Danica Zavrl Žlebir,Marjana Ahačič

Po vsej Sloveniji bomo ime-li volivke in volivci v osmihvolilnih enotah na izbiro ti-soč tristo kandidatk in kan-didatov. V prvi volilni enoti,ki zajema enajst volilnihokrajev širše Gorenjske, odprvega okraja Jesenice doenajstega idrijskega, na vo-litvah kandidira 17 list s160 imeni kandidatk inkandidatov.Volilna komisija prve volil-ne enote v Kranju je izžreba-la vrstni red list strank inkandidatov, kakor bodo ob-javljeni na glasovalnih listi-čih. Na volilni glasovnicibodo tako zapisani po na-slednjem vrstnem redu: naprvem mestu lista strankeSNS, na drugem SMS - Ze-leni Evrope, na tretjemStranka slovenskega naroda,četrta Zares, peta SDS, šestaSD, sedma Demokratična stranka dela, osma DeSUS,

deveta Gibanje za Slovenijo,deseta Stranka za trajnostnirazvoj Slovenije, enajstaNSi, dvanajsta Lista ZoranaJankoviča Pozitivna Sloveni-ja, trinajsta Zeleni Sloveni-je, štirinajsta LDS, petnajstaDržavljanska lista GregorjaViranta, šestnajsta SLS insedemnajsta Stranka enakihmožnosti.

Kandidati, ki jih bomo 4. de-cembra volili v volilnemokraju Radovljica, so: IgorKoselj (Slovenska nacionalnastranka), Simon Zore (SMSZeleni Evrope), Radoslav Do-braš (Stranka Slovenskeganaroda), Andrej Golčman(Zares - Socialno liberalni),Jernej Kolman (SDS), KatjaŠpur (SD), Anri Tomić (De-mokratična stranka dela),

Jasminka Kličić (DeSus), Ja-nez Koselj (Gibanje za Slove-nijo), Slavko Mežek (Strankaza trajnostni razvoj), CvetoUršič (NSi - Krščansko ljud-ska stranka), Silva Pisek (Ze-leni Slovenije), Franc Ekar(LDS), Milan Dubravac (Dr-žavljanska lista Gregorja Vi-ranta), Barbara Avčin Tržan(SLS) in Srečko Cvet (Stran-ka enakih možnosti).

V nedeljo volimo poslance v državni zborNa predčasnih državnozborskih volitvah se bo za glasove volivcev v 3. volilnem okraju Radovljicapotegovalo 17 kandidatov. Volišča se bodo v nedeljo odprla ob 7. uri zjutraj.

Volitve

V Deželnih novicahpredstavljamo kandidateza predčasne volitve vDržavni zbor.

stran 4-6

Zajtrkovali kruh,med in mleko

Tudi letos tradicionalni slovenski zajtrk za osnovnošolce in otroke v vrtcih

stran 16

Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.siOdgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice

Pomembna dediščinaRadovljice V Mestnemu muzeju Ra-dovljica so predstavili novedonacije v njihove zbirke.Med njimi je tudi zapuščinaskladatelja Uroša Kreka.

OBČINSKE NOVICE ŠPORT KULTURA ZADNJA

Potrdili drugi letošnjirebalansRadovljiški občinski svet jena zadnji seji potrdil zniža-nje proračuna za 1,9 milijonaevrov. Manj za investicije,več za delovanje občinskegasveta.

Tenis poklic, nogomet hobiMatjažu Pogačniku sta v os-predju tenis in nogomet. Te-nis, kjer je trener, je postalnjegov poklic, nogomet pamu predstavlja sprostitev.

Sem preprosta in iskrenaŠestnajstletna Flora Ema Lo-trič iz Kamne Gorice ostaja vbitki za zmago na tekmova-nju Misija Evrovizija.

stran 2 stran 11 stran 13 stran 16

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 15, 2. decembra 2011, številka 13

Spoštovane občanke in občani,

v imenu Občine Radovljicavam čestitam za občinski praznik

ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta.

Vabim vas na osrednjo proslavov soboto, 10. decembra 2011, ob 20. uri

v Linhartovo dvorano Radovljica in na druge praznične prireditve.

Ciril GlobočnikŽUPAN

ww

w.r

adov

ljica

.si

Marjana Ahačič

Župan Ciril Globočnik bopredsednika dopoldne spre-jel v prostorih občine, kjerga bodo pozdravili tudi otro-ci iz radovljiškega vrtca, kiso okrasili občinsko novolet-no smrečico. Od občine sebo okrog 11. ure sprehodildo Linhartovega trga, obis-kal Turistično informacijskicenter in si v Radovljiškigraščini ogledal Čebelarskimuzej, stalno razstavo o An-tonu Tomažu Linhartu ter

razstavo Letalstvo v mode-lih. V Radovljici se bo pred-sednik srečal še s PUM-ovci, udeleženci uspešnegain večkrat nagrajenega pro-grama Projektno učenje zamlajše odrasle.Sledil bo obisk Krope pri-bližno ob 13. uri z ogledompodjetja Uko Kropa, trškegajedra in Kovaškega muzeja.Ob 14.30 pa bo predsednikdr. Danilo Türk v AtotechuSlovenija v Podnartu odprlnov proizvodno-skladiščniobjekt z laboratorijem.

Obisk predsednikaDanila Türka

Občino Radovljica bo v torek, 6. decembra, napovabilo župana Cirila Globočnika obiskalpredsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Vrbnje

Sprememba volišča v VrbnjahKot so sporočili z okrajne volilne komisije, bo za krajane Vr-benj in Gorice v nedeljo, 4. decembra, glasovanje napredčasnih volitvah za poslance v Državni zbor RS v vrtnihiši pri Tomažu Ankerstu.

Po vsej Sloveniji bomoimeli volivke in volivciv osmih volilnih enotah na izbiro tisočtristo kandidatk inkandidatov.

2 Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Občinske novice

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič (marjana.ahacic@g-glas.si, 031/352-514)

UREDNIŠTVO:

Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Simon Habjan, Ana Hartman, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:

Gorazd Fajfar (predsednik), Aleš Bobič, Avguštin Mencinger, Darko Marolt in Blaž Trček

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica,Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice izdajatelja izvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, fax 04/201-42-13, info@g-glas.si, oglasno trženje 04/201-42-48).

Deželne novice izhajajo enkrat na mesec v nakladi 23.400 izvodov, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Distribucija: PoštaSlovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane v Razvid medijev pod zaporednoštevilko 315. Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo. Pisma bralcev soomejena na največ 2.000 znakov s presledki. Prispevke za naslednjo številko, ki bo izšla v petek, 23. decembra, morate oddati najkasneje do srede, 14. decembra 2011.

Valerija Keršič

Ustvarjati, slikati, pisati, toje želja vseh ljudi, tudi inva-lidov, vendar večina ne izko-risti svojih darov. Zakaj?"Ker so zadovoljni s svojopovprečnostjo. Pa bi se že zmajhnim naporom, z maloširšim in zahtevnejšim po-gledom v življenje lahkodvignili nad vsakdanjost.Saj navadno več zmoremo,kot si mislimo, in zato je izstarih navad treba v novespodbude."

Ko v ustvarjalno delo vlagašsvoj čas in znanje, kaj obtem spoznavaš?"Spoznavam, da je to edin-stvena moč, ki prepredamojo pot, in je živa spod-

buda za vrednotenje in spo-štovanje drugačnosti. Mno-go je načinov za razdajanje,od ročnih, vezenih in sli-karskih izdelkov do moj-strovin besedne umetnosti.To so vrednote, ki odražajoveličino človeškega duha,razmišljanja, znanja inspretnosti."

