diplomska naloga simona kotnik - upr · iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. alenki kocbek za...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
SIMONA KOTNIK
KOPER 2015
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
POMEN ZGODNJEGA UČENJA NEMŠKEGA
JEZIKA NA OBMEJNEM OBMOČJU GORNJA
RADGONA
Simona Kotnik
Koper 2015
Mentorica: doc. dr. Alenka Kocbek
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Alenki Kocbek za vso strokovno pomoč, vsak
dragocen nasvet ter usmerjanje in prijaznost pri nastajanju diplomske naloge.
Posebna zahvala gre moji družini za podporo, spodbudne besede, potrpežljivost in
razumevanje v času študija in nastajanja diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi ravnateljici mag. Bredi Forjanič in vsem sodelavkam, ki so mi
pomagale med študijem in mi omogočile izvedbo empiričnega dela diplomske naloge.
Prav tako bi se zahvalila vsem staršem za sodelovanje in pomoč pri reševanju anketnih
vprašalnikov.
Iskrena hvala vsem!
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Simona Kotnik, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na
obmejnem območju Gornja Radgona
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Diplomska naloga predstavlja pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na
obmejnem območju Gornja Radgona. V teoretičnem delu diplomske naloge
predstavljamo sodobne teorije usvajanja jezika, dejavnike, ki vplivajo na učenje tujega
jezika, in argumente za zgodnje učenje tujega jezika. V nadaljevanju diplomske naloge
je opisano zgodnje učenje tujega jezika. V tem delu so predstavljeni glavni cilji, kritično
obdobje, vloga vzgojitelja in metode zgodnjega učenja tujega jezika. Nato so
predstavljena še Nϋrnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika in vpliv
zgodnjega učenja tujega jezika na materinščino in otrokov razvoj.
V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli pridobiti mnenja staršev o
pomembnosti zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona in vplivu obmejnega območja na izbiro tujega jezika. Zanimalo nas je, ali
starši svojim otrokom priporočajo učenje nemškega jezika oziroma jezika sosedov ter v
tem vidijo potencial za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev v Avstriji, ali pa dajejo
prednost angleškemu jeziku. Prav tako nas je zanimalo mnenje staršev o vzrokih za
učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona. Ugotoviti smo želeli
tudi mnenje staršev o tem, koliko tujih jezikov naj bi otrok govoril, kdaj in kako naj bi
potekalo zgodnje učenje nemškega jezika in o vplivu zgodnjega učenja tujega jezika na
razvoj maternega jezika, učenje nadaljnjih tujih jezikov in otrokov razvoj. Rezultati
raziskave so pokazali, da so starši naklonjeni zgodnjemu učenju nemškega jezika ter
da se zavedajo pomena, vpliva in vloge obmejnega območja Gornja Radgona pri izbiri
in učenju tujih jezikov.
Ključne besede: zgodnje učenje nemškega jezika, metode učenja tujega jezika,
obmejno območje, vrtec, mnenja staršev.
ABSTRACT
Importance of early German language learning in the border area of Gornja Radgona
The graduation thesis presents the importance of early German language learning
in the border area of Gornja Radgona. In the theoretical part of the thesis, I present
contemporary theories of language acquisition, factors influencing foreign language
learning, and arguments for the early foreign language learning. Further in the thesis,
there is a description of the early foreign language learning. The main objectives,
critical period, role of the teacher, and methods for the early foreign language learning
are presented in this part of the thesis. Moreover, there are also Nϋrnberg
recommendations on the early foreign language learning presented, as well as
influence of the early foreign language learning on mother tongue and child's
development.
In the empirical part of the thesis, I wanted to get parents' opinions about the
importance of the early German language learning in the border area of Gornja
Radgona, as well as the influence of the border area on the choice of the foreign
language. I was interested in whether parents recommend learning German language,
that is the language of the neighbours, to their children, and if they see a potential in
that for further education and employment in Austria, or they give English language a
priority. Furthermore, I was also interested in parents' opinion about the reasons for
learning German language in the border area of Gornja Radgona. I also wanted to find
out the parents' opinion about the number of foreign languages that a child should
speak, when and how the early German language learning should take place, as well
as about the influence of the early language learning on the development of the mother
tongue, learning other foreign languages, and child's development. The research
results showed that parents are inclined to the early German language learning and
they are aware of the importance, influence and role of the border area of Gornja
Radgona on the choice and learning of foreign languages.
Key words: early German language learning, methods of foreign language
teaching, border area, kindergarten, parentsʹ opinions.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2
2.1 Sodobne teorije usvajanja jezika ............................................................................. 2
2.1.1 Piaget in njegovi pogledi na jezik ..................................................................... 2
2.1.2 Stališča Vigotskega o razvoju jezika ............................................................... 3
2.1.3 Skinnerjeva teorija učenja ................................................................................. 3
2.1.4 Pogledi Chomskega na usvajanje jezika ........................................................ 4
2.2 Usvajanje in učenje drugega jezika ali tujega jezika ............................................. 4
2.3 Dejavniki, ki vplivajo na učenje tujega jezika ......................................................... 5
2.3.1 Otrokova starost ................................................................................................. 5
2.3.2 Osebnostne lastnosti ......................................................................................... 6
2.3.3 Jezikovna nadarjenost ....................................................................................... 6
2.3.4 Motivacija ............................................................................................................. 6
2.3.5 Kognitivni slog ..................................................................................................... 7
2.4 Argumenti za zgodnje poučevanje tujega jezika ................................................... 7
2.4.1 Razvojna psihologija .......................................................................................... 7
2.4.2 Nevropsihologija ................................................................................................. 8
2.4.3 Antropologija ....................................................................................................... 8
2.4.4 Pedagogika .......................................................................................................... 8
2.5 Ekonomski, gospodarski, geografski in družbeno- kulturni razlogi za učenje
tujih jezikov .............................................................................................................................. 8
2.6 Cilji zgodnjega učenja tujih jezikov .......................................................................... 9
2.7 Kritično obdobje za učenje tujih jezikov ................................................................ 10
2.8 Tiho obdobje .............................................................................................................. 11
2.9 Vpliv tujega jezika na materinščino in otrokov razvoj ......................................... 11
2.10 Nürnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika .................................... 11
2.11 Vloga vzgojitelja ........................................................................................................ 13
2.12 Metode učenja tujega jezika ................................................................................... 14
2.13 Igra kot spodbuda za zgodnje učenje tujega jezika ............................................ 14
2.14 Nebesedna sredstva ................................................................................................ 15
2.14.1 Glasbeno ustvarjanje, petje in ritmiranje ....................................................... 15
2.14.2 Likovno in plastično oblikovanje ..................................................................... 16
2.14.3 Gibanje in jezik .................................................................................................. 16
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................17
3.1 Problem, namen in cilj ............................................................................................. 17
3.2 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................. 17
3.3 Metodologija .............................................................................................................. 18
3.3.1 Raziskovalna metoda ....................................................................................... 18
3.3.2 Raziskovalni vzorec ......................................................................................... 18
3.3.3 Postopek zbiranja podatkov ............................................................................ 18
3.3.4 Vsebinsko-metodološke značilnosti ............................................................... 18
3.3.5 Postopek obdelave podatkov ......................................................................... 18
3.4 Rezultati in razprava ................................................................................................ 19
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................37
5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................39
6 PRILOGE .............................................................................................................41
KAZALO PRIKAZOV
Prikaz 1: Spol anketirancev .................................................................................................... 19
Prikaz 2: Starost anketirancev ................................................................................................ 19
Prikaz 3: Stopnja izobrazbe anketirancev ............................................................................ 20
Prikaz 4: Aktivno obvladovanje tujega jezika anketirancev ............................................... 20
Prikaz 5: Primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec ............................................. 21
Prikaz 6: Primerna oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu ............................................... 21
Prikaz 7: Pogostost izvajanja tujega jezika .......................................................................... 22
Prikaz 8: Primerna velikost skupin ......................................................................................... 22
Prikaz 9: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
pasivno razume en tuji jezik .................................................................................................... 23
Prikaz 10: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
aktivno govori en tuji jezik ....................................................................................................... 23
Prikaz 11: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
aktivno govori še vsaj dva tuja jezika .................................................................................... 24
Prikaz 12: Strinjanje s trditvijo, da učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu
pozitivno vpliva na nadaljnje učenje tujih jezikov ................................................................ 24
Prikaz 13: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika negativno vpliva na
razvoj maternega jezika .......................................................................................................... 25
Prikaz 14: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na
otrokov celostni razvoj ............................................................................................................. 25
Prikaz 15: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika za otroka
predstavlja nepotrebno obremenitev ..................................................................................... 26
Prikaz 16: Strinjanje s trditvijo, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot odrasli ......... 27
Prikaz 17: Strinjanje s trditvijo, da je zgodnji začetek učenja nemškega jezika
pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca ............. 27
Prikaz 18: Strinjanje s trditvijo, da je najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika
ob igri vlog, pesmicah, izštevankah, rimah in pravljicah .................................................... 28
Prikaz 19: Strinjanje s trditvijo, da naj učna ura poteka izključno v tujem jeziku ............ 28
Prikaz 20: Vpliv obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika .............. 29
Prikaz 21: Priporočeni jezik glede na obmejno območje Gornja Radgona ..................... 29
Prikaz 22: Pomembnost zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju
Gornja Radgona ....................................................................................................................... 30
Prikaz 23: Znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona je
pomembnejše kot znanje angleškega jezika ....................................................................... 31
Prikaz 24: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost zaposlitve v sosednji državi
Avstriji« ....................................................................................................................................... 31
Prikaz 25: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost šolanja in študija v sosednji
državi Avstriji« ........................................................................................................................... 32
Prikaz 26: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spremljanja radijskih, TV oddaj,
časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku« ......................................................................... 32
Prikaz 27: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost komunikacije s prebivalci
sosednje države Avstrije« ....................................................................................................... 33
Prikaz 28: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost sklepanja prijateljskih vezi s
prebivalci sosednje države Avstrije« ..................................................................................... 33
Prikaz 29: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spoznavanja kulture sosednje
države Avstrije« ........................................................................................................................ 34
Prikaz 30: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost mednarodnega sodelovanja« .. 34
Prikaz 31: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost nakupovanja v sosednji državi
Avstriji« ....................................................................................................................................... 35
Prikaz 32: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost obiska restavracij v sosednji
državi Avstriji« ........................................................................................................................... 36
KAZALO SLIK
Slika: Model motoričnega odziva ............................................................................................. 3
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Globalizacija, tehnološki napredek, večja mobilnost ljudi, naraščanje večkulturnih
skupnosti in skupni trgi povečajo potrebo po znanju in razumevanju tujih jezikov ter
kultur. Prav zaradi tega jezikovna politika Evrope predvideva večjezičnega govorca, ki
poleg maternega jezika obvlada še dva dodatna jezika. To sta lahko jezika sosedov,
jezika manjšin ali tuja jezika. Priporoča se, da bi z vseživljenjskim učenjem tujih jezikov
pričeli že v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri zgodnjem začetku učenja
tujih jezikov pa otroci ne usvajajo samo jezikovnih vzorcev in struktur, temveč odkrivajo
tudi druge kulture, običaje in navade (Brumen in Pižorn, 2008).
