diplomsko delo - core.ac.uk · vib volumski indeks blata zv zakon o vodah zvo zakon o varstvu...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Dušan Peganc

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov

Učinkovitost delovanja celjske in šoštanjske čistilne naprave za čiščenje komunalnih

odpadnih voda

Mentor: Kandidat: red. prof. dr. Drago Vuk Dušan Peganc Lektor: Martina Hribernik, predmetni učitelj slovenščine

Celje, november 2008

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in System Logistics of University Degree

Programme

Efficient functioning of municipal waste water treatment plant in Celje and Šoštanj

by

Dušan Peganc Supervisor: full. prof. dr. Drago Vuk Proofreader: Teacher of Slovene, Martina Hribernik Celje, November 2008

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Dragu Vuku za strokovno pomoč pri pisanju diplomskega dela, prav tako se zahvaljujem lektorici Martini Hribernik, predmetni učiteljici slovenščine za lektoriranje teksta.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Dušan Peganc, roj. 29. 8. 1974, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, univerzitetni program logistika sistemov, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Učinkovitost delovanja celjske in šoštanjske čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih voda pri mentorju red. prof. dr. Dragu Vuku, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. _________________ (podpis študenta) Celje, november 2008

I

POVZETEK Človek s svojo dejavnostjo obremenjuje okolje med drugim tudi z odpadnimi vodami. Te po uporabi vrača v okolje. Največkrat v potoke, reke, jezera ali morje. Ti imajo določeno samočistilno sposobnost, ki pa jo lahko z vnašanjem prevelike količine ali stopnje obremenjevanja z odpadnimi vodami hitro prekoračimo. O urejenem odvajanju odpadne vode lahko govorimo šele, ko se odpadna voda pred izpuščanjem v okolje očisti na čistilni napravi. Čistilna naprava je naprava za obdelavo oziroma čiščenje odpadne vode. Svoj namen doseže takrat, ko odpravi obremenjenost odpadne vode in s tem zadovoljuje zakonsko predpisane vrednosti. Glede na sestavo odpadne vode se tehnološki postopki na čistilni napravi med seboj razlikujejo. V tem diplomskem delu bomo predstavili dva različna tehnološka postopka čiščenja odpadne komunalne vode, ju med seboj primerjali in ugotovili učinek delovanja. Ključne besede: komunalne odpadne vode, čiščenje, čistilna naprava, mulj

II

ABSTRACT Man can burden the environment with his economic activity, inter alia with waste water which is after being used, discharged back into the environment itself, mostly into streams, rivers, lakes or seas. These have self-cleansing capability but if too much waste water is discharged in them, can easily be exceeded. We can talk about settled discharges of waste water, when it runs through waste water treatment plant before being discharged back into the environment. Waste water treatment plant is a plant where, through physical-chemical and biological processes, organic matter, bacteria, viruses and solids are removed from residential, commercial and industrial wastewaters before they are discharged in rivers, lakes and seas. Its purpose is achieved when it removes pollution load and at the same time serves the law. Based on the structure of waste waters, treatment plants can vary from one another and in my diploma paper I will present two different technological processes of municipal waste water cleaning, compare them and establish their the efficient functioning. Key words: municipal wastewater, cleaning, waste water treatment plant, sludge

III

KAZALO 1 UVOD........................................................................................ 1

1.1 Predstavitev problema....................................................................... 1

1.2 Predstavitev okolja............................................................................. 2

1.3 Namen in cilj diplomskega dela ........................................................ 3

1.4 Predpostavke in omejitve .................................................................. 3

1.5 Metode dela......................................................................................... 3

2 ZAKONODAJA ......................................................................... 4

3 VREDNOTENJE ODPADNE VODE ......................................... 7

3.1 Fizikalne lastnosti .............................................................................. 8

3.1.1 Temperatura..................................................................................................... 8

3.1.2 Barva................................................................................................................ 9

3.1.3 Vonj.................................................................................................................. 9

3.1.4 Motnost ............................................................................................................ 9

3.1.5 Nihanja v pretoku ............................................................................................. 9

3.1.6 Prevodnost ......................................................................................................10

3.1.7 Usedljivost.......................................................................................................10

3.2 Kemijska sestava ............................................................................. 10

3.2.1 pH ...................................................................................................................10

3.2.2 Alkaliteta .........................................................................................................11

3.2.3 Trdne snovi .....................................................................................................11

3.2.4 BPK5 ...............................................................................................................11

3.2.5 KPK.................................................................................................................12

3.2.6 Razmerje med BPK5 in KPK............................................................................12

3.2.7 TOC ................................................................................................................12

3.2.8 Dušik ...............................................................................................................12

3.2.9 Fosfor..............................................................................................................13

3.2.10 Maščobe in olja .............................................................................................13

3.3 Biološke lastnosti............................................................................. 13

4 PREDSTAVITEV ČISTILNIH NAPRAV .................................. 15

4.1 Čistilna naprava Celje ...................................................................... 15

4.2 Čistilna naprava Šaleške doline...................................................... 17

5 POSTOPEK ČIŠČENJA ODPADNIH VODA.......................... 19

5.1 Postopek čiščenja na čistilni napravi Celje ................................... 20

5.2 Postopek čiščenja na čistilni napravi Šaleške doline .................. 22

5.3 Mehansko čiščenje na čistilni napravi Celje ................................. 24

5.3.1 Lovilec kamenja ..............................................................................................24

5.3.2 Vhodno črpališče.............................................................................................25

5.3.3 Grablje ............................................................................................................26

5.3.4 On-line merilna postaja ...................................................................................26

5.3.5 Postaja za sprejem grezničnih gošč ................................................................27

5.3.6 Prezračevani peskolov in maščobnik...............................................................27

5.4 Mehansko čiščenje na čistilni napravi Šaleške doline ................. 28

5.4.1 Lovilec kamenja ..............................................................................................29

5.4.2 Vhodno črpališče.............................................................................................29

5.4.3 Fine grablje .....................................................................................................30

5.4.4 Prezračevani peskolov z maščobnikom...........................................................30

IV

5.4.5 Primarna usedalnika........................................................................................31

5.4.6 Sprejem grezničnih gošč .................................................................................31

5.5 Biološko čiščenje na čistilni napravi Celje.................................... 32

5.5.1 Anaerobni bazeni ............................................................................................33

5.5.2 Aeracijski bazeni .............................................................................................34

5.5.3 Razdelilni objekt s črpališčem povratnega blata ..............................................35

5.5.4 Naknadni usedalnik .........................................................................................35

5.5.5 Doziranje in skladiščenje FeCl3 .......................................................................36

5.5.6 Iztok iz čistilna naprave ...................................................................................36

5.6 Biološko čiščenje na čistilni napravi Šaleške doline ................... 37

5.6.1 Črpališče odpadne vode in dotok odpadne vode .............................................37

5.6.2 Koagulacija / flokulacija ...................................................................................38

5.6.3 Povratni tok .....................................................................................................39

5.6.4 Denitrifikacija...................................................................................................40

5.6.5 Nitrifikacija.......................................................................................................41

5.6.6 Bazen odpadne vode od izpiranja ...................................................................42

5.7 Obdelava blata na čistilni napravi Celje......................................... 42

5.7.1 Predzgoščanje blata........................................................................................43

5.7.2 Zalogovnik blata ..............................................................................................43

5.7.3 Dehidracija blata .............................................................................................43

5.8 Obdelava blata na čistilni napravi Šaleške doline ........................ 43

5.8.1 Zgoščevalnik blata...........................................................................................43

5.8.2 Mehansko zgoščanje.......................................................................................44

5.8.3 Gnilišča ...........................................................................................................44

5.8.4 Zalogovnik za pregnito blato............................................................................45

5.8.5 Dehidracija blata .............................................................................................45

5.8.6 Izraba bioplina.................................................................................................46

6 ANALIZA DOTOKA NA ČISTILNO NAPRAVO IN IZTOKA IZ ČISTILNE NAPRAVE................................................................. 48

7 ZAKLJUČEK........................................................................... 51

8 LITERATURA IN VIRI ............................................................. 52

KAZALO SLIK Slika 1: Sestava komunalne odpadne vode ...................................................................... 8

Slika 2: Prikaz razdelitve snovi v odpadni vodi .................................................................11

Slika 3: Čistilna naprava Celje .........................................................................................16

Slika 4: Čistilna naprava Šaleške doline...........................................................................17

Slika 5: Shema ČN Celje .................................................................................................21

Slika 6: Shema ČN Šaleške doline...................................................................................23

Slika 7: Shema mehanskega čiščenja na ČN Celje..........................................................24

Slika 8: Shema lovilca kamenja na ČN Celje ...................................................................25

Slika 9: Shema vhodnega črpališča na ČN Celje .............................................................26

Slika 10: Shema postaje za sprejem grezničnih gošč na ČN Celje...................................27

Slika 11: Shema prezračevanega peskolova in maščobnika na ČN Celje ........................28

Slika 12: Shema mehanskega čiščenja na ČN Šaleške doline.........................................29

Slika 13: Shema vhodnega črpališča na ČN Šaleške doline ............................................30

Slika 14: Prezračevana peskolova z maščobnikom in primarna usedalnika .....................31

V

Slika 15: Shema sprejema grezničnih gošč......................................................................32

Slika 16: Shema anaerobnih in aeracijskih bazenov ........................................................34

Slika 17: Shema naknadnih usedalnikov s črpališčem povratnega blata..........................36

Slika 18: Shema on-line kontrole iztoka ...........................................................................37

Slika 19: Shema biofiltra denitrifikacije in nitrifikacije........................................................38

Slika 20: On-Line merilna postaja na ČN Šaleške doline .................................................39

Slika 21: Shema doziranja FeCl3......................................................................................39

Slika 22: Shema denitrifikacijskega biofiltra .....................................................................40

Slika 23: Shema nitrifikacijskega biofiltra .........................................................................42

Slika 24: Shema zgoščevalnika blata...............................................................................44

Slika 25: Shema obdelave blata.......................................................................................46

Slika 26: Shema izrabe bioplina na ČN Šaleške doline ....................................................47

KAZALO TABEL Tabela 1: Glavne sestavine glede na čiščenje odpadne vode ..........................................14

Tabela 2: Hidravlična obremenitev ČN Celje....................................................................16

Tabela 3: Hidravlična obremenitev ČN Šaleške doline.....................................................18

Tabela 4: Učinek čiščenja na ČN Celje v letu 2007..........................................................48

Tabela 5: Učinek čiščenja na ČN Šaleške doline v letu 2007...........................................49

Tabela 6: Stranski produkt čiščenja komunalne odpadne vode........................................49

KRATICE IN AKRINOMI ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BPK5 biokemijska potreba po kisiku v petih dneh ČN čistilna naprava EU Evropska unija ISPA Instrument for Structural Policies for Pre-Accession KPK kemijska potreba po kisiku MOC Mestna občina Celje MOP Ministrstvo za okolje in prostor MOV Mestna občina Velenje N dušik NVPO Nacionalni program varstva okolja P fosfor PE populacijski ekvivalent PLC programabilni logični regulator RS Republika Slovenija R-CERO Regionalni center za ravnanje z odpadki TOC totalni organski ogljik URS Ustava Republike Slovenije VIB Volumski indeks blata ZV Zakon o vodah ZVO Zakon o varstvu okolja

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko Diplomsko delo I. stopnje univerzitetnega študija

Dušan Peganc: Učinkovitost delovanja celjske in šoštanjske čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih voda

Stran 1 od 53

1 UVOD

Želja vsakega človeka je, da bi živel v zdravem in čistem okolju. Pravico do tega mu zagotavlja Ustava Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33l/1991-l, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006)1. Vendar nas sama zakonodaja ne bo varovala pred škodljivimi vplivi, ki jih povzroča človek sam. Namreč človek s svojo dejavnostjo močno obremenjuje okolje na vseh straneh, zato je potrebno vso obremenjevanje okolja izničiti ali vsaj zmanjšati na minimum. Zdravo življenjsko okolje lahko dosežemo le z zadostnim varstvom okolja, pri tem moramo zagotoviti in ohraniti takšno življenjsko okolje, ki bo zdravo, čisto, varno in navsezadnje tudi prijetno za vse prebivalce našega planeta. Pri tem ne smemo pozabiti na ohranjanje naravnega ravnovesja, saj imajo tudi živali in rastline pravico do zdravega in čistega okolja. Vse to nas pripelje do varstva okolja v javnem interesu. Ni dovolj samo to, da se posameznik trudi in skrbi za okolje, temveč gre tu za širši interes, javni interes. Tako je tudi varstvo okolja v interesu celotne družbe, ne samo države kot take, temveč morajo za to poskrbeti tudi lokalne skupnosti.

1.1 Predstavitev problema

Eden izmed dejavnikov obremenjevanja okolja so tudi odpadne vode. Z naglim porastom mest, industrializacijo in rastjo standarda prebivalstva, se močno povečuje poraba vode. Po uporabi se voda zavrže kot odpadna voda, ki potencialno ogroža človekovo zdravje in obremenjuje vodne vire. Praviloma bi se morale vse odpadne vode iz urbanih naselij stekati v kanalizacijski sistem, kateri se zaključi s čistilno napravo (ČN). Ta odpadno vodo pred izpustom v vodotok očisti do take stopnje, da minimalno obremenjuje vodotok, v katerega se steka in pri tem zadovoljuje zakonsko dovoljene koncentracije. Le z nadzorovanim zapiranjem vodnih krogotokov lahko zagotovimo minimalno obremenjevanje rek, jezer in morja. Nenazadnje s tem ohranjamo čiste pitne vode. Trajnostna uporaba voda pomeni, da sta pomembni tako količina kot kakovost površinskih in podzemnih voda. To lahko dosežemo le z dolgoročnim in učinkovitim varovanjem vodnih virov. Kakovost voda ocenjujemo s kakovostnimi razredi:

1. kakovostni razred; v vodi so v manjših količinah prisotne le snovi naravnega izvora. Te vode so ob morebitni dezinfekciji primerne za pitje in uporabo v živilski industriji ter za gojitev plemenitih vrst rib. Po ocenah je le 0,3 % vode v naravi primerne za pitje in kopanje.