Za invalide pa seveda ustvar-janje ni nekaj, kar bi prekrilonjihove težave, temveč?"... življenju daje širino,moč in zaupanje vase. To jepot, ki ji sledimo, čeprav sedrugim dostikrat dozdevakot nerazumljiva uganka.Za nas pa je to vztrajanje, vkaterem napetost življenjapopusti in se povzdiguje vveselje. Tako tudi drugim

ljudem odkrivamo notranjovrednost, drugačnost, po-membnost. Naši izdelki sodarovi, iznajdljivost, domi-selnost, ki odpirajo oči za

skrita človeška bogastva, zalepoto našega življenja, ki jokljub težavam ponuja vsak-danjost."

Kaj bi povedala za konecnajinega pogovora?"Če ne moremo hoditi s ko-raki, lahko hodimo z vztraj-no in iznajdljivo ljubeznijo,ki se kaže v raznovrstnih iz-delkih. Poskušamo nareditinemogoče, da potem lahkouresničimo mogoče. Žalnam načela, ki veljajo v našidružbi, niso vedno naklo-njena. Mogoče nas pa pravto še bolj spodbuja k ustvar-jalni radosti."

Tudi invalidi imamo pravico in dolžnost ustvarjati!

Na praznovanju 40-letnice Društva invalidov občin Radovljica Bled smoimeli tudi skromno razstavo ročnih izdelkov in ob tem sem naši članiciKatarini U. postavila nekaj vprašanj o ustvarjalnosti invalidov.

Radovljica

Hospic vabi na začetno usposabljanjeObmočni odbor Slovenskega društva Hospic, ki podpiratežke bolnike in njihove svojce, spet vabi prostovoljce, da sepridružijo organizaciji. Tisti, ki bi se radi pobližje spoznali zdelom prostovoljca v tej humanitarni organizaciji, jih lahkopokličete na telefonsko številko 04 / 532 51 40 (gsm: 051/416 421) ali se oglasite na sedežu območnega odbora v Ra-dovljici, na Gorenjski cesti 25 (med knjižnico in stavbo Ob-čine Radovljica). "Brezpogojna ljubezen prečiščuje; najbodo naša dejanja primer nesebičnega služenja in čas, ki gabomo podarili drugim, nam bo prinesel mir in radost. Na-učite se zavedanja, da je življenje dragoceno do konca,"spodbujajo v Hospicu. M. A.

Radovljica

Srečanje za starejše bo prihodnji petekKrajevna organizacija rdečega križa Radovljica tudi letospripravlja prednovoletno družabno srečanje za vse krajankein krajane, stare 75 let in več. Tokrat ga bodo pripravili v pe-tek, 9. decembra, ob 16. uri, kot običajno v jedilnici osnovnešole A. T. Linharta v Radovljici. M. A.

Marjana Ahačič

Radovljica - Proračunskiprihodki občine Radovljicase tako znižujejo za približ-no 1,9 milijona evrov, karpomeni, da za letošnje letoznašajo 17,8 milijona evrov.Kot je pojasnil župan CirilGlobočnik, bodo prihodkinižji predvsem zaradi manjzbranega komunalnega pri-spevka in nižjih transfernihprihodkov, ki jih občinaprejme iz državnega prora-čuna.

Čebelarski center prihodnje letoZaradi zamika terminskegaplana nekaterih investicij senamreč ta sredstva prenaša-jo v leto 2012. Med njimi sosofinanciranje Čebelarskorazvojno izobraževalnegacentra Gorenjske, vodovodaPodgora, oskrbe s pitnovodo na območju ZgornjeSave ter odvajanje in čišče-nje komunalnih odpadnihvoda. Pri odhodkih seustrezno znižuje investicij-ski del proračuna in zaradizagotavljanja zakonskih ob-veznosti ter izvedbe nujnihprogramov povečujejo teko-či odhodki in tekoči transfe-ri, predvsem na področjupredšolske vzgoje.

Sejnine še vedno po staremSvetniki pa so z rebalansomza več kot 83 tisoč evrov zvi-šali sredstva za delovanjeobčinskega sveta. Kot je ob-

razloženo v predlogu reba-lansa proračuna, so seje ob-činskega sveta in delovnihteles letos trajale bistvenodalj časa kot je bilo načrto-vano, s tem povezani pa sotudi večji stroški za izplačilosejnin svetnikom, članomdelovnih teles in ostalim ob-činskim funkcionarjem, kiso po veljavnem pravilnikuplačani na uro. Tako je naprimer 8. letošnja seja ob-činskega sveta trajala 13 ur,za sejnine za prisotnih 25svetnikov pa je bilo po njejizplačanih približno 12.500evrov. Če bi svetniki v sredopotrdili predlagani novi pra-vilnik o načinu določitvesejnin članom občinskegasveta, stalnih delovnih telesin nadzornega odbora, kisejnine opredeljuje v fiks-nem znesku za udeležbo naposamezno sejo in ne večpo urnih postavkah kot do-

slej, bi bilo za tako dolgosejo izplačanih skupaj le za7 tisoč evrov sejnin bruto. Aobčinski svet novega pravil-nika v sredo ni niti obravna-val, saj je bil na predlog sta-tutarno pravne komisijeumaknjen z dnevnega reda.Zaradi več pripomb v raz-pravi je bil umaknjen tudipravilnik o delovanju pred-stavnikov v javnih zavodih,ki bo ustrezno spremenjenin ponovno obravnavan naeni od naslednjih sej.

Vendarle uporabno dovoljenje za VolkoveSvetniki so sprejeli obveznorazlago sedme točke 6. čle-na odloka o spremembah indopolnitvah zazidalnega na-črta Center Lesce - 2. faza.Obvezna razlaga dopuščaograditev celotne in ne ledela posesti novozgrajenih

nadomestnih objektov zadružino Vovk v Lescah, karbo omogočilo tudi izdajouporabnega dovoljenja zaograditev.

Nadomestilo za uporabostavbnega zemljišča ponovemPotrdili so tudi osnutek no-vega odloka o nadomestiluza uporabo stavbnega zem-ljišča. Med spremembami,ki so predvidene z novimodlokom, so uvrstitev trehobmočij z velikimi trgovski-mi centri v prvo območje zaplačilo nadomestila, izena-čitev točkovanja za vse vrstekomunalne opreme, tarifnaizenačitev za počitniške ob-jekte, natančna definicijaobratovalnega časa za se-zonske zavezance in infor-matizacija vodenja evidenceobmočij za odmero v GIS.

Potrdili drugi letošnji rebalansRadovljiški občinski svet je na zadnji seji potrdil znižanje proračuna za 1,9 milijona evrov. Manj za investicije, več za delovanje občinskega sveta.

Marjana Ahačič

Radovljica - Konec novem-bra so v prostorih ObčineRadovljica organizirali že12. podelitev daril za novo-rojenčke. V letu 2011 so ob-darovali 204 otrok, od tega98 deklic in 106 fantkov.Kar je več kot lani, ko jih jebilo 171, in predlani, ko jihje darilo občine prejelo 154.Večina, 94, je bila prvoro-jencev (lani 74), drugorojen-cev je bilo 77 (lani 68) intretjerojenih otrok v družini26 (lani 22). Kar osem mal-

čkov je bilo letos rojenih kotčetrti otrok v družini (lani6), za petega otroka pa se le-tos ni povečala nobena dru-žina - lani je bila takšna ena.Kot je sporočila SimonaPurgar z občinske uprave,občina namenja za vsakegaprvorojenčka 130 evrov, zadrugorojenega otroka v dru-žini 150 evrov ter tretjeroje-nega in vsakega naslednjegaotroka 200 evrov v vred-nostnem bonu, ki ga lahkostarši lahko koristijo v speci-aliziranih otroških trgovi-nah.