Novinec (2010) dodaja, da zgodnje učenje tujih jezikov ugodno vpliva na otrokov
umski razvoj, na sposobnost govornega izražanja, prav tako pa otroka pripravi na
uspešnejše srečanje z učenjem tujega jezika v osnovni šoli in kasnejšem obdobju.
Veliko staršev se zaveda, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno in cenjeno, saj
omogoča večjo zaposlitveno mobilnost in konkurenčnost na trgu dela po vsej Evropi.
Prav zaradi tega se starostna meja učenja tujih jezikov vedno bolj znižuje. Vse več je
povpraševanja in želj staršev po zgodnjem učenju tujih jezikov že v predšolskem
obdobju, bodisi kot interesna dejavnost v vrtcu bodisi kot tečajna oblika v sodelovanju z
zunanjimi sodelavci.
Starši prav tako vedo, da je učenje tujega jezika v odrasli dobi težko, zato želijo
svojim otrokom omogočiti usvajanje tujih jezikov že v zgodnjem obdobju ter jim s tem
prihraniti veliko truda in napora. Kogoj (1995) staršem priporoča, naj temeljito razmislijo
in upoštevajo vse dejavnike, ki vplivajo na izbiro, preden se odločijo, kdaj, kje, kako in
katerega tujega jezika se naj pričnejo otroci učiti.
Prav zaradi vedno večjega zanimanja za učenje nemškega jezika v vrtcu smo z
anketiranjem staršev predšolskih otrok želeli pridobiti njihova stališča do zgodnjega
učenja nemškega jezika v vrtcu in mnenje staršev o pomenu zgodnjega učenja
nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Sodobne teorije usvajanja jezika
V zadnjih tridesetih letih je nastalo več teorij, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako
otroci usvajajo materni jezik, vendar nobena od teh teorij ni rešila problema v celoti.
(Prebeg - Vilke, 1995). V prvem poglavju bom na kratko predstavila najpomembnejše
teorije usvajanja jezika.
2.1.1 Piaget in njegovi pogledi na jezik
Psiholog Jean Piaget v svojih delih razlaga, da je jezikovni razvoj del splošnega
kognitivnega razvoja. Prav zaradi tega posebni mehanizmi za razvoj jezika ne
obstajajo. Kognitivni razvoj predstavlja rezultat raziskovanja sveta otroka preko
senzomotoričnih čutil, kot so tip, okus, vid in vonj, raziskovanje pa omogoči izdelavo
posebnih in konkretnih posplošitev o delovanju sveta (Kranjc, 1999).
Poudarja, da se mišljenje razvija neodvisno od govora in da prav mišljenje
omogoča razvoj govora (Marjanovič Umek, 1990).
Piaget je najbolj celostno prikazal razvoj otroka. Navaja, da pri otrocih prihaja do
pojava egocentričnega govora, in sicer zaradi prepletanja in medsebojnega
dopolnjevanja kognitivnega in družbenega razvoja. Egocentrični govor je usmerjen v
otroka, ker ne razume, da so pogledi, mnenja in potrebe drugih ljudi lahko drugačni od
njegovih. Prav tako poudarja, da se pri otroku najprej pojavi egocentrični govor,
katerega pozneje zamenja socializirani govor.
Po njegovem mnenju gre otrok skozi različne razvojne stopnje, pri čemer vsako
stopnjo označujejo posamezne značilnosti otrokovega mišljenja. Otroci sledijo
razvojnim stopnjam v točno določenem zaporedju, hitrost prehoda pa se razlikuje od
posameznika do posameznika. Trdi, da se pri kognitivnem in jezikovnem razvoju otroka
prepletajo štiri razvojne stopnje (Prebeg - Vilke, 1995):
senzo-motorična (od rojstva do 18. meseca),
predoperacionalna (od 18. meseca do 7. leta),
stopnja konkretnih operacij (od 7. leta do 11. leta) in
stopnja formalnih operacij (po 11. letu).
Piaget želi dokazati, da ima otrok inteligenco, še preden začne govoriti, kar
pomeni, da inteligenca ni odvisna od govora. Šele takrat, ko otrok doseže tako raven,
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
da razume določen pojav na podlagi lastne izkušnje, je smiselno, da mu pojav besedno
pojasnimo (Prebeg - Vilke, 1995).
2.1.2 Stališča Vigotskega o razvoju jezika
Ruski psiholog Lev Vigotski pravi, da ima egocentrični govor socialno funkcijo. V
ustreznih okoliščinah lahko postane sredstvo otrokovega realističnega mišljenja. Po
njegovem mnenju je otrokov prvotni govor socialen. Socialni govor opravlja funkcijo
sporočanja, družbenega povezovanja ter delovanja odraslih in otroka na okolico. Z
odraščanjem otroka se njegov socialni govor diferencira in razdeli na egocentrični in
komunikativni govor. Na podlagi otrokovega egocentričnega govora nastane notranji
govor, ki predstavlja temelj njegovega mišljenja. Za Vigotskega pomeni egocentrični
govor prehodno obliko od zunanjega k notranjemu govoru (Prebeg - Vilke, 1995).
Struktura notranjega govora je v primerjavi s strukturo socializiranega govora
krajša in telegrafska. Funkcija notranjega govora je pomoč in opora mišljenju, funkcija
socializiranega govora pa je komunikacijska (Marjanovič Umek, 1990).
Po prepričanju Vigotskega je kognitivni razvoj rezultat interakcije med otrokom in
okoljem. Na kognitivne sposobnosti posameznika ne vplivajo samo prirojeni dejavniki,
ampak so v veliki meri odvisne od posameznikove aktivnosti z družbenim okoljem, v
katerem odrašča (Skubic, 2004).
Medtem, ko Piaget meni, da se mišljenje razvije pred jezikom, je Vigotski
prepričan, da imata misel in jezik ločen izvor, ko pa se uskladita, začneta delovati drug
na drugega (Prebeg - Vilke, 1995).
2.1.3 Skinnerjeva teorija učenja
Kranjc (1999) navaja, da je ameriški psiholog B. F. Skinner s pomočjo
laboratorijskih poskusov na živalih želel dokazati, da se otrok lahko jezika nauči skozi
motorični odziv po modelu:
Slika 1: Model motoričnega odziva
Skinner je bil prepričan, da se otroci učijo jezika s pomočjo pogojnih refleksov. Pri
tem sta pomembna spodbuda ali dražljaj in okrepitev. Spodbuda naj bi predstavljala
delovanje organizma. To delovanje vodi v nek rezultat, ki pomeni okrepitev. V primeru
dražljaj odgovor okrepitev posplošitev
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
jezika je spodbuda otrokovo izražanje. Če je organizem zadovoljen z rezultatom, se
možnost ponovnega dražljaja poveča in delovanje bo okrepljeno. V primeru
nezadovoljstva organizma z rezultatom se možnost za ponovni dražljaj zmanjša in
organizem je kaznovan. Težava je bila v tem, da nihče ni mogel potrditi, kaj je okrepitev
za otroka, ki se uči svojega jezika (Prebeg - Vilke, 1995).
2.1.4 Pogledi Chomskega na usvajanje jezika
Noam Chomsky trdi, da ima človek prirojene mehanizme jezikovnega razvoja. Po
njegovem mnenju se otrok rodi z določenimi jezikovnimi zmožnostmi in posebnim
jezikovnim znanjem, na podlagi česa se bo naučil govoriti. Poudarja, da ima otrok pri
učenju jezika aktivno vlogo (Kranjc, 1999).
Prepričan je, da ima vsak otrok na voljo temeljne podatke o jeziku, ki ga sliši. Na
osnovi teh podatkov si izoblikuje sistem, ki te podatke upošteva. Poudarja, da se vsak
otrok rodi z znanjem univerzalne slovnice, ki je skupna vsem jezikom. Vendar se otrok
mora naučiti slovnico posameznega jezika. Kljub razlikam v inteligenci in okolju se vsak
otrok do petega leta starosti nauči temeljne strukture svojega jezika (Skubic, 2004).
Velik poudarek daje jezikovni ustvarjalnosti, ki jo opredeli kot sposobnost rojenega
govorca, da sestavlja, ustvarja in razume stavke, ki jih prej še nikoli ni slišal (Prebeg -
Vilke, 1995).
2.2 Usvajanje in učenje drugega jezika ali tujega jezika
Za način pridobivanja neprvega jezika se uporabljata izraza učenje in usvajanje.
Pri učenju jezika gre za vodeno, organizirano in načrtno pridobivanje jezika z
določenimi cilji in vsebinami. Pri usvajanju jezika pa gre za spontano, neorganizirano in
nenačrtovano pridobivanje jezika (Prebeg - Vilke, 1995).
Nekateri avtorji ločijo med procesoma usvajanja in učenja drugega jezika, medtem ko
se tujega jezika predvsem učimo. Usvajanje drugega jezika že v otroštvu običajno vodi
do dvojezičnosti, medtem ko pa učenje tujega jezika lahko vodi do dvojezičnosti ob
koncu šolanja, vendar ne vedno. Če bodo učenci dosegli dvojezičnost, je odvisno od
stopnje notranje motiviranosti in od spodbudnega učnega okolja. Učenje tujega jezika
je večinoma nenaravno in poteka nekaj ur na teden v vrtcu, šoli ali specializiranih
ustanovah, kot organiziran pouk, interesna dejavnost ali tečajna oblika. Usvajanje
drugega jezika poteka v bolj ali manj naravnem okolju. To je v družini, v okolju, kjer ga
posamezniki ali skupina uporabljajo kot materni jezik, ali v okolju, kjer je jezik
večinskega prebivalstva (Prebeg - Vilke, 1995).
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
Po mnenju Prebeg - Vilke (1995) je usvajanje drugega jezika zelo zapleten proces
in je produkt mnogih dejavnikov. Zajema tako molčečega otroka kakor tudi situacije, v
katerih se otrok uči. Tako učenje kot tudi usvajanje jezika nista starostno omejena. Tuji
jezik se lahko učita tako odrasli kot tudi otrok, prav tako pa lahko oba usvajata drugi
jezik. Prebeg - Vilke (1995) navaja, da otroci lažje usvojijo drugi jezik kot odrasli.
2.3 Dejavniki, ki vplivajo na učenje tujega jezika
Učenje tujega jezika je proces, na katerega vplivajo različni dejavniki. Predvsem
individualne razlike, ki obstajajo med otroki, vplivajo na uspešnost usvajanja in učenja
drugega ali tujega jezika (Prebeg - Vilke, 1999).
Po mnenju Kleina (1986, v Pirh Svetina, 2005) so motivacija ali pripravljenost za
učenje, jezikovna sposobnost ali nadarjenost in dostop do jezika temeljni elementi, ki
vplivajo na učenje in usvajanje drugega ali tujega jezika.
