dolgotrajno brezposelnih), OS Trbovlje (52,7 %), OS Celje (52,0 %), OS Ljubljana (51,3 %) ter
OS Maribor in OS Murska Sobota z 50,0 % deležem dolgotrajno brezposelnih.
Najnižji delež dolgotrajno brezposelnih beležimo na območju OS Kranj (40,7 %), ki zajema območje
gorenjske regije, ki ima prav tako najnižji delež dolgotrajno brezposelnih oseb izmed vseh dvanajst
statističnih regij.
12
Tabela: Dolgotrajno brezposelne osebe po območnih službah, povprečje leta 2014
Območna služba Brezposelne
osebe
Povprečno trajanje BO (v
mesecih)
Dolgotrajno brezposelni
delež DBO v %
OS Celje 12.602 23,8 6.557 52,0
OS Koper 8.044 18,8 3.597 44,7
OS Kranj 8.336 16,0 3.395 40,7
OS Ljubljana 33.049 22,0 16.949 51,3
OS Maribor 15.985 23,9 7.987 50,0
OS Murska Sobota 9.004 32,7 4.501 50,0
OS Nova Gorica 5.570 20,9 2.740 49,2
OS Novo mesto 6.678 30,5 3.869 57,9
OS Ptuj 4.188 19,6 1.813 43,3
OS Sevnica 4.667 28,5 2.578 55,2
OS Trbovlje 4.442 22,2 2.343 52,7
OS Velenje 7.544 21,3 3.530 46,8
Skupaj 120.109 23,2 59.858 49,8
Podpovprečne deleže dolgotrajno brezposelnih oseb beležimo še v OS Ptuj, OS Koper, OS Velenje in
OS Nova Gorica.
4.3. Dolgotrajno brezposelne osebe po spolu
Pred svetovno krizo v letu 2008 je bilo v Sloveniji med dolgotrajno brezposelnimi več žensk kot moških.
Veljalo je, da so brezposelnosti na splošno in s tem tudi dolgotrajni brezposelnosti bolj podvržene
ženske, predvsem zaradi svoje materinske vloge, zaradi česar so tudi delodajalci raje zaposlovali
moške. Razlika v deležih med spoloma v dolgotrajni brezposelnosti je bila npr. v letu 2007 še precejšnja,
potem pa se je začela zniževati.
Slika: Struktura dolgotrajno brezposelnih oseb po spolu, 2007 – 2015
45,4 47,2 48,7 51,3 52,0 52,3 51,4 50,4 49,3
54,6 52,8 51,3 48,7 48,0 47,7 48,6 49,6 50,7
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-III 2015
moški ženske
13
Proti koncu leta 2008 ter v letih 2009 in 2010 so zaradi slabih gospodarskih razmer ter stečajev, ki so
sledili, množično odpuščala podjetja predvsem na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in
prometa, kjer so v precejšnji meri zaposleni moški. S tem se je delež med spoloma v dolgotrajni
brezposelnimi obrnil in je med dolgotrajno brezposelnimi večji delež moških kot pa žensk, kar se
nadaljuje vse do danes, vendar se deleža zelo približujeta. S tem lahko trdimo, da spol ne vpliva bistveno
na to, ali bo brezposelna oseba prešla v dolgotrajno brezposelnost, saj so pomembnejši nekateri drugi
dejavniki, ki jih prikazujemo v nadaljevanju.
4.4. Dolgotrajno brezposelne osebe po starosti
Glede na starost velja, da so dolgotrajni brezposelnosti v večji meri kot druge starostne skupine
podvrženi starejši. Le-ti so glede na mnenje delodajalcev manj fleksibilni kot mladi, motivacija za delo z
leti upada, verjetnost, da formalno znanje, ki so ga pridobili v preteklosti, ni več skladno z današnjimi
razmerami na trgu dela, je velika, pripravljenost za nova znanja je večinoma manjša, na drugi strani pa
se delodajalci zaposlovanju starejših oseb izogibajo zaradi previsokih stroškov, povezanih z
zaposlovanjem le-teh. V devetdesetih letih se je problem brezposelnosti starejših omejeval s
predčasnimi upokojevanji, danes pa to ni več možno tudi zaradi višanja starostne meje za upokojitev.
Najbolj se je od leta 2007 do leta 2014 povečalo število dolgotrajno brezposelnih starostne skupine od
30 do 39 let, in sicer za kar 92,5 %.
Tudi število dolgotrajno brezposelnih, starih 50 let ali več, narašča že vse od predkriznega obdobja. V
lanskem letu je bilo kar 79,7 % več dolgotrajno brezposelnih v starostnem razredu 50 let ali več v
primerjavi z letom pred krizo, letom 2007. Število le-teh se je nekoliko zmanjšalo le v letu 2009 in 2013.
Tudi število ostalih starostnih skupin se z leti povečuje, kar je posledica zviševanja števila vseh
brezposelnih, vendar rast ni tako očitna kot pri ostalih dveh starostnih razredih.
Tabela: Število dolgotrajno brezposelnih oseb po starosti, 2007 – 2015
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-III 2015
DBO 36.494 32.334 31.487 42.750 50.174 55.157 55.355 59.858 61.095
Starost
15-24 let 2.482 1.493 1.539 2.508 2.639 2.370 2.414 2.847 2.989
25-29 let 4.185 2.972 2.925 4.604 5.372 5.374 5.231 6.123 6.555
30-39 let 6.650 5.306 5.306 8.153 9.921 10.738 11.495 12.802 13.514
40-49 let 9.174 7.943 7.535 10.148 11.327 11.752 12.288 12.921 13.261
50 let ali več 14.003 14.619 14.182 17.339 20.916 24.924 23.927 25.164 24.776
Glede na delež je daleč največ takih dolgotrajno brezposelnih, ki so stari 50 let ali več. Njihov delež se
vseskozi giblje okoli 40 %. Spodnja slika nazorno prikazuje trend, da se z naraščanjem starosti povečuje
tveganje za prehod v dolgotrajno brezposelnost.
Starejši so v primeru dolgotrajne brezposelnosti v še posebej nezavidljivem položaju, saj se jim, kot že
rečeno, na eni strani izogibajo delodajalci (zaradi zakonodaje na področju delovnih razmer zaradi
stroškov pri zaposlovanju starejših), na drugi strani pa njihove veščine in kompetence ne sledijo hitrim
spremembam na trgu dela v tolikšni meri kot pri mlajših osebah.
14
Slika: Struktura dolgotrajno brezposelnih oseb po starosti, 2007 – 2015
4.5. Dolgotrajno brezposelne osebe po izobrazbi
V preteklosti je bilo glavno merilo za uspešnost pri iskanju zaposlitve izobrazba. Višjo, kot je imel
posameznik izobrazbo, lažje je prišel do zaposlitve. V zadnjih letih, ko se je število diplomantov
povečalo, se je povečala tudi brezposelnost terciarno izobraženih oseb. Spremembe na trgu dela so
povzročile, da so poleg same izobrazbe zelo cenjene tudi pridobljene izkušnje in neformalna znanja.
Po podatkih Zavoda delodajalci največ prostih delovnih mest razpišejo za osebe z nižjo ali srednjo
poklicno izobrazbo, vendar se to ne odraža pri številu oseb z omenjeno izobrazbo med dolgotrajno
brezposelnimi, saj so glede na število med dolgotrajno brezposelnimi kar na drugem mestu, takoj za
osebami z osnovno šolo ali manj.
V primerjavi s časom pred krizo (leto 2007) se je do leta 2014 najbolj povečalo število dolgotrajno
brezposelnih oseb s terciarno izobrazbo, in sicer za kar 172,5 %. Številčno glede na izobrazbo še vedno
prevladujejo osebe z osnovnošolsko izobrazbo, teh je kar 32,3 % vseh dolgotrajno brezposelnih, z
naraščanjem ravni izobrazbe pa se število dolgotrajno brezposelnih zmanjšuje.