Občina obdarila več kotdvesto novorojenčkov

Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Občinske novice

3

SAŠO RINK

Marjana Ahačič

V Radovljico so tokrat prišliv okviru projekta "Imple-mentacija sodobnih metodin tehnologij v operativnodelo lokalne samouprave",za katerega so pridobilisredstva na razpisu progra-ma predpristopne pomočiEU Exchange 3. Kot so pove-dali zaposleni na radovljiškiobčinski upravi, so kolegomiz Srbije predstavili pristoj-nosti in organiziranost ob-činske uprave ter prikazalidelovne procese s poudar-kom na uporabi informati-ziranih baz. S predstavitva-mi so sodelovali tudi Krajev-na skupnost Lesce, Upravnaenota Radovljica in javnopodjetje Komunala Radov-ljica. V dveh skupinah je Ra-dovljico obiskalo skupaj 30

občinskih uslužbencev izSvilajnca, prvi skupini pa seje pridružila tudi predsedni-ca občine dr. Gorica DimčićTasić.Kot so povedali udeležencištudijskega obiska, jih je vRadovljici najbolj navdušilaprijazna javna uprava intransparentnost postopkovter organizacija komunika-cije med oddelki občinskeuprave, kar bi radi preneslitudi v svoje okolje, to je ob-činsko upravo s približnosto zaposlenimi, ki še delujepo principu, kakršnega smopri nas poznali pred osamo-svojitvijo Slovenije, ko obči-na in upravna enota še nistaimeli ločenih pristojnosti.Kot je dejala Manca ŠetinaMiklič, vodja kabineta župa-na, so na občinski upravi za-dovoljni, da so s pobrateno

občino Svilajnac - prva listi-na o sodelovanju je bila pod-pisana že leta 1977, osvežilipa so jo leta 2009 - tokrat

prvič kot partnerji v evrop-skem projektu sodelovalitudi na vsebinskem, ne leprotokolarnem nivoju.

Študijski obisk iz SvilajncaNa nekajdnevni študijski obisk v Radovljico sta v začetku novembra prišli dve skupini uslužbencev zRadovljico pobratene srbske občine Svilajnac.

Občinski uslužbenci iz srbskega Svilajnca so si ogledalidelo radovljiške občinske uprave, Upravne enote, KS Lescein javnega podjetja Komunala.

Marjana Ahačič

Slovesnosti ob občinskemprazniku pa se bodo začele žedan prej, v petek, 9. decem-bra, ko bo v Galeriji Avla Ob-čine Radovljica ob 17. uri od-prtje slikarske razstave občin-skih nagrajencev Ljuba Kozi-ca in Miroslava Pengala.Na sam praznik, v soboto, 10.decembra, se ob 17.30 v Ra-dovljiški graščini začenjajoLinhartovi dnevi 2011. Nanjih bo predstavljeno novobaročno ogledalo in letošnjeaktivnosti Mestnega muzejaRadovljica ob 255. letnici Lin-hartovega rojstva na stalnirazstavi o Linhartu. Ob 19. uribo sledila še Podoknica Lin-hartu s sprehod z baklami odspomenika Josipini Hočevardo Linhartovega spomenika.Ob 20. uri se bo praznovanje

zaključilo z osrednjo proslavoobčinskega praznika s pode-litvijo občinskih priznanj. Po sklepu Občinskega svetaObčine Radovljica bo velikoplaketo občine dobil dr. Mar-jan Pogačnik za uspešno vo-denje podjetja Iskra Mehaniz-mi Holding, d. d. Lipnica, pla-kete A. T. Linharta pa LjuboKozic, Miroslav Pengal inZveza kulturnih društev ob-čin Bled, Bohinj, Gorje in Ra-dovljica. Po sklepu županabosta pečata občine prejeli:Natalija Šimunović Cilenšekin mag. Nika Leben, medaljeobčine pa Ivan Prešern - Žan,Župnijska Karitas in MatejaRozman Amon.Na slovesnosti bodo nasto-pili številni pevski zbori, fol-klorne skupine, pihalni or-kestri, dramske skupine infotografi.

Občinski praznikOsrednja proslava, na kateri bodo podelili občinskapriznanja in nastopili člani Zveze kulturnih organizacij, bo v soboto, 10. decembra, ob 20. uriv Linhartovi dvorani.

NAR

OČ

NIK

: LI

STA

ZO

RAN

A JA

NK

OVI

ČA,

DAL

MAT

INO

VA U

LIC

A 2

, LJ

UB

LJAN

A

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

Gor

enjs

ka c

esta

19

, R

adov

ljica

www.radovanzerjav.si

Slov

ensk

a lju

dska

stra

nka,

Bee

thov

nova

4, 1

000

Ljub

ljana

Barbara Avčin Tržan

Sem Barbara Avčin Tržan, po poklicu semuniverzitetna diplomirana inženirka. Polegtega še ponosna mamica dveh najstnikov.Poklicno pot sem začela kot projektant na področju okoljske infrastrukture in nadaljevala z vodenjem gospodarskih družb na področju varstva okolja.

V svoji funkciji generalne direktorice za okolje vidim in vsak dan občutim, kje soproblemi in stiske občin v povezavi z državno upravo na področju izgradnje infrastrukturnih objektov (zagotavljanja pitnevode, kanalizacije, ravnanja z odpadki ...),sprejemanja občinskih in državnih prostorskih načrtov in vzpostavitve pogojevza gospodarstvo ter kmetijstvo.

Verjamem, da državljani in državljanke potrebujejo in si želijo državo, ki bi jih razumela. To pomeni, da državni uradnikispoznajo, da so v službi in na voljo vsakemu, ki želi sebi in s tem tudi državiomogočiti razvoj z postavitvijo svojegadoma, podjetja ali kmetije.

To tudi pomeni, da je potrebno na nivoju države oblikovati zakonodajo in s tem obveznosti za ljudi in gospodarstvo, ki jesmiselna, enostavna in jo lahko brez nepotrebnih birokratskih ovir izpolnjujemo.Omogoča razvoj in ne ovire pri želji za zagotavljanje človeku spodobnega in vrednega življenja.

Konkretne projekte, ki jih bom aktivno podpirala v vlogi poslanke državnega zbora,vidim na področju lokalne infrastrukture,razvoju podeželja in kmetijstva in rasti turizma na območju Gorenjske.

Prednostno so konkretni projekti:● Ureditev državne ceste skozi Lipniško dolino● Obnova državne ceste Begunje - Tržič● Železniški nadvoz v Lescah

● Dokončanje evropskih projektov (kanalizacijski sistem)

● Izboljšava in dokončanje komunalne infrastrukture (zagotovitev sofinanciranjakanalizacijskega omrežja tudi za manjšezaselke)

● Enovit sistem za oskrbo s pitno vodo (zagotovitev EU sredstev)

● Trajna rešitev ravnanja z komunalnimi odpadki

● Poenostavitev prostorskega umeščanja ● Ukrepi za vzpodbujanje energetske

učinkovitosti● Oblikovanje novih vsebin za reševanje

‘starih objektov’● Aktivno vključevanje v kmetijsko politiko,

ki omogoča vrsto vzpodbud za okolju prijazno kmetovanje in preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin

● Aktivna politika pri gospodarjenju z gozdovi in oblikovanju produktov z večjododatno vrednostjo

● Razvoj programov sonaravnega turizma, ki izhaja iz osnovne celice sonaravnega bivanja in preživetja - življenja na podeželju

Verjamem, da poštenost in trdo delo prinašata rezultate in zadovoljstvo v življenju.Prepričana sem, da mora biti država in njeniorgani v službi svojih državljanov in da morasvoje odločitve sprejemati izključno za in vkorist državljanov.