Poleg zgoraj naštetih obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na uspešnost
posameznikov pri usvajanju jezika, na to, do kakšne stopnje ga bodo usvojili in kako se
bodo znašli pri njegovi uporabi (Pirh Svetina, 2005). Ti dejavniki so:
biološko-fizični (starost, spol, telesno stanje),
psihološki (kognitivne sposobnosti, jezikovna nadarjenost, osebnostne lastnosti,
motivacija za učenje, stališča do kulture in govorcev ciljnega jezika) in
socialni (geografski in narodno-jezikovni, izobrazbeni, socialno-ekonomski,
učno okolje in pogoji učenja, informiranost o svetu, znanje drugih jezikov in
kulturno okolje, iz katerega izhaja učeči).
Med najpomembnejše dejavnike, ki jih bom v nadaljevanju predstavila, spadajo
starost, osebnostne lastnosti, jezikovna nadarjenost, motivacija in kognitivni slog.
2.3.1 Otrokova starost
Hatch (1983, v Pirh Svetina, 2005) navaja, da je prav otrokova starost eden izmed
najpomembnejših dejavnikov, ki je bil najpogosteje predmet raziskav s področja
usvajanja tujega jezika. Rezultati raziskav so pokazali, da otroci in odrasli usvajajo
strukture tujega jezika v podobnem zaporedju. Glede na svojo starost se učeči
razlikujejo v hitrosti in uspešnosti usvajanja tujega jezika. Izkazalo se je, da na
uspešnost usvajanja tujega jezik bolj vpliva dolžina izpostavljenosti tujemu jeziku kot pa
starost učečega. Nižja začetna starost pa predstavlja prednost pri izgovarjavi in
obvladovanju jezika brez tujega naglasa.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
Rod Ellis (1986, v Pirh Svetina, 2005) je na podlagi rezultatov različnih raziskav
prišel do naslednjih zaključkov:
Starost, pri kateri začne nekdo usvajati tuji jezik, ne vpliva na zaporedje
usvajanja elementov tujega jezika.
Na hitrost usvajanja vpliva začetna starost pridobivanja tujega jezika. Najstniki
so hitrejši in uspešnejši pri usvajanju slovnice in besedišča od mlajših otrok in
odraslih.
Število let izpostavljenosti tujemu jeziku in začetna starost usvajanja tujega
jezika vplivajo na stopnjo usvojenega znanja. Večje število let izpostavljenosti
tujemu jeziku vpliva na večjo sporazumevalno učinkovitost v tujem jeziku, nižja
začetna starost pa k boljši izgovarjavi, ki se približa izgovarjavi domačih
oziroma rojenih govorcev.
2.3.2 Osebnostne lastnosti
Ellis (1986, v Pirh Svetina, 2005) navaja, da se največkrat omenjata ekstravertnost
in intravertnost, kot osebni lastnosti, ki vplivata na usvajanje tujega jezika. Na splošno
velja, da so ekstravertni posamezniki uspešnejši pri učenju tujega jezika kot intravertni
posamezniki. Raziskave tega prepričanja niso potrdile. Po vsej verjetnosti so
ekstravertni posamezniki zaradi hitrejšega in lažjega navezovanja stikov izpostavljeni
večjemu jezikovnemu vnosu.
2.3.3 Jezikovna nadarjenost
Peter Skehan (1991, v Pirh Svetina, 2005) jezikovno nadarjenost definira kot talent
za učenje jezika. Na talent za učenje jezika ne vplivajo posameznikova inteligentnost in
njegove predhodne učne izkušnje. Je relativno stabilen in se od posameznika do
posameznika razlikuje. Jezikovna nadarjenost naj bi predstavljala kognitivne
sposobnosti, ki omogočajo in lajšajo usvajanje jezika. Prav tako pa naj bi vključevala
posameznikovo sposobnost razlikovanja glasov, povezovanja glasov s črkovnim
zapisom, prepoznavanja vlog besed v izrekih, povezovanja izrečenega s pomenom in
prepoznavanjem slovničnih pravil.
2.3.4 Motivacija
Lambert in Gardner (1972, v Prebeg - Vilke, 1995), ki sta prispevala največ
raziskav na področju motivacije, ločita dva temeljna tipa motivacije: integrativnega in
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
instrumentalnega. Kadar se posameznik identificira s kulturo in okoljem drugega jezika,
se pojavi integrativna motivacija. Kadar se posameznik uči jezika funkcionalno z
namenom, da bi uresničil določene cilje, kot so igranje z vrstniki v vrtcu ali
komunikacija z okoljem, pa se pojavi instrumentalna motivacija.
Brumen (2004) dodaja, da si otroci pridobijo naravno motivacijo za učenje tujih
jezikov v vsakdanjem življenju predvsem ob gledanju televizije, poslušanju glasbe,
uporabi računalnika in ob druženju s starši ter vrstniki.
2.3.5 Kognitivni slog
Ellis (1986, v Pirh Svetina, 2005) pravi, da se kognitivni slog nanaša predvsem na
način, s katerim posamezniki prejemajo, urejajo, shranjujejo in ponovno prikličejo
informacije.
Po mnenju Pirh Svetina (2005) lahko nekateri posamezniki neanalizirane dele
jezikovnega sporočila usvajajo, če lahko z njimi zadostijo svojim sporazumevalnim
potrebam, medtem ko morajo drugi, da bi jezikovno sporočilo sploh lahko razumeli,
analizirati vsako njegovo sestavno enoto.
2.4 Argumenti za zgodnje poučevanje tujega jezika
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgodnjim poučevanjem tujega jezika, navajajo
argumente za zgodnje poučevanje z vidika štirih disciplin (Brumen, 2003):
razvojne psihologije,
nevropsihologije,
antropologije in
pedagogike.
2.4.1 Razvojna psihologija
Arnold Gessel meni, da otrok do desetega leta starosti uživa pri učenju tujega
jezika. V tem času se je pripravljen učiti, poslušati in komunicirati v tujem jeziku. Otrok
je čustveno sposoben z ustrezno motivacijo pridobiti dva do tri jezike.
Po mnenju Rachel Cohen je zgodnji začetek pomemben, če želimo, da otrok usvoji
naglas, izgovarjavo in melodijo naravnega govorca ter avtomatizacijo slovničnih
struktur. Meni, da so v nasprotju z odraslim človekom mlajši otroci izpostavljeni manj
problemom, nimajo predsodkov in so brez v naprej ustvarjenega negativnega mnenja o
tujem jeziku. Prednost se kaže tudi v tem, da so pri mlajših otrocih možgani
izpostavljeni usvajanju jezika (Doye, 1997, v Brumen, 2003).
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
2.4.2 Nevropsihologija
Penfield in Roberts (1959, v Brumen, 2003) poročata, da je otrok pred devetim
letom starosti specialist za učenje govora. V primeru poškodbe otrokovi možgani
popolnoma ozdravijo, kar kaže na to, da so možgani v tem obdobju precej plastični. In
prav to je kapital, ki ga je treba izkoristiti pri učenju tujega jezika. Po devetem letu
starosti človeški možgani namreč postanejo togi.
2.4.3 Antropologija
Osnovo antropološkega argumenta za zgodnje učenje tujega jezika tvori
posameznikova odprtost ob rojstvu. Tako se lahko novorojenec nauči kateri koli jezik
sveta. Prav odprtost pa mu omogoča pridobitev raznolikosti družbenih, kulturnih in
lingvističnih norm. Prvotna odprtost se izgubi med procesom socializacije, ki temelji na
vključevanju in prilagajanju posameznika določeni družbi, kulturi in jeziku. Posledica
tega je, da prvotno odprt človek postane monokulturna in enojezična osebnost
(Brumen, 2003).
2.4.4 Pedagogika
Pedagogika zagovarja stališče, da mora zgodnje uvajanje tujega jezika poleg
psiholoških, antropoloških in fizioloških dejavnikov vključevati tudi izobraževalne
elemente. Zaradi hitrega spreminjanja sveta se otroci vse pogosteje srečujejo s
pripadniki različnih etničnih skupin. Pomembno je, da si pridobijo znanje o drugih
kulturah in govorne sposobnosti vsaj enega tujega jezika (Brumen, 2003).
John Trim (1995, v Brumen, 2003) argumentira, da je zgodnje učenje tujega jezika
pomemben element otrokove izobrazbe. Otrok razvije pozitiven odnos do različnih
kultur in drugače mislečih. Meni, da uvajanje prvega jezika v zgodnji fazi pozitivno
vpliva na uvajanje drugega in tretjega tujega jezika.
2.5 Ekonomski, gospodarski, geografski in družbeno- kulturni razlogi za
učenje tujih jezikov
Za sporazumevanje v globalnem svetu je znanje tujih jezikov izrednega pomena,
tako v gospodarskem kot tudi v družbenem prostoru. Prav iz teh razlogov vrtci in šole
otrokom ponujajo dodatno učenje tujega jezika v obliki interesnih oziroma obogatitvenih
dejavnosti, tečajev ali integrirano obliko učenja. Jan Figel, evropski komisar za
izobraževanje, usposabljanje, kulturo in večjezičnost, dodaja, da sta bistvo zgodnjega
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
učenja tujih jezikov spoznavanje drugih kultur in priprava na zaposlitveno mobilnost
(Brumen, 2009).
»Bela knjiga evropske komisije (1995) navaja, da naj bi vsi državljani Evrope
govorili tri jezike Evropske unije in priporoča uvajanje tujega jezika v vrtec in na
razredno stopnjo osnovne šole, in sicer z namenom, da bi se učenci na višji stopnji učili
še druge jezike« (Brumen, 2009, str. 65).
Znanje enega ali več tujih jezikov omogoča selitev in iskanje zaposlitvenih
možnosti tudi v drugih državah. Mobilnost na trgu dela, ki nastane kot posledica znanja
tujih jezikov, spodbuja rast in pomaga oblikovati nova delovna mesta. Znanje tujih
jezikov spodbuja tudi medkulturne stike, medsebojno razumevanje, sodelovanje in
neposredno komuniciranje med pripadniki različnih držav. Evropska unija je mnenja, da
učenje jezika sosednje države lahko prinaša neposredno korist in pozitivno vpliva na
medsebojne odnose (Govoriti za Evropo, 2008).
Tudi Janez Skela (1999) je mnenja, da geografska razdalja med državami vpliva
na izbor jezika, saj naj bi učenje tujega jezika omogočalo stike med različnimi
jezikovnimi skupnostmi. Zato naj bi se vpliv geografskih značilnosti kazal tudi pri izbiri
tujega jezika na obmejnem območju (npr. prevladovanje nemščine na Štajerskem in
Koroškem, italijanščine na Primorskem). Znanje svetovnih jezikov je pomembno tudi za
gospodarski razvoj, saj omogoča pridobivanje tehnoloških in ekonomskih znanj in
spretnosti drugih držav.