2. kakovostni razred; v vodi so prisotne biološko razgradljive snovi, ki jih je s

preprostejšimi postopki mogoče odstraniti. Te vode so primerne za kopanje in gojenje rib, po obdelavi pa tudi za pitje in živilsko industrijo.

1 72. člen Ustave RS: "Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti."



Stran 2 od 53

3. kakovostni razred; v vodi so prisotne težje razgradljive snovi, ki se tudi v podtalnici ne spremenijo. Te vode so po obdelavi primerne za uporabo v industriji, razen v živilski. Ni primerna za kopanje.

4. kakovostni razred; v vodi so prisotne snovi, ki se lahko kopičijo v živih bitjih (ribe

z živim srebrom), ter snovi s kancerogenim in mutagenim učinkom. Te vode moramo pred katerokoli uporabo očistiti2.

1.2 Predstavitev okolja

Na področju mesta Celja in Šaleške doline površinske vode obremenjujejo komunalne odpadne vode iz gospodinjstev, odpadne padavinske vode, kmetijske odpadne vode ter odpadne vode iz industrije in obrtnih dejavnosti. V preteklosti so se te vode odvajale preko greznic in preko kanalizacije do izpusta neprečiščenih odpadnih voda v vodotoke. Dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda sedaj opravljata podjetji Vodovod-Kanalizacija za mesto Celje in Komunalno podjetje Velenje za Šaleško dolino. Podjetji sta ustanovljeni kot družbi z omejeno odgovornostjo in poleg dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opravljata še druge dejavnosti. Mesto Celje se je tako kot vsa večja mesta, ki so bila industrijsko razvita, že leta nazaj srečevalo s čedalje večjimi obremenitvami okolja. Med obremenjevalce okolja so se uvrščale tudi odpadne vode, ki so bile zaradi razvite industrije močno obremenjene. Prvotni koncept odvajanja komunalnih odpadnih voda je bil odvod preko individualnih greznic. Iz teh se je vršil transport po kanalizaciji in izpust neprečiščenih odpadnih voda v vodotoke, kot so reke Savinja, Voglajna, Hudinja, Ložnica in Šmartinsko jezero. Mestna občina Celje (MOC) se je odločila za gradnjo ČN za odpadne vode mesta Celje in okoliških naselij z namenom izboljšanja kvalitete okolja. Leta 2002 je bila pripravljena in potrjena dokumentacija za izgradnjo ČN, zgrajena je bila že konec leta 2003. Projekt je predvidel tudi dogradnjo obstoječega kanalizacijskega omrežja. Čistilna naprava je locirana na lokaciji Rifengozd v naselju Tremerje, približno 4 km dolvodno ob reki Savinji. Šaleška dolina je že pred mnogimi leti zaradi premogovništva in posledično hitrega razvoja industrije privabila številne priseljence. Ta "sloves" je segel tudi v ostale republike nekdanje Jugoslavije. Zaradi tega se je že v 80-ih letih prejšnjega stoletja srečala z obremenitvami okolja na vseh straneh. Tako je bila reka Paka eden izmed najbolj obremenjenih vodotokov v Sloveniji. Reka Paka je majhna hudourniška reka in pritok reke Savinje. Za tako majhen vodotok, kot je reka Paka, predstavlja vsakršno spuščanje odpadnih voda v njo absolutno preveliko obremenitev. Zato je komunalno podjetje Velenje v Šoštanju že leta 1990 zgradilo l. fazo čistilne naprave, ki je zajemala mehansko čiščenje odpadne vode, linijo obdelave blata, upravno-pogonski objekt in ostalo pripadajočo infrastrukturo. Učinek čiščenja te ČN je bil samo 40 %, na njo je bilo speljano manj kot polovico vseh odpadnih voda. Nadalje je bila izgradnja II. faze ČN Šaleške doline in kanalizacijskega sistema ena pomembnejših nalog za Mestno občino Velenje (MOV). Leta 2004 je bila pripravljena in potrjena razpisna dokumentacija za izgradnjo ČN Šaleške doline. Dokončno je bila zgrajena leta 2006. Sredstva za izgradnjo obeh ČN so se zbrala iz občinske takse za obremenjevanje voda, državne takse za obremenjevanje voda ter nepovratnih sredstev EU iz programa ISPA3.

2 Saša A. Glažar (2007), Zapiski predavanj pri predmetu Ekologija.



Stran 3 od 53

1.3 Namen in cilj diplomskega dela

Čistilne naprave pri svojem delovanju uporabljajo različne tehnološke postopke čiščenja komunalne odpadne vode. Namen in cilj diplomskega dela je primerjati in ugotoviti učinkovitost delovanja celjske in šoštanjske ČN.

1.4 Predpostavke in omejitve

Za obe čistilni napravi predpostavljamo, da sta tehnološka postopka učinkovita. Pri diplomskem delu se bomo omejili na opis in primerjavo tehnoloških postopkov.

1.5 Metode dela

Diplomsko delo bo temeljilo na metodi opazovanja, deskripcije in študiju literature.

3 ISPA – Instrument for Structural Policies for Pre-Accession; program EU za izvedbo infrastrukturnih projektov za varstvo okolja in transport.



Stran 4 od 53

2 ZAKONODAJA

"Kot navaja Vuk (2000, stran 161), je okoljevarstveno pravo oziroma ekološko pravo ali pravo okolja (Environmental Law) področje prava, ki ureja področje ekologije in varstva okolja." Vstop Republike Slovenije (RS) v Evropsko unijo (EU) se je močno zaznamoval tudi na področju zakonskega in programskega urejanja okolja. Nacionalno zakonodajo je bilo potrebno uskladiti z evropsko, saj voda ni omejena samo na vsako posamezno državo, ampak je povezana s potoki, rekami, jezeri in morji drugih, sosednjih držav. Za sprejemanje zakonov je pristojen parlament, za izvrševanje le-teh pa vlada in njena ministrstva. Prav tako vlada izdaja podzakonske akte, kot so pravilniki, uredbe in odloki. Vsekakor ne smemo pozabiti na vlogo lokalnih skupnosti, saj tudi občine prispevajo svoj delež v zakonodaji. Izdajajo občinske predpise (odloke, uredbe, pravilnike, sklepe), s katerimi podrobneje opredeljujejo zakonske in podzakonske predpise. EU je pripravila celo vrsto pravnih okvirjev na področju ekologije. Omenili bomo samo nekaj najpomembnejših, ki urejujejo vodno okolje, zbiranje, čiščenje ter odvajanje odpadnih voda:

� Water Framework Directive (2000/60/EC), poznana tudi kot Vodna direktiva, postavlja okvirje za celovito upravljanje z vodami, katere cilj je ohraniti in izboljšati vodno okolje v celotni EU;

� Urban Waste Water Directive (91/271/EEC, 98/15/EEC); direktiva ureja

zbiranje, čiščenje in odvajanje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz določenih industrijskih sektorjev. Cilj te direktive je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadne vode;

� Sewage Sludge Directive (86/278/EEC, 91/692/EEC); namen te direktive je

urediti uporabo blata iz ČN v kmetijstvu na tak način, da se preprečijo škodljivi učinki na tla, vegetacijo, živali in ljudi ter s tem spodbujati pravilno uporabo blata iz ČN.

Pri čiščenju odpadne vode je potrebno upoštevati vrsto predpisov, ki so povezani z vodami. Hkrati je še potrebno poznati vrsto ostalih predpisov, ki so povezani z delovanjem ČN. Čistilna naprava povzroča s svojim delovanjem razne emisije, kot so vonjave in hrup, ter proizvaja razne odpadke, katere je potrebno odlagati na primerna odlagališča, glede na njihovo sestavo. Osnovni predpisi s področja vodnega varstva so:

� Zakon o varstvu okolja (ZVO-1 Ur. l. RS, št. 41/2004, ZVO-1-UBP1, Ur. l. RS, št. 39/2006, 66/2006, ZVO-1B Ur. l. RS, št. 70/2008); kot krovni zakon na področju okolja ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem, kar predstavlja temeljni pogoj za trajnostni razvoj. Določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Cilji varstva okolja so zlasti preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, trajnostna raba naravnih virov, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije, odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega



Stran 5 od 53

naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti, povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. Za doseganje omenjenih ciljev spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjšanju obremenjevanja okolja, spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in plačuje obremenjevanje in rabo naravnih virov;

� Zakon o vodah (ZV-1 Ur. l. RS, št. 67/2002, ZV-1A Ur. l. RS, št. 57/2008); ureja

upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. Ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami. Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti;

� Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO

2005-2012 Ur. l. RS, št. 2/2006); NPVO je pripravljen na podlagi ZVO ter v skladu z evropskimi direktivami in je ključni dokument na področju varstva okolja. Njegov cilj je izboljšati okolje in kakovost življenja ter varovanje naravnih virov. Program ima opredeljene cilje za posamezna področja ter naloge, ukrepe in časovne okvirje za dosego teh ciljev. Na podlagi tega programa je RS za potrebe ureditve področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod sprejela tudi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017. Ta program natančno opredeljuje, za vsa poselitvena območja v Sloveniji, kakšno komunalno infrastrukturo na tem področju je potrebno zgraditi in do kdaj;

Osnovni podzakonski predpis, ki ureja odvajanje odpadnih voda v vodno okolje, je:

� Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005, 45/2007); ta predpis je splošen in ureja emisije iz ČN in vseh ostalih naprav. Določa splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisij ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. Določila te uredbe veljajo tudi za skupne ČN. To so ČN za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve ČN, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50 %, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku;

Predpisi, ki urejujejo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih ČN:

� Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 35/1996, 90/1998, 31/2001, 62/2001, 45/2007); uredba določa za komunalne ČN v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode predvsem mejne vrednosti parametrov odpadne vode, mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode, posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih ČN ter dejavnosti, za katere veljajo posebne zahteve pri odvajanju industrijske odpadne vode;



Stran 6 od 53

� Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 103/2002, 98/2007); ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih ČN do velikosti 2.000 PE4, in sicer mejne vrednosti parametrov odpadne vode, posebne ukrepe v zvezi z odvajanjem odpadne vode iz malih komunalnih ČN glede na občutljivost vodnega okolja in posebne zahteve v zvezi z lastnim nadzorom obratovanja malih komunalnih ČN in izvajanjem prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisij iz malih ČN;

� Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 123/2004, 142/2004, 68/2005, 77/2006, 71/2007); uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za obremenjevanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve;

� Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/2002, 50/2004); pravilnik določa predvsem zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske vode;

� Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 35/1996, 29/2000, 106/2001, 74/2007); ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod, metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.

Poleg sprejema okoljevarstvene zakonodaje so bile z namenom nadzora nad obremenitvami okolja ustanovljene določene institucije, katerim so bile dodeljene posebne pristojnosti in odgovornosti. Glavni in odgovorni nosilec upravljanja z vodami je Ministrstvo za okolje in prostor - MOP. Organ, pristojen za izvajanje predpisov, je Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO. "Agencija Republike Slovenije za okolje na področju varstva okolja vodi upravne postopke na prvi stopnji, izdaja upravne odločbe in druge pravne akte. Skrbi tudi za pripravo podatkov za izvršbe neplačanih terjatev iz upravnih odločb in koncesijskih dajatev. Poleg tega Agencija vodi pomembne evidence in baze okoljskih in drugih pomembnih podatkov iz področja svojega dela. Opravlja tudi strokovne naloge, ki so podlaga za odločanje na področju zmanjšanja obremenjevanja okolja, ravnanja z odpadki, ohranjanja narave. Pri svojem delu sodeluje tudi v mednarodnih projektih in pri izvajanju različnih konvencij, ki jih je ratificirala Republika Slovenija" (Vir: ARSO, internetna stran: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/, pridobljeno 14. 6. 2008).

4 "1 PE (populacijski ekvivalent) je organsko, biološko razgradljivo breme, ki ima petdnevno biokemijsko porabo kisika (BPK5) 60g kisika na dan in ga povzroča en prebivalec."



Stran 7 od 53

3 VREDNOTENJE ODPADNE VODE

"Kot navaja Roš (2001, stran 24), odpadna voda je voda, ki se po uporabi neposredno ali po kanalizaciji odvaja v vode, in sicer je to lahko tehnološka odpadna voda, padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda." Vsaka odpadna voda ima svoje karakteristične lastnosti, katere so odvisne od virov obremenjevanja. Vir obremenjevanja je objekt ali naprava, kjer nastaja in se odvaja odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode in ima enega ali več iztokov za odvajanje odpadnih vod. Vire odpadnih vod delimo glede na vrsto obremenjevanja. Ločimo antropogeno in naravno obremenjevanje. Slednje povzroča narava s svojim spreminjanjem, to je odpadlo listje, raztapljanje kamnin, preko katerih teče voda in zemlja v času močnega deževja. Antropogeno obremenjevanje povzroča človek s svojo dejavnostjo. Glede na vir obremenjevanja ločimo naslednje skupine odpadnih vod:

� komunalna odpadna voda nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev. Nastane zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda nastaja tudi v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih;

� kmetijske odpadne vode nastanejo na organiziranih živalskih farmah pri

spiranju kmetijskih površin. Največkrat se jih uvršča med tehnološke odpadne vode. Sestava komunalnih in kmetijskih odpadnih voda se lahko močno spreminja med posameznimi regijami. Dejavniki, ki na to vplivajo, so socialni, ekonomski, geografski in klimatski;

� tehnološka (industrijska) odpadna voda nastaja predvsem v industriji, obrti

ali obrti podobni gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v vode. Tehnološke odpadne vode so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav, katerih namen je predelava, skladiščenje ali odlaganje odpadkov. Sestava industrijskih oziroma tehnoloških odpadnih voda se spreminja s programom proizvodnje;

� padavinska odpadna voda nastane kot posledica meteorskih padavin in

odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.

Običajna komunalna odpadna voda vsebuje približno 1% raztopljenih in neraztopljenih snovi, vse ostalo je voda. Slika 1 nam prikazuje sestavo komunalne odpadne vode.