Kot vaša predstavnica v državnem zborubom delovala tako, da bom v najboljši možni meri zastopala vaše interese in interese vaših najbližjih.

Zato vas vabim, da se 4. decembra udeležite državnozborskih volitev in mi zaupate svoj glas ter obkrožite št. 16.

Spoštovani volivke in volivci!

Mag. FRANCI EKAR

� rojen 17. oktober 1942� poro~en z Radovlji~anko in o~e

treh otrok� ljubitelj gora, gornik, gorski

re{evalec ter gorski vodnik � upokojenec, dolga leta vodil

Gorenjski sejem v Kranju, � aktiven pri izgradnji in obnovi

{tevilnih planinskih domov (Kranjska ko~a na Ledinah, pri Skutinem ledeniku, Krvavec, Kali{~e, …).

� predsednik Planinske zveze Slovenije 2001-2010

� Prostovoljec leta 2003� prejemnik {tevilnih planinsko-{portnih priznanj, priznanj civilne

za{~ite in Gasilske zveze Slovenije.� nosilec ~astnega znaka svobode Republike Slovenije� odlikovala sta ga tudi Nepalska himalajska planinska zveza in

Mednarodni olimpijski komite.

RADOVLJICA ŠE NI IMELA POSLANCA, NAJ GA TOKRAT DOBI

� zavzemal se bom za cestno infrastrukturo na podro~ju celotne Gorenjske, {e posebej glede obnove državne ceste od Lancovega do Podnarta, s poudarkom na varnih poteh za otroke

� v državnem zboru se bom zavzel za re{itev izgubljenega premoženja Ob~ine Radovljica v velikosti 11 km2 na obmo~ju Jelovice – Martin~ek

� ker ni vzpostavljenih pokrajin, se bom zavzemal za krepitev vloge mesta in vasi

� zavzemal se bom za korekturo Nature 2000, zaradi neživljenjskih in neprakti~nih razmejitev

� zavzemal se bom za združitev Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo, zaradi poenostavitve pri sprejemanju prostorskih strategij in prostorskega reda

� zavzemal se bom za opredelitev lesa kot strate{ke dobrine s spodbujanjem predelave in uporabe v gradbeni{tvu

� ves ~as bom opozarjal na pomembnost ohranjanja in vzdrževanja alpskega sveta slovenskih gora za prihodnje rodove.

14

Milan Dubravac

15

Ekipa za prihodnost.

SLOVENIJA BREZ ZELENIH?!1. Zeleni Slovenije smo edini original med slovenskimi zelenimi stranka-

mi. Z vami in za vas smo že od leta 1989. Po vstopu v parlamentbomo z zakonom povrnili nezakonito pridobljeno tajkunsko premože-nje pravim lastnikom, to je državljanom in državljankam Slovenije. Toin dobičke, ki se iz lesa, elektrike, bank in javnih razpisov prelivajo vprivatne žepe, bomo namenili za pokojnine, štipendije in zdravstvo.

2. Zeleni Slovenije bomo državljanom in državljankam Slovenije omogo-čili dosledno uveljavitev ustavne in z mednarodnimi konvencijami zagotovljene pravice do pravne varnosti.

3. Slovenija mora ohraniti naravne vire v svoji posesti, konkretno vodo,zemljišča in gozdove. Z ukrepi kmetijske politike in živilske proizvod-nje bomo zagotovili stalni nadzor nad prehranskimi artikli na trgovskihpolicah.

4. Z interventnim zakonom bomo ustavili sodne in druge postopke, kjerniso (ali niso bili) garantirani postopki v skladu z Ustavo RS. KršitveUstave ne zastarajo.

5. Slovensko gospodarstvo bomo tehnološko modernizirali, spodbudilirazvoj zelenih tehnologij in zelenih delovnih mest. S tem bo gospo-darstvo postalo energetsko varčno in konkurenčno, posledičnobomo dosegli tudi zahtevane okoljske standarde, večjo dodatnovrednost in nove zaposlitve. Tako bomo preprečili, da bi naši inženir-ji iskali službe kot natakarji v tujini.

6. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora pokriti osnovne živ-ljenjske stroške. Začetna plača delavcev ne bo nižja od 720,00EUR, otroški dodatek do 19. leta pa mora pokriti tudi stroške šolanja.

7. V zdravstvu bomo v ospredje dali človeka, pacienta.8. Učitelje bomo razbremenili birokracije in povečali njihovo avtonomijo.9. Na področju energetike bomo v največji meri zagotovili finančno pod-

poro za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Tako nebo potrebno ogrožati nacionalne varnosti z gradnjo nove nuklearke vKrškem.

10. Vsem gospodinjstvom v Sloveniji bomo zagotovili zdravo, pitno vodoiz pipe. To pravico bomo vnesli v Ustavo.

11. Malim in srednjim kmetom bomo pomagali tako, da bodo deležnisubvencij po količini oddanega pridelka in ne obsegu obdelovalnihpovršin v svoji lasti ali najemu.

12. S spremembo medijskega zakona bomo podprli utrjevanje demokra-cije v državi in zagotovili pravično in enakopravno predstavitev volilnihprogramov vsem kandidatnim listam v predvolilnih soočenjih.

Spoštovane volilke, spoštovani volilci

Moje ime je Milan Dubravac in sem kandidat Državljanske liste Gregorja Viranta na predčasnih državnozborskih volitvah. Stanujem v Smokuču pri Žirovnici.

Sem dolgoletni prostovoljni in poklicni gasilec in poveljnik gorenjskih prostovoljnih gasilcev. Zaposlen sem kot vodja gasilske šole na Igu pri Ljubljani. Na področju gasil-stva sem mednarodno priznan strokovnjak z licenco predavatelja Združenih narodov za področje nevarnih snovi. V zadnjih letih sem v Slovenijo pripeljal nove oblike usposabljanja gasilcev, ki jih sedaj pri nas izvajamo tudi za gasilce iz držav jugov-zhodne Evrope, Italije in Avstrije. Izvajanje tovrstnega izobraževanja v Sloveniji se je nekdaj zdelo nemogoče in predstavlja pomemben napredek na področju gasilstva.

Za mesto poslanca v državnem zboru sem se odločil kandidirati predvsem iz prepričanja, da s svojim delom lahko pripomorem k izboljšanju sedanjega stanja v Sloveniji. Menim in zavedam se, da smo lahko dobri, boljši in na nekaterih področjih najboljši na svetu.

Nenazadnje so to že pokazali slavni možje iz ‘’Dežele’’ v preteklosti in dokazujejo v sedanjosti. Iz ‘’podobe raja’’, kot je naš slavni pesnik poimenoval ta del Slovenije, izhajajo vrhunski svetovni dosežki na področju umetnosti, čebelarstva in narodnoza-bavne glasbe. Torej smo sposobni ustvariti zanesljivo prihodnost in preseči stanje, v katerem se trenutno nahajamo.

Če bom izvoljen v državni zbor, se bom zavzemal predvsem za enostaven ustroj države, ki bo državljanom služila kot servis. Ob vsakodnevnih naporih in prizadevan-jih za uspeh v življenju naj nam bo država v pomoč in ne v breme. Vse ostalo si bomo na tem prelepem koncu Slovenije lahko s pridnostjo in prizadevnostjo zagotovili sami.