Poleg zgoraj opisanih Čok (1999) našteje še nekaj vidikov, ki vplivajo na potrebo
po učenju tujih jezikov:
potreba, da čim več ljudi govori tuji jezik v svojem poklicu,
uporaba tujega jezika v vsakdanjem življenju,
želja po spoznavanju tujih kultur ter
sklepanje in razvijanje mednarodnih povezav.
2.6 Cilji zgodnjega učenja tujih jezikov
Kar zadeva zgodnje učenje tujega jezika, Seliškar (1995) pravi, da v Sloveniji
poteka v predšolski dobi in prvih letih osnovnega izobraževanja in kot globalni cilj
navaja, da je treba otroke naučiti predvsem ustnega sporočanja in v otroku vzbuditi
zanimanje, veselje in ljubezen do tujega jezika. K dolgoročnim ciljem Seliškar prišteva:
razvijanje občutka za jezik,
pripravo za kasnejše učenje tujega jezika,
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
vzbujanje občutka za drugačno kulturo in sprejemanje ter spoštovanje
drugačnosti ter
splošni razvoj otroka (intelektualni, socialni in čustveni).
Brumen (2009) v svojem članku »Učenje tujega jezika v otroštvu« med glavne cilje
zgodnjega učenja tujega jezika uvršča:
spodbujanje zanimanja in veselja do učenja tujega jezika,
razvoj jezikovnih in spoznavnih zmožnosti,
celostni razvoj otrokove osebnosti in pozitivne samopodobe,
prispevek k večjezičnosti in razumevanju večkulturnosti tako v lastnem okolju
kot tudi v Evropi in svetu.
2.7 Kritično obdobje za učenje tujih jezikov
Brumen (2009) v svojem članku »Učenje tujega jezika v otroštvu« navaja trditev
jezikoslovca in raziskovalca Jurgena Meisla, da je optimalno obdobje za učenje tujega
jezika med tretjim in petim letom starosti. Pravi, da je učenje tujega jezika z desetimi
leti prepozno.
Številne raziskave so pokazale, da so za pridobivanje in oponašanje ritma,
intonacije in naglasa tujega jezika zelo dojemljivi predšolski otroci in učenci v prvih letih
osnovne šole. Otroci imajo zaradi svoje možganske strukture sposobnost tuji jezik
razviti bolj naravno kot odrasli, saj so njihovi možgani usmerjeni k jezikovnemu razvoju.
Otroci se v tem obdobju lahko z lahkoto naučijo toliko jezikov, kakor jih lahko redno in
sistematično slišijo v svojem okolju. Za njih ni pomembno, katerega jezika se učijo.
Izpostavljenost tujemu jeziku v zgodnjem otroštvu vpliva na večje jezikovne zmožnosti
pridobivanja drugih tujih jezikov, na boljšo ustvarjalnost in sklepanje ter na boljše učne
rezultate pri bralnem razumevanju, maternem jeziku in matematiki (Brumen, 2009).
Nada Verbič (1992) v svojem članki »Usvajanje tujega jezika v predšolski dobi«
opozarja, da je prožnost govornih organov največja prav v prvih desetih letih
otrokovega življenja. Postopoma otrok opusti vse tiste glasove, ki jih v svojem okolju ne
sliši, in vadi le tiste, ki pripadajo materinščini. Otroci med četrtim in osmim letom, ne da
bi se zavedali in z veliko natančnostjo posnemajo ritem, intonacijo, naglas in glasove
tujega jezika. Učenje tujega jezika v starosti 10 in 11 let bo imelo za posledico
obvladovanje tujega jezika z maternim naglasom.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
2.8 Tiho obdobje
Pri učenju tujega jezika na začetku nastopi tako imenovana faza molčečnosti
oziroma tiho obdobje. To je obdobje, »ko otrok ne tvori ničesar, temveč jezik samo
spremlja, pri čemer lahko to obdobje traja do šest mesecev« (Jazbec idr., 2010, str. 9).
Tudi Kogoj (1995) je mnenja, da lahko tiho obdobje traja nekaj dni ali pa nekaj
mesecev. Dejstvo, da otrok v začetku ne govori, ne pomeni, da v tem času ni ničesar
usvojil. Lahko opazimo, da se na spodbude v tujem jeziku odziva neverbalno z gestami
in kretnjami ali kratkimi odgovori. Pri tem je pomembno, da smo potrpežljivi in
počakamo, da otrok sam spregovori.
2.9 Vpliv tujega jezika na materinščino in otrokov razvoj
Strokovnjaki ugotavljajo, da izpostavljenost otroka tujemu jeziku v zgodnjem
otroštvu ne škodi razvoju maternega jezika, temveč poveča otrokove zmožnosti učenja
prvega jezika. Ko se otroci učijo tuji jezik, na njega prenašajo jezikovna znanja
materinščine in obratno (Brumen, 2009).
Številne raziskave (npr. Hakuta, 1986; Holzman, 1997; Siraj-Blatchford in Clark,
2000) potrjujejo, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na otrokov razvoj in
ga ne ovira. Ima pozitiven vpliv na otrokov splošni spoznavni razvoj, saj spodbuja
divergentno mišljenje, omogoča metajezikovno zavedanje, spodbuja razvoj socialne
kognicije, vpliva na pozitivno samopodobo in spodbuja socialne interakcije (Marjanovič
Umek, 2006).
Prav tako Seliškar (1995) meni, da je za otrokov intelektualni, čustveni, telesni,
gibalni in socialni razvoj zelo pomembno predšolsko obdobje. Številne študije so
dokazale, da tudi učenje tujega jezika pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj.
2.10 Nürnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika
Nürnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika so sestavili strokovnjaki s
področja didaktike in metodike zgodnjega učenja tujega jezika iz 22 držav. Njihov cilj je
bil ustvariti enotno kurikularno podlago za zgodnje učenje tujega jezika. Priporočila
upoštevajo potrebe, sposobnosti in potenciale otrok, starih od štiri do deset let. V tem
poglavju bom predstavila najpomembnejša področja, ki so zajeta v Nürnberških
priporočilih (Nürnberger Empfehlungen zum frühen Fremdsprachenlernen).
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
Cilji
Zgodnje učenje tujega jezika naj se osredotoči na razvoj jezikovnih spretnosti.
Spodbuja naj splošne in intelektualne sposobnosti ter razvija osnovne učne
strategije. Glavni cilj je, pri otrocih vzbuditi interes ter veselje za učenje in
sporazumevanje v tujem jeziku.
Vsebine
Pri izbiri tem in vsebin naj učitelj upošteva otrokove interese in njegovo
razvojno stopnjo. Vsebina mora spodbujati otrokovo ustvarjalnost, domišljijo,
čustva, lastno aktivnost in mu omogočiti učenje tujega jezika na zabaven način.
Teme morajo biti otroku blizu in izhajati iz njegovega vsakdanjega življenja, kot so
npr. družina, vrtec, šport, živali, prehrana, oblačila, pozdravi, vljudnostni izrazi …
Pomembno je, da otroci spoznajo tujo kulturo, navade in običaje pripadnikov te
kulture. Pri tem se naj posveča velika pozornost otrokovi izgovarjavi in intonaciji.
Otrokom naj se ponudijo tako govorne kot tudi slušne vaje. Pri posredovanju vsebin
si lahko vzgojitelji pomagajo z zvočnimi in avdio-vizualnimi posnetki rojenih
govorcev. Otrokom naj se ponudijo enostavne pesmi, rime, izštevanke in pravljice.
Poudarek je na razvoju komunikacijskih spretnostih, ki so podkrepljene z
neverbalnimi sredstvi (mimika, geste, drža telesa, očesni stik …).
Metodično-didaktična načela
Cilji, teme, vsebine in učne oblike naj bodo oblikovani v skladu z otrokovimi
razvojnimi značilnostmi in njegovimi izkušnjami. Zgodnje učenje tujega jezika naj
poteka preko igre, raziskovanja in naj bo usmerjeno v lastno aktivnost otrok.
Pomembno je, da so dejavnosti organizirane tako, da otroci uporabljajo vsa čutila,
se gibljejo, likovno ustvarjajo in govorijo. Interes in koncentracija naj se ohranjata s
pogosto menjavo različnih socialnih oblik (individualno delo, delo v dvojicah,
skupinsko delo) in učnih oblik (projekti, delo po postajah …). Učitelj naj, če se le da,
govori izključno v tujem jeziku, pri čemer naj otrok ve, da ga učitelj razume tudi v
maternem jeziku. Glavno načelo zgodnjega učenja tujega jezika je, da se uporablja
čim več tujega jezika in čim manj maternega. Otrokom naj zagotavlja prijazno in
sproščeno vzdušje. Dejavnosti naj potekajo v stalnem učnem okolju, po možnosti v
istem prostoru oziroma kotičku, ki naj bo opremljen z vsemi potrebnimi didaktičnimi
materiali in pripomočki.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
Mediji
Mediji so sestavni del življenja otrok, zato tudi igrajo pomembno vlogo pri
zgodnjem učenju tujega jezika. Pri izbiri medijev moramo upoštevati cilje, vsebine
in metodično-didaktična načela. Uporaba medijev mora biti dobro premišljena in naj
podpira ter bogati učni proces.
Starši
Da bodo starši lahko spremljali, razumeli in podpirali zgodnje učenje tujega
jezika, morajo biti obveščeni o ciljih, vsebinah in napredkih, ki jih dosegajo njihovi
otroci. Starši naj pokažejo interes za otrokovo učenje tujega jezika, naj ga pohvalijo
in naj ne popravljajo napak. Pomembno je, da sodelujejo z vzgojitelji in se
udeležujejo raznih srečanj.
Vrednotenje
Učne procese zgodnjega učenja tujega jezika je treba spremljati, dokumentirati
in reflektirati. Na tak način lahko vzgojitelji ugotovijo interese, sposobnosti in
napredke otrok ter jih razvijajo naprej. S pomočjo spremljanja, dokumentiranja in
evalviranja učnih procesov in napredkov otroci dobijo povratne informacije o
svojem jezikovnem znanju, vzgojitelji pa ugotovijo, katere uporabljene učne
strategije in metode so učinkovite pri zgodnjem učenju tujega jezika. V
predšolskem obdobju in prvih letih osnovnega šolanja se je smiselno ocenam
izogniti v celoti, saj lahko otroke demotivirajo za nadaljnje učenje tujega jezika.
Postopke vrednotenja je treba skrbno in dolgoročno načrtovati. Kot možen način
spremljanja in vrednotenja otrokovega jezikovnega napredka v predšolskem
obdobju se priporoča uporaba portfolija.
2.11 Vloga vzgojitelja
V zgodnjem obdobju, ko so otroški možgani in govorni organi najbolj prožni, so
otroci izjemno dojemljivi za posnemanje in imajo izjemne zmožnosti za slušno
razlikovanje. Zato je zelo pomembno, kdo je otrokom govorni vzor in koga posnemajo.