Tabela: Število dolgotrajno brezposelnih oseb po izobrazbi, 2007 – 2015
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-III 2015
DBO 36.494 32.334 31.487 42.750 50.174 55.157 55.355 59.858 61.095
Izobrazba
OŠ ali manj 14.491 13.094 12.732 16.332 18.294 19.219 18.654 19.433 19.747
nižja, srednje poklicna 10.863 9.840 9.737 13.541 15.620 17.318 17.383 18.273 18.163 srednja teh., strokovna, splošna 8.314 6.921 6.618 9.361 11.439 12.607 12.748 14.451 14.968 visokošolska I., II. in III. st. 2.826 2.479 2.400 3.517 4.821 6.014 6.570 7.700 8.218
Delež oseb z nižjo in srednjo poklicno izobrazbe ter delež oseb s srednjo tehniško, strokovno in splošno
izobrazbo se od leta 2007 ni bistveno spreminjal.
6,8 4,6 4,9 5,9 5,3 4,3 4,4 4,8 4,9
11,59,2 9,3 10,8 10,7 9,7 9,4 10,2 10,7
18,216,4 16,9
19,1 19,8 19,5 20,8 21,4 22,1
25,1
24,6 23,923,7 22,6
21,3 22,2 21,6 21,7
38,445,2 45,0 40,6 41,7 45,2 43,2 42,0 40,6
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-III2015
15-24 let 25-29 let 30-39 let 40-49 let 50 let ali več
15
Zgornja tabela kaže, da število oseb z osnovno šolo ali manj med dolgotrajno brezposelnimi narašča,
po spodnji sliki pa vidimo, da delež le-teh pada že vse od leta 2008 naprej, in sicer na račun terciarno
izobraženih, katerih delež se vztrajno povečuje.
Slika: Struktura dolgotrajno brezposelnih oseb po izobrazbi, 2007 – 2015
Glede na zgornje podatke ne bi mogli trditi, da so dolgotrajni brezposelnosti izpostavljeni samo najnižje
izobraženi (osebe z osnovno šolo ali manj), ampak tudi predvsem osebe z visokošolsko izobrazbo,
katerih delež med brezposelnimi vztrajno narašča. Tu pa so tudi še dolgotrajno brezposelne osebe z
nižjo in srednjo poklicno izobrazbo, ki se kljub temu, da je zanje ponujenih največ prostih delovnih mest,
ne zaposlujejo.
4.6. Dolgotrajno brezposelne po denarnih prejemkih
Denarno nadomestilo je nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi
zavarovanja za primer brezposelnosti po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD). Pogoj za pridobitev
denarnega nadomestila je delovna doba, z naraščanjem trajanja le-te pa se daljša tudi čas prejemanja
denarnega nadomestila.
Pred krizo v letu 2008 je bilo med dolgotrajno brezposelnimi med 13 in 14 % upravičencev do denarnega
nadomestila, po letu 2010 pa se je ta delež nekoliko dvignil, in sicer na okoli 15 %. V prvih dveh mesecih
letošnjega leta je bilo med dolgotrajno brezposelnimi osebami 6,8 % takih, ki so prejemali denarno
nadomestilo, vendar delež od leta 2013 pada.
Tabela: Prejemniki denarnih pomoči med dolgotrajno brezposelnimi osebami, 2007 – 2015
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-II 2015
Prejemniki DN 4.776 4.453 4.350 6.528 7.536 8.726 5.901 5.606 4.174
delež 13,1 13,8 13,8 15,3 15,0 15,8 10,7 9,4 6,8
Prejemniki DSP 17.366 14.498 14.576 20.493 22.901 20.912 21.995 24.879 27.568
delež 47,6 44,8 46,3 47,9 45,6 37,9 39,7 41,6 45,1
Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki
omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uveljavlja jo
lahko oseba, katere dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana in so
hkrati izpolnjeni tudi drugi, z zakonom določeni pogoji. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je DSP
prejemalo 45,1 % dolgotrajno brezposelnih oseb, največ takih oseb pa je bilo v letu 2010 (47,9 %).
39,7 40,5 40,4 38,2 36,5 34,8 33,7 32,5 32,3
29,8 30,4 30,9 31,7 31,1 31,4 31,4 30,5 29,7
22,8 21,4 21,0 21,9 22,8 22,9 23,0 24,1 24,5
7,7 7,7 7,6 8,2 9,6 10,9 11,9 12,9 13,5
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-III 2015
OŠ ali manj nižja, srednje poklicna srednja teh., strokovna, splošna visokošolska I., II. in III. st.
16
4.7. Invalidi med dolgotrajno brezposelnimi osebami
Še posebej ranljiva skupina na trgu dela so invalidi, predvsem zaradi neenakosti, ki so jim izpostavljeni
na trgu dela in jih druge skupine brezposelnih ne občutijo. Čim oseba pridobi formalno oznako
invalidnosti, se ji možnosti za zaposlitev močno zmanjšajo.
Delež invalidov med dolgotrajno brezposelnimi osebami je višji od deleža invalidov v celotni
brezposelnosti. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo med dolgotrajno brezposelnimi 23,7 %
invalidov, medtem ko je bil ta delež v skupni brezposelnosti precej nižji (14,5 %).
Tabela: Invalidi med dolgotrajno brezposelnimi osebami, 2007 – 2015
Ø 2007 Ø 2008 Ø 2009 Ø 2010 Ø 2011 Ø 2012 Ø 2013 Ø 2014 Ø I-III 2015
Invalidi 7.031 8.003 8.502 9.833 11.946 13.787 14.184 14.293 14.479
delež 19,3 24,8 27,0 23,0 23,8 25,0 25,6 23,9 23,7
Število invalidov med dolgotrajno brezposelnimi osebami od leta 2007 narašča, saj je naraščala tudi
skupna brezposelnost, medtem ko delež niha – vrh je dosegel v letu 2009.
4.8. Dolgotrajno brezposelne osebe po poklicu
Poklic je vrsta dela, ki ga opravlja, ga je opravljal ali bi ga lahko opravljal posameznik. Na Zavodu poklic
opredelimo na podlagi dela, ki ga je brezposelna oseba opravljala pred nastankom brezposelnosti (tako
za iskalce prve zaposlitve nimamo podatka o poklicu, saj še niso opravljali nobenega dela).
V letu 2014 je med dolgotrajno brezposelnimi največ oseb kot zadnjo zaposlitev opravljalo poklic za
preprosta dela, poklice za neindustrijski način dela ter poklice za storitve oz. kot prodajalci. Gre za
poklice, ki zahtevajo nižje ravni izobrazbe, kar se ujema s podatki v poglavju o dolgotrajno brezposelnih
osebah po izobrazbi, saj jih je največ ravno z osnovnošolsko izobrazbo oziroma nižjo in srednjo poklicno
izobrazbo.
Slika: Dolgotrajno brezposelne osebe po glavni poklicni skupini, povprečje leta 2014
0,0
1,7
5,7
8,5
7,8
13,3
0,6
14,4
8,6
21,4
17,9
0 vojaški poklici
1 zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji
2 strokovnjaki
3 tehniki in drugi strokovni sodelavci
4 uradniki
5 poklici za storitve, prodajalci
6 kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci
7 poklici za neindustrijski način dela
8 upravljalci strojev in naprav, ind. izdelovalci insestavljalci
9 poklici za preprosta dela
Neznano
17
Dolgotrajno brezposelne osebe so pred nastankom brezposelnosti največ opravljale poklice, ki spadajo
v naslednje skupine poklicev (prvih deset najpogostejših, podatki so za marec 2015):
9329 Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n.
9112 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah
5223 Prodajalci
4120 Tajniki
9629 Drugi delavci za preprosta dela, d. n.
3322 Komercialni zastopniki za prodajo ipd.
5131 Natakarji
4321 Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo
9312 Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah
9613 Pometači ipd.
4.9. Dolgotrajno brezposelne osebe po dejavnosti zadnjega delodajalca
Podobno kot pri poklicu imamo tudi pri dejavnosti zadnjega delodajalca podatke le o tistih osebah, ki so
pred nastankom brezposelnosti že bile zaposlene. Na področje dejavnosti zadnjega delodajalca
dolgotrajno brezposelne osebe vplivata tako poklic kot izobrazba. Ker imajo dolgotrajno brezposelne
osebe v povprečju nižjo izobrazbo, se tudi zaposlujejo v manj zahtevnih poklicih (glej poglavje 4.8),
posledično pa se v večji meri zaposlujejo v dejavnostih, kjer je poklicna struktura v precejšnji meri
pogojena s fizičnim delom.
