DIPLOMSKO DELO

Islam in varnost

Maj, 2017 Edin Imamović

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Islam in varnost

Maj, 2017 Edin Imamović

Mentor: viš. pred. dr. Srečko Felix Krope

Zahvala

Na prvem mestu bi se rad zahvalil svoji mami, ki me je od rojstva do danes

spodbujala, in verjamem, da me bo z občasnimi nesoglasji še naprej, prav tako pa

tudi podpirala na moji nadaljnji ţivljenjski poti. Rad bi se zahvalil tudi očetu, ki mi

je vedno omogočal najboljše pogoje za razvijanje razuma. Zelo sem jima hvaleţen za

vse potrpljenje, ki sta mi ga nudila, in nenehno podporo.

Zahvaljujem se tudi drugim sorodnikom, ki so me skozi celotno obdobje študija

podpirali in mi nudili pomoč.

Nazadnje bi se rad iskreno zahvalil tudi mojemu mentorju, viš. pred. dr. Srečku

Felixu Kropetu, za podporo in hiter odziv pri izdelavi diplomskega dela.

3

KAZALO

1 UVOD ......................................................................................... 9

1.1 Cilji in hipoteze zaključnega dela .................................................. 9

1.2 Metode zaključnega dela ........................................................... 10

2 ISLAM IN VARNOST ....................................................................... 11

2.1 Zgodovina islama v Sloveniji ....................................................... 11

2.2 Temelji islama ....................................................................... 12

2.2.1 En bog (Alah) in njegov odposlanec (Mohamed) .............................. 12

2.2.2 Molitev .............................................................................. 12

2.2.3 Post ................................................................................. 13

2.2.4 Zekat ................................................................................ 13

2.2.5 Romanje v Meko ................................................................... 13

2.3 Temelj vere (iman) .................................................................. 14

2.3.1 Verovanje v Enega Boga .......................................................... 14

2.3.2 Verovanje v angele ............................................................... 14

2.3.3 Verovanje v boţje knjige ........................................................ 14

2.3.4 Verovanje v boţje odposlance .................................................. 14

2.3.5 Verovanje v sodni dan ............................................................ 14

2.3.6 Verovanje v usodo ................................................................ 15

2.4 Koran .................................................................................. 15

2.4.1 Koran in Sveto pismo ............................................................. 16

2.5 Osnovne človekove pravice ......................................................... 17

2.5.1 Islamske obveznosti ............................................................... 17

2.5.2 Posebne človekove pravice v islamu ........................................... 17

2.5.3 Samomor ........................................................................... 20

2.5.4 Evtanazija .......................................................................... 20

2.5.5 Smrtna kazen ...................................................................... 20

2.5.6 Splav ................................................................................ 20

2.6 Politika in sodni sistem v islamu ................................................... 21

2.6.1 Politika ............................................................................. 21

2.6.2 Sodni sistem........................................................................ 22

2.7 Terorizem in »postislamizem« ..................................................... 22

2.7.1 Dţihad .............................................................................. 23

2.7.2 Primerjava dogodkov po napadu v Oklahomi leta 1995 in napadih 11.

septembra 2001 ................................................................... 23

4

2.8 Primerjava modelov integracije v Nemčiji in Sloveniji ......................... 24

2.9 Način poročanja slovenskih medijev .............................................. 28

2.10 Medijsko pokrivanje islama v Sloveniji ........................................... 30

3 RESOLUCIJA O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI ............................... 32

3.1 Individualna varnost ................................................................. 32

3.2 Druţbena varnost .................................................................... 32

3.3 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti ...................................... 32

3.4 Zunanja politika in mednarodno pravo: človekove pravice .................... 33

4 EMPIRIČNI DEL ............................................................................ 35

4.1 Intervju z Nevzetom Porićem, tajnikom islamske skupnosti v Sloveniji ..... 35

4.2 Rezultati anketnega vprašalnika ................................................... 37

5 TESTIRANJE HIPOTEZ .................................................................... 42

6 ZAKLJUČEK ................................................................................ 44

7 UPORABLJENI VIRI ........................................................................ 47

8 PRILOGA .................................................................................... 50

5

KAZALO TABEL

Tabela 1: Število muslimanov na mošejo oziroma molilnico ............................. 27

Tabela 2: Najpogostejši predsodki o islamu ................................................. 31

KAZALO SLIK

Slika 1: Molitev .................................................................................. 13

Slika 2: Koran .................................................................................... 16

Slika 3: Tortni prikaz rezultatov vprašanja o doseţeni izobrazbi ........................ 37

Slika 4: Stolpčni prikaz rezultatov vprašanja o aktivnosti v muslimanski skupnosti ... 38

Slika 5: Stolpčni prikaz rezultatov vprašanja o seznanjenosti s kaznivim dejanjem

znotraj islamske skupnosti .......................................................... 38

Slika 6: Stolpčni prikaz rezultatov na vprašanje o varnosti ............................... 39

Slika 7: Tortni prikaz rezultatov na vprašanje o varnosti ................................. 40

Slika 8: Tortni prikaz rezultatov na vprašanje o tem, zakaj je islam v Sloveniji

slabo sprejet........................................................................... 41

6

Povzetek

S pričujočim diplomskim delom se nismo hoteli dotakniti islama kot svetovne vere,

temveč smo raziskavo usmerili na področje Republike Slovenije. Predstavili smo islam

na Slovenskem in njegov razvoj ter stališče medijev do njega. Namen diplomskega

dela je objektivni prikaz vere islam in odnosa do islama v Republiki Sloveniji ter

raziskati, koliko smo seznanjeni z njim. V diplomskem delu so predstavljeni tudi

običaji in opravljanje muslimanskih obveznosti, vendar ne v smislu predstavitve vere,

ampak njenih prvin in tega, da nikakor ne spodbuja k terorizmu in z njim povezanim

kaznivim dejanjem.

V omenjenem diplomskem delu smo uporabili klasični raziskovalni teoretični pristop z

vključitvijo anket in intervjujev. Rezultate smo ponazorili s tabelami. V zadnjem

delu diplomskega dela smo ovrgli ali potrdili hipoteze. S pomočjo strokovne

literature smo ugotovili, da slovenski mediji sledijo stereotipu tujih medijev.

Anketne vprašalnike je izpolnilo 16 članov muslimanske skupnosti. Muslimani se v

Republiki Sloveniji počutijo varne in so zadovoljni s svojim statusom. Opravili smo

tudi kratek intervju z Nevzetom Porićem, tajnikom islamske skupnosti v Sloveniji.

Ključne besede: islam, temelj vere, varnost, mediji, terorizem.

7

Summary – Islam and security

With this thesis we did not want to touch islam as a world religion, but we focused

our research on the territory of Republic of Slovenia. So, we presented Islam in

Slovenia, it's development status to the media. The aim of the thesis is a fair

representatiton of Islam and relationship towards it in Republic of Slovenia, and the

familiarity of the faith in the country. In this thesis we also mentioned practices and

the provision of Muslim obligations, not in terms to present the faith, but to show the

elements of religion and that in no way is there encouragement of terrorism and

crime.

During this thesis, we used the classic theoretical resarch approach by including

surveys and interviews. The results are illustrated by means of tables. In the last part

of the thesis we will disprove or confirm the hypothesis. With the help of the

scientific literature, we came to the conclusion that the Slovenian media follow the

example of the foreign countries. The sirvey questionnaire was completed by sixteen

members of the Muslim community, and the results were satisfactory and muslims in

Slovenia feel safe, and are satisfied with their status. There was also a short

interview with Nevzetom Porićem, secretary of the Islamic community of Slovenia.

Key words : Islam, foundation of the faith, security, journalism, terrorism.

9

1 Uvod

Ţivimo v sodobnem času in času izrednega tehnološkega napredka. V času, v katerem

naj bi na prvem mestu bilo varovanje človekovih pravic in svobodno versko izraţanje.

Vendar, ali je tako? V času, v katerem naj bi bil človeški um na vrhuncu, je še zmeraj

zaslediti primitivno razmišljanje o veroizpovedi. Dogodki iz preteklosti in stereotipi o

drugačnosti oblikujejo našo druţbo. Čeprav namen diplomskega dela ni predstavitev

zgodovine islama, pa je ta pomembna, zato jo bomo v diplomskem delu vseeno na

kratko predstavili. Strah pred islamom izvira iz 15. in 16. stoletja, ko je vojska

osmanskega imperija večkrat vdrla v habsburške deţele in jih oplenila. Strah pred

islamom se je še povečal po dogodkih septembra leta 2001 (napad na WTC), z vojno v

Siriji in zaradi bombnih napadov, ki so se zgodili po Evropi (Francija, Belgija). Po

pariškem napadu je spet v ospredju razprava o kompleksnem, večinoma konfliktnem

razmerju med Zahodom in islamom.

Obravnavali bomo muslimansko kulturo v Sloveniji, njen razvoj, temelje in splošno

počutje muslimanov v Sloveniji. Raziskali bomo tudi, zakaj je islam v medijih

izpostavljen kot slab, zakaj je islamska skupnost tako zaprta in zakaj slovenska

kultura tako slabo sprejema islam. Vse to vpliva na našo varnost, varnost skupnosti in

s tem tudi na varnost drţave.

1.1 Cilji in hipoteze zaključnega dela

Diplomsko delo se nanaša na še neraziskano povezavo med islamsko skupnostjo in

varnostjo. Ne obravnavamo le vprašanj, povezanih samo z varnostjo znotraj

skupnosti, ampak tudi z vplivom islamske skupnosti, ki ga ima ta zunaj nje.

Zanimata nas dva vidika varnosti: vidik islamske skupnosti (njenih članov, voditeljev)

in vidik laične druţbe. Postavili smo si tudi vprašanje, kako dojema druţba islam.

Hipoteze zaključnega dela:

Hipoteza številka 1: Ljudje menijo, da so vsi pripadniki islamske veroizpovedi slabi.

Hipoteza številka 2: Islamska veroizpoved je bolj agresivna kot druge.

10

Hipoteza številka 3: Ljudje drugih veroizpovedi ne poznajo Korana in tudi iz tega

izvirata neutemeljen, krivičen strah pred islamom ter odpor do njega.

Hipoteza številka 4: Vpliv medijev ima veliko vlogo pri prikazu islama.

1.2 Metode zaključnega dela

Pri pisanju diplomskega dela smo se odločili za klasični teoretični raziskovalni pristop

z vključitvijo ankete in intervjuja. Uporabili smo metodo kvalitativnega raziskovanja,

saj gre za statistično analizo. Za potrebe raziskave diplomskega dela smo opravili

anketo o veri in varnosti. Udeleţenci ankete so jo prejeli osebno (decembra 2013).

Vrnilo jo je 16 članov islamske skupnosti. Zanimala nas je doseţena stopnja izobrazbe

članov islamske skupnosti, kateri pojmi jim predstavljajo varnost in kako varne se

počutijo muslimani v Republiki Sloveniji.

V diplomskem delu smo uporabili tudi deskriptivno metodo, po kateri se obravnavata

stanje in razvoj kakega pojava ob njegovi primerjavi z drugim pojavom (Turk, 1987),

metodo deskripcije, ki zajema opis dejstev in opis odnosov med njimi, in metodo

obdelave podatkov.