Neustrezni govorni vzorci lahko privedejo do nepravilne izgovarjave. Tako lahko
neustrezen pouk pri otroku povzroči več škode kot koristi. Pomembno je, da je
vzgojitelj strokovno usposobljen, pozna značilnosti otrokovega razvoja, uporablja
ustrezne metode in oblike dela ter zelo dobro zna tuji jezik in pozna kulturo rojenega
govorca. Vzgojitelji si lahko pomagajo z različnimi zvočnimi posnetki, vendar ti ne
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
morejo zamenjati vzgojitelja, ki zna tuji jezik skoraj tako dobro kot naravni govorec
(Kogoj, 1995).
2.12 Metode učenja tujega jezika
Otroci se morajo tujega jezika učiti izkustveno s povezovanjem govora in gibanja, s
posnemanjem, igro in z vključevanjem vseh čutil v dejavnosti, ki so primerne otrokovi
starosti. Pomembno je, da pridobivanje tujega jezika poteka celostno in se čim bolj
približa naravnemu usvajanju jezika. Da bo usvajanje tujega jezika uspešno, mora biti
čim bolj prijetno, doživeto, zanimivo in pestro. Naloga vzgojitelja je, da dobro pozna
razvoj otrok in didaktične pristope za zgodnje učenje tujega jezika (Brumen, 2010).
Pouk na zgodnji stopnji mora potekati čim bolj nazorno. V ta namen lahko učitelj
uporablja različne predmete, igrače, risbe, slike, prstne igre, lutke, gibe in mimiko
(Brumen, 2004).
Cros (1991) pravi, da morajo dejavnosti pri zgodnjem učenju tujega jezika biti čim
bolj raznolike in pestre. Učitelj mora biti pozoren, da otrokom ne pade koncentracija in
se ne pričnejo dolgočasiti. Tako lahko pesmi ali besede v tujem jeziku pove glasno,
tiho, hitro, počasi, jih spremlja s ploskanjem, instrumenti, gibanjem po prostoru,
gestami, plesom in mimiko. Prav tako lahko uporabi igre brez besed, katerih namen je,
da se otroci sprostijo. Dejavnosti lahko popestri tudi z likovnim ustvarjanjem. Ker je
eden izmed ciljev zgodnjega učenja tujega jezika tudi spoznavanje drugačnosti in
kulture, naj v pouk učitelji vključujejo tudi teme, ki se nanašajo na praznike in običaje.
Brumen (2010) opredeli naslednje didaktične metode učenja in poučevanja tujega
jezika:
gibalne in rajalne igre, dejavnosti popolnega telesnega odziva,
petje, glasbene dramatizacije, rime, izštevanke, ples,
poslušanje in pripovedovanje pravljic, kratkih zgodb,
likovno (risanje, slikanje) in plastično oblikovanje,
lutkovne igre,
simbolne igre, igre vlog ter
didaktične in družabne igre.
2.13 Igra kot spodbuda za zgodnje učenje tujega jezika
Igra je za otroka sprostitev, zabava in resničnost. Otroku pomaga pri
vzpostavljanju medsebojnih stikov ter pri hitrejšem pomnjenju in učenju. Ko se otrok
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
igra, ne misli, da se izraža v tujem jeziku, ampak sta mu glavno vodilo igra in zabava
(Seliškar, 1995).
Brumen (2004) za motivacijo priporoča uporabo jezikovnih, komunikacijskih in
didaktičnih iger. Pri tem otrok spontano in na neprisiljen način pridobiva in avtomatizira
jezikovne vzorce v tujem jeziku. Čok (1999) dodaja, da je igra kot učna metoda zelo
učinkovita in pestra, saj z njo urimo vse jezikovne spretnosti.
Otroci bodo veliko bolj motivirani, če bodo peli, se igrali, uprizarjali krajše dialoge
ter postavljali vprašanja in nanje odgovarjali. Takšne dejavnosti otroke na zabaven
način motivirajo k naravnemu pridobivanju tujega jezika (Brumen, 2000).
Brumen (1998) pravi, da je pri otrocih treba zbujati interes za zgodnje učenje
tujega jezika in jih motivirati z raznolikimi in pestrimi dejavnostmi. Pomembno je, da so
otroci tako pri govoru kot tudi pri petju v tujem jeziku aktivni. Vzgojitelj mora upoštevati
otrokove želje in interese ter dejavnosti oblikovati tako, da vključujejo slušne in vidne
spretnosti ter čutila. Med vizualne učne pripomočke spada vse, kar lahko otrok vidi,
tipa, vzame v roko in s čimer se lahko igra. To so risbe, plakati, lutke, slike, loto igre,
bingo, spomin in igre s kartami.
2.14 Nebesedna sredstva
Čok (1999) navaja, da imajo nebesedna sredstva pri učenju tujega jezika velik
pomen. Nebesedna sredstva se uporabljajo za spodbujanje lažjega in hitrejšega
razumevanje besednega sporočila in sporočanja. Med sestavne dele sporočanja
spadajo tudi kretnje, telesna govorica, likovno izražanje, harmonija petja in plesa ter
neurejeni in urejeni glasovi. Otrok sporočila spremlja kot celoto, zato ni smiselno
ločevati besednih od nebesednih sredstev. Nebesedna sredstva povezujejo besedno
izražanje z glasbo, gibanjem, plesom in likovnim oblikovanjem. Nebesedna sredstva je
razdelila v tri skupine:
glasbeno ustvarjanje, petje, ritmiranje,
likovno in plastično oblikovanje, risanje ter
gibalna vzgoja s plesom.
2.14.1 Glasbeno ustvarjanje, petje in ritmiranje
Otrok s petjem in poslušanjem pesmi doživlja ritem, melodijo, tempo, zvočno barvo
in besedilo. Prav tako si s petjem pridobi občutek za stavčno melodijo ter besedne in
stavčne poudarke. K učenju tujega jezika otroka spodbujajo rajalne igre, petje,
ustvarjanje glasbe z malimi inštrumenti in gibanje v ritmu. Spremljanje besedila z gibom
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
ali ritmičnim igranjem na inštrumente otroku pomaga pri pomnjenju sestavljenih
jezikovnih struktur in težko izgovorljivih glasovnih sklopov (Čok, 1999).
Otroci tako v maternem jeziku kot tudi v tujem jeziku zelo radi pojejo in izštevajo.
Vzgojiteljeva izbira pesmi, verza ali izštevanke mora biti načrtovana in usmerjena v cilj
spodbujanja ustne komunikacije v tujem jeziku. Pomembno je, da vzgojitelj pri
podajanju pesmi, izštevank ali verzov govori pravilno in se približa čim bolj naravnemu
govorcu. Za otroke je zgodnja izkušnja s tujim jezikom nepozabna, zato jim z ritmom
pesmi ostanejo v spominu predvsem izgovarjava, poudarki in stavčna melodija tujega
jezika (Brumen, 2000).
Brumen (2004) dodaja, da uporaba pesmi širi otrokovo besedišče, v pouk vnaša
drugačnost, zmanjša monotonost in utrujenost ter odpravi strah pred napakami in
govorjenjem. Ob petju otroci sproščajo domišljijo in na ustvarjalen način sklepajo o
pomenu besede in besednih zvez.
2.14.2 Likovno in plastično oblikovanje
Likovno oblikovanje otroku služi kot izrazno sredstvo, s katerim upodablja vsebino,
ki je preko besede še ne obvlada. S pomočjo risbe lahko otrok spremlja, dopolnjuje in
nadaljuje pripoved. Pri upodabljanju povezuje znanja in izkušnje z novo izkušnjo v
tujem jeziku (Čok, 1999).
Brumen (2009) dodaja, da otroci pri risanju, barvanju, rezanju in lepljenju utrjujejo
tuje jezikovne strukture in začnejo razumeti navodila v tujem jeziku.
2.14.3 Gibanje in jezik
Gibalna izkušnja je za otroka pomembna, saj z njo pridobiva jezikovna znanja na
naraven in smiseln način. Z različnimi gibalnimi dejavnostmi otrok spoznava
neposredno okolje, se v njem giblje, raziskuje, doživlja sebe in druge, izraža miselne
informacije, razvršča, grupira, razlikuje ter primerja lastnosti predmetov in pojavov v
prostoru in naravi (Pišot in Čok, 1998, v Videmšek, 2003).
Otrok utrjuje jezikovno usvajanje s pomočjo gibalne izkušnje. Besede ponazori z
gibom, kar za otroka predstavlja zanimiv in drugačen način učenja, z gibalnimi
dejavnostmi pa zadovolji tudi potrebo po gibanju. Preko gibalnih iger pri otrocih
razvijamo ustvarjalnost in domišljijo (Čok, 1999).
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilj
Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenja staršev o pomenu in prednostih
zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona. Z
empirično raziskavo želimo preučiti mnenja staršev o:
pomembnosti zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona,
vplivu obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika,
tem, kateri tuji jezik priporočajo otrokom glede na obmejno območje Gornja
Radgona,
vzrokih za učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona,
tem, koliko tujih jezikov naj otrok govori,
vplivu zgodnjega učenja nemškega jezika na materinščino, druge tuje jezike in
otrokov razvoj ter
primerni starosti in poteku izvajanja zgodnjega učenja nemškega jezika.
3.2 Raziskovalne hipoteze
Hipoteza 1: Starši menijo, da je pomembno, da otroci poleg maternega jezika
aktivno govorijo še vsaj dva tuja jezika.
Hipoteza 2: Starši menijo, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na
materinščino, usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.
Hipoteza 3: Starši menijo, da obmejno območje Gornja Radgona vpliva na izbiro
tujega jezika.
Hipoteza 4: Starši glede na obmejno območje Gornja Radgona svojim otrokom
priporočajo učenje nemškega jezika.
Hipoteza 5: Starši predšolskih otrok se zavedajo, da je zgodnje učenje nemškega
jezika na obmejnem območju Gornja Radgona pomembno.
Hipoteza 6: Starši ocenjujejo, da na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika
na obmejnem območju Gornja Radgona v največji meri vpliva možnost
komunikacije s prebivalci sosednje države Avstrije, zaposlitve in izobraževanja v
tej državi, pa tudi vključevanja v širše mednarodno sodelovanje.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalna metoda
Za empirični del diplomske nalogo smo uporabili deskriptivno in kavzalno ne-
eksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Vzorec za empirični del diplomske naloge predstavljajo starši predšolskih otrok na
obmejnem območju Gornja Radgona. Raziskava je bila izvedena v vrtcu Manka
Golarja Gornja Radgona in v zunanjih enotah Črešnjevci ter Negova. Na povezavo do
ankete, ki je bila izdelana s pomočjo orodja za spletno anketiranje (https://www.1ka.si/),
je kliknilo 127 oseb, od tega je 87 oseb anketo rešilo v celoti. Tako končni vzorec
zajema 87 vprašalnikov.
3.3.3 Postopek zbiranja podatkov
Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo anonimnega spletnega anketnega
vprašalnika (orodje za spletno anketiranja https://www.1ka.si/). Vprašalnik smo poslali
vzgojiteljicam, ki so povezavo do spletnega anketnega vprašalnika posredovale
staršem predšolskih otrok. Anketiranje je potekalo od 12. do 22. maja 2015.