Stran 8 od 53

Slika 1: Sestava komunalne odpadne vode

(Vir: Roš, 2001, stran 11.) Vrednotenje odpadne vode glede na vir obremenjevanja daje splošno informacijo o dotoku na ČN, za kontrolo samega procesa čiščenja je še potrebna analiza odpadne vode na dotoku v ČN. Odpadno vodo lahko vrednotimo na osnovi fizikalnih in bioloških lastnosti ter kemijske sestave. "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 27), se pri fizikalnih parametrih merijo temperatura, barva, vonj, motnost, nihanja v pretoku, prevodnost, usedljivost odpadne vode in eventualno radioaktivnost. Pri kemijski sestavi se merijo pH, alkaliteta, trdne snovi, biokemijska potreba po kisiku v petih dneh (BPK5), kemijska potreba po kisiku (KPK), razmerje med BPK5 in KPK, celotni organski ogljik (TOC), dušik (N) in fosfor (P)."

3.1 Fizikalne lastnosti

3.1.1 Temperatura "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 28), je odpadna voda ponavadi toplejša od običajne vodovodne vode, ker vsebuje segreto vodo iz bivališč in drugih virov. Vodimo jo po kanalih, ki so vkopani pod zemljo, pri čemer se temperatura odpadne vode približa



Stran 9 od 53

temperaturi zemlje. Povprečna letna temperatura je med 100C in 200C. Na splošno je hitrost bioloških procesov odvisna od temperature. Pri naraščanju temperature mikroorganizmi pospešujejo razgradnjo organskih snovi in porabo kisika v odpadni vodi. Reakcijski čas razgradnje se na vsakih 10°C povišanja temperature približno podvoji, dokler se pri visokih temperaturah ne doseže zaviranje biološke aktivnosti. Znatno kratkotrajno povečanje temperature kaže na prisotnost industrijskih izpustov, zaznaven padec temperature pa na vdor padavinske vode."

3.1.2 Barva "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 28), je barva odpadne vode odvisna od količine ter vrste raztopljenih, suspendiranih in koloidnih snovi, ki so prisotne v vodi. Normalna sveža odpadna voda je siva. Odpadna voda, ki postane zaradi pomanjkanja kisika anaerobna, postane temnejša in jo je potrebno dodatno prezračevati. Ostale barve običajno nakazujejo prisotnost industrijskih izpustov."

3.1.3 Vonj "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 29), ima sveža odpadna voda običajno zatohel vonj. Ostali neobičajni vonji (vonj po nafti, topilih ali neobičajnih vonjavah) so lahko posledica industrijskega izlitja. Kadar ima odpadna voda nenavaden vonj, je možno, da vsebuje tudi toksične snovi. Zaznava nenavadnega vonja v zaprtih prostorih ČN zahteva previdnost in natančno izvajanje postopkov varnosti. Anaerobna razgradnja odpadne vode proizvaja vodikov sulfid, ki ima značilen vonj po gnilih jajcih. V takem primeru je potrebno povečati vsebnost kisika v odpadni vodi. Vodikov sulfid je strupen že v majhnih koncentracijah, koroziven za beton in potencialno eksploziven."

3.1.4 Motnost "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 29), motnost kaže na prisotnost suspendiranih snovi v odpadni vodi, predvsem na nizko koncentracijo trdnih snovi. Motnost ni neposredno sorazmerna s koncentracijo suspendiranih snovi. Nanjo lahko vplivata tudi velikost delcev in barva. Pomembna je predvsem na iztoku iz ČN, kjer lahko zaznavamo povečane koncentracije suspendiranih snovi v iztoku."

3.1.5 Nihanja v pretoku "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 29), količina odpadne vode niha med dnevom, tednom, sezono in letom. Nihanje dnevnega pretoka je odvisno predvsem od velikosti kanalizacijskega sistema. Pri manjših kanalizacijskih sistemih je nihanje v pretoku večje. Na to še vplivajo črpališča odpadnih vod, industrijske odpadne vode in življenjske navade prebivalcev."



Stran 10 od 53

3.1.6 Prevodnost "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 29), prevodnost kaže na prisotnost raztopljenih snovi. Odpadna voda ima normalno območje prevodnosti, ki je neposredno povezana s koncentracijo raztopljenih snovi v vodovodni vodi. Večje povečanje prevodnosti kaže na nenormalne izpuste, zelo verjetno iz industrijskih virov."

3.1.7 Usedljivost "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 29 - 30), trdne snovi v odpadni vodi običajno razvrstimo v raztopljene, koloidne, plavajoče in usedljive. Raztopljene, koloidne in plavajoče snovi prištevamo v skupino neusedljivih snovi. Raztopljene snovi ostanejo v raztopini in jih določimo s filtriranjem skozi filter velikosti 0,45 µm (Standard Methods for the Examination of Water and Wastewater, 19. izdaja, APHA-AWWA-WEF, Washington, 1995). Primer takih snovi je npr. sladkor ali kuhinjska sol. Koloidni delci (zelo fini delci) se ne usedajo, ampak jih lahko prav tako prefiltriramo skozi filter velikosti 0,45 µm. Plavajoče snovi so tiste snovi, ki splavajo na površino, če voda mirno stoji. Plavajoče snovi navadno vsebujejo olja in maščobe, ki lahko povzročajo veliko obremenjevanje. Del snovi se pri mirovanju vode useda; take snovi imenujemo usedljive snovi. Usedljivost merimo ali z enournim ali s 30-minutnim preizkusom usedanja. Za enourni preizkus usedljivosti rabimo konični stekleni valj, imenovan Imhoffov lij. Ta preizkus se uporablja za surovo odpadno vodo in iztok odpadne vode iz primarnega čiščenja. Z njim določimo količino prisotnih usedljivih snovi in s tem ocenimo učinkovitost primarnih usedalnikov. Meritev izrazimo v ml/l. Značilno območje za surovo odpadno vodo je 10 ml/l do 20 ml/l, za odpadno vodo po primarnem čiščenju pa 0,1 ml/l do 1,0 ml/l. Polurni preizkus usedljivosti rabimo za določitev lastnosti usedanja kosmov aktivnega blata iz prezračevalnika ČN. Za ta preizkus rabimo litrski graduirani merilni valj ali posebno napravo, ki ima večji premer in volumen 2 l. Meritev izražamo v ml/l za suspendirane snovi blata (SSV). Običajno območje je med 100 ml/l in 300 ml/l. Rezultati preizkusa so odvisni od koncentracije suspendiranih snovi. Slabo usedljivo blato ima lahko višje vrednosti od običajnih in lahko potencialno povzroča probleme pri vodenju sistema ČN. Podatke 30-minutnega usedanja, ko ga kombiniramo s koncentracijo aktivnega blata (MLSS), lahko uporabimo za izračun parametra, imenovanega volumski indeks blata (VIB). Volumski indeks blata je definiran kot: VIB=SSV x MLSS. Običajna vrednost za VIB je med 50 ml/g in 150 ml/g."

3.2 Kemijska sestava

3.2.1 pH "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 31), merilo za kislost ali alkalnost predstavlja vrednost pH. Območje pH skale pri 25°C je od 1 do 14, nevtralno območje je pri vrednosti 7. Raztopine, ki imajo vrednost pH pod 7, so kisle, nad 7 so alkalne. Vrednost pH je pomembna, saj so mikroorganizmi v biološkem čiščenju aktivni v območju med 6,5



Stran 11 od 53

in 9. Izven tega območja se biološka aktivnost lahko zavira ali celo ustavi. Surova odpadna voda ima pH vrednost okoli 8. Znatna odstopanja od te vrednosti kažejo na prisotnost industrijskih izpustov. Anaerobne razmere znižajo pH odpadne vode."

3.2.2 Alkaliteta "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 31), je alkaliteta merilo sposobnosti odpadne vode, da nevtralizira kislino in je izražena v mg/l kalcijevega karbonata. Alkaliteto povzroča vrsta spojin. Visoka alkaliteta odpadne vode v ČN omogoča, da kisli industrijski vtoki v ČN ne vplivajo znatno na proces čiščenja."

3.2.3 Trdne snovi "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 31), z vidika kemijske analize se delijo trdne snovi v različne frakcije. Določanje različnih velikosti trdnih snovi in njihovih koncentracij zagotovi uporabne podatke za karakterizacijo odpadne vode in kontrolo procesov čiščenja. Trdne snovi delimo na suspendirane in raztopljene. Vsako od teh skupin lahko nadalje razdelimo v njihovo hlapno in nehlapno frakcijo. Skupna prisotnost trdnih snovi je masa snovi, ki ostane na filtru po izparevanju odpadne vode pri 1030C, do konstantne teže." Slika 2: Prikaz razdelitve snovi v odpadni vodi

(Vir: Roš, Simonič in Šostar Turk, 2005, stran 31.)

3.2.4 BPK5 "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 32), je biokemijska potreba po kisiku v petih dneh (BPK5) množina kisika, ki je potrebna za oksidacijo razgradljivih organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov, ki so v vzorcu. Izraz "razgradljiv" pomeni, da se organske



Stran 12 od 53

snovi, ki so bakterijam hrana, pri oksidaciji organskih snovi oksidirajo v ogljikov dioksid in vodo. Pri tem nastane energija. Biokemijska potreba po kisiku je merilo za obremenjenost površinskih in odpadnih voda z razgradljivimi organskimi snovmi. S tem določujemo obremenjevanje v obliki kisika, ki ga mikroorganizmi porabijo pri razgradnji, za potrebe razmnoževanja, obstoj in oksidacijo organskih snovi. Običajna inkubacijska doba za določevanje je pet oziroma sedem dni. Preizkus je standardiziran na 200C in pet dni. BPK5 je značilen parameter, ki je osnova za določevanje obremenitve in projektiranja ČN."

3.2.5 KPK "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 33), je kemijska potreba po kisiku (KPK) merilo za organsko obremenjevanje površinskih in odpadnih voda. Organske nečistoče določamo tako, da jih v določenih razmerah oksidiramo in iz porabe oksidanta sklepamo na količino organskih snovi. S KPK določimo vse organske snovi, ne moremo pa ločiti med biološko razgradljivimi in biološko inertnimi organskimi snovmi. Zato je KPK dopolnilo BPK in ne nadomestilo zanjo. Rezultati KPK so običajno višji od BPK5."

3.2.6 Razmerje med BPK5 in KPK "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 33), se razmerje med BPK5 in KPK od čistilne naprave do čistilne naprave spreminja. Ponavadi se izvajata oba preskusa vzporedno. To razmerje se spreminja tudi od vtoka do iztoka. Pri surovi odpadni vodi je razmerje običajno 0,5:1 in se zmanjša do 0,1:1 pri dobro stabiliziranem sekundarnem iztoku."

3.2.7 TOC "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 33), s celotnim oz. totalnim organskim ogljikom (TOC) določimo količino organsko vezanega ogljika v odpadni vodi in je alternativni parameter za oceno KPK. Z njim določimo koncentracijo organsko vezanega ogljika v odpadni vodi. Ker je analiza TOC hitra v primerjavi z določanjem KPK, se pri znanih odpadnih vodah TOC nadomešča s KPK."

3.2.8 Dušik "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 33), se dušik pojavlja v štirih oblikah, kot organski dušik, amonij, nitrit in nitrat. Oblike dušika kažejo na nivo stabilizacije (mineralizacije) organskih snovi. Surova odpadna voda ima večjo koncentracijo organskega dušika in amonija kot nitrita in nitrata. Ko se organski dušik metabolizira, se ta spremeni najprej v amonij, nato v nitrit in nitrat, če so razmere ugodne. Poleg tega se del dušika porabi za tvorbo nove biomase. Če so v odpadni vodi večje količine industrijskih odpadnih vod z visokim BPK5, lahko pride do pomanjkanja dušika. V tem primeru je potrebno dodajati dušik za stabilizacijo BPK."



Stran 13 od 53

3.2.9 Fosfor "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 33 - 34), se fosfor pojavlja v odpadni vodi v različnih oblikah in je osnovni element za biološko rast in reprodukcijo. Čezmerna množina fosforja v površinskih vodah vodi do prekomerne rasti alg in evtrofikacije. Zaradi tega imajo čistilne naprave predpisane mejne vrednosti fosforja v iztoku. Fosfor je lahko prisoten kot ortofosfat, polifosfat in organsko vezan fosfor, vendar se ga določa kot celotni fosfor."

3.2.10 Maščobe in olja "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 34), maščobe in olja, rastlinskega in mineralnega izvora lahko vnesemo v ČN kot fine plavajoče delce. Lahko so kot emulzije ali suspenzije. Meritve maščob in olj od vtoka proti iztoku dajejo podatke o učinkovitosti odstranjevanja le-teh. Če prehajajo v sistem čiščenja z aktivnim blatom, se združijo z biomaso. To združevanje lahko povzroča slabo usedljivost aktivnega blata in izplavljanje odvečnega blata v iztok. Če se pojavljajo v iztoku iz ČN, povzročajo obremenjevanje površine vodotoka."

3.3 Biološke lastnosti

"Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 34 - 35), lahko biološke lastnosti odpadnih vod razdelimo na:

� celotne koliformne bakterije;

� fekalne koliformne bakterije;

� fekalni streptokoki;

� salmonela;

� enterovirusi ter

� strupenost (toksičnost). Z bakteriološkimi analizami določamo ali prisotnost patogenih organizmov ali indikator bakterij za take organizme v surovi odpadni vodi, vmesnih tokov in v čiščeni odpadni vodi. Njihova prisotnost kaže na morebitno prisotnost patogenov. Najbolj splošno uporabljen indikator bakterij so celotne fekalne koliformne bakterije in v nekaterih primerih streptokoki. Celotne in koliformne bakterije najdemo v večjem številu v okolju. Prav tako so prisotne tudi v surovi odpadni vodi. Sekundarno čiščenje z aktivnim blatom bistveno zmanjša nivo teh bakterij, določeno število po sekundarnem čiščenju še vedno ostaja v iztoku. Celotne in fekalne koliformne bakterije same po sebi niso patogene, vendar se uporabljajo kot indikatorski organizmi, ker so bolj odporne proti dezinfekciji kot večina patogenih bakterij.