11

2 Islam in varnost

2.1 Zgodovina islama v Sloveniji

Da bi čim bolje razumeli razvoj dogodkov, moramo najprej podrobneje predstaviti

nekatera dejstva. Islama in muslimanov v Sloveniji nikakor ne moremo obravnavati

brez vzporedne analize razvoja dogodkov na Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini ter

v Sandţaku, in na ozemljih, ki so poseljena predvsem z Albanci. Balkan je bil skupaj z

Bosno in Hercegovino kot centralnim področjem ţe od nekdaj povezan z islamskimi

deţelami, zlasti z Bliţnjim vzhodom. To dokazujejo tudi arheološke najdbe v

Anatoliji. Z njimi so strokovnjaki ugotovili, da je sodelovanje med Evropo in Bliţnjim

vzhodom obstajalo ţe pred štiri tisoč leti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je

bilo kulturno in politično sodelovanje ter dogajanje v Sloveniji zelo ţivahno, kar je k

nam pripeljalo veliko študentov iz arabskih drţav, ki so se večinoma vpisali na študij

medicine in farmacije. Z razpadom Jugoslavije in z vojnami v letu 1991 je bilo to

sodelovanje okrnjeno. Tudi po desetih letih je situacija ostala nespremenjena,

čeprav se je trgovina med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami povečala (Pašić,

2002).

V času turških vpadov je bil večji del slovenske deţele pod vladavino Habsburţanov,

ki so širili svoje gospostvo proti Jadranskemu morju. Turški vpadi so zagotovo eno

najbolj mračnih obdobij v slovenski zgodovini. To so bili klasični roparski napadi

oddelkov turške vojske z izhodiščem v Bosni in Hercegovini ali na Ogrskem. Turki so

na slovensko ozemlje vdrli okoli 70-krat, vpade pa delimo na tri obdobja: od leta

1408 do leta 1483, od leta 1491 do leta 1499 ter od leta 1511 do leta 1559. V letih

1558 in 1559, ko je vdrlo šest tisoč vojakov Malkoč-bega, so opustošili Kočevje,

Ribnico, Cerknico in Pivko. S tem pohodom je bilo zaključeno ţalostno poglavje

turških vpadov na slovensko ozemlje (Pašić, 2002).

Večje število muslimanov je prišlo v Slovenijo na začetku šestdesetih letih prejšnjega

stoletja predvsem iz gospodarskih razlogov. Šlo je za beg z zemlje in od razširjene

druţine ter zatekanje v anonimnost mnoţičnih industrijskih dormitorijev imigrantske

druţbe. Migracijska gibanja so v nekdanji Jugoslaviji po drugi svetovni vojni dobila

izredno razseţnost predvsem zaradi industrializacije. V obdobju od leta 1948 do leta

1953 je bivališče spremenilo okoli 250 tisoč ljudi letno, v obdobju od leta 1953 do

leta 1961 pa dvakrat več. Muslimani so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja

predstavljali 9,7 % priseljencev v Sloveniji (Pašić, 2002).

12

Leta 2002 je bil opravljen popis prebivalstva, ki je bil sestavljen iz treh vprašanj, in

sicer o veroizpovedi, o narodni pripadnosti in o jeziku. Na vprašanja ni bilo

obvezujoče odgovoriti, zato tudi ti podatki niso popolnoma relevantni. Največ je

katolikov, medtem ko je islamska skupnost v Republiki Sloveniji s 47.488 med

ostalimi verskimi skupnostmi na drugem mestu (Pašić, 2006).

Islamska skupnost je ena od 42 verskih skupnosti v Sloveniji, ki so registrirane na

Uradu Vlade Republike Slovenije za verstva. Prijavljena je bila leta 1976. Islamska

skupnost v Sloveniji ima 11 odborov: Ljubljana, Velenje, Maribor, Koper, Kranj,

Trţič, Škofja Loka, Kočevje, Postojna, Celje in Ajdovščina. Prostorska stiska je

največja teţava, zato si zelo prizadevajo zgraditi islamski center v Ljubljani, ki bi

vključeval dţamijo, restavracijo, učilnice, dvorano za predavanja in še kaj.

Najpomembnejši organ islamske skupnosti v Sloveniji je Sabor, v katerega se vsaka

štiri leta izvolijo po trije predstavniki iz vsake krajevne skupnosti (Pašić, 2002). Pri

teh aktivnostih je zelo pomembno, da spoštovanje univerzalnih človekovih pravic

med drugim krepimo s spodbujanjem strpnosti. Strpnost ni popustljivost, prijaznost

ali prizanesljivost, temveč aktiven odnos, ki spodbuja priznavanje univerzalnih

človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih (Premier Cerar ..., 2016).

2.2 Temelji islama

Temelji islama (erkam) so splošni temelji in obsegajo vse vidike ţivljenja. Kdor ne

veruje v ta načela, ne more biti musliman. Islamska postava je izraz za sporazum, ki

ga naredi Bog z vernikom. Postava je za muslimana predvsem v izpolnjevanju petih

obrednih dolţnosti, ki jih določa zakon. Islam temelji na petih načelih (Pašić, 2002).

2.2.1 En bog (Alah) in njegov odposlanec (Mohamed)

Prvi temelj je najpomembnejši ‒ imenuje se šahada. »Šahada pomeni verovanje v

Enega Boga in da je Mohammed a. s. Boţji odposlanec.« Kdor ne veruje v to zapoved,

ne more biti musliman. Islam ne pozna posredništva, trojstva, svetnikov, boţanstva

določenih ljudi in ostalih stvari, ki jih najdemo pri drugih verah (Pašić, 2002).

2.2.2 Molitev

Molitev je najbolj neposreden odnos vernika z Bogom. Vernik mora moliti petkrat na

dan, zato se nenehno osredotoča na Boga. »V času molitve se mora obrniti proti

Meki, zato da vsak posameznik dobi občutek pripadanja skupnosti in ve, da so vsi

13

obrnjeni proti istemu cilju.« Med obredno molitvijo se očistita duša in telo. Oseba, ki

to prakticira, se počuti zdravo, saj se petkrat na dan umije, umiri in razgiba vse dele

telesa (Pašić, 2002).

Slika 1: Molitev (Vir: How to Pray …, 2017)

2.2.3 Post

Post v mesecu ramadanu je dolţnost tistega, ki je odrasel, pameten, normalen,

musliman in fizično zdrav. Pomeni vzdrţnost od zore do mraka, v tem času pa ne sme

jesti, piti in imeti spolnih odnosov. Smisel posta je v tem, da vsak doţivi občutek,

kako je tistim, ki so lačni. Opravičeni so otroci (ker niso polnoletni), nosečnice (ker

bi post ogrozil zdravje njih samih in zdravje otroka), bolni (zaradi ogroţanja

zdravja), potniki (napor v času potovanja), vojaki (fizični napor), teţki fizični delavci

(ravno tako zaradi napora) (Pašić, 2002).

2.2.4 Zekat

Zekat pomeni očiščenje in ima namen, da »očiščuje vernika« in njegovo imetje. Ni

individualna odločitev, ampak obveznost, ki jo implementira institucija.

Zekat je predpis, ki zagotavlja druţbeno stabilnost in širi medsebojno ljubezen ter

solidarnost med ljudmi. Del imetja premoţnih se podeli revnim, kar omogoča

druţbeno harmonijo (Osnovna načela, 2015).

2.2.5 Romanje v Meko

Iti na hadţ v Meko je vrhunec verskega prepričanja muslimana, obvezen pa je za

tiste, ki imajo finance za takšno potovanje. Romanja so oproščeni duševno bolni,

suţnji in ţenske brez sorodnikov, ki bi jih spremljali. Cilj romanja je tudi Kaba,

14

kamnita stavba, tlakovana in oblečena v črni brokat, ki ga menjajo vsako leto (Pašić,

2002).

2.3 Temelj vere (iman)

2.3.1 Verovanje v Enega Boga

Verovanje v Enega Boga, Stvarnika in Vladarja vseh svetov je prvi temelj vere.

Znotraj tega najdemo tri načela. Po prvem je samo Bog Stvarnik in Gospodar vsega,

po drugem je samo Bog vreden oboţevanja, tretje pa trdi, da samo njemu pripadajo

imena in atributi popolnosti. Vse, kar ne sodi v ta koncept, ne more biti predmet

oboţevanja (Pašić, 2002).

2.3.2 Verovanje v angele

Drugi temelj je verovanje v angele (meleke). To razumemo kot prepričanje, da

obstajajo duhovna, razumna bitja, ki jih je Bog ustvaril iz svetlobe. So popolnoma

podrejeni Bogu, ne grešijo, nimajo strasti in opravljajo določene funkcije, ki jim jih

je določil Bog (Pašić, 2002).

2.3.3 Verovanje v božje knjige

Tretji temelj je verovanje v boţje knjige. To so knjige, ki so bile objavljene

določenim odposlancem. Nekatere so omenjene v Kur'anu: Stara zaveza, Evangelij in

Psalmi (Pašić, 2002).

2.3.4 Verovanje v božje odposlance

Verovanje v boţje odposlance je četrti temelj. Njihovo popolno število nam ni znano,

v Kur'anu je omenjenih 25. Najbolj izbrani so Abraham, Mojzes, Noe, Jezus in

Mohamed a. s. (Pašić, 2002).

2.3.5 Verovanje v sodni dan

Verovanje v sodni dan je še ena skupna vez s krščanstvom. Muslimani ne vedo

natanko, kdaj bo sodni dan. Znano je samo to, da bo v petek ob sončnem zahodu.

Znani so nam tudi nekateri predznaki sodnega dne. Ti so številni potresi, pojav laţnih

poslancev in pomanjkanje znanja; prav tako se bo povečalo število ţensk in

zmanjšalo število moških, vse več bo nasilja in podobno. Eden od predznakov je tudi

vrnitev Jezusa na zemljo (Pašić, 2002).

15

Vera v sodni dan pomeni vero v prihodnji svet, v ţivljenje po biološki smrti, ko bodo

ljudje odgovarjali za dejanja, ki so jih storili v času bivanja na Zemlji, in ko bodo za

ta dejanja nagrajeni ali kaznovani (Osnovna načela, 2015).

2.3.6 Verovanje v usodo

Šesti in zadnji temelj vere pa je verovanje v boţjo določitev vsega, kar se dogaja.

Pred usodo se ne more zbeţati. Bog je določil, kaj je dobro (molitev, spoštovati

starše, pomagati ljudem) in kaj je slabo (ubijanje, prostitucija, droga, laţ). Človeku

je dal razum in sposobnosti, da lahko izbira med tema moţnostma. Glede na

obnašanje človeka in Alahove dţ. š. milosti bodo ljudje na drugem svetu nagrajeni z

rajem ali kaznovani s peklom (Pašić, 2002).

V diplomskem delu smo navedli temelje vere in islama. To smo storili zato, da se v

omenjenih temeljih vidi, kaj so vodila muslimanov in da se nikjer ne omenja uporaba

nasilja ali kakršnegakoli drugega agresivnega delovanja proti sebi in drugim.

2.4 Koran

»Satan je resnično vaš sovraţnik, zato ga imejte za sovraţnika! Svoje slednike vabi k

bivanju v ognju« (Koran, 35:6).

Beseda kur'an je arabskega izvora in pomeni zbiranje, branje. Koran bi lahko označili

kot berilo ali knjigo, ki se bere. Nekateri so celo mnenja, da je to zbiranje črk po

zaporedju. Koran je zadnja nebeška knjiga, poslana od Alaha zadnjemu Boţjemu

odposlancu Mohamedu a. s. v obdobju 23 let njegovega poslanstva. Koran je

obrazloţitev vsega tistega, kar je bilo in kar se bo zgodilo. Vse dosedanje boţje

knjige se niso ohranile v izvirniku, zato je Kur'an edina boţja knjiga, ki je ostala

nespremenjena.

Koran ima več imen: El-Kur'an, El-Kitab (pomeni knjigo), El-Furkan, Ez-Zikr (sama

beseda pomeni spominjanje) in Et-Tenzil (spuščanje, misli na objavljanje,

dostavljanje) (Pašić, 2002).