3.3.4 Vsebinsko-metodološke značilnosti
Anketni vprašalnik vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na podatke o anketirancu, na
stališča staršev do zgodnjega učenja tujega jezika v vrtcu in mnenja staršev o pomenu
zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona.
3.3.5 Postopek obdelave podatkov
Na osnovi izpolnjenih anonimnih anketnih vprašalnikov staršev predšolskih otrok
smo rezultate statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office
Excel. Zbrane podatke smo predstavili s prikazi v tortni obliki. Odgovore na vprašanja
smo razvrstili po pogostosti njihovega ponavljanja (f) in odstotnih frekvencah (f %).
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
3.4 Rezultati in razprava
Prikaz 1: Spol anketirancev
V raziskavi je sodelovalo 87 staršev predšolskih otrok, ki so vključeni v vrtec Manka
Golarja Gornja Radgona. Od tega je bilo 82 % žensk in 18 % moških.
Prikaz 2: Starost anketirancev
Iz Prikaza 2 je razvidno, da prevladujejo starši, stari od 30 do 39 let (65 %), sledijo jim
starši, ki spadajo v starostno skupino od 20 do 29 let (20 %), manj je staršev, starih od
40 do 49 let (8 %), najmanj pa je staršev, starih nad 50 let (7 %).
18 %
82 %
Spol
Moški spol
Ženski spol
20 %
65 %
8 % 7 %
Starost
20-29 let
30-39 let
40-49 let
nad 50 let
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
Prikaz 3: Stopnja izobrazbe anketirancev
Med anketiranci prevladuje 47 % staršev s srednješolsko izobrazbo, 24 % staršev ima
univerzitetno izobrazbo, 19 % je staršev z visoko strokovno izobrazbo, 8 % staršev si je
pridobilo višješolsko izobrazbo in 2 % magisterij. Med anketiranimi starši ni nikogar z
doktoratom.
Prikaz 4: Aktivno obvladovanje tujega jezika anketirancev
Kot je iz prikaza razvidno, 39 % staršev aktivno govori nemški jezik, 15 % staršev
aktivno govori angleški jezik in 22 % staršev ne govori aktivno nobenega tujega jezika.
Presenetljiv je podatek, da 20 % anketiranih staršev aktivno govori nemški in angleški
jezik, 1 % staršev aktivno govori angleški in španski jezik ter 3 % staršev aktivno govori
tri tuje jezike, in sicer nemški, angleški in hrvaški jezik. Med anketiranimi starši nihče ne
govori aktivno italijanskega jezika.
0 %
47 %
8 %
19 %
24 %
2 % 0 %
Stopnja izobrazbe
Dokončana osnovna šola
Srednja
Višja
Visoko strokovna
Univerzitetna
Magisterij
Doktorat
15 %
39 % 20 %
3 %
1 %
0 %
22 %
Aktivno obvladovanje tujega jezika
Angleški
Nemški
Nemški in angleški
Nemški, angleški in hrvaški
Španski in angleški
Italijanski
Nobenega aktivno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Prikaz 5: Primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec
41 % anketiranih staršev meni, da je primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec
tri do štiri leta, 36 % staršev je prepričanih, da je primerna starost štiri do pet let, 21 %
anketiranih staršev pa je kot primerno starost navedlo pet do šest let. Presenečeni smo
bili nad tem, da sta 2 % staršev prepričana, da je uvajanje tujega jezika v vrtec
prezgodaj.
Prikaz 6: Primerna oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu
60 % anketirancev je prepričanih, da je interesna dejavnost najprimernejša oblika
poučevanja tujega jezika v vrtcu, 21 % staršev vidi tečajno obliko kot primerno, 19 %
staršev pa meni, da je integrirana oblika poučevanja tujega jezika najprimernejša.
41 %
36 %
21 %
2 %
Primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec
3-4 leta
4-5 let
5-6 let
uvajanje tujega jezika v vrtec jeprezgodaj
21 %
60 %
19 %
0 %
Primerna oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu
Tečajna oblika
Interesna dejavnost
Integrirana oblika
Nobeno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Prikaz 7: Pogostost izvajanja tujega jezika
Iz odgovorov je razvidno, da 46 % anketiranih staršev meni, da naj se zgodnje učenje
nemškega jezika izvaja dvakrat tedensko, 30 % jih je mnenja, da bi naj poučevanje
potekalo enkrat tedensko, 12 % staršev pravi, da bi naj učenje potekalo petkrat
tedensko, 11 % jih ocenjuje, da je zgodnje učenje tujega jezika najprimerneje izvajati
trikrat tedensko in le 1 % staršev meni, da naj bi učenje potekalo štirikrat tedensko.
Prikaz 8: Primerna velikost skupin
56 % staršev meni, da naj zgodnje učenje tujega jezika poteka v skupinah do osem
otrok, 30 % staršev je prepričanih, da je primerna velikost skupine do pet otrok, 10 %
anketiranih staršev kot primerno velikost navaja skupino do 12 otrok in le 4 % staršev
meni, da naj zgodnje učenje tujega jezika poteka v večjih skupinah.
30 %
46 %
11 %
1 % 12 %
Pogostost izvajanja tujega jezika
1 x tedensko
2 x tedensko
3 x tedensko
4 x tedensko
5 x tedensko
30 %
56 %
10 %
4 %
Primerna velikost skupine
do 5 otrok
do 8 otrok
do 12 otrok
večje skupine
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
Prikaz 9: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
pasivno razume en tuji jezik
Iz odgovorov lahko razberemo, da se s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg
maternega jezika pasivno razume en tuji jezik, popolnoma strinja kar 64 %
anketirancev, 25 % se jih s trditvijo strinja, 7 % se jih s trditvijo ne strinja in le 4 %
staršev se s trditvijo nikakor ne strinja.
Prikaz 10: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
aktivno govori en tuji jezik
S trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori en tuji
jezik, se več kot polovica anketiranih staršev popolnoma strinja (63 %), sledijo jim
starši, ki se s trditvijo prav tako strinjajo (31 %), manj je staršev, ki se z dano trditvijo ne
strinjajo (5 %), najmanj pa je staršev, ki se s trditvijo nikakor ne strinjajo (1 %).
64 %
25 %
7 % 4 %
Pomembno je, da otrok poleg maternega jezika pasivno razume en tuji jezik
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
63 %
31 %
5 % 1 %
Pomembno je, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori en tuji jezik
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Prikaz 11: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
aktivno govori še vsaj dva tuja jezika
43 % staršev se strinja s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika
aktivno govori še vsaj dva tuja jezika, 23 % staršev se s trditvijo popolnoma strinja, 31
% staršev se s trditvijo ne strinja in le 3 % staršev se s trditvijo nikakor ne strinjajo.
Hipoteza 1: Starši menijo, da je pomembno, da otroci poleg maternega jezika aktivno
govorijo še vsaj dva tuja jezika.
Tukaj nas je predvsem zanimalo, koliko tujih jezikov naj po mnenju staršev otrok
aktivno govori. Iz rezultatov je razvidno, da 66 % anketiranih staršev meni, da je
pomembno, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori še vsaj dva tuja jezika.
Glede na rezultate to hipotezo potrdimo.
Prikaz 12: Strinjanje s trditvijo, da učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu
pozitivno vpliva na učenje nadaljnjih tujih jezikov
23 %
43 %
31 %
3 %
Pomembno je, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori še vsaj dva tuja jezika
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
55 % 39 %
6 % 0 %
Učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu pozitivno vpliva na učenje
nadaljnjih tujih jezikov
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
Iz odgovorov anketiranih staršev vidimo, da se 55% staršev popolnoma strinja in 39%
staršev strinja s trditvijo, da učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu pozitivno
vpliva na učenje nadaljnjih tujih jezikov in le 6% staršev se s trditvijo ne strinja.
Prikaz 13: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika negativno vpliva na
razvoj maternega jezika
Polovica anketiranih staršev (50 %) se s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika
negativno vpliva na razvoj maternega jezika, nikakor ne strinja, sledijo jim starši, ki se
prav tako s trditvijo ne strinjajo (44 %), le nekaj (5 %) je tistih staršev, ki se s trditvijo
strinjajo, in le 1 % staršev se s trditvijo popolnoma strinja.
Prikaz 14: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na
otrokov celostni razvoj
S trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na otrokov celostni
razvoj, se 52 % anketiranih staršev strinja, 34 % staršev se popolnoma strinja, 13 %
1 % 5 %
44 %
50 %
Zgodnje učenje nemškega jezika negativno vpliva na razvoj maternega jezika
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
34 %
52 %
13 %
1 %
Zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
anketiranih staršev se z dano trditvijo ne strinja in le 1 % je staršev, ki se s trditvijo
nikakor ne strinjajo.
Hipoteza 2: Starši menijo, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na
materinščino, usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.
Iz prikazov 12, 13 in 14 je razvidno, da 94 % staršev meni, da zgodnje učenje tujega
jezika pozitivno vpliva na materinščino, prav tako 9 4% anketiranih staršev meni, da
zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na usvajanje drugih tujih jezikov, in 86 %
anketiranih staršev meni, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na otrokov
celostni razvoj, zato hipotezo v celoti potrdimo.
Prikaz 15: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika za otroka
predstavlja nepotrebno obremenitev
Iz odgovorov anketiranih staršev vidimo, da se 42 % staršev ne strinja s trditvijo, da
zgodnje učenje nemškega jezika za otroka predstavlja nepotrebno obremenitev, 36 %
staršev se z dano trditvijo nikakor ne strinja, 14 % anketiranih staršev se s to trditvijo
strinja in le 8 % staršev se s trditvijo popolnoma strinja.
8 % 14 %
42 %
36 %
Zgodnje učenje nemškega jezika za otroka predstavlja nepotrebno obremenitev
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Prikaz 16: Strinjanje s trditvijo, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot odrasli
68 % staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot
odrasli, 28 % se jih s trditvijo strinja, 3 % se s trditvijo ne strinjajo in 1 % staršev se
nikakor ne strinja s tem, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot odrasli.
Prikaz 17: Strinjanje s trditvijo, da je zgodnji začetek učenja nemškega jezika
pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca
50 % staršev se strinja s trditvijo, da je zgodnji začetek učenja nemškega jezika
pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca, prav tako
se 36 % staršev s to trditvijo popolnoma strinja in le 13 % je staršev, ki se s trditvijo ne
strinjajo. Preostali 1 % staršev se s trditvijo nikakor ne strinja.
68 %
28 %
3 %
1 %
Otrok se nemškega jezika uči lažje kot odrasli
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
36 %
50 %
13 %
1 %
Zgodnji začetek učenja nemškega jezika je pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Prikaz 18: Strinjanje s trditvijo, da je najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika
ob igri vlog, pesmicah, izštevankah, rimah in pravljicah
Iz prikaza lahko razberemo, da se največji delež (64 %) anketiranih staršev popolnoma
strinja s trditvijo, da je najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika ob igri vlog,
pesmicah, izštevankah, rimah in pravljicah, sledijo jim starši, ki se s trditvijo prav tako
strinjajo (35 %), najmanjši delež (1 %) pa je staršev, ki se z dano trditvijo ne strinja.