Stran 14 od 53

Virusi se v odpadni vodi pojavljajo manj pogosto kot bakterije in jih je mnogo težje določevati. Ker so bolj odporni proti dezinfekciji kot večina bakterij, se njihova prisotnost včasih uporablja za oceno učinkovitosti tehnike dezinfekcije. Mikroskopski pregled odpadne vode in procesnih tokov lahko daje dragoceno informacijo o bioloških lastnostih in je v veliko pomoč pri kontroli procesa, predvsem za aktivno blato. Pregled blata pod mikroskopom lahko razkrije sposobnost blata in opozori na velike probleme pri procesu čiščenja. Mikroskopski pregled lahko pokaže videz kosmov, čistost čiščene vode, vrsto in porazdelitev praživali ter prisotnost ali odsotnost nitastih bakterij. Preskus toksičnosti je za iztoke izredno pomemben, saj lahko z njim nadomestimo vrsto posameznih specifičnih analiz toksičnih snovi, saj lahko le-te med seboj delujejo sinergistično. Glede na čiščenje odpadne vode so najpomembnejše sestavine v odpadni vodi suspendirane snovi, biorazgradljive organske snovi, patogeni mikroorganizmi, hraniva, prednostna obremenjevala, odporne organske snovi, težke kovine in raztopljene organske snovi." V tabeli 1 sta prikazana pomen in razlaga pomena v odpadni vodi. Tabela 1: Glavne sestavine glede na čiščenje odpadne vode

SESTAVINA RAZLOG POMEMBNOSTI Suspendirane

snovi Lahko tvorijo depozite blata in anorganske razmere, ko se

neobdelana voda spušča v vodno okolje. Biorazgradljive

organske snovi V osnovi jih sestavljajo proteini, ogljikovi hidrati in maščobe. Merijo

se običajno kot BPK in KPK. Neobdelane vode povzročajo porabo kisika v naravnih vodah in posledično septične razmere.

Patogeni mikroorganizmi

S patogenimi mikroorganizmi, ki so prisotni v vodi, se lahko prenašajo nalezljive bolezni.

Hraniva (nutrienti) Dušikove in fosforjeve spojine so, poleg ogljikovih, osnovna hraniva za rast mikroorganizmov. Če jih spuščamo v vodno okolje, lahko hraniva povzročajo nezaželeno vodno življenje. Če spuščamo prekomerne količine hraniv na površino zemlje, lahko pride do obremenjevanja podtalnice.

Prednostna obremenjevala

Organske in anorganske spojine, izbrane na osnovi njihovih znanih ali sumljivih lastnosti, lahko povzročajo karcinogenost, mutagenost, teratogenost ali visoko akutno zastrupitev.

Odporne organske snovi

Take spojine so odporne pri konvencionalnem čiščenju odpadnih vod. Značilni primeri takih spojin so površinsko aktivne snovi (detergenti), fenoli in pesticidi.

Težke kovine Težke kovine običajno pridejo v odpadno vodo pri trgovskih in industrijskih aktivnostih in jih moramo odstraniti, če želimo odpadno vodo ponovno uporabiti.

Raztopljene anorganske snovi

Anorganske snovi, kot so kalcij, natrij in sulfat, pridejo v originalno domačo odpadno vodo kot rezultat uporabe pitne vode in se morajo odstraniti, če želimo vodo ponovno uporabiti.

(Vir: Roš, Simonič in Šostar Turk, 2005, stran 35.)



Stran 15 od 53

4 PREDSTAVITEV ČISTILNIH NAPRAV

"Skladno z 82. členom Zakona o varstvu okolja je potrebno za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij. Naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja" (Vir: ARSO, internetna stran: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/pages.php?op=print&id=OKOLJEV_DOV, pridobljeno 14. 6. 2008). Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja obremenjenost odpadne vode. "Po Rošu (2001, stran 28 - 29) ločimo naslednje tipe ČN:

� komunalna čistilna naprava je ČN za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode;

� industrijska čistilna naprava je ČN za tehnološko odpadno vodo enega ali več

virov obremenjevanja, v katerih se izvaja ista ali več različnih dejavnosti. Če se tehnološka odpadna voda odvaja v kanalizacijo, je industrijska ČN namenjena predčiščenju tehnološke odpadne vode;

� skupna čistilna naprava je ČN za mešanico komunalne ali padavinske odpadne

vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve ČN, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov obremenjevanja, presega 40 %, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku."

Pri izbiri tehnološkega postopka čiščenja odpadnih voda je potrebno upoštevati naslednje kriterije:

� kakovost čiščenja mora ustrezati predpisanim zahtevam,

� skupni investicijski in pogonski stroški morajo biti v primerjavi z drugimi rešitvami nižji ali enaki,

� obratovanje naprave naj bo kolikor je mogoče enostavno,

� ČN naj omogoča čim večjo fleksibilnost oz. prilagodljivost spremembam v količini

in obremenjenosti odpadne vode, brez posledic za kakovost očiščene vode,

� pri visoki ceni ali pri pomanjkanju prostora je pomembna tudi velikost površine, ki jo naprava potrebuje.

4.1 Čistilna naprava Celje

ČN Celje je bila zgrajena z namenom izboljšanja kakovosti reke Savinje na odseku od Celja do Zidanega Mosta in s tem posledično izboljšanja kakovosti reke Save pod Zidanim Mostom. Zgrajena je ob reki Savinji na lokaciji Rifengozd – Tremerje približno 4 km od mesta Celje. Nahaja se severovzhodno od naselja Tremerje in je od naselja



Stran 16 od 53

oddaljena 450 m zračne črte. Območje izgradnje obsega 26.000 m2 in leži tik pred stičiščem železniške proge Zidani Most – Celje in lokalne ceste Celje – Laško na levem bregu reke Savinje pod vznožjem Vipote. Kota platoja ČN je 232,50 m, kar je približno en meter nad najvišjim vodostajem reke Savinje v času poplav. Vsi objekti imajo sorazmerno nizko višino, del objektov je pod površjem, kar pomeni, da ČN ne izstopa, saj so gabariti nizki, obenem pa so volumenska razmerja in bližina objekta železniške proge v merilu okolice. Obravnavana naprava spada v tretji velikostni razred in je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih voda za mesto Celje in okoliških naselij. Področje je zaradi gradnje pretočnih hidroelektrarn na reki Savi opredeljeno kot občutljivo. Zanjo veljajo določila Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 35/1996, 90/1998, 31/2001, 62/2001, 41/2004-ZVO-1). Slika 3: Čistilna naprava Celje

(Vir: http://www.vo-ka-celje.si/podjetje/dejavnost/cistilna_Celje.htm - pridobljeno 25.6.2008.)

Tabela 2: Hidravlična obremenitev ČN Celje

(Vir: http://www.vo-ka-celje.si/podjetje/dejavnost/cistilna_Celje.htm - pridobljeno

25.6.2008.)

DOSEŽENO PROJEKTIRANO

število priključenih enot 75.000 PE 85.000 PE

biokemijska obremenitev BPK5 4.200 kg O2/d 5.110 kg O2/d

kemijska obremenitev KPK 8.400 kg O2/d 10.200 kg O2/d

neraztopljene snovi 3.500 kg TS/d 4.500 kg TS/d

povprečna dnevna količina odpadne vode 20.208 m3/d 29.000 m3/d

sušni dotok Qt 1.230 m3/h 1.480 m3/h

deževni dotok Qm 1.950 m3/h 2.425 m3/h



Stran 17 od 53

ČN Celje je projektirana za obremenitev 85.000 PE, vendar je trenutno obremenjena z 75.000 PE, kar predstavlja skoraj 90 % obremenjenost. Obratovanje ČN Celje je avtomatizirano, za kar skrbi programabilni logični regulator (PLC), ki izvaja avtomatski nadzor celotne ČN. Prenos podatkov se vrši v operativni center na sedežu podjetja VO-KA, kar omogoča stalen, 24-urni nadzor nad obratovanjem ČN tudi izven rednega delovnega časa. Sistem avtomatsko kreira dnevna, mesečna in letna poročila parametrov obratovanja ČN.

4.2 Čistilna naprava Šaleške doline

ČN Šaleške doline leži ob Primorski cesti v industrijskem predelu med mestom Šoštanj in naseljem Podhrastnik. Na severu je lokacija omejena z reko Pako, na jugu s cesto Šoštanj – Penk in Pušnikovim bregom. Na vzhodu meji na večji industrijski kompleks, na zahodu pa na večjo, delno pogozdeno površino. ČN Šaleške doline je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod za mesti Velenje in Šoštanj ter okoliških zaselkov. Reka Paka, kot pritok reke Savinje, vpliva na kakovost reke Savinje in posledično tudi na kakovost reke Save. Zaradi tega je zelo pomembno, da je reka Paka čim manj obremenjena z odpadnimi vodami. Prav tako veljajo za ČN Šaleške doline določila Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 35/1996, 90/1998, 31/2001, 62/2001, 41/2004-ZVO-1). ČN Šaleške doline je projektirana za obremenitev 50.000 PE, vendar je trenutno obremenjena s 40.000 PE, kar predstavlja 80 % obremenitev. Slika 4: Čistilna naprava Šaleške doline

(Vir: http://www.kp-velenje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=142&Itemid=238 - pridobljeno

25.6.2008.)



Stran 18 od 53

Tabela 3: Hidravlična obremenitev ČN Šaleške doline

(Vir. http://www.kp-

velenje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=142&Itemid=238 - pridobljeno 25.6.2008.)

Celotno delovanje ČN Šaleške doline je prav tako avtomatizirano, za kar skrbi PLC, ki izvaja avtomatski nadzor celotne ČN. Sistem avtomatsko kreira dnevna, mesečna in letna poročila parametrov obratovanja ČN.

DOSEŽENO PROJEKTIRANO

število priključenih enot 40.000 PE 50.000 PE

biokemijska obremenitev BPK5 2.400 kg O2/d 3.000 kg O2/d

kemijska obremenitev KPK 4.800 kg O2/d 6.300 kg O2/d

neraztopljene snovi 3.575 kg TS/d 3.600 kg TS/d

povprečna dnevna količina odpadne vode 14.638 m3/d 18.000 m3/d

sušni dotok Qt 298 m3/h 750 m3/h

deževni dotok Qm 1.400 m3/h 2.060 m3/h



Stran 19 od 53

5 POSTOPEK ČIŠČENJA ODPADNIH VODA

Glede na količino in vrsto obremenjenosti komunalne odpadne vode se uporabljajo trije različni postopki čiščenja na ČN:

� mehansko čiščenje; sem spadajo različne oblike filtracije, sedimentacije in flotacije. S temi postopki odstranjujemo večje v vodi netopne anorganske in organske snovi, katere se glede na njihovo sestavo ustrezno deponirajo;

� biološko čiščenje; ta način čiščenja se uporablja v primeru, ko so odpadne vode

obremenjene z biološko razgradljivimi snovmi. V ta namen se uporabljajo mikroorganizmi, ki že v naravi opravljajo funkcijo čiščenja odpadnih voda. Glavni "predmet" je skupina mikroorganizmov oziroma tako imenovano aktivno blato, ki na relativno majhnem volumnu opravlja nalogo čiščenja odpadne vode. V tem primeru gre za žive organizme in je namen dosežen le, če so pogoji za rast le-teh ustrezni. Zaradi nekontroliranih vnosov strupenih snovi ali trenutno povišanje temperature oslabijo ali celo popolnoma zavrejo delovanje teh mikroorganizmov in s tem preprečijo učinkovito delovanje ČN;

� kemijsko čiščenje; pri tem postopku čiščenja se uporabljajo principi obarjanja in

izkosmičenja, katerim nato sledi mehansko odstranjevanje delcev. Izkosmičenje se doseže s pomočjo koagulacije, adsorbcijske koagulacije in flokulacije.

Pri projektiranju ČN se največkrat uporabljajo njihove kombinacije. Sam proces čiščenja na ČN ni tako preprost, saj poteka v večih fazah. "Kot navajajo Roš in ostali (2005, stran 43) bi jih lahko razdelili v pet:

� predčiščenje; na tej stopnji poteka mehansko čiščenje odpadne vode oziroma odstranjevanje in ločevanje velikih trdnih delcev (npr. pesek, kovine, steklo, plastika, les…). Na tej stopnji se odstranjujejo tudi olja in maščobe, če so prisotni v večjih količinah. Tehnološke (industrijske) odpadne vode velikokrat zahtevajo predčiščenje pred izpustom v kanalizacijsko omrežje za nadaljnjo obdelavo;

� primarno čiščenje (usedanje); tukaj se začne prva pomembna stopnja po

predčiščenju. Običajno vsebuje odstranjevanje usedljivih snovi, ki se ločijo kot blato (mulj);

� sekundarno (biološko) čiščenje; na tej stopnji se pričenja oksidacija

raztopljenih in koloidnih snovi s pomočjo mikroorganizmov;

� terciarno čiščenje; na tej stopnji čiščenja se odstranjuje preostali BPK5, suspendirane snovi, bakterije, specifične toksične snovi in hraniva (N- in P-spojin);

� obdelava blata; na tej stopnji poteka odstranjevanje vode iz blata. Blato, ki

nastaja pri procesu čiščenja (primarno in sekundarno blato), se stabilizira in odstrani."