16

Slika 2: Koran (Vir: The Koran …, 2017)

Koran je razdeljen na 30 delov ali 114 poglavij (sur). Slednja so si različna po dolţini,

najdaljše je al-Baqarah (El-Bekara), ki ima 286 stavkov (ajetov). Kur'an ima 6.666

ajetov ‒ skupaj 78 tisoč besed v arabščini (Maqsood, 2003).

Koran ni samo knjiga, ampak svečano besedilo. Če imajo muslimani prostor, mora biti

njihov Kur'an v posebni sobi, ki se ohranja čista in je uporabljena samo za molitev ter

branje svete knjige. Drugi naredijo visoko polico na zidu, tako da ne more biti nič

višje kot on. Ko knjiga ni v uporabi, se zavije (pokrije), da prah ne pade nanjo

(Maqsood, 2003).

Koran je največji čudeţ, ki se je zgodil Mohamedu a. s. (Pašić, 2002). Odkrivanje

resnice mora biti tvoj edini cilj, ne glede na to, kdo bo nosil poznejšo odgovornost, ti

ali tvoj nasprotnik (Nasr, 2007).

Po mnenju Stanleyja Lanea Poolea je stil, v katerem so napisane sure, visok in v

vsakem delu poln strasti. To so besede človeka, ki z vsem srcem skuša prepričati

bralca. Še danes začutimo vso njihovo silovitost in ţar, ki sta zadela poslušalce,

zbrane okoli Mohameda. To so nevezane izjave človeškega srca, ki ni zmoţen

nikakršne hinavščine; srca človeka, ki je imel izreden vpliv na človeštvo (Dinet in

Ibrahim, 2014).

2.4.1 Koran in Sveto pismo

Koran in Sveto pismo omenjamo zato, ker večina ljudi ne pozna dejstva, da imata

veliko podobnosti. Vse, kar je omenjeno v Svetem pismu in se ujema s Kur'anom,

17

muslimani priznavajo, in vsega, kar se ne ujema s Svetim pismom, ne priznavajo

(Gauss, 2009). Tri dele Svetega pisma Koran navaja kot boţje razodetje: pet

Mojzesovih knjig (tevrat), Davidov psalm (zebur) in Jezusov evangelij (injil) (Glasse,

2002).

Kdorkoli se preda Bogu in dela dobro, je njegova nagrada pri njegovem Gospodarju in

ničesar se ne bo imel bati in ničesar obţalovati (Petkovšek, 2013).

2.5 Osnovne človekove pravice

Vse ljudi je ustvaril Bog in On jih oboţuje. Tako rekoč so nekatere osnovne pravice,

ki bi jih moralo deliti celotno ljudstvo, muslimani ali ne. Vsi imajo pravico biti

nahranjeni, oblečeni, imeti moţnost šolanja in biti varni v druţbi. Vsaka druţba ima

ljudi, ki niso sposobni delati. To so otroci, ki so ostali brez staršev, duševno ali

fizično nezmoţni ljudje, ţene, ki so izgubile svoje moţe, in tisti, ki niso več zmoţni

skrbeti zase. Vsaka druţba z najmanj spoštovanja za človekovo dostojanstvo ne bi

dovolila, da te osebe ostanejo zanemarjene in da ni poskrbljeno za njih (Maqsood,

2003).

2.5.1 Islamske obveznosti

Islam obvezuje tiste, ki so bogati in sposobni, da podpirajo tiste nesrečne. Nobena

druţba ne bi smela terorizirati svojih šibkih članov. Te človekove pravice so bile dane

od Boga in nobena vlada ali voditelj jim ne more oporekati. Izguba teh pravic vodi do

tiranije in trpljenja (Maqsood, 2003).

2.5.2 Posebne človekove pravice v islamu

V islamu človekove pravice vključujejo naslednja posebna področja (Maqsood, 2003):

pravico do ţivljenja,

pravico do enakosti,

pravico do svobode,

pravico do svobode mnenja,

pravico do politične svobode,

pravico do emigracije in ubeţništva (umik od represije in teţav),

pravico do dela in s tem preţivetja druţine in samega sebe,

pravico do (sodne) pravice,

pravico enakosti pred zakonom,

18

pravico do varovanja časti,

pravico do socialnega prejemka in osnovnih potrebščin za ţivljenje,

pravico do poroke,

pravico do zasebnosti in varnosti zasebnega ţivljenja,

pravico do časti in ne biti zlorabljen ter zasmehovan,

pravico do izobrazbe,

pravico do svobode protestiranja proti tiranji,

pravico do svobode izraţanja,

pravico do svobode zdruţenja,

pravico do vesti in prepričanja,

pravico do branjenja religioznih čustev,

pravico do sodelovanja v poslih drţave,

pravico do dviga nad raven ţivalskega ţivljenja.

Človekove pravice po Ustavi RS (Ustava, 1991):

enakost pred zakonom,

uresničevanje in omejevanje pravic,

začasna razveljavitev in omejitev pravic,

nedotakljivost človekovega ţivljenja,

prepoved mučenja,

varstvo osebne svobode,

odreditev in trajanje pripora,

varstvo človekove osebnosti in dostojanstva,

enako varstvo pravic,

pravica do sodnega varstva,

javnost sojenja,

pravica do pravnega sredstva,

pravica do povračila škode,

domneva nedolţnosti,

načelo zakonitosti v kazenskem pravu,

pravna jamstva v kazenskem postopku,

pravica do rehabilitacije in odškodnine,

prepoved ponovnega sojenja o isti stvari,

svoboda gibanja,

19

pravica do zasebne lastnine in dedovanja,

pravica do osebnega dostojanstva in varnosti,

varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic,

nedotakljivost stanovanja,

varstvo tajnosti pisem in drugih občil,

varstvo osebnih podatkov,

svoboda izraţanja,

pravica do popravka in odgovora,

svoboda vesti,

pravica do zbiranja in zdruţevanja,

volilna pravica,

sodelovanje pri upravljanju javnih zadev,

pravica do peticije,

pravica do ugovora vesti,

izročitev,

pribeţališče,

svoboda dela,

pravica do socialne varnosti,

pravica do zdravstvenega varstva,

pravice invalidov,

zakonska zveza in druţina,

pravice in dolţnosti staršev,

svobodno odločanje o rojstvih otrok,

pravice otrok,

izobrazba in šolanje,

avtonomnost univerze in drugih visokih šol,

svoboda znanosti in umetnosti,

pravice iz ustvarjalnosti,

izraţanje narodne pripadnosti,

pravica do uporabe svojega jezika in pisave,

prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved

spodbujanja k nasilju in vojni,

posebne pravice avtohtone italijanske in madţarske narodne skupnosti v

Sloveniji,

poloţaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji.

20

Iz naštetih človekovih pravic po Ustavi RS in islamu je razvidno, da med njimi ni

bistvenih razlik. V ospredje je postavljeno ţivljenje kot najbolj dragocena stvar, ki jo

je Bog podaril vsem ţivim bitjem. Muslimani verjamejo, da je ţivljenje darilo od

Boga. Človeško ţivljenje se razprostira tako dolgo, kakor je on dovolil, saj ve

posameznikovo ţivljenjsko dobo, še preden je spočet (Maqsood, 2003).

2.5.3 Samomor

Ker je vsako ţivo bitje ustvaril Alah in je v njegovi lasti, si noben človek ne bi smel

vzeti ţivljenja ali ubiti drugo osebo. Ţivljenje je lahko polno teţkih trenutkov,

trpljenja in samote, ampak za muslimane to velja kot preizkus, ki se ga morajo lotiti

s potrpeţljivostjo in vero (Maqsood, 2003).

2.5.4 Evtanazija

Včasih je človekovo ţivljenje tako breme ali bolečina, da bi ga bilo bolje končati.

Muslimani zavračajo evtanazijo zato, ker bo razlog za invalidnost in trpljenje znan

Bogu (Maqsood, 2003).

2.5.5 Smrtna kazen

V islamu veljajo tri kazniva dejanja, katerih storilce se kaznuje s smrtno kaznijo:

umor,

javno prešuštvovanje,

odprt napad na islam v takem smislu, da je nekdo prej veren musliman, nato

pa islam ogrozi.

V primeru umora islam sprejema pravico ţivljenje za ţivljenje, čeprav posamezniki

ne smejo vzeti pravice v svoje roke. Odprti napad na islam pa ta ne pomeni, da je

musliman obtoţen na smrtno kazen, če zapostavi vero, kajti ta ne more biti vsiljena

nikomur. Muslimani ne morejo zahtevati smrtne kazni za tiste, ki jih napadejo in niso

nikoli bili muslimani (Maqsood, 2003).

2.5.6 Splav

Islam dovoljuje nadzorovano rojevanje, če se mati in oče strinjata z metodo, da

sploh ne pride do spočetja (kondom). Muslimani ne dovoljujejo splava, razen če bi

bilo materino ţivljenje v nevarnosti (Maqsood, 2003).

21

2.6 Politika in sodni sistem v islamu

2.6.1 Politika

Vera, civilizacija, kultura – močni elementi islamske skupnosti. Politika? Orientalisti

14. stoletja so zasnovali zahodni svet na ideji politične religije, na strukturi, v kateri

se islam in politika zdruţujeta. S tem so pretvorili islam v agresivno, polemično in

eksplozivno silo. Politika v islamu ni koncepcija oblasti, niti sama oblast, niti iskanje

političnega telesa, ampak nostalgično iskanje obrambne gonilne sile. Islamska drţava

je bila represivna, na prvem mestu je bila vera, šele nato civilizacija in kultura

(Dţait,1985).

Politični vidiki islama so pridobljeni iz Kur'ana, Sunne (izreki in ţivljenjske navade

Mohameda), muslimanske zgodovine ter elementov političnega gibanja izven islama

(Maqsood, 2003). Tradicionalni politični koncepti v islamu vključujejo vodstvo

izvoljenega ali izbranega naslednika preroka, znanega kot kalif. V islamu velja

šeriatsko pravo.

Sodobna gibanja

Tradicionalizem sprejema tradicionalne komentarje Korana in Sunne ter jemlje kot

osnovno načelo načelo imitacije (taqlid), to pomeni, da zavrača inovacije in sledi

enemu od štirih pravnih šol ali Madh'hab (Shaf'i, Malikija, Hanafi, Hanbali), ki lahko

vključujejo sufizem (Lings, 2005).

Fundamentalizem je reformizem, ki kritizira tradicije, komentarje, popularne verske

prakse (maraboutism, kult svetnikov), odklone in praznoverja; je cilj, da se vrnemo k

ustanovnim besedilom. Reformizem je splošno razvit kot odziv na zunanje groţnje

(na primer vpliv hinduizma na islam). Primeri iz 18. stoletja so Shah Wali Allah v

Indiji in Muhammad ibn Abd-al-Wahhab (ustanovil vahabizem) na Arabskem polotoku.

Salafism je sodoben primer (Meijer, 2009).

Vera in drţava sta v islamu zdruţeni v eno. Za razliko od krščanstva je islam vera

konkretne prakse, manj vera verske razprave (Debeljak, 2003).

Islamizem ali politični islam zajema vrnitev k načelom šeriatskega ali islamskega

prava, pa tudi sprejetje zahodne terminologije, kot so revolucija, ideologija, politika

in demokracija, ter pri tem bolj liberalen odnos do vprašanj, kot so dţihad in pravice

22

ţensk. Sodobni primeri vključujejo Jamaat-e-Islami, muslimansko bratovščino,

iransko islamsko revolucijo, stranko Masyumi, nacionalno organizacijo United Malays,

islamsko stranko za pravičnost Pan Malezija in razvojno stranko (Shehata, 2012).

2.6.2 Sodni sistem

V islamu so vsi ljudje enaki pred zakonom in noben drţavljan ne bi smel biti pod

zaščito zakona. Vsak drţavljan naj bi imel enake pravice, nihče naj ne bi bil nad

zakonom (Starr, 1992).