Prikaz 19: Strinjanje s trditvijo, da naj učna ura poteka izključno v tujem jeziku
S trditvijo, da naj učna ura poteka izključno v nemškem jeziku, se 15 % staršev
popolnoma strinja, 41 % staršev se strinja, 39% staršev se ne strinja in 5 % se jih
nikakor ne strinja.
64%
35%
1% 0%
Najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika je ob igri vlog, pesmicah, izštevankah,
rimah in pravljicah
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
15%
41%
39%
5%
Učna ura naj poteka izključno v nemškem jeziku
se popolnoma strinjam
se strinjam
se ne strinjam
se nikakor ne strinjam
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Prikaz 20: Vpliv obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika
Iz rezultatov lahko razberemo, da 83 % anketiranih staršev meni, da obmejno območje
Gornja Radgona vpliva na izbiro tujega jezika, in le 17 % staršev se s tem ne strinja.
Hipoteza 3: Starši menijo, da obmejno območje Gornja Radgona vpliva na izbiro
tujega jezika.
Iz Prikaza 20 lahko razberemo, da 83 % anketiranih staršev meni, da obmejno
območje Gornja Radgona vpliva na izbiro tujega jezika. Na podlagi dobljenih
odgovorov hipotezo potrdimo.
Prikaz 21: Priporočeni jezik glede na obmejno območje Gornja Radgona
Iz prikaza je razvidno, da bi 84 % anketiranih staršev svojemu otroku glede na obmejno
območje Gornja Radgona priporočalo učenje nemškega jezika in 15 % anketiranih
staršev bi svojemu otroku priporočalo učenje angleškega jezika.
83 %
17 %
Vpliv obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika
Da
Ne
15%
84%
0% 0% 1%
Priporočeni jezik glede na obmejno območje Gornja Radgona
angleščino
nemščino
iItalijanščino
španščino
drugo
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
Hipoteza 4: Starši glede na obmejno območje Gornja Radgona svojim otrokom
priporočajo učenje nemškega jezika.
Zanimalo nas je, ali starši svojim otrokom priporočajo učenje nemškega jezika oziroma
jezika sosedov in v tem vidijo prednost za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev v
Avstriji, ali pa dajejo prednost angleškemu jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da 84 %
anketiranih staršev svojemu otroku glede na obmejno območje Gornja Radgona
priporoča učenje nemškega jezika, zato tudi to hipotezo potrdimo.
Prikaz 22: Pomembnost zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju
Gornja Radgona
Večina anketiranih staršev, in sicer 87 %, je prepričanih, da je zgodnje učenje
nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona pomembno, in le 13 %
anketiranih staršev meni, da zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju
Gornja Radgona ni pomembno.
Hipoteza 5: Starši predšolskih otrok se zavedajo, da je zgodnje učenje nemškega
jezika na obmejnem območju Gornja Radgona pomembno.
V raziskovalnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, ali se starši zavedajo pomena
zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona. Večina
anketiranih staršev je mnenja, da je zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem
območju Gornja Radgona pomembno, zato to hipotezo potrdimo.
87%
13%
Pomembnost zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona
Da
Ne
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Prikaz 23: Znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona je
pomembnejše kot znanje angleškega jezika
Na vprašanje, ali je zanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona
pomembnejše kot znanje angleškega jezika, je 63 % anketirancev odgovorilo, da je
pomembnejše. Preostalih 37 % meni, da zanje nemškega jezika ni pomembnejše od
znanja angleškega jezika.
Prikaz 24: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost zaposlitve v sosednji državi
Avstriji«
Možnost zaposlitve v sosednji državi Avstriji je za 67 % staršev zelo pomemben
dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem
območju Gornja Radgona, za 31 % anketiranih staršev je omenjeni dejavnik
pomemben in le 2 % anketiranih staršev možnost zaposlitve v Avstriji ocenjuje kot manj
pomemben dejavnik.
63 %
37 %
Znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona je pomembnejše
kot znanje angleškega jezika
Da
Ne
67 %
31 %
2 % 0 %
Možnost zaposlitve v sosednji državi Avstriji
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Prikaz 25: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost šolanja in študija v sosednji
državi Avstriji«
Iz prikaza je razvidno, da je možnost šolanja in študija v sosednji državi Avstriji za 66 %
staršev zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega
jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, za 33 % staršev je ta dejavnik
pomemben in le 1 % staršev je mnenja, da je omenjeni dejavnik manj pomemben.
Prikaz 26: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spremljanja radijskih, TV oddaj,
časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku«
48 % anketiranih staršev ocenjuje, da je možnost spremljanja radijskih, TV oddaj,
časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev
za zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, 28 %
anketiranih staršev omenjeni dejavnik označujejo kot manj pomemben in za 24 %
staršev je ta dejavnik zelo pomemben.
66%
33%
1% 0%
Možnost šolanja in študija v sosednji državi Avstriji
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
24 %
48 %
28 %
0 %
Možnost spremljanja radijskih, TV oddaj, časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Prikaz 27: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost komunikacije s prebivalci
sosednje države Avstrije«
Iz odgovorov anketiranih staršev opazimo, da 49 % staršev možnost komunikacije s
prebivalci sosednje države Avstrije ocenjuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na
odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona,
35 % staršev ocenjuje, da je ta dejavnik zelo pomemben, in 16 % staršev meni, da je
omenjeni dejavnik manj pomemben.
Prikaz 28: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost sklepanja prijateljskih vezi s
prebivalci sosednje države Avstrije«
Možnost sklepanja prijateljskih vezi s prebivalci sosednje države Avstrije 51% staršev
ocenjuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega
jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, 25 % staršev ta dejavnik uvršča kot
zelo pomemben in 24 % staršev ocenjuje, da je omenjeni dejavnik manj pomemben.
35 %
49 %
16 %
0 %
Možnost komunikacije s prebivalci sosednje države Avstrije
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
25 %
51 %
24 %
0 %
Možnost sklepanja prijateljskih vezi s prebivalci sosednje države Avstrije
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Prikaz 29: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spoznavanja kulture sosednje
države Avstrije«
Iz prikaza je razvidno, da je za 46 % anketiranih staršev možnost spoznavanja kulture
sosednje države Avstrije manj pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje
učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, za 33 % anketiranih
staršev je omenjeni dejavnik pomemben in za 21 % staršev je ta dejavnik zelo
pomemben.
Prikaz 30: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost mednarodnega sodelovanja«
Iz odgovorov anketiranih staršev lahko razberemo, da 52 % staršev možnost
mednarodnega sodelovanja ocenjuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za
zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, 34 %
anketiranih staršev ocenjuje, da je ta dejavnik zelo pomemben, in le 14% anketiranih
staršev omenjeni dejavnik ocenjuje kot manj pomemben.
21 %
33 %
46 %
0 %
Možnost spoznavanja kulture sosednje države Avstrije
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
34 %
52 %
14 %
0 %
Možnost mednarodnega sodelovanja
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Hipoteza 6: Starši ocenjujejo, da na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na
obmejnem območju Gornja Radgona v največji meri vpliva možnost komunikacije s
prebivalci sosednje države Avstrije, zaposlitve in izobraževanja v tej državi, pa tudi
vključevanja v širše mednarodno sodelovanje.
Iz odgovorov staršev je razvidno, da na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika
na obmejnem območju Gornja Radgona v največji meri vpliva možnost šolanja in
študija (99 %), sledijo možnost zaposlitve (98 %), možnost komunikacije s prebivalci
sosednje države Avstrije (84 %) in možnost mednarodnega sodelovanja (86 %), zato to
hipotezo potrdimo.
Prikaz 31: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost nakupovanja v sosednji državi
Avstriji«
40 % staršev ocenjuje, da je možnost nakupovanja v sosednji državi Avstriji manj
pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na
obmejnem območju Gornja Radgona, 32 % staršev ocenjuje, da je omenjeni dejavnik
pomemben, 21 % staršev ta dejavnik uvršča kot zelo pomemben in le 7 % staršev
meni, da je možnost nakupovanja v sosednji državi Avstriji nepomemben dejavnik.
21 %
32 %
40 %
7 %
Možnost nakupovanja v sosednji državi Avstriji
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Prikaz 32: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost obiska restavracij v sosednji
državi Avstriji«
Iz prikaza je razvidno, da je za 45 % staršev možnost obiska restavracij v sosednji
državi Avstriji manj pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje
nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, za 29 % je ta dejavnik
pomemben, za 16 % staršev je omenjeni dejavnik zelo pomemben in za 10 % staršev
je možnost obiska restavracij v Avstriji nepomemben dejavnik.
Veliko ljudi na obmejnem območju Gornja Radgona nakupuje ali obišče restavracije v
sosednji državi Avstriji. Znanje nemškega jezika je pri tem nedvomno pomembno in
koristno, saj olajša komunikacijo med ljudmi. Prav tako pa znanje nemškega jezika
pripomore k spremljanju medijev in sklepanju prijateljskih vezi s prebivalci sosednje
države Avstrije. Tega se zavedajo tudi starši, saj so mnenja, da ti dejavniki prav tako
vplivajo na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika.
16 %
29 % 45%
10 %
Možnost obiska restavracij v sosednji državi Avstriji
Zelo pomembno
Pomembno
Manj pomembno
Ne pomembno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil pridobiti mnenja staršev o
pomenu, vlogi in prednostih zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju
Gornja Radgona ter stališča staršev do zgodnjega učenja nemškega jezika.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da večina staršev meni, da je zgodnje učenje
nemškega jezika smiselno, saj je otrok v tem obdobju najbolj dojemljiv za učenje
jezikov. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da se večina staršev zaveda, da
zgodnje učenje tujega jezika ne škodi razvoju maternega jezika, temveč pozitivno
vpliva na materinščino, usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.
»Enojezičnost danes ni več kvaliteta, temveč je ovira in celo nevarnost družbi
napredka, sožitja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja« (Pižorn, 2009). Iz
raziskave je razvidno, da se starši zavedajo pomena in prednosti znanja tujih jezikov,
tako v zasebnem kot tudi v gospodarskem življenju. Kar 94 % staršem se zdi
pomembno, da bo njihov otrok aktivno govoril en tuji jezik. Presenetil nas je podatek,
da 66 % staršev meni, da naj otrok poleg maternega jezika aktivno govori še vsaj dva
tuja jezika. Sami smo bili prepričani, da bo odstotek strinjanja s trditvijo o večjezičnosti
večji.
Znanje tujih jezikov postaja vedno bolj pomembno, to velja še posebej za obmejno
območje Gornja Radgona. Zaradi neposredne bližine Avstrije vidi veliko staršev
prednost in priložnost prav v znanju nemškega jezika, ki odpira pot do zaposlitve in
izobraževanja v sosednji državi Avstriji, komunikacije in sklepanja prijateljskih vezi s
prebivalci Avstrije, mednarodnega sodelovanja ter spremljanja medijev v nemškem
jeziku. Prav zaradi tega se povečuje zanimanje staršev za zgodnje učenje nemškega
jezika že v vrtcu.