Stran 20 od 53

5.1 Postopek čiščenja na čistilni napravi Celje

Kot smo že omenili je namenjena čiščenju komunalnih in industrijskih odpadnih vod mesta Celje in bližnjih naselij. V ČN se komunalna odpadna voda mehansko in biološko očisti. "Kot navajata Drugovič in Kramer (2004, stran 34), je cilj čiščenja odstranjevanje organskih snovi ter dušikovih in fosforjevih spojin z istočasno aerobno stabilizacijo blata in dehidracijo blata." Linija vode na ČN poteka od vtoka na ČN do iztoka iz ČN. Na celotni liniji vode je eno samo črpališče, ki dvigne odpadno vodo na nivo grabelj, od tu naprej pa do iztoka v reko Savinjo voda teče gravitacijsko. V liniji vode se odpadna voda biološko in mehansko očisti. Pri biološkem čiščenju odpadne vode kot posledica rasti in razmnoževanja mikroorganizmov, katerim razgradnja organskih snovi predstavlja hrano in energijo za razvoj in rast, nastaja blato. Linija blata se prične v naknadnih usedalnikih, kjer se blato loči od očiščene vode in se delno vrača nazaj v anaerobne bazene kot povratno blato, s katerim se vzdržuje potrebna koncentracija aktivne biomase v biološkem delu, ostali del blata pa se kot odvečno blato obdeluje na napravah za zgoščanje blata. Končni produkt je dehidrirano in po potrebi higienizirano blato. ČN Celje sestavljajo naslednje enote v liniji vode in liniji blata:

� mehanska obdelava; lovilec kamenja, vhodno črpališče, grablje, postaja za sprejem grezničnih gošč, prezračeni peskolov in maščobnik;

� biološka obdelava; anaerobni bazen, aeracijski bazen, razdelilni objekt s črpališčem povratnega blata, naknadni usedalnik;

� iztok iz čistilne naprave; merilnik pretoka vode na iztoku;

� obdelava blata; predzgoščanje blata, zalogovnik blata, dehidracija blata;

� spremljajoči objekti.

Slika 5 prikazuje shemo celotne ČN Celje. Prikazane so posamezne enote čiščenja komunalne odpadne vode.



Stran 21 od 53

Slika 5: Shema ČN Celje


LE

GA

ND

Alin

ija v

ode

linija

bla

tam

ehan

ska

obde

lava

lovi

lec

kam

enja

,vho

dno čr

pališče

, gr

ablje

prez

rače

van

pesk

olov

in

maščo

bnik

biol

oška

obd

elav

aan

aero

bna

baze

naae

raci

jski

baz

eni

nakn

adna

use

daln

ika

biof

ilter

zalo

govn

ik b

lata

obde

lava

bla

ta



Stran 22 od 53

5.2 Postopek čiščenja na čistilni napravi Šaleške doline

Čiščenje odpadnih voda na ČN Šaleške doline poteka po postopku biofiltracije s fiksirano biomaso, v katerih se ciljno vodi oksidacija ogljika, nitrifikacija in denitrifikacija. Ta tehnologija bistveno zmanjša potrebni volumen naprave ob enakih učinkih čiščenja. Objekti so za polovico manjši kot pri klasični tehnologiji in zato primernejši za manjša naselja. ČN Šaleške doline sestavljajo naslednje tehnološke enote:

� mehansko čiščenje (lovilec kamenja, grablje, vhodno črpališče, peskolov in maščobnik);

� biofiltracija (bazen za koagulacijo, bazen za flokulacijo, biofiltri za denitrifikacijo,

biofiltri za nitrifikacijo);

� linija za obdelavo blata in izrabo bioplina;

� Iztok iz čistilne naprave (merilnik pretoka na iztoku) in

� spremljajoči objekti. Slika 6 prikazuje shemo celotne ČN Šaleške doline. Prikazane so posamezne enote čiščenja komunalne odpadne vode.



Stran 23 od 53

Slika 6: Shema ČN Šaleške doline


LE

GE

ND

A:

doto

k na

ČN

linija

vod

elin

ija b

lata

linija

plin

am

ehan

sko či

ščen

jebi

ološ

ko č

išče

nje

obde

lave

bla

ta

gnili

šči

zalo

govn

ik b

lata

zgošče

valn

ik b

lata

plin

ohra

nlin

ija v

ode

skoz

i bio

filtr

acijo

izto

k oč

išče

ne v

ode

preč

rpav

anje

pla

vajoče

ga b

lata

izto

k iz

ČN

Do

tok

na

bio

filt

raci

jo

Pri

mar

ni u

sed

aln

ik II

Pri

mar

ni u

sed

aln

ik I

1

2

33

1

2

3

2

4



Stran 24 od 53

5.3 Mehansko čiščenje na čistilni napravi Celje

Prva stopnja čiščenja surove odpadne vode je čiščenje z usedanjem, grabljami in peskolovom. Te postopke imenujemo tudi predčiščenje. V postopku predčiščenja se iz odpadne vode odstranjujejo veje, kamenje, steklo, koščki kovin, krpe, cunje in podobno. Slika 7 nam prikazuje shemo mehanskega čiščenja.

Slika 7: Shema mehanskega čiščenja na ČN Celje

LEGENDA:lovilec kamenjaprelivni robpotopne črpalke

ročne grabljeelektromotorne grabljepostaja za sprejem grezničnih goščpolžni transporter - kompaktor

(Vir: ČN Celje, pridobljeno 25. 8. 2008.)

5.3.1 Lovilec kamenja Odpadna voda priteče po dovodnem glavnem zbiralniku v ČN, v lovilec kamenja. Slika 8 nam prikazuje shemo lovilca kamenja, ki je konusno poglobljeni bazen. V njem se zaradi zaščite črpalk v vhodnem črpališču usedejo večji in težji delci kamenja. Usedli delci se iz bazena občasno z žerjavom odstranijo v kovinski kontejner.



Stran 25 od 53

Slika 8: Shema lovilca kamenja na ČN Celje

LEGENDA:

dotok iz glavnega kanalizacijskega zbiralnika prelivni rob v vhodno črpališče


5.3.2 Vhodno črpališče Iz lovilca kamenja odpadna komunalna voda, preko betonskega preliva, teče v vhodno črpališče. Slika 9 nam prikazuje shemo vhodnega črpališča, v katerem so nameščene tri potopne črpalke, ki se krmilijo z merilnikom nivoja vode in frekvenčno regulacijo. Vsaka črpalka je opremljena s svojim tlačnim cevovodom. Te črpalke odpadno vodo dvignejo na koto grabelj, od koder voda teče gravitacijsko do iztoka v reko Savinjo.



Stran 26 od 53

Slika 9: Shema vhodnega črpališča na ČN Celje

LEGENDA:

prelivni rob – dotok iz lovilca kamenjadovod iz postaje za sprejem grezničnih goščdovod iz separatorja peskadovod iz maščobnika

potopne črpalke


5.3.3 Grablje Vgrajene so dvojne elektromotorne verižne grablje ter ročne paličaste grablje, preko katerih se v primeru okvar elektromotornih grabelj razbremenjuje pretok po obtočnem kanalu. Grablje zadržujejo veje, koščke kovin, krpe in podobno. Ti odpadki se z grabelj strojno odstranjujejo na polžni transporter – kompaktor. Polžni kompaktor iz odpadkov iztisne vodo, transportni trak odpadke transportira do izmeta odpadkov v kolesni zabojnik. Iztisnjena voda se vrača v čiščenje.

5.3.4 On-line merilna postaja Na dotoku odpadne vode v ozračeni peskolov je nameščen avtomatski vzorčevalnik za odvzem vzorcev odpadne vode, prav tako so tu nameščeni instrumenti za on-line merjenje pH vrednosti, temperature in elektroprevodnosti, ki te podatke avtomatično prenašajo na centralni računalnik v komandni sobi.



Stran 27 od 53

5.3.5 Postaja za sprejem grezničnih gošč Postaja služi za sprejemanje gošč iz greznic, ki jih pripeljejo z vakuumskimi cisternami. Opremljena je z identifikacijsko opremo za praznjenje štirih vakuumskih cistern s stikalom na ključ, merilcem pH in beleženjem količine s pomočjo števca. Slika 10 nam prikazuje shemo postaje za sprejem grezničnih gošč.

Slika 10: Shema postaje za sprejem grezničnih gošč na ČN Celje

LEGENDA:

vakuumska cisterna

števec in merilec pHodtok na vhodno črpališče


5.3.6 Prezračevani peskolov in maščobnik Naslednja stopnja predčiščenja je odstranjevanje specifično težjih organskih in anorganskih snovi v odpadni vodi, ki ne razpadajo in se ne razgrajujejo, prav tako pa se ne izločajo na grabljah. Te snovi so predvsem pesek, prodec, jajčne lupine, kavne usedline in druge hitro usedljive snovi organskega in neorganskega izvora. Slika 11 nam prikazuje shemo prezračevanega peskolova in maščobnika, ki sta dvostezna, vzdolžna in prezračena, s pomičnim mostom, na katerem sta nameščeni strgali za pesek in posnemali maščobe. Strgalo na dnu usedli pesek potiska v poglobljeni del peskolova, od koder se pesek prečrpava do klasifikatorja peska. Klasifikator peska je polžni transporter, ki loči pesek od vode. Peskolov je prezračen, tako da ostanejo lažji delci organskih snovi v suspenziji. Maščobo pa zrak potiska med lamelami, ki ločujejo peskolov in maščobnik v maščobnik. Plavajočo maščobo posnemalo potiska v smeri toka vode iz maščobnika v rezervoar maščob. Te se nato preda pooblaščenemu podjetju za zbiranje maščob.



Stran 28 od 53

Slika 11: Shema prezračevanega peskolova in maščobnika na ČN Celje

LEGENDA:kompresorska postajamembranski aeratorjipolžni transporterpomični most

rezervoar maščobdotok iz vhodnega črpališčaodtok v anerobni bazen


5.4 Mehansko čiščenje na čistilni napravi Šaleške doline

Pri mehanskem čiščenju se iz odpadne vode odstranjujejo vse mehanske nečistoče, kot so: kamenje, krpe, veje, steklo, koščki kovin, cunje in podobno. Mehansko čiščenje odpadne vode obsega:

� izločanje kamenja v lovilcu kamenja,

� izločanje drugih mehanskih nečistoč na finih grabljah,

� vhodno črpališče za zagotavljanje pretoka,

� izločanje peska in maščob ter

� izločanje primarnega blata v dveh usedalnikih. Slika 12 nam prikazuje shemo mehanskega čiščenja. Na tej stopnji je urejen tudi prostor za sprejem grezničnih gošč, kar se opravlja z ustrezno opremo. V stavbi mehanskega



Stran 29 od 53

čiščenja so še pralnik peska in puhala za peskolov, fine grablje in črpališče odpadnih vod v biofiltracijo.

Slika 12: Shema mehanskega čiščenja na ČN Šaleške doline

LEGENDA:dotok iz glavnega kanalizacijskega

zbiralnikafine grablje 6 mmpostaja za sprejem grezničnih gošč

vhodno črpališčepralnik peskaprezračevani peskolov z maščobnikomprimarni usedalnik Iprimarni usedalnik II

(Vir: ČN Šaleške doline, pridobljeno 25. 8. 2008.)

5.4.1 Lovilec kamenja Odpadna voda priteka po glavnem kanalu na ČN v poglobljen lovilec gramoza. Kanal se nato razdeli na dva enaka kanala in v vsakem so nameščene fine grablje, na katerih se ustavijo delci večji od 6 mm. Na koncu kanalov je vhodno črpališče odpadne vode na ČN. V vhodnem črpališču je instalirana tudi potopna črpalka, ki črpa surovo odpadno vodo v stacionarni vzorčevalnik. Na dotoku so instalirane še sonde za merjenje prevodnosti, pH vrednosti, temperature in merilnik koncentracije amonijevega dušika.

5.4.2 Vhodno črpališče V vsakem od obeh vhodnih črpališč so vgrajene tri potopne črpalke s frekvenčno regulacijo. Vsaka črpalka ima svoj tlačni cevovod, ki vodi v dotočno kineto peskolova. Slika 13 nam prikazuje shemo vhodnega črpališča.



Stran 30 od 53

Slika 13: Shema vhodnega črpališča na ČN Šaleške doline

LEGENDA:dotok iz zgoščevalnikadotok iz glavnega

kanalizacijskega zbiralnika

fine grablje 6 mmvhodno črpališčepralnik peskaprezračevani peskolov z

maščobnikom


5.4.3 Fine grablje Na finih grabljah se iz vode izločijo mehanske nečistoče. Odpadki z obeh grabelj se operejo in stisnejo na skupnem kompaktorju ter se odložijo v kontejner za odpadke.

5.4.4 Prezračevani peskolov z maščobnikom Prezračevani peskolov z maščobnikom je narejen iz dveh vzporedno delujočih stez. Peskolov ima skupno mostno strgalo, ki z dna odstranjuje pesek ter z vrha posnema maščobe. Za boljše izločanje maščob se peskolov in maščobnik prepihujeta z zrakom. Zrak se dobavlja s pomočjo dveh puhal, za vsako stezo peskolova po eno. Na strgalu peskolova sta vgrajeni potopni črpalki, ki izločeni pesek prečrpavata v korito, po katerem se pesek z vodo transportira v pralnik in izdvajalnik peska. Pralnik peska izločeni pesek opere organskega obremenjevanja in ga odcejenega odlaga v kontejner za pesek, voda od pranja odteka v vhodno črpališče. Izločene maščobe se zbirajo v poglobitvi za maščobe, od koder se jih preda pooblaščenemu podjetju za zbiranje maščob.



Stran 31 od 53

5.4.5 Primarna usedalnika Iz peskolova se odpadna voda preliva v dva obstoječa vzporedno delujoča primarna usedalnika. Na dotoku v vsak primarni usedalnik se vodi odpadna voda iz pranja biofiltrov, ki vsebuje odvečno biološko blato iz biofiltracije. V primarnih usedalnikih se surovo blato skupaj z odvečnim biološkim blatom posede na dno usedalnikov. Oba primarna usedalnika sta opremljena z mostnima strgaloma, ki zbirata posedlo blato v štiri poglobitve v vsakem usedalniku, od koder se blato s črpalkami prečrpava v zgoščevalnik za blato. Slika 14 nam prikazuje prezračevana peskolova z maščobnikoma in primarna usedalnika, v ozadju je objekt z vhodnim črpališčem.

Slika 14: Prezračevana peskolova z maščobnikom in primarna usedalnika

(Vir: http://www.kp-velenje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=195&Itemid=241, pridobljeno

25. 7. 2008.)