Islamski sodniki naj bi bili nad korupcijo in podkupovanjem ter naj se ne bi bali moči

obtoţenega. Šeriatsko pravo obvezuje sodnika, da je spočit, da sojenje ne poteka, ko

je lačen ali jezen, nenaspan ali kako drugače obremenjen. Do obtoţenih se ne sme

obnašati kot do kriminalcev, dokler niso spoznani za krive. Šeriatski zakon bi se moral

uresničevati javno, ne zaradi brutalnosti ali da bi zadovoljili mnoţico, ampak zato,

da vsi vidijo, da je bila pravica izpeljana. Dober muslimanski sodnik bi raje izpustil

obtoţenega, kot pa tvegal obtoţiti nedolţnega.

Mnogi narodi z zahoda menijo, da je islamska pravica kruta in barbarska zaradi

mnogih usmrtitev, bičanj in pohabljanj. Take stvari, kot so javne usmrtitve ali

pohabljenje, zmeraj pridejo na naslovnice (Maqsood, 2003).

2.7 Terorizem in »postislamizem«

Tragični dogodki v Ameriki 11. septembra 2001, šok, ki so ga izzvali v svetovni

skupnosti, ameriška napoved vojne proti terorizmu, prizadevanje, da se ustanovi

mednarodna antiteroristična koalicija, in začetek resnega vojaškega posredovanja v

Afganistanu in njegovega negotovega trajanja in z bolj oddaljenimi perspektivami,

vabilo na dţihad, vsi ti dogodki so še dodatno aktualizirali proučevanje zapletene

problematike islamskega sveta. Tudi islamski svet se je znašel pred novimi, teţkimi

izzivi. Krhki dvo- in večstranski mehanizmi muslimansko-nemuslimanskega zaupanja

in partnerstva so v mednarodni skupnosti pod pritiskom nuje, da se hitro in jasno

odgovori na najteţja vprašanja, privedli do nesoglasij, v nekaterih muslimanskih

deţelah so se celo zgodili pretresi, ki so grozili z resnejšo destabilizacijo. Če

mednarodnega boja proti terorizmu ne razumemo in če se izvaja dosledno, grozi

nevarnost, da vojna s tem namenom ne bo imela učinkov, ki jih svet pričakuje in

kakršni so bili obljubljeni (Tanasković, 2007).

23

V Koranu je zbranih sto štirinajst sur. Šest tisoč šestinšestdeset ajetov, ki jih je

mogoče razlagati različno, kot prispodobo ali kot poziv. Enako je z evangelijem.

Jezus, Isa, ki poziva, naj nastavimo še drugo lice, na drugem mestu zatrjuje, da

prihaja med ljudi z mečem v roki. Čemu dajemo večjo teţo? To ni stvar vere, to je

stvar vernika. Ne smemo, ne moremo soditi povprek. Ljudje smo takšni in drugačni.

Tudi verniki. Sicer sodni dan ne bi imel smisla (Manji, 2004).

2.7.1 Džihad

Dţihad je beseda, ki jo je zahodni tisk najbolj onečastil. Vedno jo prevajajo kot

sveta vojna. Toda v arabščini in tudi v teologiji ter hermenevtiki gre za večpomenski

pojem; beseda dţihad ima večplastne konotacije, in to najmanj v treh pomenih. Ti

pomeni so: boj proti samemu sebi, boj za širjenje islama (torej boj proti nevernikom)

in boj proti slabim muslimanom ‒ vedno bitka na boţji poti.

Dţihad pravzaprav izvira iz boţje postave, katere cilj je podreditev celotnega

človeštva Bogu, muslimani pa se morajo najprej sami preroditi. To je smisel Velikega

dţihada, vojne za osebni preporod kot neke vrste metanojo. V tem smislu dţihad

organizira uporabo nasilja. V takšnih razmerah je jasno, da so največji islamski

sovraţniki muslimanski odpadniki in razkolniki, ki se zdruţujejo v stranke in ločujejo

ummo (Étienne, 2000).

2.7.2 Primerjava dogodkov po napadu v Oklahomi leta 1995 in napadih

11. septembra 2001

Eksplozija v Oklahoma Cityju 19. aprila 1995 in napadi na stolpnici svetovnega

trgovskega centra ter Pentagon 11. septembra 2001 sta najhujša teroristična napada

v ZDA. V nekaterih delih so si napadi precej podobni, zagotovo pa jih zdruţuje

dejstvo, da so muslimani v ZDA po obeh dogodkih preţivljali teţke čase (Pašić, 2002).

19. aprila 1995 je pred federalno zgradbo v Oklahoma Cityju počilo. Pred stavbo je

eksplodiral tovornjak in jo popolnoma uničil. Umrlo je skoraj 170 ljudi. Za dejanjem

je stal Tim McVeigh, ki je bil član belske rasistične organizacije Aryan Nations. Zaradi

neobjektivnega poročanja medijev in izjav nekaterih politikov ter strokovnjakov za

terorizem se je v 48 urah po napadu v ZDA zgodilo 222 napadov na muslimane in

stavbe, ki so na kakršenkoli način povezane z islamom (mošeje, kulturni centri,

trgovine, restavracije, šole). Po odkritju domnevnega storilca se muslimanom ni

opravičil nihče (Pašić, 2002).

24

Podobno se je ponovilo po napadih, ki so se zgodili 11. septembra 2001. Umrlo je več

kot 5000 ljudi, med njimi tudi 700 muslimanov. Istega dne so novinarji, razni

strokovnjaki in politiki menili, da sta za napade odgovorna Osama bin Laden in

njegova mreţa Al-Kaida (Pašić, 2002).

V vseh primerih terorističnih napadov se pojavlja enako shema: spolitiziran naročnik

novači mlade, po navadi manjše prestopnike, za katere je bolj kot etično poreklo

pomembno, da so druţbeno marginalizirani in da navsezadnje pridobijo povsem

islamsko identiteto, čeprav prej niso poznali nobene prave verske prakse (Roy, 2007).

Napad v Oklahoma Cityju in napad 11. septembra sta si podobna. Najbolj ţalostna

ugotovitev pa je, da so bili v napadih ţrtve nedolţni civilisti. Mediji so pri tem imeli

pomembno vlogo (Pašić, 2002).

2.8 Primerjava modelov integracije v Nemčiji in Sloveniji

Mednarodno pravnih predpisov, ki bi specifično navajali pravico do integracije za

migrante, ni, zato so tudi pristopi drţav različni. Mednarodne pravne norme o

človekovih pravicah določajo le načela v zvezi z enakostjo ekonomskih, socialnih in

kulturnih pravic ter zagotavljanje civilne in politične pravice in svobode pred

diskriminacijo in ksenofobijo. Ti ostajajo platforma za pravice in načela, na katerih

lahko zgradimo integracijske politike. Obstoječe migracijske politike se največkrat

primarno osredotočajo na trajne migrante (Pašić, 2006).

Uspešna integracija migrantov in njihovih druţin pa je pomembna tudi za začasne in

kratkoročne migrante. V vsakem primeru lahko socialna izločenost in diskriminacija

vodita do odtujitve migrantskih skupnosti od njihove gostujoče druţbe z vsemi

neţelenimi učinki, ki jih ta lahko vključuje. Integracija začasnih migrantov je

pomembna ravno zato, ker je ta oblika migracije v današnjem kontekstu vedno bolj

pogosta (Mednarodna organizacija za migracije, 2004).

Poznamo štiri osnovne integracijske pristope, ki jih uporabljajo drţave gostiteljice

pri delu z migranti. To so asimilacija, segregacija, integracija in multikulturnost. Te

določajo in karakterizirajo načine, kako migranti in skupnosti sprejemnice

medsebojno sodelujejo ter se prilagajajo eden drugim (Pašić, 2006).

25

Asimilacija temelji na ideji, da bodo migranti sčasoma postali enakopravni drţavljani

in podobni ljudem, ki ţivijo v drţavi gostiteljici, z istimi drţavljanskimi vrednotami.

Integracija je dvosmeren proces obojestranske prilagoditve med migranti in druţbo

sprejemnico, v kateri dve skupini ne le sprejemata skupno kulturo, temveč tudi k

njej obe prispevata. Model multikulturnosti priznava, da so migranti, ki se naselijo v

gostujočih skupnostih, zaradi jezika, kulture in socialnega vedenja drugačni od

večinske populacije, vendar zaradi tega narodna identiteta gostujoče druţbe ni

ogroţena. V modelu segregacije pa se od migrantov ne pričakuje, da se vključijo v

kulturo gostujoče drţave. Ta pristop je največkrat uporabljen pri začasnih migrantih.

Začasna narava sistema priseljevanja vodi do zagotavljanja omejenih socialnih pravic

za migrante in jih celo izključuje iz nekaterih vidikov dnevnega druţbenega ţivljenja

v skupnosti sprejemnice (Pašić,2006).

Ne glede na to, kateri model uporabljamo, poznamo nekaj osnovnih ključev do

uspeha pri integraciji: izobraţevanje in poznavanje jezika lahko povečata dostop do

zaposlitve in kulturnih dejavnosti (Pašić, 2006).

Nemčija izvaja segregacijski model, saj so priseljenci oziroma muslimani obravnavani

kot gostujoči delavci, ki ne uţivajo vseh pravic, ki so zagotovljene tam rojenim

drţavljanom. Integracija v trg dela je poudarjena in je na splošno učinkovita. Od

priseljencev zahtevajo obisk tečajev in znanje nemškega jezika, zgodovine ter

kulture. Nemčija ima hkrati stroge zakone, ki urejajo področje rasizma in

diskriminacije. V preteklosti so drţavljanstvo odrekali vsem priseljencem in njihovim

otrokom. Izjeme so bili samo etnični Nemci iz nekdanjih republik Sovjetske zveze.

Leta 2000 so pod pritiskom koalicije zelenih in Socialnodemokratične stranke Nemčije

sprejeli nov zakon o drţavljanstvu. Priseljenci lahko zaprosijo za drţavljanstvo po

osmih letih zakonitega prebivanja v drţavi. Vsi otroci, rojeni v Nemčiji, so samodejno

nemški drţavljani, če vsaj eden od staršev ţe osem let zakonito prebiva v drţavi in

ima ali pravico do bivanja ali neomejeno dovoljenje za bivanje ţe tri leta. Dvojno

drţavljanstvo je dovoljeno le do 23. leta starosti (Pašić, 2006). »Muslimani pridejo v

konflikt z nemško drţavo najbolj pogosto ravno na področju zakonov, ki ureja

druţinsko ţivljenje, pogrebne zadeve, zakol ţivali na islamski način in zaradi javnega

(ne)priznanja islamskih verskih praznikov« (Heine v Fetzer in Soper, 2005: 109–110).

Nemčija še vedno omejuje in diskriminira muslimane v določenih segmentih. Niti ena

islamska skupnost še ni dobila statusa javne korporacije, kar bi ji zelo olajšalo delo,

26

simbolično pa bi to pomenilo tudi priznanje islamske prisotnosti v drţavi (Pašić,

2006).