Slika: Dolgotrajno brezposelne osebe po dejavnosti zadnjega delodajalca, marec 2015
Iz zgornje slike je razvidno, da so bile dolgotrajno brezposelne osebe pred nastankom brezposelnosti
zaposlene v panogah, ki jih je gospodarska kriza iz leta 2008 prizadela v največji meri in v katerih je
največ delovnih mest za osebe ravno s poklicno oziroma osnovnošolsko izobrazbo.
18,3
10,3
8,9
5,9
4,5
4,1
3,6
3,0
2,6
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE INPOPRAVILA MOTORNIH VOZIL
F GRADBENIŠTVO
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNEDEJAVNOSTI
M STROKOVNE, ZNANSTVENE INTEHNIČNE DEJAVNOSTI
I GOSTINSTVO
Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
P IZOBRAŽEVANJE
H PROMET IN SKLADIŠČENJE
18
4.10. Dolgotrajno brezposelne osebe po razlogu prijave
Najpogostejši razlog, zaradi katerega so se dolgotrajno brezposelne osebe pred enim letom ali več
prijavljale v evidenco dolgotrajno brezposelnih, je iztek zaposlitve za določen čas, ki je tudi sicer najbolj
pogost razlog prijave v evidenco brezposelnih pri Zavodu vseh na novo prijavljenih brezposelnih oseb.
Med pogostejšimi razlogi prijav v evidenco brezposelnih so še stečaji in trajni presežki ter iskanje prve
zaposlitve. Enako kažejo podatki tudi za dolgotrajno brezposelne osebe.
Tabela: Dolgotrajno brezposelne osebe po vzrokih prijave v evidenco brezposelnih
Razlog prijave v evidenco brezposelnih Marec 2015
Število v %
Iztek zaposlitve za določen čas 23.449 38,6
Stečaj podjetja 4.279 7,0
Trajni presežki 10.458 17,2
Iskalci prve zaposlitve 9.533 15,7
Ostalo 13.043 21,5
Skupaj 60.762 100,0
Iskalci prve zaposlitve so v največji meri mladi do 30. leta starosti, zato je še posebej zaskrbljujoče
dejstvo, da jih veliko ne najde zaposlitve in preidejo med dolgotrajno brezposelne, kar je še poseben
problem, ker gre za osebe brez delovnih izkušenj, ki jih delodajalci dandanes zelo cenijo in jih zato tudi
nimajo možnosti pridobivati in s tem se še bolj slabšajo njihove zaposlitvene možnosti. Tako je med
dolgotrajno brezposelnimi osebami po vzrokih prijave v evidenco brezposelnih kar 15,7 % iskalcev prve
zaposlitve, kar je več celo kot prijav zaradi stečajev.
4.11. Dolgotrajno brezposelne osebe po razlogu odjave
Delež dolgotrajno brezposelnih oseb se je v letu gospodarske krize močno znižal zaradi priliva
novoprijavljenih v evidenco brezposelnih, nato pa zopet začel naraščati. Posledično se je povečeval tudi
delež dolgotrajno brezposelnih v skupnem odlivu. Število odjav dolgotrajno brezposelnih oseb iz
evidence brezposelnih pri Zavodu predstavlja okoli tretjino vseh odjav (razen v letu 2009 in 2010 je bil
ta delež nižji).
Slika: Število odjav iz evidence brezposelnih pri Zavodu, 2007 – 2015
58.101 51.124 66.796 71.317 70.546 69.194 74.085 73.357 20.560
25.335
21.834
17.26724.508 26.395 32.357
28.305 33.756
8.664
30,4 29,9
20,525,6 27,2
31,927,6
31,5 29,6
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 I-III 2015
Odjave vseh brezposelnih Odjave dolgotrajno brezposelnih Delež odjav DBO (v %)
19
Dolgotrajno brezposelni so glede pogostosti razlogov odjav iz brezposelnosti podobni celotni populaciji
brezposelnih, razlike pa so v višini deležev po razlogih prijave.
Slika: Odjave dolgotrajno brezposelnih oseb iz evidence brezposelnosti po razlogu odjave,
2007 – 2015
Najpogostejši razlog odjave je zaposlitev oz. samozaposlitev, podobno kot v skupnem odlivu vseh
brezposelnih, vendar je med dolgotrajno brezposelnimi ta delež precej nižji. Med vsemi odjavljenimi v
letu 2014 se jih je zaposlilo 69,0 %, med dolgotrajno brezposelnimi pa 54,6 %. Pri dolgotrajno
brezposelnih je drugi najpomembnejši razlog odjave prehod v neaktivnost; s tem razlogom se jih je
odjavilo v letu 2014 kar 24,5 % dolgotrajno brezposelnih, medtem ko je bil ta delež med vsemi
odjavljenimi le 11,7 %. Status neaktivnega večina dolgotrajno brezposelnih pridobi v največji meri zaradi
upokojitev, v manjši meri pa tudi zaradi pridobitve starševskega nadomestila ter prehoda v formalno
izobraževanje. Zaradi kršitve obveznosti je Zavod v letu 2014 odjavil 12,1 % dolgotrajno brezposelnih
oseb, kar je nekoliko več kot v skupnem odlivu (11,5 %).
5 Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb
Brezposelne osebe, ki so se v celotnem lanskem letu zaposlile, so bile brez zaposlitve v povprečju 8,8
mesecev. Zaposlilo se je 73.950 oseb, od teh pa je bilo 24,9 % (18.419 oseb) takih, ki so brezposelni 1
leto ali več. Posledično je povprečni čas dolgotrajno brezposelnih oseb pred zaposlitvijo precej daljši, in
sicer je v letu 2014 znašal 24,1 mesecev. S podaljševanjem trajanja brezposelnosti se praviloma
manjšajo možnosti za zaposlitev.
46,2 42,935,3
43,3 44,938,8
44,254,6 58,6
13,812,4
9,2
10,615,2
18,714,2
12,113,9
26,329,3
33,3
30,4
31,3 33,1 29,1
24,518,7
8,67,3
4,7
4,9
7,8 8,27,3
6,4 6,85,0 8,1
17,510,8
0,8 1,1 5,2 2,4 2,0
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 I-III 2015
Zaposlitev Kršitev obveznosti Prehod v neaktivnost
Lastna volja in ostalo Prehod v druge evidence zavoda
20
Slika: Brezposelne oseb, ki so se zaposlile v letu 2014, glede na trajanje brezposelnosti
V lanskem letu se je izmed dolgotrajno brezposelnih zaposlilo več žensk kot moških, vendar je razlika
med spoloma majhna.
Dobro polovico zaposlitev predstavljajo dolgotrajno brezposelne osebe v starosti od 30 do 49 let,
medtem ko med mladimi do 29 let in starimi 50 let ali več skorajda ni bistvene razlike.
Tabela: Struktura dolgotrajno brezposelnih oseb, zaposlenih v letu 2014
Spol Starost Izobrazba
Moški Ženske do 29
let 30 do 49
let
50 let ali
več
OŠ ali
manj
Nižja, srednja
poklicna
Srednja tehniška, strokovna,
splošna
Visokošolska I.,II. in III.
stopnje
Število 8.876 9.543 4.916 9.224 4.279 3.338 4.865 5.822 4.394 Delež v % 48,2 51,8 26,7 50,1 23,2 18,1 26,4 31,6 23,9
Glede na raven izobrazbe, se je v letu 2014 zaposlilo največ oseb s 5. ravnijo izobrazbe (31,6 % oz.
5.822 dolgotrajno brezposelnih oseb), sledijo pa osebe s poklicno izobrazbo, za katere je bilo v lanskem
letu tudi razpisanih največ prostih delovnih mest. Najmanj so se zaposlovale dolgotrajno brezposelne
osebe z najnižjo in tudi z najvišjo izobrazbo.
6 Vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb v ukrepe na trgu dela
6.1. Storitve za trg dela – vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje dela
Vseživljenjska karierna orientacija dolgotrajno brezposelnih oseb
Zavod z zgodnjo aktivacijo brezposelnih oseb in individualizirano obravnavo deluje preventivno in si
tako prizadeva preprečevati prehod brezposelnih oseb v dolgotrajno brezposelnost. Zgodnjo aktivacijo
zagotavljamo z zaposlitvenimi načrti, ki jih naredimo z brezposelnimi osebami v roku 14 dni. Aktivnosti
in storitve so individualizirane glede na potrebe strank. Intenzivnost, pogostost in način sodelovanja
brezposelnih oseb z Zavodom je prilagojen potrebam strank.