5.4.6 Sprejem grezničnih gošč Vsebine greznic se pripeljejo z avtocisterno do ČN, kjer se spraznijo skozi napravo za sprejem grezničnih gošč. Na dotočnem cevovodu je merilnik pretoka, ki beleži oddano količino, merilnika pH vrednosti in merilnik elektroprevodnosti. Na dotočnem cevovodu je tudi ventil za vzorčevanje sprejetih vsebin. V primeru, da lastnosti sprejetih greznic odstopajo od predvidenih vrednosti za pH in elektroprevodnost, se električni ventil na dotoku na napravo avtomatsko zapre. Naprava za sprejem je opremljena z mehanskim ločevanjem in izloči iz grezničnih vsebin vse mehanske nečistoče, jih opere in skompaktira ter odloži v kontejner. Greznične vsebine se zbirajo v bazenu za sprejem greznic, ki je pod prostorom naprave za sprejem greznic. V bazena za sprejem greznic se steka še odpadna voda od dehidracije blata in morebitna gnila iz gnilišč. Bazen je opremljen s potopnim mešalom in potopno črpalko, ki omogoča enakomerno prečrpavanje vsebine bazena na dotok v ČN. Frekvenco delovanja potopne črpalke regulira merilnik nivoja. Slika 15 nam prikazuje shemo sprejema grezničnih gošč.



Stran 32 od 53

Slika 15: Shema sprejema grezničnih gošč

LEGENDA:

dotok iz zalogovnika za pregnito blato

postaja za sprejem grezničnih gošč

polžni transporter – kompaktorbazen za sprejem greznicodtok v razdelilni jašekvakuumska cisterna


5.5 Biološko čiščenje na čistilni napravi Celje

Pri biološkem čiščenju odpadne vode kot posledica rasti in razmnoževanja mikroorganizmov, katerim razgradnja organskih snovi predstavlja hrano in energijo za razvoj in rast, nastaja blato. Biološko čiščenje odpadne vode z aktivnim blatom je metoda čiščenja odpadne vode s suspendirano biomaso pri aerobnih pogojih. Suspendirano biomaso predstavljajo predhodno oblikovani kosmi, ki pridejo v stik z organsko snovjo v odpadni vodi. Biomasa večinoma vsebuje mikroorganizme, inertne suspendirane snovi in nerazgradljive suspendirane snovi. V biološki stopnji se uporabljajo metabolične reakcije mikroorganizmov, ki potrebujejo kisik, za pretvorbo in odstranjevanje raztopljenih snovi, drobnih neraztopljenih snovi in koloidnih organskih polutantov iz odpadne vode. Postopek z aktivnim blatom se uporablja tudi za nitrifikacijo in denitrifikacijo, s kombinacijo anaerobnih in anoksičnih pogojev pa se uporablja tudi za odstranjevanje fosforjevih spojin.



Stran 33 od 53

Biološko čiščenje na ČN se izvaja v dveh paralelnih anaerobnih bazenih in treh paralelnih prezračevalnih, aeracijskih bazenih.

5.5.1 Anaerobni bazeni Mehansko očiščena odpadna voda priteče v dva paralelna anaerobna bazena. Tu pridejo kosmi v suspendirani biomasi (suspenziji aktivnega blata) v stik z organskimi snovmi iz surove odpadne vode. V anaerobne bazene se vodi tudi povratno blato. Za povečanje učinkovitosti biološkega odstranjevanja fosforja se v anaerobne bazene po potrebi dovaja železov triklorid (FeCl3). Ker denitrifikacija v aeracijskih bazenih ni popolnoma končana, vsebuje povratno blato, ki se vrača v anaerobni bazen, nitrate. V anaerobnih bazenih ni aeracije, zato v vodi ni niti raztopljenega niti vezanega kisika, saj ga porabijo mikroorganizmi, ki pridejo v anaerobni bazen s povratnim blatom. V anaerobnih pogojih pride do biološkega odstranjevanja fosforja. Potopna mešala neprekinjeno mešajo vsebino posamezne komore in s tem preprečujejo usedanje blata na dno. Hkrati zagotavljajo čim boljši stik mikroorganizmov z odpadno vodo. Drug pozitivni učinek mešanja odpadne vode v anaerobnih bazenih je zaviranje rasti mikroorganizmov, ki gradijo dolge verige in ki se ne usedajo niti v naknadnih usedalnikih, kjer ni mešanja. Slika 16 nam prikazuje shemo anaerobnih in aeracijskih bazenov. Na levi strani sta dva anaerobna bazena, katera se prelivata v tri aeracijske bazene.



Stran 34 od 53

Slika 16: Shema anaerobnih in aeracijskih bazenov

LEGENDA:

dotok iz prezračevanega peskolova

anaerobni bazenaeracijski bazenimembranski aerator

potopna mešalaodtok v naknadna

usedalnikadotok povratnega blata iz

naknadnega usedalnika


5.5.2 Aeracijski bazeni Iz anaerobnih bazenov odpadna voda z aktivnim blatom teče v tri vzporedne aeracijske bazene. V vsakem bazenu so nameščena štiri mešala, ki ustvarjajo kroženje vode. Na dnu vsakega bazena so nameščene štiri enote membranskih aeratorjev. Troje puhal, nameščenih v objektu predčiščenja, dovaja stisnjen zrak do membranskih aeratorjev. Ti razpršijo stisnjen zrak v obliki drobnih mehurčkov v odpadno vodo, s čimer pride do vnosa in raztapljanja kisika. S krožnim pretokom odpadna voda teče preko aerobne in anoksične cone. Aerobno in anoksično cono je možno ustvariti tudi s prekinjanjem prezračevanja. Vsebnost raztopljenega kisika se s pomočjo kisikovih sond meri v vsakem bazenu posebej. Bistveni del procesa poteka aerobno v aeracijskem bazenu. Gre za proces podaljšane aeracije aktivnega blata. Ogljik v organski snovi kot vir energije za rast celic se pretvarja v mikrobiološko celično maso, vodo in oksidirane končne produkte. Kisik, potreben za ta proces, se vpihuje v mešanico odpadne vode in blata v aeracijskih bazenih. Odvečno blato nastane zaradi celične rasti mikroorganizmov ob uporabi ogljikovih spojin in obarjanju fosforja.



Stran 35 od 53

Odstranjevanje dušikovih spojin poteka v procesu dvostopenjske oksidacije amonija v nitrat ob prisotnosti avtotrofnih bakterij. Bakterije, ki oksidirajo amonij, dobijo energijo z oksidacijo amonijevega dušika v nitritni dušik. Bakterije, ki oksidirajo nitrit, pa oksidirajo nitritni dušik v nitratni dušik. Denitrifikacija poteka v anoksičnem okolju aeracijskega bazena, ko za heterotrofne mikroorganizme ni več raztopljenega kisika. Le-ti morajo za svoj vir kisika uporabiti nitrat. Pri tem nastaja plinasti dušik, ki izhaja v atmosfero. Nitrifikacija in denitrifikacija potekata pri ustrezni starosti blata5.

5.5.3 Razdelilni objekt s črpališčem povratnega blata Mešanica biološko očiščene vode in aktivnega blata iz aeracijskih bazenov priteče po zbirni cevi v razdelilni objekt. V razdelilnem objektu se voda preko preliva razdeli na dva enaka dela in preko povezovalnih cevi teče v dva naknadna usedalnika. Na vsaki povezovalni cevi je nameščena ročno krmiljena zapornica. V drugem delu objekta so nameščene tri črpalke za povratno blato, po ena za vsak naknadni usedalnik in ena rezervna. Črpalke za povratno blato so vodene prek frekvenčnega regulatorja in merilca pretoka povratnega blata, kar omogoča določanje želene količine povratnega blata.

5.5.4 Naknadni usedalnik V naknadnih usedalnikih ali bistrilnikih se tok vode umiri, aktivno blato se gravitacijsko ločuje od očiščene odpadne vode. ČN ima dva naknadna usedalnika okrogle oblike z ravnim dnom in s horizontalnim iztokom. Na vsakem naknadnem usedalniku je nameščen pomični most s krožnim strgalom, s sesalnimi cevmi ter posnemalom plavajočega blata. Blato se useda na dnu bazena. Krožno strgalo potuje po dnu in strga blato, ki se s sesalnimi cevmi po principu natega posesa preko sifona v zbirni jašek v osi. Iz zbirnega jaška teče po cevovodu v črpališče povratnega blata. Očiščena odpadna voda preko perforiranih horizontalnih odtočnih cevi odteka v odtočni kanal. Perforirane cevi so nameščene pod gladino vode. Preko preliva se očiščena voda izliva v odvodno cev. Slika 17 prikazuje shemo dveh naknadnih usedalnikov okrogle oblike ter črpališče povratnega blata.

5 Starost blata je okoli 15 dni.



Stran 36 od 53

Slika 17: Shema naknadnih usedalnikov s črpališčem povratnega blata

LEGANDA:

dotok iz aeracijskih bazenovčrpališče povratnega blataodvod v anaerobni bazenrazdelilni objekt

iztok iz naknadnih usedalnikov

odvod na zalogovnik blatanaknadni usedalnik Inaknadni usedalnik IIčrpalka za blato


5.5.5 Doziranje in skladiščenje FeCl3 Za dosego zahtevane učinkovitosti odstranjevanja fosforja je nameščena enota za shranjevanje in doziranje FeCl3, ki se dodaja v odpadno vodo kot dodatek biološkemu odstranjevanju fosforja.

5.5.6 Iztok iz čistilna naprave Na iztoku iz ČN je na poglobljenem delu iztočnega cevovoda nameščen magnetni induktivni merilnik pretoka. Slika 18 prikazuje shemo on-line merilne postaje, katera je nameščena pred iztokom očiščene odpadne vode v reko Savinjo. Na tej postaji je nameščen avtomatski vzorčevalnik za odvzem vzorcev ter on-line merilne postaje za merjenje pH vrednosti, amonijevega dušika, nitratnega dušika in BPK5. Rezultati meritev, ki se izvajajo na celotni ČN, se prikazujejo na centralnem računalniku v kontrolni sobi.



Stran 37 od 53

Slika 18: Shema on-line kontrole iztoka

LEGENDA:izliv iz naknadnega usedalnika

on-line merilna postajaavtomatski vzorčevalnik

iztok iz ČN


5.6 Biološko čiščenje na čistilni napravi Šaleške doline

5.6.1 Črpališče odpadne vode in dotok odpadne vode Iz primarnih usedalnikov se preliva odpadna voda na fine grablje z velikostjo odprtin 2 mm. Na njih se izločijo vsi morebitni mehanski delci, ki se niso izločili v mehanskem predčiščenju in lahko zamašijo šobe biofiltrov. Na biofiltracijo je pretok odpadne vode od 200 m3/h do 1.800 m3/h, pri čemer je lahko do 400 m3/h odpadne vode iz pranja biofiltrov. V črpališču odpadne vode so vgrajene tri potopne centrifugalne črpalke s frekvenčno regulacijo hitrosti, ki omogoča kontinuirano črpanje odpadne vode. Vsaka črpalka ima svoj tlačni cevovod, ki je opremljen z merilnikom pretoka in vodi do stavbe biofiltracije. Izmerjeni pretok se uporablja za kontrolo dodatka odpadne vode na biofiltracijo in za doziranje kemikalij za izločanje fosforja. Biofiltri so zgrajeni v osmih parih, vsakemu denitrifikacijskemu filtru je par nitrifikacijski biofilter. To prikazuje shema na sliki 19.



Stran 38 od 53

Slika 19: Shema biofiltra denitrifikacije in nitrifikacije

LEGENDA:

denitrifikacijski biofilternitrifikacijski biofilterdovod zraka za spiranjedovod vode za spiranje

iztok iz nitrifikacijskega biofiltraodpadna voda iz primarnega usedalnikapovezava med filtromaodpadna voda od spiranja

BIOMASA

BIOMASA


5.6.2 Koagulacija / flokulacija Na stopnji koagulacije in flokulacije se izloča fosfor. Odpadna voda se črpa v bazen za koagulacijo, v katerega se odpadni vodi dozira najprej koagulant (FeCl3). Nato se odpadna voda preliva v bazen za flokulacijo. Oba bazena sta opremljena z mešali. Doziranje kemikalij se regulira glede na:

� podatke merilnikov o pretoku na tlačnih dovodnih cevovodih in

� podatke z on-line merilnika, ki meri koncentracijo P-PO4. Slika 20 nam prikazuje on-line merilno postajo.



Stran 39 od 53

Slika 20: On-Line merilna postaja na ČN Šaleške doline

(Vir: http://www.kp-velenje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=195&Itemid=241, pridobljeno

25. 7. 2008.) Slika 21 prikazuje shemo doziranja FeCl3.

Slika 21: Shema doziranja FeCl3

LEGENDA:

rezervoar za železov trikloriddozirne črpalke

dovod na biofiltracijodovod tehnološke vode


5.6.3 Povratni tok Po dodajanju kemikalij se odpadna voda meša z reciklom odpadne vode, ki vsebuje nitrat. Recikel se črpa s pomočjo treh črpalk s frekvenčno regulacijo in je reguliran glede na izmerjeno koncentracijo nitratnega dušika na iztoku iz denitrifikacije in na iztoku iz ČN ter glede na količino pretoka v biofiltracijo.



Stran 40 od 53

5.6.4 Denitrifikacija "Kot navaja Roš (2001, stran 120), biološko odstranjevanje dušika ali denitrifikacija je dvostopenjski proces, ki zahteva nitrifikacijo v aerobnem okolju, ki ji sledi denitrifikacija v anoksičnem okolju. Denitrifikacija je redukcija nitratnega dušika v plinasti dušik (N2), ki se sprosti s pomočjo denitrifikacijskih mikroorganizmov, temu pa sledi mikrobna respiracija.