Poloţaj muslimanov v Sloveniji je drugačen od poloţaja muslimanov v ZDA in

zahodnoevropskih drţavah. Muslimani so v Slovenijo prišli ţe v času nekdanje skupne

drţave SFRJ kot notranji migranti in kot bolj ali manj sekularizirani muslimani, ki

svoje verske identitete niso ravno izpostavljali, za razliko od preostalih muslimanov

na zahodu, ki so bolj eksplicitno pokazali, da prihajajo iz drugačnega verskega

okolja. Slovenija se bo morala odločiti, ali bo vodila politiko integracije, torej

aktivno politiko uresničevanja in omogočanja tistih pravic, ki jih Ustava RS (Ustava,

1991) abstraktno zagotavlja v 61. členu, vsaj toliko, kolikor materialno in finančno

trenutno zmore. Vsakdo ima pravico, da svobodno izraţa pripadnost svojemu narodu

ali narodni skupnosti, da goji in izraţa svojo kulturo in uporablja svoj jezik ter

pisavo. Lahko pa bolj molčeče, a v resnici izvaja politiko asimilacije, torej politiko,

kakršno vodijo Avstrijci na Koroškem ţe stoletja in zaradi katere je ostalo le še nekaj

deset tisoč ljudi, ki se štejejo za Slovence, medtem ko je bil Celovec v drugi polovici

19. stoletja tako rekoč glavno mesto slovenske kulture. Če prav razumemo vrednote

sodobne Evrope, se pravi prevlado strpnosti, pluralizma, vladavine prava, aktivnega

zagotavljanja človekovih pravic, potem bi se v skladu s tem morala naša drţava

odločiti za politiko integracije. To razumemo kot odprto druţbeno ţivljenje, ob

hkratnem polnem spoštovanju njihove odločitve, da bodo gojili tudi svoj jezik,

kulturo, izdajali svoje časopise, se zdruţevali v različna društva. To pravico imajo ţe

zdaj po 61. členu Ustave (1991). Muslimani v Sloveniji so večinoma drţavljani RS,

tako da so zakonsko gledano popolnoma enakopravni ostalim prebivalcem (Pašić,

2006).

Muslimani, priseljeni po letu 1991, in drugi tujci lahko pridobijo slovensko

drţavljanstvo tudi z naturalizacijo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon (Zakon

o drţavljanstvu, 2007). Ti pogoji so: dopolniti morajo 18 let starosti, predloţiti

morajo dokaz o odpustu iz izvornega drţavljanstva oziroma zagotovilo, da bodo

odpust pridobili, če bodo sprejeti v slovensko drţavljanstvo, v Republiki Sloveniji

morajo ţiveti najmanj 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vloţitvijo

prošnje in imeti morajo urejen status tujca, imeti morajo zagotovljen lasten trajni

vir preţivljanja, ki omogoča materialno in socialno varnost, obvladati morajo

slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, da niso bili v drţavi, katere

drţavljani so, ali v Republiki Sloveniji obsojeni na zaporno kazen, daljšo od enega

27

leta, za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolţnosti, če je

to dejanje kaznivo, tako po predpisih drţave, katere drţavljani so, kot tudi po

predpisih Republike Slovenije, da prosilcem ni bila izrečena odpoved prebivanja v

Republiki Sloveniji, da sprejem prosilcev v drţavljanstvo Republike Slovenije ne

predstavlja nevarnosti za javni red, varnost in obrambo drţave, urejene morajo imeti

davčne obveznosti.

Prosilci morajo podati izjavo, da s pridobivanjem drţavljanstva Republike Slovenije

soglašajo s pravnim redom Republike Slovenije. Različna ministrstva prek razpisov

omogočajo denarna sredstva in pomoč kulturnim ter verskim skupinam, tako da

drţava na določen način spodbuja ohranjanje identitete različnih verskih in etničnih

skupin (Pašić, 2006).

Analiza statusa muslimanskih manjšin v sodobnih zahodnih druţbah je pokazala, da

ima vsaka drţava svoj specifični odnos do priseljencev, vendar imajo kljub temu

nekatere skupne značilnosti. Ključna teţava muslimanov pri integraciji je

pomanjkanje reprezentativnih oziroma krovnih organizacij v vseh drţavah (Pašić,

2006).

Poglejmo si skupne ugotovitve analize statusa muslimanskih skupnosti v sodobnih

zahodnih druţbah po Pašiću (2006):

Migracija je (bila) ekonomska.

Odnos javnosti in medijev do islama je bolj negativen kot pozitiven.

Začasna selitev je postala stalna.

Drţave, v katerih ţivijo muslimani, imajo stabilno demokracijo in zagotavljajo

versko svobodo.

Slaba izobraţenost priseljencev.

Število muslimanov vztrajno narašča.

Število muslimanov na mošejo oziroma molilnico.

Tabela 1: Število muslimanov na mošejo oziroma molilnico (Vir: Pašić, 2006)

Drţava Število muslimanov na

mošejo oziroma molilnico

Število mošej

oziroma molilnic

Nemčija 1458 2400

Slovenija 3392 14

Število islamskih šol, ki jih (so)financira drţava: v tem segmentu nima

28

Slovenija niti ene osnovne ali srednje šole, ki bi jo financirala drţava, medtem

ko ima Nemčija dve.

Gradnja mošej oziroma molilnic: tukaj so razlike enosmerne. Nemčija sodi po

tem segmentu v srednji razred, medtem ko Slovenija čaka na svoj prvi

islamski kulturni center.

Vpliv 11. septembra 2001: nemška vlada je sestavila akt leta 2005, v katerem

je seznam ljudi, imenovanih islamisti, in je na osnovi novega zakona

predvidela izgnati iz Nemčije okoli 2000 oseb letno.

Formalna integracija: najteţji poloţaj imajo v Nemčiji, kjer je zakon vse do

nedavnega onemogočal pridobitev drţavljanstva tujcem in njihovim otrokom.

V Sloveniji ima večina muslimanov slovensko drţavljanstvo in so s tega vidika

formalno integrirani.

Hidţab (upoštevanje pristojnih standardov oblačenja za ţenske je danes

razširjeno dojemanje tega izraza (Glasse, 2002)): Nemčija je v dveh zveznih

deţelah (Baden-Württemberg in Spodnja Saška) prepovedala hidţab za

učiteljice, medtem ko ga učenke v javnih šolah v vseh zveznih deţelah lahko

nosijo. V Sloveniji omejitve glede hidţaba ni, vendar lahko pričakujemo

zaostrovanje pogojev v javnih šolah.

Muslimani v modernih zahodnih drţavah so mlada populacija: muslimani imajo

zelo visok odstotek mladega prebivalstva. »Gre za izredno mlado populacijo,

saj imajo znotraj skupnosti skoraj 33 % najstnikov in otrok, medtem ko je

drţavno povprečje 8 %« (Karic, 2004: 675).

Večina verskega kadra pride iz tujine: vsi imami (imam je vodja ob molitvi, ob

posebnih priloţnostih ali oseba, ki redno opravlja to funkcijo (Glasse, 2002)) v

Sloveniji so prišli iz tujine, konkretno iz Bosne in Hercegovine, večina jih

govori slovensko, medtem ko večina imamov v Nemčiji ne zna nemško (Pašić,

2006).

2.9 Način poročanja slovenskih medijev

Pri analizi člankov o islamu v slovenskih dnevnih časopisih smo ugotovili, da je islam v

veliki večini primerov (v 88 %) prikazan negativno, kot nevaren, drugačen in tuj.

Objektivnih prispevkov je bilo malo, vsega 12 %. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj

objektivnost sploh pomeni in ali je sploh moţna. Če je objektivnost moţna, zakaj

potem o islamu pišejo na takšen način (Pašić, 2002).

29

Objektivnost ‒ značaj objektivnega: odsotnost subjektivnih vplivanj, sposobnost

mišljenja, da opazuje predmet stvarno, neodvisno od vnaprejšnjih predsodkov,

občutkov in interesov. Na osnovi te definicije je objektivnost ideal, nekaj, kar je

nemogoče doseči. Opazovati nekoga ali nekaj brez predsodkov, občutkov in interesov

je za človeka (v tem primeru za novinarja) skoraj nemogoče. Odgovornost novinarjev

do javnosti ima prednost pred vsako drugo odgovornostjo. Spoštovati mora resnico

zaradi pravice javnosti, da je seznanjena z resnico, ne glede na to, kako ne bi bile

zaradi tega posledice manj osebne (Pašić, 2002).

Odnosi med Evropo in islamom so na vseh področjih specifični. Med izrazoma Evropa

in islam je vidna asimetrija. Evropa je geografski izraz, ime celine, islam pa

predstavlja vero. Pri muslimanih pomeni vera veliko več kot pri kristjanih, saj islam

predstavlja celoten način ţivljenja, ki vključuje civilno, kriminalno in ustavno pravo.

Od začetka islama sta bila Evropa in islam vse skozi bolj v konfliktu kot pa v soţitju in

koeksistenci. Koeksistenca in strpnost sta si precej podobna izraza po pomenu, zato

ju bomo najprej definirali. Strpnost pomeni, da dominantna skupina dovoljuje

članom drugih skupin imeti nekatere pravice in privilegije, ki jih uţivajo pripadniki

dominantne skupine. Koeksistenca pomeni enakost med različnimi skupinami, ki so

del politične druţbe. To je njihova pravica. Dejstvo je, da ţivi sodobna Evropa v

hegemoniji. Kristijani so v večini, muslimani pa predstavljajo vedno bolj vplivno

manjšino. Hegemonija vladajočega razreda nad podrejenimi razredi in skupinami

reproducira in krepi ideološko stanje v druţbi. Mnoţična občila so vodilni institut

vladajočega razreda, ki ohranja in krepi ideološko zavest druţbe (Pašić, 2002).

Z omenjanjem Evrope in islama smo se spet dotaknili zgodovine, saj se nam zdi

pomembno, kako je potek dogodkov (od 15. stoletja naprej, 11. september, vojna v

Iraku) zaznamoval in oblikoval pisanje medijev, in jih še danes. Tako kot je zgoraj

navedeno, Slovenija sledi trendu drugih drţav pri pisanju in ustvarjanju člankov o

islamu.

Člani manjšine so citirani manj pogosto in ekstenzivno kot člani večine, celo takrat,

ko določena tema obravnava manjšino in so strokovnjaki (člani manjšine) na voljo. To

potrjuje tezo, da mediji teţijo k marginalizaciji etničnih manjšin. Muslimani v

Sloveniji so manjšina in ustrezajo vsem zgoraj omenjenim »merilom«. Mišljenja in

mnenja so subjektivna lastnost novinarjev, najbolj aktivno vlogo pa imajo v primeru

implikacij. Če ljudje berejo članek o določeni osebi ali zadevi ter o tem nimajo

30

zadosti znanja in informacij, potem novinar nima ravno teţkega dela s

prepričevanjem bralca o nevarnosti, ki se je ne zaveda (Pašić, 2002).

Po dogodkih 11. septembra 2001 so mnogi menili, da se bo začel svetovni spopad med

kristjani in muslimani, vendar se to na srečo ni zgodilo. Slovenija je bila v celotnem

dogajanju precej neopazna, k čemur je pripomogla njena majhnost in

neprepoznavnost v svetu (Pašić, 2002).

2.10 Medijsko pokrivanje islama v Sloveniji

Islam je po vseh kriterijih, ki sta jih postavila Galtung in Ruge (1965), novica, ki je

aktualna ţe vse od prve naftne krize leta 1973 in iranske revolucije leta 1979.

Medijski sistem, ki je postal zelo pomembno oroţje pri ohranjanju določenih stališč,

organizacij ali društev, je to izkoristil za povečanje gledanosti, branosti ali

poslušanosti nekega medija. Po zadnjih podatkih 10 ameriških in evropskih korporacij

nadzoruje skoraj 80 % medijskega prostora. To so informacije iz časov, ko Al Dţazira,

arabski fenomen, še ni obstajala. Ti mediji o islamu večinoma poročajo, ko se zgodijo

vojne (Bosna in Hercegovina), notranje teţave določenih drţav (Alţirija, Turčija),

begunske krize (Afganistan, Čečenija), vojaški posegi zahoda v drţavah z večinskim

muslimanskim prebivalstvom (Irak, Kosovo), incidenti in spopadi (Palestina, Filipini,

Kašmir) ter diktature (Pakistan, drţave v Afriki). O islamu kot slogu ţivljenja velikega

števila muslimanov po vsem svetu se govori zelo malo. Slovenski mediji temu trendu

enostavno sledijo (Pašić, 2002).