Poklic GASILEC je v Evropski uniji najbolj spoštovan poklic. V Sloveniji ljudje po vseh anketah daleč najbolj zaupajo GASILCEM.Upam, da mi boste svoj glas ZAUPALI tudi vi.

S spoštovanjem

www.lista-virant.si

�

To lahko spremenimo samo z vašo pomočjo, torej 4. decembra na volišča in obkrožimo ZELENE SLOVENIJE!

Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije

13Silva Pisek

WW

W.L

DS

.SI

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

Gor

enjs

ka c

esta

19

, R

adov

ljica

Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Volitve, novice

5

�

������������������������ �������� ������ �������������������� ������������������ ������������� ���� �������� ��� ���� ������ ������!�����������"����������������� ��� ���# ������ ��������� ���� � �� �$������ �������������� ������� ���� ��������� ������ ������ ���������% ��&�� ��$� ���"� $���� ����$��������"����'������� �������$� ����� (�#���)����������� �"������ � ���������������� �)�� ������ � ���������'������� $������������������ ���������� ����� *��� � "� ��� � �� �� ������ ������ � ��� (�+�$�� � � �� ����������"� ����� ������ �"� ������ �������� � ' ���� ������� �� ������� "�������)���� � ������ ����������������� ����� � "���������� � �� �� ��� � ������ ���'��,����� ��� �������"��������������� )�������)���-,����������� ��� ������ ���� �.� � ���' �"����� ���"��� ��� ��"��� ������� �"��� �)� � ���� � ���� ���������� ���� �������� ��� ����� � ��������������)��� � ���������� �� ��"������ ��)��� ����� ������������������ �� �� �������� ���� ��������� "��� �� ����������$���������� ����(���/��� � �� ������ ������ ������������� �����!������� - ������� � ����� � � ���� 0��� ������"� ��������������� ���� �����"������������� ���.�

����������������� ��

������������ ���"����������"�� �������)�

+1� ������+����� �������� ���(�

�

.../���/�"�

������������������� ���

����������� �����������

�����������

.../���/�"�

0

LADISLAV (SLAVKO) MEŽEK, 59,stanujoč v Kropi, doma iz Žirovnice; oče šestih otrok, glasbenipedagog - zborovodja, svobodni kulturnik, frajgajst, pobudnikštevilnih udejanjenih zamisli in projektov, prepričan aktivist civilne

družbe in nepopustljiv kritik stranpoti vladajoče elite in birokracije. Znan kot "oče"žirovniške Poti kulturne dediščine, (so)ustanovitelj jeseniške GM in radovljiškega Društvaljubiteljev stare glasbe, slovenski in zadnji predsednik Glasbene mladine Jugoslavije;agens projekta Slovenski kozolec, ustanovitelj čezmejne fundacije PKD Slovenija terlokalne razvojne fundacije za razvoj Lipniške doline, borec za ohranjanje ter uveljavljanjeslovenske kulturne in naravne dediščine ter predsednik nacionalnega gibanja Kultura-natura.si, (so)krivec za postavitev Prešernovega kipa v Vrbi ter odkup in obnovo rojstnehiše Matije Čopa, programski vodja vrhunskega vokalnega ciklusa Mojstri pevci - Kropa,pesniških Kristininih večerov in dogajanj v KIS Postaja Otoče - Brezje, prijatelj našega za-mejstva in priljubljeni vodnik ekskurzij (Ne)znano zamejstvo, prijatelj in zaveznik otrok terodrinjenih družbenih skupin, soustanovitelj gibanja TRS (www.gibanje-trs.si) ...Osnovni moto mojega delovanja v TRS: preko trajnostnega razvoja do družbe znanja,etičnih vrednot in blaginje za vsakogar. A kaj je trajnostni razvoj? Umno, pošteno in odgo-vorno upravljanje ter gospodarjenje z vsemi primerjalnimi prednostmi Slovenije / Gorenj-ske, to je njenih naravnih danosti, zemljepisne lege in ustvarjalne vitalnosti njenih prebi-valcev. Poskus novokomponiranega slovenskega finančnega "kapitalizma" se preprostoni obnesel: soočeni smo s sabotažo plebiscitne odločitve, državo so nam ugrabili inspravili na kolena. Potreben je nov družbeni dogovor z vizijo razvoja, ne pa razsula. Da bonašim potomcem sploh še kaj ostalo ...

Radovljica

Donacija podjetja Lea Šest LED svetilk, ki že od je-seni stojijo na Triglavski uliciv Radovljici, FUTURLUXHEAD 2M, je preko podjetjaSWARCO LEA iz Lesc doni-ralo podjetje SWARCO FU-TURIT iz Avstrije. Kot so po-jasnili donatorji, je svetilkaokolju prijazna in izpolnjujezahteve uredbe o svetlob-nem onesnaževanju okolja.Sveti s toplo belo barvo tem-perature 4000 K, ne privlačižuželk in ima odličen barvnikontrast. Potrošnja električ-ne energije ene nove LEDsvetilke je 34 W, medtem koje obstoječa nizkotlačna na-trijeva svetilka trošila 110 W.Letni prihranek električneenergije za eno svetilko takoznaša kar 300 kWh. Ob temje pomembno tudi, da LEDsvetilka praktično ne potre-buje vzdrževanja. Življenjskadoba LED svetilk FUTURLUXje 25 let ob eni zamenjavisvetlobnega in napajalnegamodula. Župan Ciril Globoč-nik je ob tem izrazil svoje za-dovoljstvo nad dejstvom, dakljub gospodarski krizi v ob-čini delujejo uspešna podjet-ja, ki so pripravljena z dona-cijami podpreti lokalno oko-lje, v katerem delujejo. Ker si,kot pravi, že ves čas svojegamandata prizadeva za ener-getsko učinkovitost na vsehpodročjih, je te, približno 3 ti-soč evrov vredne donacije,še posebej vesel. M. A.

Podnart

Četrto srečanje radovljiških upokojencevV petek, 18. novembra, je Zveza društev upokojencev Ra-dovljica v dvorani kulturnega doma v Podnartu organiziralaže 4. srečanje upokojencev. Uvodni nagovor je imel pod-predsednik ZDU občine Radovljica Brane Vodopivec, pro-gram je povezoval Franci Černe. Mnogo upokojencev iznaše občine se ukvarja z različnimi vejami umetnosti in takos svojim ustvarjanjem bogatijo življenje sebi in drugim. Tojih ohranja mladostne in dejavne, vliva jim samozavest inpotrjuje smisel življenja. Nastopilo je tudi nekaj mladih, kiso program še bolj popestrili. Na oder so stopili: otroška fol-klorna skupina Ovsiše, Mojca (violina) in Andrej Eržen (ki-tara), Neža Kavčič (flavta in pesem Tineta Šparovca), DoraHodžič Černe (violina), Danilo Korošec (harmonika) z vnu-kom Žanom (klarinet) in vnukinjo Tinkaro (violina), DarkoKržišnik (petje ob glasbeni spremljavi) in Alojz Ličar (har-monika). S svojimi pesmimi so se predstavili Marja Čampa,Angela Pozderac in Franc Ankerst iz Lesc ter Milka Močnikiz Begunj, peli pa so zbori: Upokojenski pevski zbor Brezje -Mošnje - Ljubno pod vodstvom Metke Magdič, Mešani pev-ski zbor DU Lesce, ki ga vodi Marija Legat, in ŽPZ Lipa zzborovodkinjo Beti Demšar Zupan. I. K.