[2 NO3- → 3 N2]

Poenostavljeno rečeno – denitrifikacija se pojavi takrat, ko ni več raztopljenega kisika za mikroorganizme, zato morajo le-ti za svoj vir kisika uporabiti nitrat. Koprodukt tega procesa je plinasti dušik." Odpadna voda nato odteče po cevovodu na osem biofiltrov za denitrifikacijo, kjer so anoksični pogoji. S pomočjo merilnika nivoja se regulira pretok odpadne vode tako, da se spreminja odprtost reguliranega ventila. V vsakem denitrifikacijskem biofiltru je 105 m3 nosilnega glinenega materiala s premerom kroglic 4 mm – 8 mm, ki služijo kot nosilci biomase. Voda doteka v denitrifikacijske biofiltre od spodaj, skozi talno ploščo s posebnimi šobami. Nato teče skozi filtrni sloj in se na vrhu filtra preliva preko preliva v iztočni jašek. Od tod gravitacijsko teče na biofilter za nitrifikacijo skozi jašek za iztok in cevovod. Denitrifikacijski biofiltri se izpirajo približno vsakih 24 ur. Izpiranje poteka s kombinacijo zraka in vode ali pa samo z zrakom oz. samo z vodo. Za izpiranje se uporablja očiščena voda, ki se zbira v bazenu očiščene vode za pranje filtrov. Odpadna izpiralna voda preko prelivnega roba odteka v bazen umazane vode, od koder se prečrpava s konstantnim pretokom v primarna usedalnika. Slika 22 nam prikazuje shemo denitrifikacijskega biofiltra.

Slika 22: Shema denitrifikacijskega biofiltra

LEGENDA:denitrifikacijski biofilter

odvod odpadne vode od spiranjaodpadna voda iz primarnega

usedalnika

odtok na nitrifikacijski biofilter

dovod vode za spiranjedovod zraka za spiranje

BIOMASA




Stran 41 od 53

5.6.5 Nitrifikacija "Kot navaja Roš (2001, stran 120), je nitrifikacija zaporedna oksidacija amonijevega dušika v nitritni in nato v nitratni dušik.

[2 NH4+ + 3 O2 → 2 NO2

- + 4 N+ + 2 H2O]

[2 NO2- + O3 → 2 NO3

-]." Nitrifikacija prav tako poteka v osmih biofiltrih, v katerih so aerobni pogoji. Biofiltri so v parih in je en denitifikacijski biofilter povezan samo z enim nitrifikacijskim filtrom brez vmesne redistribucije odpadne vode. To bistveno poenostavi tok odpadne vode skozi biofiltracijo. V nitrifikacijskih filtrih je cca. 150 m3 glinenega filtrirnega materiala s premerom kroglic 2,5 mm – 5 mm, ki služi kot nosilec biomase. Pod glineno plastjo nosilcev je pesek, ki je nosilna plast filtrirnega materiala nad šobami. Na ta način se prepreči zamašitev šob za distribucijo zraka in odpadne vode. Dotok na nitrifikacijske biofiltre doteka iz denitrifikacijskih biofiltrov po cevovodu od spodaj v vstopno komoro skozi tla s šobami in teče skozi filtrni material in se na vrhu preliva preko prelivnega roba. Očiščena voda iz filtra se preliva mimo pregrade v iztočni jašek in teče vzdolž kanala za očiščeno vodo v bazen za recirkulacijo, od koder se del vode prečrpa kot recikel nazaj na denitrifikacijske biofiltre. Ostali del očiščene vode se preliva v bazen čiste vode. Za oksidacijo BPK5 in nitrifikacijo se vpihuje procesni zrak s pomočjo osmih kompresorjev, za vsak biofilter po en. Zrak se vpihuje skozi šobe v tleh, ki omogočajo sočasen pretok zraka in vode v biofilter. Vpihovani zrak ustvari zračno blazino pod talnimi ploščami. Nitrifikacijski biofiltri se izpirajo približno vsakih 36 ur izmenično s pretokom zraka in vode ali samo zraka ali samo vode. Odpadna voda od izpiranja se preliva preko preliva v bazen umazane vode, od koder se prečrpava s konstantnim pretokom v primarna usedalnika s pomočjo dveh potopnih črpalk. Biofiltri so lahko v treh različnih obratovalnih režimih v delovanju, pripravljenosti ali procesu izpiranja. Delovanje biofiltra je avtomatsko regulirano in kontrolirano. V stanju pripravljenosti je potrebno nitrifikacijske biofiltre občasno prepihovati s procesnim zrakom. Procesni zrak proizvaja osem puhal, opremljenih s frekvenčno regulacijo glede na potrebe po zraku, kar omogoča prihranek pri obratovalnih stroških. Regulacija puhala poteka s pomočjo algoritma na računalniškem nadzornem sistemu na podlagi izmerjene koncentracije amonijevega dušika na dotoku na biofiltre. Vsa puhala povzročajo s svojim delovanjem hrup, zato se nahajajo v zvočno izoliranem ohišju. Slika 23 nam prikazuje shemo nitrifikacijskega biofiltra.



Stran 42 od 53

Slika 23: Shema nitrifikacijskega biofiltra

LEGANDA:

nitrifikacijski biofilterdovod zraka za spiranje

dotok iz denitrifikacijskega biofiltraiztok iz nitrifikacijskega biofiltra

dovod vode za spiranje

BIOMASA


5.6.6 Bazen odpadne vode od izpiranja Odpadna voda od izpiranja iz vseh denitrifikacijskih biofiltrov in nitrifikacijskih biofiltrov se zbira v t.i. kanalu za izpiralno odpadno vodo, ki gravitacijsko vodi v bazene odpadne vode od izpiranja z volumnom cca. 570 m3. Iz bazena jo dve črpalki prečrpavata s konstantnim pretokom na dotok primarnih usedalnikov, kjer se delci hitro usedejo. Očiščena odpadna voda priteče po kanalu v bazen za recirkulacijo, ki se nahaja pod bazeni za koagulacijo in flokulacijo. Nivo vode v bazenu je določen s prelivnim robom, ki razdeli očiščeno vodo od recirkulacijskega bazena v bazen očiščene vode. Očiščena odpadna voda izteka iz ČN skozi jašek in teče skozi merilno mesto, kjer se pretok meri s pomočjo ultrazvočnega merilnika, in nato po cevi v reko Pako.

5.7 Obdelava blata na čistilni napravi Celje

Stabilizacija blata je dosežena s simultano aerobno stabilizacijo v prezračevalnem bazenu. Blato, ki se je usedlo v obeh naknadnih usedalnikih, se vodi preko črpališča



Stran 43 od 53

povratnega blata. Del blata, ki se vrača v anaerobne bazene, je povratno blato. Ostalo blato, ki v sistemu čiščenja ni več potrebno, je odvečno blato. Odvečno blato se najprej predzgošča, nato se skladišči v zalogovniku blata in dehidrira v centrifugah.

5.7.1 Predzgoščanje blata Odvečno blato se črpa v enoto za strojno predzgoščanje blata, ki je sestavljena iz tračnega zgoščevalca in postaje za pripravo in doziranje flokulantov. Odcejanje poteka na perforiranem traku tračnega zgoščevalca. Predzgoščeno blato pada v jekleni jašek, od koder se prečrpava v zalogovnik, odcejena voda pa se vrača v vhodno črpališče. Vsebnost suhih snovi v predzgoščenem blatu je med 5 % in 6 %.

5.7.2 Zalogovnik blata Zalogovnik blata služi za skladiščenje blata, pripravljenega za končno dehidracijo. Za homogenizacijo blata je v zalogovniku nameščen potopni mešalnik.

5.7.3 Dehidracija blata Blato se iz zalogovnika črpa v enoto za dehidracijo, ki jo sestavljata dve centrifugi in dve postaji za pripravo in doziranje polielektrolitov. Predzgoščeno blato se pred vtokom v centrifuge meša s pripravljenimi polielektroliti. Na centrifugah se v blatu doseže do 30 % suhe snovi. Zgoščeno blato iz centrifug pada na vijačni transporter, ta pa potisne zgoščeno blato do ekscentrične vijačne črpalke s polžem. Na tej postaji se lahko dodaja po potrebi živo apno za higienizacijo6. Blato se nato preko tlačnega cevovoda transportira v kontejnerje. Dehidrirano blato je možno:

� uporabiti pri kompostiranju kot dodatek zelenemu rezu v količini do 30 %, ali

� sušiti in briketirati ter uporabljati kot kurivo.

5.8 Obdelava blata na čistilni napravi Šaleške doline

5.8.1 Zgoščevalnik blata V liniji obdelave blata in izrabe bioplina se primarno in odvečno blato iz obeh primarnih usedalnikov črpa v zgoščevalnik, kjer se surovo blato delno zgosti. Namen zgoščevalnika

6 V primeru, da bi se blato odlagalo na kmetijske površine, je na ČN pripravljena enota za dodajanje živega apna za higienizacijo.



Stran 44 od 53

je, da deluje kot vmesni rezervoar, kar omogoča boljši učinek strojnega zgoščevanja. V njem se surovo blato delno zgosti od 2 % do 4 % suhe snovi. Slika 24 nam prikazuje shemo zgoščevalnika blata.

Slika 24: Shema zgoščevalnika blata

LEGENDA:

zgoščevalnik blataodvečno blato iz primarnega

usedalnikaodvod na flokulacijopovratno blato v primarni

usedalnikodtok v vhodno črpališče


5.8.2 Mehansko zgoščanje Iz zgoščevalnika se surovo blato črpa na napravo za mehansko zgoščanje blata. Najprej blato doteka v mešalno posodo, kamor se dozira polielektrolit, ki izboljša učinek zgoščanja. Iz mešalne posode se blato preliva v napravo za mehansko zgoščevanje. Zgoščeno blato se nato črpa v primarno gnilišče s pomočjo ekscentrične monočrpalke. Izločena blatenica pri mehanskem zgoščanju pa se odvaja v bazen za septiko, od koder se vrača v proces čiščenja odpadne vode.

5.8.3 Gnilišča Zgoščeno blato, ki ima do 6 % suhe snovi, se črpa v prvo od dveh obstoječih gnilišč. Iz prvega gnilišča se delno pregnito blato preliva v drugo gnilišče, kjer se dokončno anaerobno stabilizira. Vsako gnilišče je opremljeno s štirimi obtočnimi črpalkami za mešanje vsebine. Obe gnilišči se ogrevata preko izmenjevalcev toplote za pokrivanje toplotnih izgub in gretje gnilišč. Na vrhu obeh gnilišč je mešalo za razbijanje skorje in pen



Stran 45 od 53

na gladini. Obe gnilišči sta plinotesni in imata varnostni ventil za bioplin. Gnilišči sta mezofilni in obratujeta pri temperaturi od 35°C do 37°C. Na vsakem gnilišču je merilnik temperature, ki uravnava ogrevanje gnilišč. Pri anaerobnih pogojih prihaja do razkrajanja organskih snovi, pri čemer nastaja bioplin. Anaerobna razgradnja poteka s pomočjo mikroorganizmov v treh fazah. Najprej poteče hidroliza neraztopljenih snovi do manjših koloidnih ali raztopljenih snovi s pomočjo encimov. Nato v kislinski fazi razgradnje iz organskih snovi nastanejo organske kisline, vodik in ogljikov dioksid. V metanogeni fazi iz organskih kislin, vodika in ogljikovega dioksida nastaja metan. Nastali bioplin vsebuje:

� od 65 % do 70 % CH4,

� od 25 % do 30 % CO2,

� od 0 do 0,3 % O2,

� od 2 % do 4 % CO,

� od 1 % N2,

� do 1,5 % ostalih ogljikovodikov in

� sledi H2S7.

Gnilišči sta povezani s cevovodom in delujeta na principu veznih posod, kar pomeni, da je gladina v obeh gniliščih enaka.

5.8.4 Zalogovnik za pregnito blato Iz drugega gnilišča se blato črpa v zalogovnik za pregnito blato. Namen zalogovnika je zbiranje pregnitega blata preko celotnega dneva tako, da je možno obratovanje centrifuge samo v dveh izmenah. V zalogovniku se pregnito blato pred začetkom dehidracije pomeša s potopnim mešalom. Potopno mešalo mora obratovati ves čas delovanja centrifuge. To omogoča enakomerno obremenitev centrifuge in boljši učinek dehidracije. Na centrifugo se pregnito blato črpa z dvema ekscentričnima monočrpalkama s frekvenčno regulacijo.

5.8.5 Dehidracija blata Blato iz zalogovnika za pregnito blato se črpa na centrifugo, kjer se dehidrira. Centrifuga ima pogon bobna in pogon polža, ki se vrtita z različnima hitrostima, kar omogoča odstranjevanje dehidriranega blata iz centrifuge. Dehidrirano blato iz centrifuge pada na polžni transporter, ki ga odlaga na obstoječi tračni transporter, le-ta pa odlaga blato v kontejner. Pregnitemu blatu se pred dotokom na centrifugo dodaja raztopina flokulanta

7 Komunalno podjetje Velenje, Centralna čistilna naprava Šaleške doline, dostopno na: http://www.kp-velenje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=142&Itemid=241 (pridobljeno 20. 8. 2008).



Stran 46 od 53

za dehidracijo. V prostoru je posebna naprava za pripravo in doziranje polielektrolita-flokulanta. Centrat iz centrifuge se po interni kanalizaciji odvaja v bazenu za sprejem greznic, od koder se ga kontrolirano prečrpava v vhodno črpališče in nazaj v proces čiščenja odpadne vode. Delovanje centrifuge je avtomatizirano. Slika 25 prikazuje shemo obdelave blata.

Slika 25: Shema obdelave blata

LEGANDA:zgoščevalnik blataflokulacijamehansko zgoščanjedoziranje polielektrolita za

zgoščanje

gnilišče Ignilišče IIdehidracija blatazalogovnik za pregnito blatodoziranje polielektrolita za

dehidracijo


Dehidrirano blato je prav tako možno:

� uporabiti pri kompostiranju kot dodatek zelenemu rezu v količini do 30 % ali

� sušiti in briketirati ter uporabljati kot kurivo.

5.8.6 Izraba bioplina V obeh gniliščih nastali bioplin se vodi v obstoječi plinohran. Iz plinohrana se bioplin vodi do porabnikov s pomočjo obstoječega puhala. Primarno se bioplin porablja na dveh plinskih motorjih za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki se nahajata v objektu dehidracije. Prvi plinski motor ima moč 45 kW, drugi ima moč 140 kW. Pri zgorevanju



Stran 47 od 53

bioplina v plinskih motorjih nastaja odvečna toplota. Nastala toplota se uporablja za ogrevanje gnilišč in prostorov v upravni stavbi ter servisnem objektu. Toplota iz plinskih motorjev se odvede v sistem za ogrevanje preko toplotnih izmenjevalcev. V obdobju toplega vremena, ko ni porabe toplotne energije, se plinska motorja hladita preko zračnih hladilnikov. V primeru, da plinski motorji ne obratujejo, se bioplin sežge v obstoječem kotlu, ki je namenjen za ogrevanje gnilišč in prostorov ter proizvodnjo tople vode. Morebitne viške bioplina se lahko sežge tudi na plinski bakli. Slika 26 nam prikazuje shemo izrabe bioplina.