Slovenija je postala samostojna leta 1991, s privatizacijo se je pojavilo tudi več

dnevnih časopisov. Pri proučevanju in analiziranju člankov o islamu v slovenskih

dnevnih časopisih je bila naša hipoteza, da v njih prevladujejo negativne podobe o

islamu, kar je posledica različnih dejavnikov. Analizirali smo štiri dnevne časopise, in

sicer Delo, Slovenske novice, Dnevnik in Večer. Gre za slovenske dnevnike z največjo

naklado in seveda tudi največjo branostjo. Iz vsakega dnevnika smo analizirali več

kot 30 člankov. Članki so razdeljeni na osnovi najpogostejših predsodkov o islamu, ki

se pojavljajo v slovenskih dnevnikih. Pregledanih je bilo 132 člankov iz slovenskega

dnevnega tiska. Večina člankov je iz leta 1999, 15,1 % pa jih je iz drugih let. Od 132

člankov je bilo nevtralnih 16 (12 %), od tega jih je bila kar polovica v Večeru.

Preostalih 116 smo razvrstili v razpredelnico glede na predsodke (Pašić, 2002).

31

Tabela 2: Najpogostejši predsodki o islamu (Vir: Pašić, 2002)

Najpogostejši predsodki Število

člankov

V %

Širjenje vere z ognjem in mečem

(terorizem)

45 38,8

Globalni strah pred islamom in

»islamskim fundamentalizmom«

42 36,2

Sekte in islam 14 12,06

Zatiranje ţensk 7 6,03

Gradnja dţamije v Sloveniji 4 3,4

Status Jezusa in Mohameda (mir

z njima) v islamu

2 1,7

Zamenjava izrazov musliman in

»mohamedanec«

2 1,7

Skoraj 90 % člankov iz slovenskega dnevnega tiska piše o islamu s predsodki, z

nepreverjenimi informacijami, pristranskim zavajanjem javnosti in laţmi. V prvi

kategoriji člankov je veliko besed oziroma besednih zvez z negativnim prizvokom, kot

so terorizem, skrajneţi, klavci, nedemokratičnost, upor, vojna, gverilci, togost,

agresivnost, nevarnost, talibanizacija, grozeča prevlada islama, ekspanzija, surovost,

pomanjkanje demokracije v islamu in tako dalje. Nenehno branje teh besed bralcu

omogoča, da si jih vtisne v spomin, in na tak način časopisi oblikujejo njegovo znanje

o islamu, ki je vsekakor negativno. Skrb vzbujajoče je zlasti pisanje v slogu vzbujanja

strahu pred islamom, ki naj bi bil »novi sovraţnik« in je »drugačen«, zato je nevaren

(Pašić, 2002).

Definicija predsodka ali stereotipa se razlikuje glede na kulturo, druţbo, okolje,

narodnost. Ne obstaja splošna definicija, saj si predsodek vsak razlaga po svoje. Biti

stereotipen pomeni imeti ustaljen, nespremenljiv negativen odnos do nekoga ali

nečesa. Ljudje, ki imajo o določenem posamezniku, skupini, stvari ali zadevi

negativno ustaljeno mišljenje, so stereotipni. Predsodek ima po navadi več izvorov.

Vsekakor je tu pomembna primarna skupina, to je druţina, sledijo ji izobrazba,

druţba, vrstniki, okolje, delovna organizacija, drţavni sistem in mnoţični mediji.

Stereotipizacija fiksira pomene, ki so dani določenim skupinam (Pašić, 2002).

32

3 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti

3.1 Individualna varnost

Po Grizoldu (1992) je varnost stanje, v katerem je zagotovljen uravnoteţen fizični,

duhovni, duševni in gmotni obstoj ter vsestranski razvoj posameznika in druţbene

skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, druţbene skupnosti in narave.

Individualna varnost je ena od temeljnih potreb. Redkokdaj se dotaknemo teme

varnosti, dokler ta ni ogroţena. Vsako bitje se bori za svoj lasten obstoj. Varnost

nastopa kot potreba in kot stanje. Varnost je v tem delu ogroţena, v našem prostoru

predvsem v načinu sovraţnih govorov in medijske diskriminacije. To je dovolj, da se

muslimani v Republiki Sloveniji ne počutijo varne, čeprav je po analizi ankete

razvidno, da se večina muslimanov počuti varno (Anţič, 1997).

3.2 Družbena varnost

Varnost druţbe ali druţbena varnost je imanentna strukturna prvina druţbe, ki

zajema tako stanje oziroma lastnost stanja kot tudi dejavnost oziroma sistem.

Pa vendar varnost kot druţbena vrednota omogoča notranji red in mir, razvoj

notranje ureditve ter zagotovitev običajnih procesov diferenciacije in integracije

znotraj druţbe in drţave. In ker v vsaki druţbi nenehno prihaja do takih ali drugačnih

oblik posrednega in neposrednega ogroţanja varnosti ter na drugi strani grajenja

skupnosti v smislu materialnih in duhovnih vrednot, je drţava kot trenutno najvišja

institucija dolţna vzpostaviti stanje, v katerem bo prek svojih organov vsem svojim

drţavljanom zagotovila minimalni standard osebne varnosti in varnostne razmere za

njihovo delo (Anţič, 1997). Vendar Anţič (1997) hkrati priznava, da varnosti ne

moremo in ne smemo pojmovati samo kot funkcijo drţave.

3.3 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) (v nadaljnjem

besedilu: resolucija) je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju

nacionalne varnosti. Zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na

Ustavi (1991), spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije

in načel pravne drţave. Pri tem se upoštevajo sprejeti nacionalni razvojni dokumenti,

zakoni in podzakonski akti in spoštujejo načela mednarodnega prava ter pravice in

33

obveznosti Republike Slovenije, prevzete z mednarodnimi pogodbami. Resolucija

predstavlja podlago za pripravo in dopolnjevanje posebnih strateških in drugih

razvojnih ter doktrinarnih dokumentov na področju nacionalne varnosti in za

normativno, organizacijsko ter vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem

nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ministrstvo za obrambo, 2010).

Resolucija je torej temeljni akt na področju nacionalne varnosti. Izhodišče za

zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije so nacionalni interesi in

nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih vrednot

slovenske druţbe. Njihovo uresničevanje prispeva k dobrobiti in napredku Republike

Slovenije ter njenih prebivalcev, zato zaščita in obramba nacionalnih interesov ter

ciljev predstavljata srţ zagotavljanja nacionalne varnosti (Resolucija o strategiji

nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).

3.4 Zunanja politika in mednarodno pravo: človekove pravice

Muslimani v Republiki Sloveniji se počutijo varne, kar so potrdili rezultati ankete in

na kar kaţe tudi svoboda opravljanja verskih dolţnosti in verskega izraţanja. Z

omembo resolucije, v kateri so napisani interesi in uvod v omenjeno doktrino, ţelimo

poudariti nacionalno varnost ter varnost drţavljanov Republike Slovenije. Slednji

imajo pravico do svobodnega verskega izraţanja in zbiranja, zato se tudi muslimani v

Sloveniji počutijo zelo varno in domače (Ministrstvo za zunanje zadeve Republike

Slovenije, 2008).

Tretje poglavje resolucije navja klasične drţavljanske in politične pravice, ki so

(Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 2008):

pravica do ţivljenja,

prepoved mučenja,

pravica do svobode in varnosti,

pravica do svobode gibanja,

pravica do pravičnega zaslišanja,

pravica do zasebnosti,

pravica do svobode veroizpovedi, izraţanja in mirnega zbiranja,

pravica do druţinskega ţivljenja,

pravica otrok do posebne zaščite,

pravica sodelovanja v javnih zadevah,

vseobsegajoča pravica do enake obravnave,

34

posebne pravice pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.

35

4 Empirični del

4.1 Intervju z Nevzetom Porićem, tajnikom islamske skupnosti

v Sloveniji

1. Kakšna je seznanitev vodstva islamske skupnosti z Resolucijo o strategiji

nacionalne varnosti Republike Slovenije?

Seznanjeni smo z omenjeno resolucijo.

2. Ali menite, da varnost islamske skupnosti vpliva na delo znotraj skupnosti?

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je svobodna verska organizacija. Nismo

obremenjeni z nikakršno varnostjo. Mi smo varni in to nima nikakršnega vpliva na

naše delovanje.

3. Ali islamska skupnost v kakršnikoli obliki posega v varnost?

Ne, zakaj bi posegala? Mi smo verska skupnost, ki se ukvarja s svojim

poslanstvom.

4. Kako je poskrbljeno za varnost na islamskih prireditvah, druţenjih? Ali je

islamska skupnost deleţna pomoči policije? Kakšen je odnos islamske skupnosti s

policijo?

Policija je vedno obveščena o organizaciji večjih dogodkov. Sodelovanje s

policijo je vedno na visokem nivoju. Glede varnosti vedno najemamo varnostne

sluţbe, predvsem zaradi zakona, ker moramo imeti uradno varovanje. Nikoli

nismo imeli nikakršnih incidentov.

5. Kako muslimanska skupnost postopa glede osebne varnosti svojih usluţbencev?

Sploh se s tem vprašanjem nikoli nismo ukvarjali. Usluţbenci so zaenkrat varni.

6. Islamofobija? Zakaj je islam slabo sprejet v Sloveniji oziroma zakaj se ga ljudje

bojijo?

Obstaja veliko stereotipov in predsodkov, ki pospešujejo in povzročajo

islamofobijo. V islamski skupnosti se trudimo z različnimi projekti vplivati na to

in širši druţbi predstaviti islam takšen, kot je, miroljuben in toleranten. Tudi

zgodovinska ozadja veliko pripomorejo k temu. Mislim predvsem na turške

vpade, o katerih so polni zgodovinski učbeniki.

36

7. Islam v Sloveniji ‒ odprtost medijev. (Izjave glede naravnih nesreč, pandemije

itd. Zakaj se predstavniki muslimanske skupnosti nikoli ne vključujejo v take

debate?)

To ni res. Če se spomnite ujme iz leta 2007, smo kot islamska skupnost obiskali

ţupana v Ţeleznikih in izročili našo finančno pomoč. Velikokrat smo skupaj s

katoliško cerkvijo opozorili na nekatera dogajanja v druţbi, kot so druţinski

zakonik, zakon o verski svobodi, nepremičninski davek ipd. Smo pa relativno

majhna skupnost, ki se ukvarja s svojimi teţavami.

8. Ali je bila islamska skupnost kontaktirana v primeru poplav, pandemij in

podobnih stanj v tem smislu, da vse poskrbljeno za varnost?

Nihče nas ni kontaktiral. Smo pa mi kot skupnost pomagali ljudem, ko so bile

poplave na Barju.

9. Zakaj islam velja za zaprtega (malo govora o njem v javnosti, slaba zastopanost

v medijih ipd.)?

Islam ni zaprt. To je popolnoma jasna vera, ki ima svojo zgodovino in pomen.

Zakaj nismo v javnosti izpostavljeni, morate vprašati vodstvo RTV Slovenije.

Zakaj nas ni v dokumentarnem, izobraţevalnem in podobnih programih, morate

njih vprašati. Ne nas.

10. Kateri so temelji islama? V čem so bistvene razlike v primerjavi s Svetim pismom?

Priporočam, da si preberete spodnje povezave:

– http://www.islamska-zajednica.si/si/islam/osnovna-nacela,

– http://www.islamska-zajednica.si/si/islam/temeljne-prakticne-duznosti-

vjernika,

– http://www.islamska-zajednica.si/si/islam/islamski-propisi.