Radovljica

Božič pri nas na Linhartovem trguJutri, 3. decembra, se bo ob 17. uri na Linhartovem trgu v Ra-dovljici začela prireditev z naslovom "Božič pri nas", ki jopripravlja Varstveno delovni center iz Radovljice. "S priredit-vijo želimo ob mednarodnem dnevu invalidov predstavitizaposlitev in zmožnosti odraslih oseb z motnjami v dušev-nem razvoju in hkrati pokazati na primer dobre prakse delain povezovanja invalidnih oseb z lokalnim okoljem. Decem-brski, praznični čas ter hkrati mednarodni dan invalidov, senam zdi najbolj primerna priložnost," je povedala vodjacentra, ki deluje v okviru Centra za usposabljanje, delo invarstvo Matevža Langusa iz Radovljice, Sladjana Anderle."Pripravili smo stojnice z našimi izdelki in sladkimi dobro-tami. Povabili smo poslovne partnerje, sorodnike, krajane,naše prijatelje. Vsako leto je krog naših prijateljev večji, odsosedov in gostincev, do pomembnih ljudi v občini in doznanih glasbenikov. Tako bo tokrat ponovno z nami naš pri-jatelj Omar Naber, z glasbeno skupino Felix Langus." M. A.

Radovljica

Pomoč za študentske družineUpravni odbor Kluba radovljiških študentov je sredi novem-bra potrdil pravilnik o dodeljevanju pomoči študentskim in di-jaškim družinam, po katerem bodo v letošnjem letu razdelili1200 evrov pomoči staršem študentom in dijakom, ki imajootroke in z njimi živijo. Denarna pomoč znaša 100 evrov zadružine z enim ter 200 evrov za družine z dvema otrokoma.M. A.

10

Nar

očn

ik: O

bči

na

Rad

ovl

jica,

Go

ren

jska

ces

ta 1

9, R

ado

vljic

a

6 Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Volitve, mnenja

Spoštovane državljanke, cenjeni državljaniSem Jernej Kolman, star 33 let, doma z Zgornje Dobrave ter ponosen očetriletnega sin Primoža. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani inženir lesar-stva, zaposlen kot tehnolog v begunjskem Elanu. V okviru političnih aktivnostiopravljam funkcijo predsednika Občinskega odbora SDS Radovljica ter pred-sednika Nadzornega odbora Občine Radovlica. V prostem času se kot pros-tovoljni gasilec udejstvujem v Gasilskem društvu na Srednji Dobravi.

Za kandidaturo poslanca v Državnem zboru sem se odločil, ker mi ni vse-eno za to, kar se danes dogaja z našo domovino. Da pripeljemo Slovenijonazaj na pravo pot, pot pravičnosti, razvoja, in zagotavljanja novih delovnihmest, sem pripravljen vložiti vso svojo mladostno zagnanost, znanje in iz-kušnje. Ker izhajam iz gospodarstva, bom v slovenski politiki deloval po na-čelu: ”Za probleme je treba najti rešitve, ne izgovorov.”

V nedeljo, 4. decembra, Vas vabimo, da mi kot kandidatu Slovenske demo-kratske stranke oddate glas podpore. To bo glas za pravičnost, napredek inblaginjo.

mag. CvetoURŠIČ

ZZZZZZZZZAAAAAAAAA PPPPPPPPPOOOOOOOOOOSSSSSSSSSLLLLLLLLLAAAAAAAAANNNNNNNNNCCCCCCCCCCAAAAAAAAA IIIIIIIIIZZZZZZZZZ OOOOOOOOOOBBBBBBBBBČČČČČČČČČČČIIIIIIIIINNNNNNNNNEEEEEEEEE RRRRRRRRRAAAAAAAAADDDDDDDDDOOOOOOOOOOVVVVVVVVVLLLLLLLLLJJJJJJJJJJIIIIIIIIICCCCCCCCCCAAAAAAAAA

JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE KAŽEJO, DA JE NOVA SLOVENIJA V PARLAMENTU.

Kandidat Slovenske nacionalne stranke v 3. volilnem okraju 1. volilne enote je Igor

Koselj, roj. 15. 6. 1979, stanuje Sp. Lipnica 31,Kamna Gorica, magister organizacije in managementa, zaposlen kot vodja

projektov v Leku.

1

Spoštovani,Pred enaindvajsetimi leti smo v začetku decembra san-jali o samostojni državi. V tedanjem državnem zboru jeimela svoje predstavnike tudi stranka, ki je izhajala izkrščanskih socialnih temeljev! Njeni poslanci so bili ljud-je, ki so razumeli čas, ob tem pa bili modri, pogumni inpravični. Zato so dali svoj glas 'za' samostojno Slovenijo. Tudi tokrat je treba 'slišati in razumeti' čas, v kateremživimo.Vsi moramo oditi na volitve! Dajmo svoj glasstranki oziroma kandidatu za katerega verjamemo, dabo lahko nadaljeval pred dvajsetimi leti začeto delo.

mag. Cveto Uršič, kandidat za poslanca

SAJ NI RES ... PA JE!Več let že lahko sledimo nada-ljevanki o zasuku letališke ste-ze in preselitvi družine Vovk.Ob izgradnji avtoceste je bilamed občino Radovljica in dr-žavnim podjetjem DARS skle-njena pogodba v višini 2,4mio. tolarjev. V znesek je bilvključen tako zasuk in asfalti-ranje steze kot izgradnja na-domestnega objekta za Vovko-ve. Nova steza je bila predananamenu spomladi 2010, s pre-selitvijo Vovkovih pa se je ne-nehno zapletalo. Po dolgotraj-nem izbiranju lokacije so sle-dili zapleti z izvajalcem, vmesse je zamenjala še občinskaoblast, ki je dokončanje del za-upala drugemu izvajalcu tersi nakopala tožbo ...Dejstvo je, da Vovkovi še ved-no niso preseljeni, ker novo-gradnja nima vseh dovoljenj.To smo 19. novembra, ko se jeiztekel še en rok za preselitev,lahko prebrali v Delu. Kar paob vsem še bolj bode v oči, jedejstvo, da stare hiše Vovkovihnaenkrat očitno sploh ni trebarušiti. Tako je vsaj izjavil žu-pan g. Globočnik na novinar-ski konferenci. Kako je to mo-goče, saj je v pogodbi z DARSto opredeljeno, sicer se Vovko-vim sploh ne bi bilo treba seli-ti? Verjetno se človeku ni eno-stavno preseliti iz svojegadoma, kjer živi vse življenje ...Kar naenkrat pa naj bi se nji-hova stara hiša, kljub temu,da stoji tik ob stezi in je bilovečkrat poudarjeno, kako mo-teča je, lahko uporabila za ...

kakšne namene že, g. župan?Ko sem na občinsko upravonaslovil vprašanje v zvezi stem, sem dobil izmotavajočodgovor, češ da na novinarskikonferenci ni bilo rečenega ničdoločenega ... So torej vsi novi-narji, ki so poročali od tam,lagali? Sploh pa, kako si lah-ko župan privošči tako izjavomimo države in s tem negiravsa državna dovoljenja in sepostavi nad njo? Je naša drža-va res tako gnila???Ob naslednji podelitvi občin-skih priznanj se nam ponujakar nekaj kandidatov. Nagra-dimo lahko bivšega županaza - oprostite izrazu - nategdržave, ki je dala denar za ne-kaj, kar se ni zgodilo. Lahko jenagrajenec sedanji župan, kise bo pri odločitvi o ohranitviVovkove stare hiše skril zasklep OS, čeprav sicer rad poudarja, kaj vse je "odredil".Vprašamo se lahko, če županrabi pokritje OS za neznanenamene, ki so še skriti nekje vprihodnosti.Morda pa bi lahko nagradilikar Vovkove: od poletja, odkarzamuja preselitev, bi bili zavsak dan zamude upravičenido zneska 640 evrov. Pa pom-nožimo cca. 180 dni s 640 evri... 115.000 evrov, ni tako malo,kajne? Vendar so se Vovkovitej zahtevi odpovedali in pri-hranili ta denar v občinskemproračunu. Kdo bo torej dele-žen največ pohval?