Veseli smo bili rezultata raziskave, da se starši zavedajo pomembnosti zgodnjega
učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona in svojim otrokom
priporočajo prav učenje slednjega jezika.
Uspešnost učenja nemškega jezika je v veliki meri odvisna tudi od učiteljeve
oziroma vzgojiteljeve usposobljenosti. Zato bi lahko v prihodnje v vrtcih organizirali
izobraževanja, kjer bi se vzgojiteljice, ki sicer imajo jezikovno znanje ali pridobljen
certifikat Goethe instituta o znanju nemškega jezika, še dodatno seznanjale z metodiko
poučevanja tujih jezikov na predšolski stopnji. Seveda bi izobraževanja morala biti
preverjena in standardizirana, izvajati bi jih morale primerne inštitucije, ki bi pridobljeno
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
znanje tudi preverjale in vrednotile. Kljub temu, da se je veliko staršev opredelilo za
zgodnje učenje nemškega jezika v obliki interesne dejavnosti, bi bilo treba razmisliti o
integriranem načinu poučevanja tujih jezikov predvsem na obmejnih območjih in
vključitvi področja zgodnjega učenja in poučevanja tujega jezika v Kurikulum za vrtce.
Tako bi otroci tuji jezik oziroma jezik sosedov usvajali spontano, na naraven način in v
okviru z načrtovanimi vsakodnevnimi dejavnostmi, ki potekajo v vrtcu.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
5 LITERATURA IN VIRI
Brumen, (M). (2010). Učinkovito učenje in poučevanje slovenščine kot drugega/tujega
jezika na nižji stopnji OŠ. Pridobljeno 15. 4. 2015 s
http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/GRA_Ucinkovito_ucenje_in_poucevanje_sl
ovenscine_MihaelaBrumen_19apr10.pdf.
Brumen, (M). in Pižorn, K. (2008). Evropske smernice za učenje tujega jezika na
predšolski in razredni stopnji osnovne šole. Revija za elementarno izobraževanje,
št. 3/4, 139–146.
Brumen, M. (1998). Igra kot spodbuda za zgodnje učenje tujega jezika. Pedagoška
obzorja, 5-6, 251–257.
Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu: priročnik za učitelje:
teoretična in praktična izhodišča za učitelje tujega jezika v prvem in drugem triletju
osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Brumen, M. (2004). Didaktični nasveti za začetno poučevanje angleškega in nemškega
jezika. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Brumen, M. (2009). Učenje tujega jezika v otroštvu. Otrok in družina. 9, št. 53, 12–15.
Brumen, M. (marec 2000/2001). Lutke in pesmi kot uspešni korak pri pridobivanju
tujega jezika. Educa, 9 (3–4), 29–33.
Cros, R. (1991). 10 kleine Zappelmänner. Deutsch als Fremdsptsche für Vor - und
Grundschulkinder. München: Ernst Klett Verlag GmbH.
Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., Razdevšek Pučko, C. (1999). Učenje in poučevanje tujega
jezika. Koper: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Govoriti za Evropo, jezik v Evropski uniji (2008). Pridobljeno 5. 4. 2015 s
http://bookshop.europa.eu/sl/govoriti-za-evropo-pbNAAB08127/
http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnostclil.pdf.
Jazbec, S., Lipavic Oštir, A., Pižorn, K., Dagarin Fojkar, M., Pevec Semec, K., Šečerov,
N. (2010). Pot v večjezičnost. Zgledi Clil-a. Pridobljeno 3. 6. 2015 s
Kogoj, B. (1995). Učenje tujega jezika v otroštvu. Otrok in družina, 44(5), 6–7.
Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Marjanovič Umek, M. (2006). Otroški govor, razvoj in učenje. Domžale: Izolit
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Novinec, B. (2010). Prvo srečanje s tujim jezikom mora biti igrivo. Pridobljeno
13.4.2015 s http://www.ringaraja.net/clanek/prvo-srecanje-s-tujim-jezikom-mora-
biti-igrivo_1020.html.
Nürnberger Empfehlungen zum frühen Fremdsprachenlernen. Pridobljeno 10.4.2015 s
http://www.goethe.de/lhr/prj/nef/deindex.htm.
Pirh Svetina, N. (2005). Slovenščina kot tuji jezik. Domžale: Izolit.
Pižorn, K. (2009). Učenje dodatnih (tujih) jezikov na zgodnji stopnji – (i)zguba ali
pridobitev? M. Ivšek (ur.), Jezik v izobraževanju (str. 197-209). Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Prebeg - Vilke, M. (1995). Otrok in jezik. Materinščina in drugi jezik naših otrok.
Ljubljana: Sanjska knjiga.
Seliškar, N. (1995). Igramo se in učimo: zgodnje učenje tujega jezika. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Skela, J. (1999). Medkulturne razsežnosti učenja in poučevanja tujega jezika. L. Čok
(ur.), Učenje in poučevanje tujega jezika (str. 54-58). Koper: Pedagoška fakulteta
Univerze v Ljubljani.
Skubic, D. (2004). Pedagoški govor v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani; Pedagoška fakulteta.
Verbič, N. (1992/93). Uvajanje tujega jezika v predšolski dobi. Educa, 2(3), 159–167.
Videmšek, M., Drašler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s
tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut
za šport.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
6 PRILOGE
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani!
Moje ime je Simona Kotnik. Zaključujem študij na Pedagoški fakulteti Univerze na
Primorskem, smer Predšolska vzgoja. Pišem diplomsko nalogo z naslovom »Pomen
zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona«.
Z anketnim vprašalnikom bi pridobila pomembne podatke za svojo raziskavo v
diplomski nalogi. Podatki mi bodo služili izključno v raziskovalne namene in je zanje
zagotovljena popolna anonimnost. Prosim Vas, da si vzamete nekaj minut časa in
odgovorite na naslednja vprašanja.
Navodilo: Na zastavljena vprašanja odgovarjate tako, da označite ustrezen odgovor ali
odgovor dopišete.
I. PODATKI O ANKETIRANCU
1. Spol
a) ženski
b) moški
2. Starost
a) 20–29 let
b) 30–39 let
c) 40–49 let
d) nad 50 let
3. Katero stopnjo izobrazbe imate dokončano?
a) dokončano osnovno šolo
b) srednjo
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
c) višjo
d) visoko strokovno
e) univerzitetno
f) magisterij
g) doktorat
4. Kateri tuji jezik govorite aktivno?
a) angleški
b) nemški
c) španski
d) italijanski
e) nobenega aktivno
f) drugi: ________________________
II. STALIŠČA STARŠEV DO ZGODNJEGA UČENJA NEMŠKEGA JEZIKA V
VRTCU
5. Katera starost je po vašem mnenju primerna za uvajanje tujega jezika v
vrtcu?
a) 3–4 leta
b) 4–5 let
c) 5– 6 let
d) uvajanje tujega jezika v vrtcu je prezgodnje
6. V katero obliko poučevanja tujega jezika bi vključili vašega otroka?
a) tečajno obliko
b) interesno dejavnost
c) integrirano obliko (integracija tujega jezika v vsakodnevne dejavnosti)
d) nobeno
7. Kolikokrat na teden naj se po vašem mnenju izvaja zgodnje učenje tujega
jezika?
a) 1 x tedensko
b) 2 x tedensko
c) 3 x tedensko
d) 4 x tedensko
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
e) 5 x tedensko
8. V kako velikih skupinah otrok naj se po vašem mnenju izvaja zgodnje
učenje tujega jezika?
a) v skupinah do 5 otrok
b) v skupinah do 8 otrok
c) v skupinah do 12 otrok
d) v večjih skupinah
9. Vaša stališča glede zgodnjega učenja nemškega jezika v vrtcu
Navodilo: V spodnji tabeli je zapisanih nekaj trditev. Trditve pozorno preberite in
opredelite svoje mnenje.
TRDITVE
Se
popolnoma
strinjam
Se
strinjam
Se ne
strinjam
Se nikakor
ne strinjam
Pomembno je, da otrok poleg
maternega jezika pasivno
razume en tuji jezik.
Pomembno je, da otrok poleg
maternega jezika aktivno govori
en tuji jezik.
Pomembno je, da otrok poleg
maternega jezika aktivno govori
še vsaj dva tuja jezika.
Učenje prvega tujega jezika v
zgodnjem otroštvu pozitivno
vpliva na učenje nadaljnjih tujih
jezikov.
Zgodnje učenje nemškega
jezika negativno vpliva na razvoj
maternega jezika.
Zgodnje učenje nemškega
jezika pozitivno vpliva na
otrokov celostni razvoj.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
III. MNENJE STARŠEV O POMENU UČENJA NEMŠKEGA JEZIKA NA
OBMEJNEM OBMOČJU GORNJA RADGONA
10. Ali po vašem mnenju obmejno območje vpliva na izbiro tujega jezika?
a) da
b) ne
11. Kateri tuji jezik bi vašemu otroku glede na obmejno območje Gornja
Radgona priporočali?
a) angleščino
b) nemščino
c) italijanščino
d) španščino
e) drugo:________________
12. Ali se vam zdi zgodnje učenje nemškega jezika za obmejno območje
Gornja Radgona pomembno?
a) da
Zgodnje učenje nemškega
jezika za otroka predstavlja
nepotrebno obremenitev.
Otrok se nemškega jezika uči
lažje kot odrasli.
Zgodnji začetek učenja
nemškega jezika je pomemben,
če želimo, da otrok usvoji
naglas in melodijo naravnega
govorca.
Najprimernejša metoda
usvajanja nemškega jezika je ob
igri vlog, pesmicah, izštevankah,
rimah in pravljicah.
Učna ura naj poteka izključno v
nemškem jeziku.
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
b) ne
13. Ali se vam zdi znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona pomembnejše kot znanje angleškega jezika?
a) da
b) ne
14. V spodnji tabeli je zapisanih nekaj dejavnikov. Pozorno jih preberite in
ocenite, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na odločitev za učenje
nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona.
Na odločitev za
učenje nemškega
jezika na obmejnem
območju Gornja
Radgona vpliva:
ZELO
POMEMBNO
POMEMBNO
MANJ
POMEMBNO
NE-
POMEMBNO
možnost zaposlitve v
sosednji državi Avstriji
možnost šolanja in
študija v sosednji
državi Avstriji
možnost spremljanja
radijskih, TV oddaj,
časopisov, revij,
filmov in knjig v
nemškem jeziku
možnost komunikacije
s prebivalci sosednje
države Avstrije
možnost sklepanja
prijateljskih vezi s
prebivalci sosednje
države Avstrije
možnost spoznavanja
kulture sosednje
Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja
Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
države Avstrije
možnost
mednarodnega
sodelovanja
možnost nakupovanja
v sosednji državi
Avstriji
možnost obiska
restavracij v sosednji
državi Avstriji
Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.