11. Kaj so po vašem mnenju dejavniki tveganja za muslimane v Sloveniji? Ali se

muslimani v Sloveniji počutijo ogroţene? Zakaj?

Ne počutimo se ogroţene. Smo navadni drţavljani Republike Slovenije tako kot

drugi.

37

4.2 Rezultati anketnega vprašalnika

1. Trenutna končana izobrazba

Slika 3: Tortni prikaz rezultatov vprašanja o doseţeni izobrazbi

S tem vprašanjem smo ţeleli postaviti neki okvir izobrazbe in razgledanosti

anketirancev. Zanimivo, da so si odgovori, ne glede na dokončano izobrazbo, precej

podobni in vsak po svoje zanimiv. Največji deleţ anketiranih ima srednješolsko

izobrazbo (73 % ali 11 anketirancev), sledi visokošolska (20 % ali 3 anketiranci) in

nato gimnazijska matura (7 % ali 1 anketiranec).

2. Ali ste aktivni član muslimanske skupnosti?

S tem vprašanjem smo hoteli izločiti tiste, ki ne sodelujejo pri islamskih običajih in

na prireditvah (post, udeleţevanje verskih snidenj, opravljanje molitev ipd.). Tisti, ki

so odgovorili pritrdilno, sodelujejo na različne načine.

73 %

7 %

20 %

0 %

Trenutna stopnja izobrazbe

Srednješolska Gimnazijska Visokošolska izobrazba

38

Slika 4: Stolpčni prikaz rezultatov vprašanja o aktivnosti v muslimanski skupnosti

Samo 6 % ali 1 od anketirancev je odgovoril, da ni aktiven član muslimanske

skupnosti. 94 % ali 15 anketiranih se je opredelilo za aktivnega člana.

3. Ste bili kdaj seznanjeni s povzročitvijo kaznivega dejanja znotraj islamske

skupnosti (kraja, vandalizem, fizični napad itd.)?

S tem vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, ali so bili sodelujoči kdaj seznanjeni s

kaznivim dejanjem znotraj islamske skupnosti. Predvsem nas je zanimalo uničevanje

lastnine. Vsi anketirani so odgovorili z ne, torej da se znotraj islamske skupnosti ni

zgodilo še nobeno kaznivo dejanje.

Slika 5: Stolpčni prikaz rezultatov vprašanja o seznanjenosti s kaznivim dejanjem znotraj

islamske skupnosti

94

6 0

20

40

60

80

100

Da Ne

Ali ste aktivni član muslimanske skupnosti

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

Da Ne

Ste bili kdaj seznanjeni s povzročitvijo kaznivega dejanja znotraj islamske skupnosti

39

4. Kateri pojmi vam predstavljajo varnost?

Pri tem vprašanju nas je zanimalo, kaj članom muslimanske skupnosti predstavlja

varnost oziroma kaj je potrebno, da se počutijo varne. Moţnih je bilo več odgovorov.

Slika 6: Stolpčni prikaz rezultatov na vprašanje o varnosti

12 anketirancev je za največji pojem varnosti izbralo pravico do svobodne

veroizpovedi. Na drugem mestu je bila varnost druţine (10 anketirancev). Varnost na

delovnem mestu in izobrazba predstavljata majhen deleţ (5 anketirancev), torej

anketirani menijo, da nimata velike vloge.

5. Kako varni se počutite na lestvici od 1 do 10?

S tem vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako varne se počutijo člani muslimanske

skupnosti v Republiki Sloveniji. Na lestvici od 1 do 10 je povprečni koeficient varnosti

znašal 9,3. 1 pomeni popolno negotovost, ogroţenost, 10 pa popolno varnost. Torej

povprečna oceno 9,3 kaţe, da se člani muslimanske skupnosti počutijo zelo varne.

0

2

4

6

8

10

12

14

Pravica doveroizpovedi

Druţina Varnost nadelovnem mestu

Izobrazba

Kateri pojmi vam predstavljajo varnost

40

Slika 7: Tortni prikaz rezultatov na vprašanje o varnosti

Rezultati so nam pokazali, da se 69 % ali 11 anketirancev počuti zelo varno. 19 %

oziroma 3 anketiranci so ocenili svojo varnost z 9, kar je še vedno zelo visoka ocena.

Po 1 anketiranec je ocenil z oceno 5 oziroma 7, kar pomeni, da se ne počuti dovolj

varnega v muslimanski skupnosti oziroma da čuti, da ga nekaj ogroţa.

6. Ali islam dovoljuje sledenje lastnim mnenjem in nagnjenjem?

Pri tem vprašanju nas je zanimalo, kaj anketirani razumejo kot sledenje lastnemu

mnenju in nagnjenjem, ter ali je moţno slediti svoji veri v drţavi, v kateri je večinski

deleţ prebivalstva druge veroizpovedi.

Anketirani so odgovorili z da, torej da je moţno slediti islamu, vendar samo, če oseba

upošteva predpisane zakone (šeriatsko pravo, islamske zakone).

7. Zakaj je islam slabo sprejet v Sloveniji?

S tem vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kakšno je mnenje članov muslimanske

skupnosti o tem, zakaj islam ni dobro sprejet. Med anketiranci jih je večina zapisala,

da zaradi slabe medijske podobe in nestrpnosti do druge vere (v tem primeru do

islama).

69,00 %

19,00 %

6,00 % 6,00 %

Kako varni se počutite na lestvici od 1 do 10

10

9

7

5

41

Slika 8: Tortni prikaz rezultatov na vprašanje o tem, zakaj je islam v Sloveniji slabo sprejet

53,30 % ali 8 anketiranih je prepisalo večinsko krivdo za slabo poznavanje islama

medijem. Ti naj bi prikazovali islam kot vero nasilja. 46,70 % ali 7 anketirancev

meni, da je islam slabo sprejet zaradi tega, ker ljudje drugih veroizpovedi niso dovolj

seznanjeni z islamom, saj ţe takoj sklepajo, da je ta vera slaba.

8. Ali lahko koga prisilimo, da razume islam?

To vprašanje je bilo postavljeno iz razloga, da ugotovimo, kako člani muslimanske

skupnosti vidijo vero islam in njihovo osebno mišljenje, ali lahko ljudje drugih

veroizpovedi razumejo islam. Vprašanje ni mišljeno kot prisiliti (fizično nasilje)

nekoga, da naj razume islam.

Vseh 16 udeleţencev ankete je odgovorilo z ne, tore, da se islama ne da nikomur

vsiliti. Lahko razloţimo, kaj je islam, od vsakega posameznika posebej pa je odvisno,

kako bo to sprejel oziroma razumel.

53,30 %

46,70 %

0 0

Zakaj je islam v Sloveniji slabo sprejet?

Mediji

Nestrpnost in strahpred drugačnostjo

42

5 Testiranje hipotez

Pri proučevanju naše diplomske tematike smo si zadali več hipotez, ki smo jih skozi

delo poskušali potrditi.

Hipoteza številka 1 se je glasila: Ljudje menijo, da so vsi pripadniki islamske

veroizpovedi slabi.

S proučevanjem smo ugotovili, da je islam le vera, kar pomeni, da kot vera ni slab.

Stereotip, ki ga najdemo skoraj vsakodnevno v medijih, se je pri ljudeh zakoreninil,

saj je stereotipnega mnenja, da so pripadniki islama teroristi, označenega kar 23,2 %

svetovnega prebivalstva.

Na osnovi proučevanj smo hipotezo številka 1, ki se je glasila : Ljudje menijo, da so

vsi pripadniki islamske veroizpovedi slabi, zavrnili.

Hipoteza številka 2 se je glasila: Islamska veroizpoved je bolj agresivna kot druge.

S proučevanjem smo ugotovili, da islam ni agresivna vera. Zaradi te hipoteze smo

dodali poglavji Temelj vere in Temelj islama. Za takšno splošno mnenje, da islam

spodbuja oziroma zapoveduje agresijo, so zasluţni mediji in teroristični napadi, ki so

se zgodili v zadnjem desetletju (11. september 2001; Pariz 2014). Teroristi se

sklicujejo na vero, ki je po njihovem mnenju upravičen vzrok za omenjene napade. V

tem kontekstu se pogosto omenja beseda dţihad; res je, da je to besedo moţno

različno interpretirati, vendar vseeno njen prvotni pomen ni vojna, temveč borba s

samim seboj (borba proti skušnjavam). In spet je zaradi dejanj posameznikov vso

prebivalstvo enako stigmatizirano.

Na osnovi proučevanj smo hipotezo številka 2, ki se je glasila: Islamska veroizpoved

je bolj agresivna kot druge, zavrnili.

Hipoteza številka 3 se je glasila: Ljudje drugih veroizpovedi ne poznajo Korana in

tudi iz tega izvira neutemeljen, krivičen strah pred islamom ter odpor do njega.

S proučevanjem smo ugotovili, da je malo ljudi seznanjenih s Koranom in da jim je

islam tuj. Vera je drugačna in se razlikuje od katoliške, zato sta prisotna strah pred

43

islamom in neodobravanje islama. Malo ljudi je seznanjenih z dejstvom, da imata

islam in krščanstvo veliko podobnih dogodkov ter oseb (Marija, Jezus, Mojzes,

Abraham, Kajn in Abel itd.).

Na osnovi proučevanja smo hipotezo številka 3, ki se je glasila: Ljudje drugih

veroizpovedi ne poznajo Korana in tudi iz tega izvira neutemeljen, krivičen strah ter

odpor, potrdili.

Hipoteza številka 4 se je glasila: Vpliv medijev ima veliko vlogo pri prikazu islama.

Ugotovili smo, da je medijski vpliv v 21. stoletju ogromen in da so mediji zaradi

neljubih dogodkov v Siriji ter vseh preteklih terorističnih napadov velikokrat

pripomogli k še slabši sliki nastalega poloţaja. Z omenjanjem Evrope in islama smo se

spet dotaknili zgodovine, saj se nam zdi pomembno, kako je potek dogodkov (od 15.

stoletja naprej, 11. september, vojna v Iraku, vojna v Siriji) zaznamoval in oblikoval

pisanje medijev. Slovenija sledi trendu drugih drţav pri pisanju in ustvarjanju

člankov o islamu. Pri analizi člankov o islamu v slovenskih dnevnih časopisih smo

ugotovili, da je islam v veliki večini (88 %) prikazan negativno, kot nevaren, drugačen

in tuj. Objektivnih prispevkov je bilo malo, le 12 %. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj

objektivnost sploh pomeni in ali je sploh moţna. Če je objektivnost moţna, zakaj

potem o islamu pišejo na takšen način (Pašić, 2002).

Na osnovi proučevanj smo hipotezo številka 4, ki se je glasila: Vpliv medijev ima

veliko vlogo pri prikazu islama, potrdili.

44

6 Zaključek

S pričujočim diplomskim delom se nismo hoteli dotakniti islama kot svetovne vere,

temveč smo raziskavo usmerili na področje Republike Slovenije. Naš namen je bil,

objektivno predstaviti islam na Slovenskem, njegov razvoj ter odnos svetovnih in

slovenskih medijev do njega. Namen diplomskega dela ni bil predstaviti zgodovine

islama, vendar pa je zaradi pomembnosti zgodovinskih dejstev nismo mogli zaobiti. O

strahu pred islamom lahko začnemo govoriti ţe okoli 15. in 16. stoletja, ko je vojska

osmanskega imperija večkrat vdrla in uplenila habsburške deţele. Islama in

muslimanov v Sloveniji ne moremo obravnavati brez vzporedne analize dogodkov na

Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini ter Sandţaku in na ozemljih, ki jih poseljujejo

predvsem Albanci. V času turških vpadov je bil večji del slovenske deţele pod

vladavino Habsburţanov, ki so širili svoje gospostvo proti Jadranskemu morju. Turški

vpadi so eno najbolj mračnih obdobij slovenske zgodovine. Turki so na slovensko

ozemlje vdrli pribliţno 70-krat. Večje število muslimanov je prišlo v Slovenijo šele na

začetku šestdesetih let 20. stoletja predvsem iz ekonomskih razlogov. Danes se

islamska skupnost v Republiki Sloveniji uvršča na drugo mesto med vsemi verskimi

skupnostmi glede na število pripadnikov veri. Leta 2016 se je začela tudi gradnja

islamskega centra v Ljubljani.