33,2
22,1
12,6
7,3
16,7
4,5
2,8
0,8
0,2
0-2 meseca
3-5 mesecev
6-8 mesecev
9-11 mesecev
12-23 mesecev
24-35 mesecev
3-4 leta
5-7 let
8 let ali več
21
Svetovalni proces dela z dolgotrajno brezposelnimi zahteva sistematičnost in postopnost, zato je
potrebno glede na potrebe brezposelnih oseb skrbno načrtovati aktivnosti, ki bodo brezposelno osebo
pripeljale do zastavljenih ciljev. Podpora in spremljanje izvajanja aktivnosti morata biti pogosta in
obvezujoča tako za svetovalca kot brezposelno osebo. Le z metodo majhnih korakov in sprotnega
pozitivnega vrednotenja dosežkov, bomo dolgotrajno brezposelne osebe opolnomočili za samostojno
vodenje kariere in prehod v zaposlitev. Pri svetovalnem delu z brezposelnimi osebami so nam v pomoč
pripomočki vseživljenjske karierne orientacije, s katerimi pridobivamo uvid v posameznikove interese,
kompetence, prepričanja, vrednote in odnos do zaposlitve.
Informiranje o trgu dela je storitev, ki obsega različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja,
izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh ter druge teme o trgu dela v Sloveniji in ostalih
državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji. Informacije brezposelnim osebam zagotavljamo preko
Kontaktnega centra, portala PoiščiDelo.si. v Kariernih središčih in preko socialnega omrežja FB. V letu
2014 smo brezposelnim osebam omogočili dostop do informacij tudi preko pametnih telefonov in tablic.
Samostojno vodenje kariere je storitev, ki zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi
svojo kariero. V letu 2014 smo prenovili spletno aplikacijo e-svetovanje in razvili vrsto pripomočkov,
namenjenih iskalcem zaposlitve in drugim uporabnikom za pomoč pri sprejemanju kariernih odločitev in
vodenju kariere. Pri delu z dolgotrajno brezposelnimi osebami spodbujamo uporabo pripomočkov za
vseživljenjsko karierno orientacijo, saj nam rezultati uporabe pripomočkov pomagajo pri uvidu v
posameznikovo motivacijo, kompetence, prepričanja. V Kariernih središčih za dolgotrajno brezposelne
osebe organiziramo kratke modularne delavnice, ki so namenjene spoznavanju in uporabi posameznih
pripomočkov. Pogosto pri delu z dolgotrajno brezposelnimi osebami svetovalci uporabijo vprašalnik z
naslovom »Vaš odnos do zaposlitve«, ki predstavlja dobro osnovo za poglobljeno nadaljnje delo.
Osnovno karierno svetovanje je storitev s katero zagotavljamo brezposelnim osebam individualizirano
in celovito obravnavo ter ga opolnomočimo za samostojno in odgovorno iskanje zaposlitve. Storitve
osnovnega kariernega svetovanja se dopolnjujejo s storitvami v Kariernih središčih, ki so namenjene
podpori kandidatom pri aktivnemu iskanju zaposlitve, pomoči pri uporabi pripomočkov za samostojno
vodenje kariere, informiranju in svetovanju. Pri dolgotrajno brezposelnih osebah, pri katerih zaznamo
upad v motivaciji, pomanjkanje določenih poklicnih kompetenc ali omejujoča prepričanja in vrednote za
aktiven vstop na trg dela zagotavljamo tudi storitve poglobljenega kariernega svetovanja. Svetovalci
za poglobljeno karierno svetovanje pri svojem delu uporabljajo različne metode in tehnike ter
pripomočke, ki jim pomagajo pri prepoznavi poklicnih kompetenc in lastnosti brezposelnih oseb ter s
tem priložnost za nadaljnji karierni razvoj. S sistematičnim in poglobljenimi svetovalnimi obravnavami
brezposelne osebe aktivirajo in opolnomočijo za premagovanje nastale situacije. Pri delu z dolgotrajno
brezposelnimi osebami si pomagajo tudi s psihodiagnostičnimi pripomočki.
Rehabilitacijsko svetovanje je oblika poglobljenega kariernega svetovanja, ki je namenjeno predvsem
ugotavljanju smiselnosti za začetek postopka ter izvajanju postopka za ugotavljanje invalidnosti in/ali
pravice do zaposlitvene rehabilitacije.
Brezposelnim osebam, ki se pri iskanju zaposlitve srečujejo z zdravstvenimi ovirami za vstop na trg dela
nudimo zdravstveno zaposlitveno svetovanje, kot pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve ali kot pomoč
in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ, s ciljem povečanja zaposljivosti posameznika ob
upoštevanju zdravstvenih ovir. Storitev zagotavljamo s pomočjo izbranih izvajalcev Zavoda - zdravniki
specialisti medicine dela in specialisti psihiatrije.
Z namenom ugotavljanja začasne nezaposljivosti oseb z ovirami pri zaposlovanju, v skladu s 117.
členom ZUTD, so bile oblikovane medinstitucionalne komisije ZRSZ in CSD, ki obravnavajo brezposelne
osebe, pri katerih je poleg zdravstvenih ovir zaznati vrsto kompleksnih socialnih in osebnih razlogov
zaradi katerih se predlaga status začasno nezaposljivih oseb.
22
Učenje veščin vodenja kariere je storitev, ki vključuje različne skupinske oblike pridobivanja veščin za
spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti in priložnosti v okolju ter učenja odločanja in
uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.
Na podlagi Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela so bile leta 2011
izbranim izvajalcem dodeljene koncesije za opravljanje storitve VKO – delavnice za obdobje treh let. V
sklopu treh delavnic: Kariera po 50, Svetovalnica in Učinkovit vstop na trg dela je za starejše dolgotrajno
brezposelne osebe, najučinkovitejša Svetovalnica. Delavnica z imenom Svetovalnica traja 8 tednov in
udeležencem učinkovite strategije reševanja problemov, vaje za izboljšanje komunikacijskih veščin in
veščin iskanja zaposlitve, pomoč pri oblikovanju individualnih zaposlitvenih ali kariernih načrtov ter
podporo strokovnjaka pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Dobre rezultate pri delu z dolgotrajno brezposelnimi osebami kažejo tudi ostale delavnice, ki jih izvajajo
svetovalci Zavoda: Skupinske oblike svetovanja imenovana SOS, delavnica Drugače in delavnica
Zaposlitev kot prednost.
Delavnica SOS je namenjena dolgotrajno brezposelnim osebam, ki se pri iskanju zaposlitve srečujejo
predvsem s situacijskimi ovirami. Delavnica traja dva dni in udeležencem po zaključku delavnice nudi
tudi individualni svetovalni razgovor in spremljanje uresničevanja napredka.
Delavnica Drugače je sodobna motivacijska delavnica, ki je prednostno namenjena dolgotrajno
brezposelnim osebam, ki si v svojem življenju želijo sprememb in so za to pripravljeni tudi nekaj storiti.
Usmerjena je predvsem v posameznikova prepričanja, vrednote in čustva.
Delavnica Zaposlitev kot prednost je namenjena dolgotrajno brezposelnim osebam. Delavnico
sestavlja 8 srečanj, ki trajajo 2 uri. Namen delavnice je postopno aktiviranje brezposelnih oseb za
aktivno iskanje zaposlitve ter zagotavljanje podpore pri pripravi pisne predstavitve in priprav na
zaposlitveni razgovor pri delodajalcu.
Tabela: Vključitev DBO v delavnico D –Svetovalnico pri Koncesionarjih v letih od 2012 – 2014
2012 2013 2014
Deleži DBO v delavnici D Število % Število % Število %
12-23 mesecev 935 35% 1.596 30% 1.602 30%
24-35 mesecev 513 19% 876 17% 712 14%
od 36 mesecev do 8 let 735 27% 1.354 26% 1.069 20%
Vsi udeleženci v delavnici D 2.684 100% 5.305 100% 5.269 100%
V letih 2012 – 2014 se je v delavnico D pri koncesionarjih vključilo skupno 13.258 brezposelnih oseb,
od katerih je bilo 70,8 % dolgotrajno brezposelnih.