Slika 26: Shema izrabe bioplina na ČN Šaleške doline

LEGENDA:

gnilišče Ignilišče IIplinohranelektrična generatorja

plinski koteltopla vodamrzla voda




Stran 48 od 53

6 ANALIZA DOTOKA NA ČISTILNO NAPRAVO IN IZTOKA IZ ČISTILNE NAPRAVE

Kot smo že omenili v tretjem poglavju se za samo kontrolo procesa čiščenja na ČN meri ogromno parametrov. Vendar so te meritve in njihove vrednosti parametrov uporabne le za upravitelja ČN. Pomagajo mu pri nastavitvah tehnološkega procesa čiščenja, saj je za uspešno delovanje ČN potreben kontinuiran nadzor celotnega procesa. Le nekaj od teh meritev je potrebno posredovati na ARSO, kjer so podatki dostopni. Dostopni so lahko tudi na spletni strani upravitelja ČN. Vsekakor je pričakovati, da vrednosti, v kratkotrajnih časovnih obdobjih, na iztoku iz ČN ne zadostujejo zakonsko zahtevanim kriterijem. Vendar moramo upoštevati, da se volumen, fizikalne, kemijske in biološke lastnosti odpadne komunalne vode na vtoku na ČN neprestano spreminjajo. Na iztoku morajo biti v mejah zakonsko dovoljenih koncentracij8. Zaradi tega je pomembno poznavanje tehnološkega procesa, dobro vodenje ČN in čimprejšnje ukrepanje, da je takšnih trenutkov čim manj. Da bi ugotovili učinek čiščenja komunalnih odpadnih voda, moramo primerjati parametre na vstopu in na izstopu iz čistilne naprave. Mejne dovoljene koncentracije in njihove vrednosti za obe ČN so predstavljeni v tabeli 4 in 5.

Tabela 4: Učinek čiščenja na ČN Celje v letu 2007

POVPREČNA LETNA VREDNOST PARAMETER

VTOK NA ČN IZTOK IZ ČN

MDK9 UČINEK (%)

KPK (mg O2/l) 435 22 110 95,0

BPK5 (mg O2/l) 204 5 20 97,4

Celotni fosfor (mg P/l) 5,7 1,5 2 73,9

Celotni dušik (mg N/l) 33,2 5,4 15 83,7

(Vir: ČN Celje, 20. 5. 2008.) Iz tabele lahko razberemo, da so vrednosti na iztoku iz ČN Celje v mejah zakonsko dovoljenih koncentracij in pri tem učinek delovanja dosega zelo visoke vrednosti.

8 Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS 45/2007), priloga 2. 9 MDK – mejne dovoljene koncentracije.



Stran 49 od 53

Tabela 5: Učinek čiščenja na ČN Šaleške doline v letu 2007

POVPREČNA LETNA VREDNOST PARAMETER

VTOK NA ČN IZTOK IZ ČN

MDK UČINEK (%)

KPK (mg O2/l) 371 50 110 86,5

BPK5 (mg O2/l) 206 15,8 20 92,3

Celotni fosfor (mg P/l) 4,2 1,5 2 64,3

Celotni dušik (mg N/l) 32,9 14,1 15 57,1

(Vir: ČN Šaleške doline, 14. 7. 2008.)

Iz tabele lahko razberemo, da so vrednosti na iztoku iz ČN Šaleške doline prav tako v mejah zakonsko dovoljenih koncentracij in pri tem učinek delovanja tudi dosega zelo visoke vrednosti. Ugotovili smo, da skozi proces čiščenja izločimo iz komunalne odpadne vode tudi razne odpadke. Ti odpadki so pesek, cunje, koščki kovin, maščobe, dehidrirano blato,… V tabeli 6 so prikazane količine stranskih produktov čiščenja, nastale v letu 2007. Pri tem želimo poudariti, da proizvodnja bioplina in električne energije poteka samo na ČN Šaleške doline. V rubriki trdi odpadki so zajeti vsi odpadki, izločeni na grabljah, ti odpadki so les, krpe, cunje, steklo, koščki kovin in podobno.

Tabela 6: Stranski produkt čiščenja komunalne odpadne vode

KOLIČINE V LETU 2007 STRANSKI PRODUKTI ČIŠČENJA ENOTA

ČN CELJE ČN ŠALEŠKE DOLINE

Odpadna voda m3 7.375.776 5.342.892

Bio plin m3 / 286.548

Električna energija kWh / 589.230

Toplotna energija kWh / 140.700

Sarža10 m3 / 36.886

Trdi odpadki m3 248 103

Pesek m3 169 99

Maščobe m3 499 186

Dehidrirano blato t 5.247 2.043

(Vir: ČN Celje in ČN Šaleške doline, 20. 9. 2008.) Na ČN Celje so v letu 2007 proizvedli 5.247 t dehidriranega blata. Dehidracija poteka le ob delovnih dnevih in ne vsak dan. Nastalo blato se trenutno odvaža, v skladu z Uredbo

10 Sarža je količina blata, prečrpanega v gnilišče.



Stran 50 od 53

o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 32/200611, 98/200712), na Regionalni center za ravnanje z odpadki (R-CERO) v Bukovžlaku. Glede na to, da se po 15. juliju 2009 ne bo smelo več odlagati blato iz ČN na odlagališča, je našla MOC rešitev v izgradnji Toplarne. Tehnološki postopek termične obdelave odpadkov na Toplarni bo omogočal na eni strani proizvodnjo toplotne in električne energije, na drugi strani se bo zmanjšal njegov volumen ter izvedena bo njegova sterilizacija. Na ČN Šaleške doline so v letu 2007 proizvedli 2.043 t dehidriranega blata, katerega se odvaža, v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, na Odlagališče komunalnih odpadkov Velenje. Dehidracija prav tako poteka le ob delovnih dnevih in ne vsak dan. Glede na spremembo zakonodaje (Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih) ima MOV v načrtu zgraditi lastno kompostarno. Letna proizvodnja bioplina na ČN Šaleške doline znaša 286.548 m3. Iz bioplina nato proizvedejo 589.230 kWh električne energije, kar predstavlja približno četrtino celotne porabe električne energije. V času kurilne sezone proizvajajo iz bioplina tudi toplotno energijo, katero uporabljajo za segrevanje gnilišč in upravne stavbe. V času od septembra do decembra 2007 je bilo proizvedene toplotne energije 140.700 kWh. Glede na omenjeno kategorizacijo vodotokov v poglavju 1.1 lahko uvrstimo reko Savinjo v 2. – 3. kakovostni razred in reko Pako v 3. kakovostni razred13.

11 67. člen, 5. odstavek: "Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko do 31. decembra 2008 na obstoječih odlagališčih iz prejšnjega odstavka odlagajo mulji iz komunalnih čistilnih naprav, greznični mulji in drugi odpadki, ki nastajajo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda." 12 34. člen, 2. odstavek: "Ne glede na določbe petega odstavka 67. člena uredbe se lahko na obstoječih odlagališčih, za katere je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje v skladu s 67. členom uredbe, do 15. julija 2009 odlagajo mulji iz komunalnih čistilnih naprav, greznični mulji, drugi odpadki, ki nastajajo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda ter obdelani in dezinficirani odpadki iz bolnišnic ne glede na vsebnost TOC in kurilne vrednosti v teh odpadkih." 13 Vir: ARSO, internetna stran: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, pridobljeno 25.10.2008.



Stran 51 od 53

7 ZAKLJUČEK

Ugotovili smo, da se tehnološka postopka čiščenja komunalne odpadne vode med seboj razlikujeta in glede na učinek čiščenja dosegata obe ČN zahtevane rezultate. S tem sta bila dosežena namen in cilj diplomskega dela. Vrednosti merjenih parametrov so na iztoku iz obeh ČN pod MDK. To potrjuje tudi našo hipotezo. Kljub temu, da se v reko Savinjo izliva iztok iz ČN Celje, se le-ta odvodnik razvršča med 2. in 3. kakovostni razred. Prav tako bi lahko rekli za reko Pako, da iztok iz ČN Šaleške doline ne povzroča večje evtrofikacije, saj se odvodnik razvršča v 3. kakovostni razred. Glede na učinek čiščenja bi lahko rekli, da je ČN Celje učinkovitejša od ČN Šaleške doline. Tega ne moremo pripisati zgolj tehnološkemu postopku, ampak moramo upoštevati dejstvo, da je bilo leto 2007 za ČN Šaleške doline poskusno leto in se je tehnološki proces še optimiziral. Lahko bi rekli, da so tehnološki postopki čiščenja odpadnih voda učinkoviti, če so uporabljeni pravilno. To pomeni, da je potrebno uporabiti tehnološki postopek glede na vrsto odpadne vode. Pri tem mora biti ČN pravilno dimenzionirana, uporabljena primerna oprema, katero je potrebno ne nazadnje tudi redno vzdrževati. Ne smemo pozabiti še na strokovni kader, ki skrbi za upravljanje ČN in je od njega največ odvisno. Pri izvedbi samih objektov bi lahko rekli, da ima prednost ČN Šaleške doline, saj je po velikosti objektov dosti manjša kot ČN za mesto Celje in je namenjena za okolja, kjer se spopadajo s prostorsko stisko. Poleg tega ima še eno prednost v izrabi bioplina kot vir električne in toplotne energije. Pozitivni učinki ČN so zaznavni v izboljšani kakovosti reke Pake in reke Savinje ter posledično reke Save. Negativni vplivi so omejeni na območje ČN ali na njeno neposredno okolico. Vonjave iz ČN niso zaznavne v njuni neposredni okolici. Hrup, ki ga povzročata v obratovanju, je za okolico sprejemljiv, saj nista grajeni sredi urbanega naselja. Obratovanje same naprave je zmanjšalo obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami, pri tem ni bistveno prizadelo drugih sestavin okolja. Vsekakor nam stroga zakonodaja, kakor tudi nadzor nad izvajanjem zakonodaje z inšpekcijskimi službami in kazensko preganjanje povzročiteljev, ne zagotavljajo uspeha pri zastavljenih ciljih o ohranjanju čistega okolja. Toliko bolj je pomembno, da se sami zavedamo pomembnosti tega in storimo za okolje, kar se da največ. Potrebno bi bilo, poleg izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, dati še velik poudarek na zmanjšanju porabe pitne vode.



Stran 52 od 53

8 LITERATURA IN VIRI

STROKOVNA LITERATURA

1. Drugovič, U., Kramer, R., (2004). Čistilna naprava Celje – Gradnja, zagon in poskusno obratovanje. V: M. Roš (Ur.) Strokovni seminar Vodni dnevi 2004, Zbornik referatov, Velenje. Ljubljana: Slovensko društvo za zaščito voda.

2. Roš, M. (2001). Biološko čiščenje odpadne vode, Ljubljana: GV založba.

3. Roš, M., Simonič, M., Šostar Turk, S. (2005). Priprava in čiščenje vod, Maribor:

Fakulteta za strojništvo, Oddelek za tekstilstvo.

4. Vuk, D. (2000). Uvod v ekološki management, Ljubljana: Založba Moderna organizacija v okviru FOV.

5. Glažar, Saša A. (2007). Zapiski predavanj: Ekologija.

ELEKTRONSKI VIRI

1. Agencija Republike Slovenije za okolje ARSO [online], Pridobljeno 14.6.2008. Internet stran: http://www.arso.si/

2. Direktiva Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode [online]. Pridobljeno

16.6.2008. Internet stran: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/dd/15/02/31991L0271SL.pdf

3. Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. [online], pridobljeno 18.5.2008. Internet stran:

http://www.kp-velenje.si/

4. Komunalno podjetje VODOVOD-KANALIZACIJA, d.o.o Celje [online], pridobljeno 18.5.2008. Internet stran: http://www.vo-ka-celje.si/

5. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode Ur. l.

RS, št. 105/2002, 50/2004 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV4387.html

6. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih

za njegovo izvajanje Ur. l. RS, št. 35/1996, 29/2000, 106/2001, 74/2007 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV135.html

7. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO 2005-

2012) Ur. l. RS, št. 2/2006 [online]. Pridobljeno 20.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_RESO41.html

8. Sewage Sludge Directive [online], Pridobljeno 16.6.2008. Internet stran:

http://rod.eionet.europa.eu/show.jsv?id=514&mode=S

9. Urban Waste Water Directive [online], Pridobljeno 16.6.2008. Internet stran: http://ec.europa.eu/environment/water/water-urbanwaste/legislation/directive_en.htm



Stran 53 od 53

10. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav

Ur. l. RS št. 35/1996, 90/1998, 31/2001, 62/2001, 45/2007 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_URED4442.html

11. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih

naprav Ur. l. RS št. 103/2002, 98/2007 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED4606.html

12. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno

kanalizacijo Ur. l. RS, št. 47/2005, 45/2007 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED3606.html

13. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih

voda Ur. l. RS št. 123/2004, 142/2004, 68/2005, 77/2006, 71/2007 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_URED3548.html

14. Ustava Republike Slovenije (URS) Ur. l. RS, št. 33l/1991-l, 42/1997, 66/2000,

24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006 [online]. Pridobljeno 15.6.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html

15. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1 Ur. l. RS, št. 41/2004, ZVO-1-UBP1) Ur. l. RS, št.

39/2006, 66/2006, ZVO-1B Ur. l. RS, št. 70/2008 [online]. Pridobljeno 18.6.2008. Internet stran: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200639&dhid=81977

16. Zakon o vodah (ZV-1) Ur. l. RS, št. 67/2002, (ZV-1A)Ur. l. RS, št. 57/2008

[online]. Pridobljeno 18.7.2008. Internet stran: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO1244.html

diplomsko delo - core.ac.uk · vib volumski indeks blata zv zakon o vodah zvo zakon o varstvu...

Documents