Marjan Vidic, neodvisni svetnik

Nar

očn

ik: O

bči

na

Rad

ovl

jica,

Go

ren

jska

ces

ta 1

9, R

ado

vljic

a

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

150

, 2. d

ecem

bra

2011

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi

29

. čl

ena

Zako

na o

lok

alni

sam

oupr

avi

(Ur.

l. R

S,

št.

94

/07

in s

prem

embe

), 2

9. č

lena

Zak

ona

o ja

vnih

fina

ncah

(ZFJ

) (U

r.l.

RS

, št.

79

/99

in s

prem

embe

) in

16. i

n 10

3. č

lena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (

UVG

, št

. 2

3/9

9 in

19

/00

) je

Obč

insk

i sve

t O

bčin

e R

a-do

vljic

a na

12

. re

dni s

eji d

ne 2

3.

11.

201

1 s

prej

el

OD

LOK

O S

PR

EM

EM

BI I

N D

OP

OLN

ITV

I OD

LOK

AO

PR

OR

AČ

UN

U O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

ZA

LE

TO 2

011

1. č

len

(spr

emem

ba o

dlok

a)

S t

em o

dlok

om s

e sp

rem

eni i

n do

poln

i Odl

ok o

pro

raču

nu O

bčin

eR

adov

ljica

za

le

to

201

1

(DN

U

O,

št.

141

/11,

14

3/2

011

in

148

/201

1) (

v na

daljn

jem

bes

edilu

: O

dlok

).

2.

člen

(viš

ina

splo

šneg

a de

la p

rora

čuna

)

V od

loku

se

3.

člen

spr

emen

i tak

o, d

a se

gla

si:

Spl

ošni

del

pro

raču

na s

e na

ravn

i pod

skup

in k

onto

v do

loča

v n

asle

d-nj

ih z

nesk

ih:

A. B

ILA

NC

A P

RIH

OD

KO

V IN

OD

HO

DK

OV

Sku

pin

a/P

od

skup

ina

kont

ov/

Ko

nto

/Po

dko

nto

Reb

alan

s II/

20

11

I. S

KU

PAJ

PR

IHO

DK

I (7

0+

71+

72

+7

3+

74)

17.5

16.7

88

,15

TEK

OČ

I PR

IHO

DK

I (7

0+

71)

15.4

75

.60

0,1

67

0 D

AVČ

NI P

RIH

OD

KI

12.3

66

.451

,00

70

0 D

avki

na

doho

dek

in d

obič

ek9

.96

6.5

51,0

07

03

Dav

ki n

a pr

emož

enje

2.0

75

.70

0,0

07

04

Dom

ači d

avki

na

blag

o in

sto

ritve

324

.20

0,0

07

06

Dru

gi d

avki

0,0

071

NE

DAV

ČN

I PR

IHO

DK

I3

.10

9.1

49

,16

710

Ude

ležb

a na

dob

ičku

in d

ohod

ki

od p

rem

ožen

ja1.

58

5.2

07,5

071

1 T

akse

in p

risto

jbin

e6

.70

0,0

071

2 G

lobe

in d

ruge

den

arne

kaz

ni4

0.1

00

,00

713

Prih

odki

od

prod

aje

blag

a in

sto

ritev

0,0

071

4 D

rugi

ned

avčn

i prih

odki

1.47

7.14

1,6

6

72

KAP

ITAL

SK

I PR

IHO

DK

I7

59

.28

5,0

07

20

Prih

odki

od

prod

aje

osno

vnih

sre

dste

v13

8.5

30

,00

721

Prih

odki

od

prod

aje

zalo

g0

,00

72

2 P

rihod

ki o

d pr

odaj

e ze

mlji

šč in

ne

opre

dmet

enih

dol

goro

čnih

sre

dste

v6

20

.75

5,0

07

3 P

RE

JETE

DO

NAC

IJE

1.5

00

,00

73

0 P

reje

te d

onac

ije iz

dom

ačih

viro

v1.

50

0,0

07

31 P

reje

te d

onac

ije iz

tujin

e0

,00

74 T

RAN

SFE

RN

I PR

IHO

DK

I1.

28

0.4

02

,99

740

Tra

nsfe

rni p

rihod

ki iz

dru

gih

javn

ofin

ančn

ih

inst

ituci

j1.

28

0.4

02

,99

741

Pre

jeta

sre

dstv

a iz

drž

avne

ga p

rora

čuna

iz

sre

dste

v pr

orač

una

Evr

opsk

e un

ije0

,00

78

PR

EJE

TA S

RE

DS

TVA

IZ E

VRO

PS

KE

UN

IJE

0,0

07

87 P

reje

ta s

reds

tva

od d

rugi

h ev

rops

kih

inst

ituci

j0

,00

II. S

KU

PAJ

OD

HO

DK

I (4

0+

41+

42

+4

3)

17.3

26

.33

3,9

74

0 T

EK

OČ

I OD

HO

DK

I3

.63

5.2

51,5

04

00

Pla

če in

dru

gi iz

datk

i zap

osle

nim

991

.951

,93

401

Pris

pevk

i del

odaj

alce

v za

soc

ialn

o va

rnos

t16

4.2

97,0

74

02

Izda

tki z

a bl

ago

in s

torit

ve2

.197

.30

2,5

04

03

Pla

čila

dom

ačih

obr

esti

101.

70

0,0

04

09

Rez

erve

180

.00

0,0

041

TE

KO

ČI T

RAN

SFE

RI

7.0

90

.576

,17

410

Sub

venc

ije67

.14

8,1

041

1 T

rans

feri

posa

mez

niko

m in

gos

podi

njst

vom

3.5

34

.64

6,7

641

2 T

rans

feri

nepr

ofitn

im o

rgan

izac

ijam

in

usta

nova

m1.

007

.161

,01

413

Dru

gi te

koči

dom

ači t

rans

feri

2.4

81.6

20

,30

414

Tek

oči t

rans

feri

v tu

jino

0,0

04

2 I

NVE

STI

CIJ

SK

I OD

HO

DK

I6

.05

9.0

84

,83

42

0 N

akup

in g

radn

ja o

snov

nih

sred

stev

6.0

59

.08

4,8

34

3 I

NVE

STI

CIJ

SK

I TR

ANS

FER

I5

41.4

21,4

74

31 In

vest

icijs

ki tr

ansf

eri p

ravn

im in

fizi

čnim

os

ebam

, ki

nis

o pr

orač

unsk

i upo

rabn

iki

193

.213

,02

43

2 In

vest

icijs

ki tr

ansf

eri p

rora

čuns

kim

up

orab

niko

m3

48

.20

8,4

5III

. P

RO

RAČ

UN

SK

I PR

ES

EŽE

K (I

.-II.

)19

0.4

54

,18

(PR

OR

AČU

NS

KI P

RIM

ANJK

LJA

J)0

,00

B.

RA

ČU

N F

INA

NČ

NIH

TE

RJA

TE

V IN

NA

LOŽ

B

Sku

pin

a/P

od

skup

ina

kont

ov/

Ko

nto

/Po

dko

nto

R

ebal

ans

II/2

011

IV.