Tabela: Vključitev brezposelnih oseb v poglobljeno karierno svetovanje v letih 2012 – 2014
Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014
Poglobljeno karierno svetovanje 21.704 19.249 11.254
Rehabilitacijsko svetovanje 7124 8.199 10.686
Število poglobljenih kariernih svetovanj se je v zadnjih treh letih zmanjšalo iz 21.704 na 11.254, saj smo
velik del brezposelnih oseb usmerili v skupinske oblike dela kot je npr. delavnica Svetovalnica, ki jo
izvajajo koncesionarji.
Število rehabilitacijskega svetovanja je v zadnjih letih naraslo, kar lahko pripišemo povečanju potreb
brezposelnih oseb po premagovanju zdravstvenih ovir na poti do zaposlitve in iskanju priložnosti za
pridobitev pravice do zaposlitvene rehabilitacije.
23
Posredovanje in zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb
Posredovanje je storitev, ki jo Zavod v skladu z ZUTD zagotavlja brezposelnim osebam in delodajalcem
z namenom pravočasnega kritja potreb po zaposlitvi delavca. Z naraščanjem števila brezposelnih oseb
in zmanjšanju števila prostih delovnih mest, se je konkurenca med brezposelnimi osebami še okrepila.
Zavod je za namene posredovanja dolgotrajno brezposelnih oseb razvil nove oblike sodelovanja z
delodajalci kot so: mini zaposlitveni sejmi, hitri zmenki, in predstavitve prostih delovnih mest.
Pri posredovanju dolgotrajno brezposelnih oseb veliko aktivnosti namenimo tudi pripravam oseb na
zaposlitvene razgovore kakor tudi pripravi predstavitvenih vizitk in CV-jev, saj želimo, da se čas prijave
na Zavodu ne bi odražal v njihovi pripravljenosti in motiviranosti za zaposlitev.
Dolgotrajno brezposelne osebe prednostno posredujemo na prosta delovna mesta, za katera
izpolnjujejo razpisne pogoje.
Tabela: Posredovanje in zaposlitve dolgotrajno brezposelnih oseb v letih od 2012 – 2014
2012 2013 2014
Vsi DBO
%
DBO Vsi DBO
%
DBO Vsi DBO
%
DBO
Napotnice na PDM 110.385 32.974 30% 88.571 29.459 33% 101.376 39.547 39%
Obvestila o PDM 52.268 11.984 23% 37.608 8.444 22% 42.399 9.386 22%
Zaposlitve 58.320 12.558 19% 65.054 12.518 19% 73.950 18.419 25%
V letu 2014 se je število napotitev in zaposlitev dolgotrajno brezposelnih povečalo glede na leta 2013 in
2012, kar delno pripisujemo tudi intenziviranju dela z delodajalci. Z vzpostavitvijo Pisarn za delodajalce
smo izboru ustreznih kandidatov glede na potrebe delovnega mesta in posebnosti podjetja namenili
veliko pozornosti.
Pri iskanju kariernih in zaposlitvenih možnosti za dolgotrajno brezposelne oseb si pomagamo z uporabe
pripomočkov VKO (vseživljenjska karierna orientacija), vprašalnika KIK (kam in kako), s
psihodiagnostičnimi sredstvi ter se povezujemo z drugimi institucijami na trgu dela, kot so centri za
socialno delo, izobraževalne institucije, različne neprofitne organizacije in socialna podjetja.
6.2. Programi aktivne politike zaposlovanja
Aktivna politika zaposlovanja (APZ) je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju
zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju
konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Ukrepi APZ pomenijo intervencijo, namenjeno neposrednemu
odpravljanju problemov na področju zaposlovanja in trga dela, ki pa morajo dosegati sinergijske učinke
s sistemskimi rešitvami in ukrepi drugih sektorskih politik.
Zavod je na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, od leta 2011 pa
na podlagi Zakona o urejanju trga dela izvajal ukrepe, namenjene:
- Usposabljanju in izobraževanju;
- Spodbujanju zaposlovanja;
- Kreiranju delovnih mest;
- Spodbujanju samozaposlovanja
V posamezne programe se vključujejo brezposelne osebe, drugi iskalci zaposlitve, iskalci zaposlitve,
katerih zaposlitev je ogrožena, zaposleni ter delodajalci, pri čemer se ciljne skupine posameznih
programov določijo na podlagi vpogleda oz. analize stanja v evidenci brezposelnih, bodisi kot
preventivni, bodisi kot kurativni ukrepi. Upoštevaje navedeno, kot tudi opredeljeno prednostno
24
vključevanje v ukrepe APZ, kot izhaja iz 35. člena ZUTD2, so se v programe APZ od leta 2007 pretežno
vključevale brezposelne osebe do 29. leta starosti (37,8 %) ter dolgotrajno brezposelne osebe (37,9 %).
Prav zaradi pozornosti, ki jo je potrebno posvetiti zaposlovanju navedenih ciljnih skupin, ki imajo brez
pomoči programov APZ okrnjene priložnosti za zaposlitev, bodisi zaradi pomanjkljivih ali neaktualnih
znanj ter veščin, dlje časa trajajoče delovne neaktivnosti ter manjše socialne mreže bodisi zaradi visokih
stroškov dela (npr. starejši), smo od leta 2011 dalje njihovo vključevanje spremljali tudi na ravni ciljev
poslovnega načrta Zavoda.
Število vključitev v ukrepe APZ je odvisno od obsega razpoložljivih sredstev, tako je med leti zaznati
nihanja v vključevanju, posledično pa tudi prehodih iz evidence brezposelnih oseb v zaposlitev. V ukrepe
APZ je bilo v letih od 2007 do 2014 vključenih več kot 109.000 dolgotrajno brezposelnih oseb, od tega
največ v ukrep Usposabljanja in izobraževanja (48 %), sledi ukrep Kreiranje novih delovnih mest
(24,2 %), 15,8 % oseb je bilo vključenih v ukrep Spodbujanje samozaposlovanja, 12 % pa v ukrep
Spodbude za zaposlitev. V povprečju je bilo letno vključenih 13.600 dolgotrajno brezposelnih oseb.
Delež dolgotrajno brezposelnih med vključenimi v ukrepe APZ v povprečju v teh letih znaša 37,9 %, v
letu 2007 je bil ta delež najvišji (61,3 %), v letu 2009 pa najnižji in je znašal 25,3 % Navedeno je posledica
velikega priliva v brezposelnost v začetku gospodarske krize, ki je izboljšala strukturno sliko
brezposelnosti, hkrati pa so bili ukrepi APZ kot odziv na krizo naravnani v ohranjanje zaposlitev oz. čim
hitrejši prehod iz brezposelnosti nazaj v zaposlitev, tudi v obliki spodbud za fleksibilno zaposlovanje
(npr. spodbude za zaposlovanje za krajši delovni čas). V letu 2014 je bilo med vključenimi v ukrepe APZ
47,0 % dolgotrajno brezposelnih oseb.
Tabela: Vključitve dolgotrajno brezposelnih oseb v ukrepe APZ3
Vključitve 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Ukrep 1: Usposabljanje in izobraževanje 7.778 4.750 4.536 9.405 5.551 4.889 6.682 8.838
Ukrep 3: Spodbude za zaposlitev 369 783 1.309 2.071 1.764 1.496 2.790 2.540 Ukrep 4: Kreiranje novih delovnih mest 2.874 3.599 3.448 3.663 1.693 3.031 2.365 5.767 Ukrep 5: Spodbujanje samozaposlovanja 196 1.593 1.261 4.345 3.743 2.917 3.107 148
Skupaj 11.217 10.725 10.554 19.484 12.751 12.333 14.944 17.293
Med dolgotrajno brezposelnimi, vključenimi v ukrepe APZ, je bilo v teh letih 56,6 % žensk. Če pogledamo
po ukrepih, je delež žensk med vključenimi 59,7 % pri vključevanju v ukrepe Usposabljanja in
izobraževanja, 61,9 % v ukrepu Kreiranja delovnih mest, 52,7 % pri ukrepu Spodbude za zaposlitev, le
v ukrepu Spodbujanje samozaposlovanja prevladujejo moški, saj je delež vključenih žensk 42,5 %.