V diplomskem delu smo raziskali povezavo med islamsko skupnostjo in varnostjo.

Zanimala nas je varnost z dveh vidikov: z vidika islamske skupnosti (njenih članov,

voditeljev) in z vidika laične druţbe. Zato smo se odločili za klasični teoretični

raziskovalni pristop z vključitvijo anket in intervjujev. Anketo je vrnilo 16 članov

islamske skupnosti, vsi so anketo prejeli osebno. Poleg vprašanja o starosti in spolu

so bila vključena še vprašanja o trenutni končani izobrazbi, seznanjenosti s kaznivim

dejanjem znotraj islamske skupnosti, kateri pojmi članom skupnosti predstavljajo

varnost, kako varne se počutijo v RS in o mnenju o slabi sprejetosti islama v

Sloveniji. Rezultate smo ponazorili tabelarno. Osebno smo zadovoljni z rezultati

anketnih vprašalnikov, saj menimo, da se kljub neljubim dogodkom, ki se dogajajo v

Evropi (bombni napadi v Franciji, vojna v Siriji), muslimani v Sloveniji počutijo varne.

To smo ugotovili z odgovori na vprašanje: Kako varni se počutite na lestvici od 1 do

10? Povprečje 9,3 nam kaţe, da se člani skupnosti počutijo zelo varne. Z intervjujem

tajnika islamske skupnosti, Nevzetom Porićem, smo dobili odgovore o varnosti

znotraj skupnosti. Dobili smo podatke o sodelovanju s Slovensko policijo, o varnosti

usluţbencev in o odzivnosti v primeru naravnih nesreč, pandemij ter drugih stanj.

45

Z razvojem islamofobije in ob terorističnih napadih, ki so se zgodili v zadnjem

desetletju, se nam je zdelo pomembno opisati muslimanske običaje in dolţnosti. To

smo storili zato, da bi laik oziroma nekdo, ki ni seznanjen z islamom, uvidel, da v

islamu ni nikakršne spodbude, ki bi spodbujala razvoj kaznivih dejanj, terorističnih

napadov in ostalih agresivnih dejanj. Najpomembnejši del diplomskega dela je po

našem mnenju primerjava med Svetim pismom in Koranom. Večina ne pozna dejstva,

da imata Sveto pismo in Koran veliko podobnosti in istih zgodb. Osebno se nam zdi

poglavje o samomoru pomembno, zato tudi v zaključku povzemamo iz njega. Ker je

vsako ţive bitje ustvaril Alah in je v njegovi lasti, si noben človek ne bi smel vzeti

ţivljenja ali ubiti druge osebe. Ţivljenje je lahko polno teţkih trenutkov, trpljenja in

samote, vendar našteto za muslimane velja kot test, ki se ga morajo lotiti

potrpeţljivo in z vero (Maqsood, 2003). S tem lahko ovrţemo teroristične motive, češ

da morijo v imenu vere, saj niso seznanjeni s človekovimi pravicami v islamu.

V diplomskem delu smo predstavili modele integracij in primerjali Nemčijo ter

Slovenijo. V Sloveniji veljata asimilacija in integracija. Asimilacija temelji na ideji,

da bodo migranti sčasoma postali enakopravni drţavljani in podobni ljudem, ki ţivijo

v drţavi gostiteljici, z istimi drţavljanskimi vrednotami. Integracija je dvosmeren

proces obojestranske prilagoditve med migranti in druţbo sprejemnico. Tako bi obe

skupini, migranti in druţba, prispevali h kulturi. V Nemčiji izvajajo segregacijski

model, saj so muslimani obravnavani kot gostujoči delavci, in ne uţivajo vseh pravic,

ki so zagotovljene tam rojenim drţavljanom. Vsi otroci, rojeni v Nemčiji, so

samodejno nemški drţavljani, če vsaj eden od staršev biva osem let v drţavi

zakonito.

Pri analizi člankov o islamu v slovenskih časopisih smo ugotovili, da je islam v 88 %

prikazan kot negativen, nevaren, drugačen in tuj. Objektivnih prispevkov je malo, 12

%. Objektivnosti je zaslediti malo, saj je novinarju nekoga ali nekaj opazovati brez

predsodkov, občutkov in interesov skoraj nemogoče. Odgovornost novinarjev do

javnosti ima prednost pred vsako drugo odgovornostjo. Danes imajo mediji veliko

moč v druţbi, zato je pomembno upoštevati objektivnost, zato da je javnost

seznanjena z resnico. Če nekdo bere članek o nekom ali o nečem, novinar nima prav

teţkega dela s prepričevanjem bralca o nevarnosti. Po dogodkih 11. septembra 2001

so mnogi menili, da se je začel spopad med kristjani in muslimani, vendar se to na

srečo ni zgodilo. Slovenija je bila v celotnem dogajanju neopazna.

Pri omenjanju resolucije o strategiji nacionalne varnosti smo ţeleli predstaviti prvine

46

varnosti, kot so varnost sama po sebi, individualna varnost, druţbena varnost.

Poudarek je bil na nacionalni varnosti in varnosti drţavljanov Republike Slovenije.

Muslimani v Republiki Sloveniji imajo pravico do svobodnega verskega izraţanja in

zbiranja, zato se v Sloveniji počutijo zelo varne.

Na koncu diplomskega dela smo ovrgli oziramo potrdili zastavljene hipoteze. Menimo,

da smo v poglavju Islam in varnost nakazali, da je islam le vera in da kot vera ni slab.

Stereotip terorist, omenjen v medijih, se je pri ljudeh ozavestil zaradi nekaterih

dogodkov (napad na WTC 11. septembra 2001, napad v Parizu leta 2014). Menimo, da

se stanje v Sloveniji ne bo spreminjalo, medtem ko lahko v svetu ţe opazimo

spremembe. Zdruţene drţave Amerike so ţe sprejele nekatere ukrepe in prepovedale

vstop oziroma migracijo iz nekaterih islamskih drţav. Sodeč po nekaterih raziskavah,

tudi precej evropskih drţav (Belgija, Nemčija, Avstrija, Poljska, Madţarska, Zdruţeno

kraljestvo, Grčija, Španija, Italija) ţeli slediti politiki Zdruţenih drţav Amerike, a je

razvoj prihodnjih dogodkov teţko napovedati.

47

7 Uporabljeni viri

Anţič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana: Uradni list

Republike Slovenije.

Debeljak, A. (2003). Suvremeni fundamentalizam i sveti rat. Zagreb: Naklada

Jesenski in Turk.

Dinet, E. in Ibrahim, S. B. (2014). Ţivljenje Mohameda, Alahovega preroka:

zgodovina prerokbe. Šmarješke toplice: Stella.

Dţait, H. (1985). Evropa i islam. Starješinstvo islamske zajednice BiH, Hrvatske i

Slovenije. Sarajevo: Svjetlost.

Étienne, B. (2000). Radikalni islamizem. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.

Fetzer, J. in Soper, C. (2005). Muslims and the State in Britain, France and Germany.

Cambridge: Cambridge University Press.

Galtung, J. in Ruge, M. H. (1965). The structure of foreign news. London: Sage

publications, Ltd.

Gauss, J. (2009). Islam and christianity. Alachua: Bridge-Logos.

Glasse, C. (2002). The new encyclopedia of islam. AltaMira Press Walnut Creek:

Stacey International.

Grizold, A. (1992). Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti. V A. Grizold (ur.),

Razpotja nacionalne varnosti: obramboslovne raziskave v Sloveniji (str. 59–

93). Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.

How to Pray in Islam. (21. 4. 2017). Wiki How to do anything … Pridobljeno 21. 4.

2017 na http://www.wikihow.com/Pray-in-Islam

Karic, E. (2004). Atlas Islamskog svijeta. Sarajevo: Udruţenje ilmijje Islamske

zajednice u Bosni i Hercegovini.

48

Kur'an (6. izd.). (1985). Zagreb: Sveučilišna naklada Liber.

Lings, M. (2005). What is sufism? Lahore: Suhail Academy.

Manji, I. (2004). The trouble with Islam: A wake-up call for honesty and change.

Canada: Random house Canada.

Maqsood, R. W. (2003). Teach yourself islam. London: McGraw-Hill Trade.

Mednarodna organizacija za migracije. (2004). Integracijski pristopi. Ljubljana:

Mednarodna organizacija za migracije.

Meijer, R. (2009). Global salafism: islams new religios movement. New York:

Columbia University Press.

Ministrstvo za obrambo. (2010). Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike

Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. (2008). Poročila Slovenije po

mednarodnih pogodbah Zdruţenih narodov o človeških pravicah: zbirka

dokumentov. Pridobljeno na

http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/kn

jiznica/Zbornik_CP1.pdf

Nasr, S. (2007). Islam: religija, zgodovina in civilizacija. Maribor: Litera.

Osnovna načela. (18. 5. 2015). Islamska zajednica u Republici Sloveniji. Pridobljeno

na http://www.islamska-zajednica.si/si/islam/osnovna-nacela

Pašić, A. (2002). Islam in muslimani v Sloveniji. Sarajevo: Emanet.

Pašić, A. (2006). Islam in moderni zahod. Ljubljana: Tiskarna Littera picta, d.o.o.

Petkovšek, A. G.(2013). Islam v Evropi. Ljubljana: Zavod Abraham.

49

Premier Cerar ob mednarodnem dnevu strpnosti: Ustvarjajmo strpno ozračje v naši

druţbi. (15. 11. 2016). www.vlada.si Pridobljeno na:

http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/a/premier_cera

r_ob_mednarodnem_dnevu_strpnosti_ustvarjajmo_strpno_ozracje_v_nasi_dru

zbi_596/

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št.

27/10)

Roy, O. (2007). Globalizirani islam. Ljubljana: Krtina.

Shehata, S. S. (2012). Islamist politics in the middle east. New York: Routledge.

Starr, J. (1992). Law as metaphor: from islamic courts to the palace of justice. New

York: State University of New York.

Tanasković, D. (2007). Islam in mi. Nova Gorica: Grafika Soča.

The Koran – 527 Verses that set Muslims against us. (21. 4. 2017). Concit.org.

Pridobljeno 21. 4. 2017 na http://concit.org/527-verses-from-the-koran-

about-unbelievers/

Turk, I. (1987). Pojmovnik poslovne informatike. Ljubljana: Društvo ekonomistov.

Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, (33/91).

Zakon o drţavljanstvu. (2007). Uradni list RS, (24/07).

50

8 Priloga

Anketni vprašalnik

1.) Trenutna končna izobrazba:

osnovnošolska,

srednješolska/gimnazijska matura,

klasična gimnazijska matura,

visokošolska,

univerzitetna,

magisterij,

doktorat.

2.) Ali ste aktiven član muslimanske skupnosti?

Da.

Ne.

3.) Ste bili kdaj seznanjeni s povzročitvijo kaznivega dejanja znotraj islamske

skupnosti (kraja, vandalizem, fizični napad itd.)?

4.) Kateri pojmi za vas predstavljajo varnost?

5.) Kako varno se počutite kot član muslimanske skupnosti na lestvici od 1 do 10?

6.) Ali islam dovoljuje sledenju lastnih mnenj in nagnjenj?

7.) Zakaj je islam slabo sprejet v Sloveniji?

8.) Ali lahko prisilimo nekoga, da razume islam?