Med dolgotrajno brezposelnimi vključenimi v APZ je bilo 34,1 % oseb s 5. ravnijo izobrazbe, 24,3 % s
3. in 4. ravnijo, 21,4 % s 6. ravnijo ali več in 20,2 % s 1. in 2. ravnijo izobrazbe.
V ukrep Usposabljanje in izobraževanje je bilo v letih 2007 do 2014 vključenih več kot 151.000
brezposelnih oseb, od tega 34,7 % dolgotrajno brezposelnih oseb, v programe spodbujanja
zaposlovanja je bilo med vsemi vključenimi 55,8 % dolgotrajno brezposelnih ter v ukrep kreiranja
delovnih mest 62,1 % dolgotrajno brezposelnih oseb. Dolgotrajno brezposelne osebe so se najmanj
vključevale v programe spodbujanja samozaposlovanja, kar pa je glede na vsebino in cilje skladno s
pričakovanji.
2 Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin
na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ.
3 Vključitve v ukrepe APZ so prilagojene po ZUTD.
25
Da se z daljšanjem brezposelnosti znižujejo možnosti za uspešno reintegracijo na trg dela kažejo tudi
rezultati zaposljivosti ob izhodu iz ukrepov APZ. V povprečju v teh letih beležimo 55,2 % izhod v
zaposlitev med vključenimi osebami v ukrep Usposabljanja in izobraževanja, med dolgotrajno
brezposelnimi osebami je ta delež 42,4 %. Poleg težav pri novem zaposlovanju imajo dolgotrajno
brezposelne osebe težave tudi z ohranjanjem zaposlitev. V letih 2007 do 2012 je bilo v subvencionirane
zaposlitve vključenih več kot 63.000 oseb, od tega 49,2 % oseb s trajanjem brezposelnosti eno leto ali
več. Eno leto po zaključku subvencionirane zaposlitve je bilo še vedno zaposlenih 45,7 % oseb, med
dolgotrajno brezposelnimi osebami pa 36,2 %.
Znotraj ukrepov APZ je zaznati več pristopov k problematiki dviga zaposljivosti ter zaposlenosti
dolgotrajno brezposelnih oseb. S programi neformalnega izobraževanja ter programi usposabljanja na
delovnem mestu odgovarjamo na identificirane primanjkljaje brezposelnih oseb glede na pričakovanja
delodajalcev o usposobljenosti kandidatov za zaposlitev oz. novih sodelavcev, medtem ko skozi
programe spodbujanja zaposlovanja in kreiranja delovnih mest direktno nagovarjamo vidik socialne
izključenosti ter socialno varstvenih prejemkov.
Da bi preverili učinkovitost pomoči za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb v okviru programov
APZ, smo pripravili pet kontrolnih skupin za pet programov subvencionirane zaposlitve v letu 2014, in
sicer: Zaposli.me plus, Zaposli.me 5, Prvi izziv 2014, Zaposli.me 6 in Delovna vključenost starejših.
S kontrolnimi skupinami smo želeli preveriti, kako so se zaposlovale osebe z enakimi lastnostmi, ki niso
bile vključene v program subvencionirane zaposlitve. Število vključenih v kontrolno skupino je bilo enako
številu vključenih v posamezen program, značilnosti vključenih v kontrolno skupino (struktura) pa so bile
podobne značilnostim osebe, vključenih v program.
Pri programu Zaposli.me 5 podatki kontrolne skupine kažejo, da je bila vključitev upravičena in z
najmanjšimi učinki mrtve teže pri treh skupinah brezposelnih, in sicer za osebe v starosti 50 let ali več,
za dolgotrajno brezposelne ter za osebe s prvo in drugo ravnijo izobrazbe.
Pri programu Zaposli.me 6 podatki kontrolne skupine kažejo, da je bila vključitev upravičena in z
najmanjšimi učinki mrtve teže za osebe v starosti 50 let ali več, za dolgotrajno brezposelne ter za osebe
do 4. ravni izobrazbe.
Pri programu Delovna vključenost starejših oseb, katerega ciljna skupina so bile osebe, starejše od 50
let, ki:
- so vsaj dvanajst (12) mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb ali
- nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega
izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja,
podatki kontrolne skupine kažejo, da je bila vključitev upravičena in z najmanjšimi učinki mrtve teže.
Zaposlilo se je samo 7,8 % oseb iz kontrolne skupine, največji delež zaposlitev pa pri tem beležimo pri
osebah, ki še niso dolgotrajno brezposelne in pri osebah s šesto ravnijo izobrazbe ali več.
Vse zgoraj naštete ugotovitve pri analiziranju kontrolnih skupin govorijo v prid vključevanju dolgotrajno
brezposelnih oseb v ukrepe APZ, saj bi se brez navedene pomoči osebe še težje (re)integrirale na trg
dela.
7 Mednarodna primerjava dolgotrajno brezposelnih
V prejšnjih poglavjih so bili za potrebe analize uporabljeni podatki iz nacionalnih registrskih virov, torej
iz internih podatkovnih baz Zavoda ter podatkov Statističnega urada RS. V primeru mednarodne
primerjave pa je potrebno uporabiti podatke iz ankete o delovni sili, ki jo izvaja SURS in temelji na
mednarodno dogovorjeni in usklajeni metodologiji.
26
V metodoloških pojasnilih, objavljenih na spletnih straneh SURS-a, so kot delovno aktivne opredeljene
tiste osebe, ki so v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred anketiranjem opravile kakršno koli
delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blagajno. Med delovno aktivno
prebivalstvo sodijo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki jih v zadnjem tednu pred
anketiranjem ni bilo na delo, začasni ali trajni presežki (do prenehanja delovnega razmerja), osebe na
porodniškem dopustu ter pomagajoči družinski člani.
Med brezposelne osebe metodologija uvršča tiste osebe, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem niso
delale (niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za plačilo), vendar
aktivno iščejo delo in so takoj pripravljene sprejeti delo ter osebe, ki so že našle delo, vendar ga bodo
začele opravljati po anketiranju.
Delež dolgotrajno brezposelnih oseb je po anketi o delovni sili delež vseh dolgotrajno brezposelnih oseb
(12 mesecev ali več; definicija ILO) med vsemi brezposelnimi osebami.
Slovenija ima glede na ostale članice Evropske unije nadpovprečno visok delež dolgotrajno
brezposelnih.
Po anketi o delovni sili je bil delež dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji v letu 2014 54,5 %, medtem jo je
evropsko povprečje za 4,9 odstotnih točk nižje, in sicer znaša 49,5 %.
Slika: Delež dolgotrajno brezposelnih oseb v celotni brezposelnosti (vir: Eurostat), leto 2014
Najnižje deleže dolgotrajno brezposelnih imajo severno - evropske države (Švedska, Finska in Danska).
Razlika v deležih med Slovenijo in Švedsko, ki ima najmanjši delež dolgotrajno brezposelnih, je v letu
2014 znašala kar 35,6 odstotnih točk.Na drugi strani pa daleč najvišji delež dolgotrajno brezposelnih
med vsemi brezposelnimi v letu 2014 beležita Grčija (73,5 %) in Slovaška (70,2 %).
18,9
22,4
25,2
27,2
27,4
35,8
40,2
41,1
42,7
42,7
43,0
43,5
44,3
44,7
45,3
46,8
47,5
47,7
49,5
49,9
52,8
54,5
58,4
59,2
59,6
60,4
61,4
70,2
73,5
Švedska
Finska
Danska
Avstrija
Luksemburg
Velika Britanija
Nizozemska
Romunija
Francija
Poljska
Latvija
Češka
Nemčija
Litva
Estonija
Malta
Madžarska
Ciper
EU 28
Belgija
Španija
Slovenija
Hrvaška
Irska
Portugalska
Bulgarija
Italija
Slovaška
Grčija
27
8 Usmeritev ZRSZ za delo z dolgotrajno brezposelnimi do leta 2020
Glede na strateške usmeritve razvoja Slovenije 2020 bomo na področju zaposlovanja in dela z
brezposelnimi osebami tudi v bodoče spodbujali večjo zaposljivost, aktivnost in usposobljenost
posameznikov in s tem preprečevali njihov prehod v dolgotrajno brezposelnost in socialno izključenost.
Dolgotrajno brezposelne osebe bomo prioritetno vključevali v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja
(APZ), namenjene usposabljanju in izobraževanju v povezavi z vseživljenjsko karierno orientacijo.
Spodbujali bomo formalne in neformalne oblike pridobivanja znanja in kompetenc, predvsem v
deficitarnih poklicih ter kreiranju novih delovnih mest na področjih t.i. »green jobs«, »white jobs« ter v
socialnem podjetništvu in javnih delih. Pri kreiranju novih delovnih mest se bomo aktivno povezovali z
institucijami v lokalnem okolju.
Spodbujali bomo zaposlovanje in samozaposlovanje na področju panog, ki jih Slovenija izpostavlja v
dokumentu Strategija pametne specializacije kot strateško pomembne (Mreže za prehod v krožno
gospodarstvo, Lesna veriga, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, ipd.).
V prihodnjem obdobju bomo okrepili naslednje aktivnosti:
- Za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih bomo razvili nove oblike posredovanja, ki
bodo vključevale zastopanje dolgotrajno brezposelnih oseb pri delodajalcih, pred – izbore kandidatov
s pomočjo psihodiagnostike ali kompetenčnih profilov, ipd.
- Predlagali bomo, da se delodajalce, ki zaposlujejo določene ciljne skupine, kot so dolgotrajno
brezposelne osebe in invalidi, prepozna kot družbeno odgovorne zaposlovalce in jih medijsko podprli
(podeljevanje priznanj ali določenih bonitet Zavoda – objava prostega delovnega mesta z oznako
družbeno odgovoren zaposlovalec).
- Brezposelne osebe brez poklicne izobrazbe bomo prednostno usmerili v usposabljanja za pridobitev
NPK za področja, ki jih v Sloveniji glede na strategijo pametne specializacije prepoznamo kot
priporočeno (trajnostni turizem, pridelava hrane, ipd.) in jim omogočili izhod v zaposlovanje pri znanih
delodajalcih ali samozaposlitve.
- Dogodke na nacionalnem nivoju, namenjene zaposlovanju, bomo prioritetno usmerili v zaposlovanje
ranljivih ciljnih skupin in k sodelovanju povabili predstavnike delodajalcev.
- Na področju APZ programov bomo povezali programe institucionalnega usposabljanja za pridobitev
poklicnih kompetenc z usposabljanji na delovnem mestu in subvencioniranimi zaposlitvami za
najmanj 6 mesecev ali 1 leto.
- Skupaj z delodajalci in delodajalskimi združenji bomo za skupino dolgotrajno brezposelnih oseb
oblikovali »tailor – made« programe institucionalnega usposabljanja za poklicne kompetence, ki so
aktualne na trgu dela (deficitarni poklici).
- MDDSZ bomo predlagali, naj pri spodbudah za delodajalce, ki bodo usposabljali ali zaposlili
dolgotrajno brezposelne osebe, upoštevajo dolžino trajanja brezposelnosti in trajanje potencialne
zaposlitve (več nagrajevanje zaposlitev, ne le vključitev).
- Za prvi svetovalni intervju bomo podaljšali čas obravnave brezposelnih osebah na 40-60 minut
(kompetenčni intervju) za ustrezno profiliranje strank glede na potrebe.
- Z učinkovitim večkanalnim poslovanjem bomo dolgotrajno brezposelnim osebam omogočili bolj
pogosta srečanja s svetovalci in več osebnih svetovanj.
- Na vseh območnih službah ZRSZ bomo letno oblikovali akcijske načrte za delo z dolgotrajno
brezposelnimi, glede na lokalne posebnosti. Izvajanje načrtovanih aktivnosti bomo spremljali in
28
ugotovitve upoštevali pri posodabljanju načrtov. Za leto 2015 je akcijski načrt že izdelan in vsebuje
naslednje poudarke:
- preventivne aktivnosti: izboljšanje profiliranja ob prehodu v brezposelnost, redno spremljanje
DBO in njihovih zaposlitvenih ciljev, spremljanje napredka in dogovorov v zaposlitvenem načrtu,
organizacija dogodkov v kariernih središčih, informiranje lokalnega okolja o pereči problematiki,
pravočasno napotovanje v poglobljeno karierno svetovanje, uporaba VKO pripomočkov,
izboljšanje sodelovanja s Centri za socialno delo;
- kurativne aktivnosti: monitoring, intenziviranje obravnave s trajanjem brezposelnosti,
poglobljeno individualno in skupinsko karierno svetovanje, ustrezno napotovanje v VKO
delavnice, prilagajanje vsebine delavnic potrebam DBO, timske obravnave, zastopanje pri
delodajalcih, organizacija mini zaposlitvenih sejmov za DBO, regijski posveti na temo
zaposlovanja ranljivih skupin, prioritetno napotovanje v javna dela;
- strokovni razvoj zaposlenih: usposabljanje in opolnomočenje zaposlenih in prilagoditev
informacijske podpore, interni coaching za karierne svetovalce, krepitev svetovalnega dela z
ESS projekti.
29
9 Povzetek
Dolgotrajno brezposelne osebe so osebe, ki so že 1 leto ali več prijavljene v evidenci
brezposelnih pri Zavodu. Dolgotrajna brezposelnost je v Sloveniji že vseskozi problem, saj nam tudi v
letih gospodarske rasti njenega deleža ni uspelo omejiti. V prvih treh mesecih leta 2015 je bilo na
Zavodu med brezposelnimi kar 50,2 % takih, ki so brez zaposlitve že 1 leto ali več. Naraščanje števila
dolgotrajno brezposelnih je tudi v Evropski uniji ena ključnih težav na trgu dela, saj ima negativne
posledice, tako socialne kot ekonomske, za posameznika in za družbo v celoti. Dolgotrajna
brezposelnost pri posamezniku povečuje socialno stigmo, vpliva na zmanjševanje kompetenc
posameznika, manjšo motivacijo in večjo možnost za pojav zdravstvenih težav. Dolgotrajno brezposelni
imajo zato manjše možnosti za zaposlitev.
Pregled obsega dolgotrajne brezposelnosti pokaže, da je povprečno število dolgotrajno brezposelnih
naraščalo vse od osamosvojitve naprej in v letu 1998 doseglo vrh (77.789 oseb), nato pa se je
postopoma zmanjševalo do leta 2009, ko je bilo dolgotrajno brezposelnih najmanj v celotni zgodovini
samostojne Slovenije (31.487 dolgotrajno brezposelnih oseb). Od leta 2010 se število zopet povečuje
in je v prvih treh mesecih letošnjega leta doseglo povprečno število 61 tisoč. V marcu 2015 je bila
povprečna brezposelna oseba v evidenci brezposelnih pri Zavodu prijavljena 24,3 mesecev.
Med dolgotrajno brezposelnimi narašča število oseb, ki so izrazito dolgotrajno brezposelne, kar
pomeni, da že 2 leti ali več neuspešno iščejo zaposlitev. Med izredno dolgotrajno brezposelnimi
osebami je pričakovano največ takih, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo, hkrati pa je tudi
ena desetina takih, ki imajo terciarno izobrazbo.
Dolgotrajni brezposelnosti so najbolj izpostavljeni starejši, nižje izobraženi, osebe s poklicno
izobrazbo (kljub največjemu številu prostih delovnih mest se te osebe ne zaposlujejo v tolikšni meri, kot
bi se lahko), osebe z visokošolsko izobrazbo (naraščanje deleža terciarno izobraženih med
dolgotrajno brezposelnimi) in osebe s poklici za preprosta dela.
Regijska razporeditev dolgotrajne brezposelnosti kaže, da je dolgotrajni brezposelnosti bolj
izpostavljena Vzhodna Slovenija (51,1 % vseh dolgotrajno brezposelnih oseb v Sloveniji). Glede na
to, da so deleži dolgotrajne brezposelnosti višji v vzhodni slovenski regiji, je pričakovano porazdelitev
po Območnih službah Zavoda podobna – praviloma imajo nadpovprečne deleže dolgotrajne
brezposelnosti območne službe z vzhoda države.
V strukturi dolgotrajno brezposelnih je delež moških in žensk približno enak, malenkostno navzgor
odstopajo moški, kar je posledica gospodarske krize (množično odpuščanje predvsem na področju
predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in prometa, kjer so v precejšnji meri zaposleni moški). Pred krizo
je bilo med dolgotrajno brezposelnimi več žensk kot moških.
Dolgotrajni brezposelnosti so v večji meri kot druge starostne skupine podvrženi starejši. Število
dolgotrajno brezposelnih, starih 50 let ali več, narašča že vse od predkriznega obdobja. V lanskem letu
je bilo kar 79,7 % več dolgotrajno brezposelnih v starostnem razredu 50 let ali več v primerjavi z letom
pred krizo, letom 2007. Njihov delež se vseskozi giba okoli 40 %. Pregled po starostnih skupinah pa
kaže, da se je od leta 2007 do leta 2014 najbolj povečalo število dolgotrajno brezposelnih starostne
skupine od 30 do 39 let, in sicer za kar 92,5 %.
Dolgotrajni brezposelnosti niso izpostavljeni samo najnižje izobraženi (osebe z osnovno šolo ali
manj), ampak tudi osebe z visokošolsko izobrazbo, katerih delež med brezposelnimi vztrajno
narašča. V primerjavi s časom pred krizo (leto 2007) in letom 2014 se je njihovo število povečalo za kar
172,5 %. Številčno glede na izobrazbo še vedno prevladujejo osebe z osnovnošolsko izobrazbo,
teh je kar 32,3 % vseh dolgotrajno brezposelnih, z naraščanjem ravni izobrazbe pa se število dolgotrajno
brezposelnih zmanjšuje.
30
Pred krizo v letu 2008 je bilo med dolgotrajno brezposelnimi med 13 in 14 % upravičencev do
denarnega nadomestila, po letu 2010 pa se je ta delež nekoliko dvignil, in sicer na okoli 15 %. V prvih
dveh mesecih letošnjega leta je bilo med dolgotrajno brezposelnimi osebami 6,8 % takih, ki so prejemali
denarno nadomestilo, vendar delež od leta 2013 pada. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je denarno
socialno pomoč prejemalo 45,1 % dolgotrajno brezposelnih oseb, največ takih oseb pa je bilo v letu
2010 (47,9 %).
Delež invalidov med dolgotrajno brezposelnimi osebami je višji od deleža invalidov v celotni
brezposelnosti. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo med dolgotrajno brezposelnimi 23,7 %
invalidov, medtem ko je bil ta delež v skupni brezposelnosti precej nižji (14,5 %).
Iskalci prve zaposlitve so v največji meri mladi do 29. leta starosti, zato je še posebej zaskrbljujoče
dejstvo, da jih veliko ne najde zaposlitve in preidejo med dolgotrajno brezposelne, kar je še poseben
problem, ker gre za osebe brez delovnih izkušenj, ki jih delodajalci dandanes zelo cenijo in jih zato tudi
nimajo možnosti pridobivati in s tem se še bolj slabšajo njihove zaposlitvene možnosti. Tako je med
dolgotrajno brezposelnimi osebami po vzrokih prijave v evidenco brezposelnih kar 15,7 %
iskalcev prve zaposlitve, kar je več celo kot prijav zaradi stečajev.
Zaposlitvene možnosti se s podaljševanjem trajanja brezposelnosti zmanjšujejo. Dolgotrajno
brezposelni so glede pogostosti razlogov odjav iz brezposelnosti podobni celotni populaciji
brezposelnih, razlike pa so v višini deležev po razlogih prijave. Najpogostejši razlog odjave je zaposlitev
oz. samozaposlitev, podobno kot v skupnem odlivu vseh brezposelnih, vendar je med dolgotrajno
brezposelnimi ta delež precej nižji. Med vsemi odjavljenimi v letu 2014 se jih je zaposlilo 69,0 %, med
dolgotrajno brezposelnimi pa 54,6 %.
Brezposelne osebe, ki so se v celotnem lanskem letu zaposlile, so bile brez zaposlitve v povprečju 8,8
mesecev. Zaposlilo se je 73.950 oseb, od teh pa je bilo 24,9 % (18.419 oseb) takih, ki so brezposelni 1
leto ali več. Posledično je povprečni čas dolgotrajno brezposelnih oseb pred zaposlitvijo precej
daljši, in sicer je v letu 2014 znašal 24,1 mesecev. V lanskem letu se je izmed dolgotrajno brezposelnih
zaposlilo več žensk kot moških, vendar je razlika med spoloma majhna. Dobro polovico zaposlitev
predstavljajo dolgotrajno brezposelne osebe v starosti od 30 do 49 let, medtem ko med mladimi do 29
let in starimi 50 let ali več skorajda ni bistvene razlike.
Zavod z zgodnjo aktivacijo brezposelnih oseb in individualizirano obravnavo deluje preventivno in si
tako prizadeva preprečevati prehod brezposelnih oseb v dolgotrajno brezposelnost. Glede na
prepoznane potrebe, dolgotrajno brezposelnim osebam na Zavodu prednostno nudimo osnovno
in poglobljeno karierno ter rehabilitacijsko svetovanje, možnost vključevanja v intenzivne delavnice
vseživljenjske karierne orientacije pri koncesionarjih, skupinske oblike svetovanja, motivacijsko
delavnico Drugače ter različne krajše aktivacijske delavnice v Kariernih središčih. V letu 2014 se je
število napotitev in zaposlitev dolgotrajno brezposelnih povečalo glede na leta 2013 in 2012, kar delno
pripisujemo tudi intenziviranju dela z dolgotrajno brezposelnimi osebami in delodajalci.
35. člen Zakona o urejanju trga dela poudarja prednostno vključevanje v ukrepe Aktivne politike
zaposlovanja. V programe APZ so se od leta 2007 pretežno vključevale brezposelne osebe do 29.
leta starosti (37,8 %) ter dolgotrajno brezposelne osebe (37,9 %). Znotraj ukrepov APZ je zaznati
več pristopov k problematiki dviga zaposljivosti ter zaposlenosti dolgotrajno brezposelnih oseb. S
programi neformalnega izobraževanja ter programi usposabljanja na delovnem mestu odgovarjamo na
identificirane primanjkljaje brezposelnih oseb glede na pričakovanja delodajalcev o usposobljenosti
kandidatov za zaposlitev oz. novih sodelavcev, medtem ko skozi programe spodbujanja zaposlovanja
in kreiranja delovnih mest direktno nagovarjamo vidik socialne izključenosti ter socialno varstvenih
prejemkov. Da se z daljšanjem brezposelnosti znižujejo možnosti za uspešno reintegracijo na
trg dela kažejo tudi rezultati zaposljivosti ob izhodu iz ukrepov APZ. V povprečju v teh letih
beležimo 55,2 % izhod v zaposlitev med vključenimi osebami v ukrep Usposabljanja in izobraževanja,
31
med dolgotrajno brezposelnimi osebami je ta delež 42,4 %. Poleg težav pri novem zaposlovanju imajo
dolgotrajno brezposelne osebe težave tudi z ohranjanjem zaposlitev. V letih 2007 do 2012 je bilo v
subvencionirane zaposlitve vključenih več kot 63.000 oseb, od tega 49,2 % oseb s trajanjem
brezposelnosti eno leto ali več. Eno leto po zaključku subvencionirane zaposlitve je bilo še vedno
zaposlenih 45,7 % oseb, med dolgotrajno brezposelnimi osebami 36,2 %. Nam pa vse ugotovitve
kažejo smiselnost vključevanja dolgotrajno brezposelnih oseb v ukrepe APZ, saj bi se brez navedene
pomoči osebe še težje (re)integrirale na trg dela.
Na podlagi ugotovitev analize in aktivnosti, ki jih je in jih bo izvajal Zavod, predlagamo, da se na nivoju
odločevalcev oblikuje celostna strategija, ki bo vključevala vse deležnike, ki kakorkoli vplivajo na
dolgotrajno brezposelnost (sociala, šolstvo, gospodarstvo, pokojninska zakonodaja, ipd.).