PR

EJE

TA V

RAČ

ILA

DAN

IH P

OS

OJI

L IN

PR

OD

AJA

KAP

ITAL

SK

IH D

ELE

ŽEV

(75

0+

751

+7

52

)2

6.5

85

,00

75

PR

EJE

TA V

RAČ

ILA

DAN

IH P

OS

OJI

L2

6.5

85

,00

75

0 P

reje

ta v

rači

la d

anih

pos

ojil

26

.00

0,0

07

51 P

roda

ja k

apita

lski

h de

leže

v5

85

,00

75

2 K

upni

ne iz

nas

lova

priv

atiz

acije

0,0

0V.

D

ANA

PO

SO

JILA

IN P

OVE

ČAN

JE K

APIT

ALS

KIH

D

ELE

ŽEV

(44

0+

441

+4

42

+4

43

)0

,00

44

DAN

A P

OS

OJI

LA IN

PO

VEČ

ANJE

KAP

ITAL

SK

IH

DE

LEŽE

V0

,00

44

0 D

ana

poso

jila

0,0

04

41 P

oveč

anje

kap

itals

kih

dele

žev

in fi

nanč

nih

nalo

žb0

,00

44

2 P

orab

a sr

edst

ev k

upni

n iz

nas

lova

priv

atiz

acije

0,0

04

43

Pov

ečan

je n

amen

skeg

a pr

emož

enja

v ja

vnih

sk

ladi

h in

dru

gih

oseb

ah ja

vneg

a pr

ava,

ki

imaj

o pr

emož

enje

v s

voji

last

i0

,00

VI.

PR

EJE

TA M

INU

S D

ANA

PO

SO

JILA

IN S

PR

EM

EM

BE

K

APIT

ALS

KIH

DE

LEŽE

V (IV

.-V.

)2

6.5

85

,00

C. R

AČ

UN

FIN

AN

CIR

AN

JA

Sku

pin

a/P

od

skup

ina

kont

ov/

Ko

nto

/Po

dko

nto

Reb

alan

s II/

20

11

VII.

ZAD

OLŽ

EVA

NJE

(50

0)

25

0.0

00

,00

50

ZAD

OLŽ

EVA

NJE

25

0.0

00

,00

VS

EB

INA

:

1.

OD

LOK

o s

pre

mem

bi i

n d

op

oln

itvi O

dlo

ka o

pro

raču

nu O

b-

čine

Rad

ovl

jica

za le

to 2

011

2.

OB

VE

ZN

A R

AZ

LAG

A 7

. to

čke

6. č

lena

Od

loka

o s

pre

mem

-b

ah i

n d

op

oln

itvah

Zaz

idal

neg

a na

črta

Cen

ter

Lesc

e –

2.

faza

3.

PR

AV

ILN

IK o

ob

ročn

em p

lači

lu k

upni

ne z

a na

kup

nep

re-

mič

nin

v la

sti O

bči

ne R

ado

vljic

a4

. S

PR

EM

EM

BE

IN

DO

PO

LNIT

VE

PR

AV

ILN

IKA

o s

ofin

anci

ra-

nju

letn

ega

pro

gra

ma

špo

rta

v O

bči

ni R

ado

vljic

a5

. O

DLO

ČB

A o

izvz

emu

zem

ljišč

a iz

javn

ega

do

bra

6.

OD

LOČ

BA

o r

azg

lasi

tvi z

emlji

šča

za g

raje

no ja

vno

do

bro

7.

OD

LOČ

BA

o r

azg

lasi

tvi z

emlji

šča

za g

raje

no ja

vno

do

bro

8.

SK

LEP

o z

ačet

ku p

rip

rave

sp

rem

emb

in d

op

oln

itev

Zaz

idal

-ne

ga

načr

ta C

ente

r Le

sce

9.

NA

ME

RA

o o

ddaj

i zem

ljišč

v la

sti O

bčin

e R

adov

ljica

v n

ajem

10

.JA

VN

I RA

ZP

IS z

a so

finan

cira

nje

letn

ega

pro

gra

ma

špo

rta

vO

bči

ni R

ado

vljic

a za

leto

20

12

UO

, st

ran

8U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

Ašt

. 15

0,

2.

dece

mbr

a 2

011

10

.

Obč

ina

Rad

ovlji

ca n

a po

dlag

i 10

. čl

ena

Zako

na o

špo

rtu

(Ur.

l. R

S,

št 2

2/9

8),

Odl

oka

o pr

orač

unu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca z

a le

to 2

012

(DN

UO

, št

. 14

1/2

011

) in

Pra

viln

ika

o so

finan

cira

nju

letn

ega

prog

ram

ašp

orta

v O

bčin

i Rad

ovlji

ca (D

N U

O,

št.

108

/2

00

9) o

bjav

lja

JAV

NI R

AZ

PIS

za s

ofin

anci

ranj

e le

tneg

a p

rog

ram

a šp

ort

a v

Ob

čini

Rad

ovl

jica

za le

to 2

012

1. P

red

met

in n

amen

raz

pis

a

Pre

dmet

javn

ega

razp

isa,

ki z

ačne

vel

jati

5. 1

2. 2

011,

je s

ofin

anci

ra-

nje

letn

ega

prog

ram

a šp

orta

v O

bčin

i Rad

ovlji

ca z

a le

to 2

012

, in

si-

cer

se s

ofin

anci

rajo

nas

ledn

je v

sebi

ne:

A: s

ofin

anci

ranj

e pr

ogra

mov

špo

rta

- in

tere

sna

špor

tna

vzgo

ja p

redš

olsk

ih in

šol

oobv

ezni

h ot

rok

inm

ladi

ne,

- šp

ortn

a vz

goja

otro

k in

mla

dine

, us

mer

jeni

h v

kako

vost

ni in

vr-

huns

ki š

port

,-

kako

vost

ni š

port

,-

vrhu

nski

špo

rt,

- šp

ortn

a re

krea

cija

,-

špor

t inv

alid

ov.

B:

razv

ojne

in s

troko

vne

nalo

ge v

špo

rtu

- iz

obra

ževa

nje,

usp

osab

ljanj

e in

izpo

poln

jeva

nje

stro

kovn

ih k

a-dr

ov v

špo

rtu,

- šp

ortn

e pr

iredi

tve,

- de

lova

nje

druš

tev

in o

bčin

skih

zve

z,-

sofin

anci

ranj

e st

roko

vneg

a ka

dra.

Sof

inan

cira

nje

letn

ega

prog

ram

a šp

orta

zaj

ema

sofin

anci

ranj

e iz

vaja

-nj

a pr

ogra

mov

, na

jem

nin,

stro

kovn

ega

kadr

a in

dru

gih

mat

eria

lnih

stro

škov

skl

adno

s P

ravi

lnik

om o

sof

inan

cira

nju

letn

ega

prog

ram

ašp

orta

v O

bčin

i Rad

ovlji

ca (D

N U

O,

št.

108

/20

09

).

2. U

pra

viče

nci

Na

razp

is z

a so

finan

cira

nje

špor

tnih

pro

gram

ov s

e la

hko

prija

vijo

na-

sled

nji i

zvaj

alci

špo

rtni

h pr

ogra

mov

:-

špor

tna

druš

tva

in k

lubi

, nj

ihov

a zd

ruže

nja

in z

veze

,-

zavo

di,

gosp

odar

ske

druž

be,

zase

bnik

i in

drug

e or

gani

zaci

je,

kiso

regi

strir

ani z

a op

ravl

janj

e de

javn

osti

na p

odro

čju

špor

ta in

izva

-ja

jo p

rogr

ame,

dol

očen

e z

Nac

iona

lnim

pro

gram

om š

port

a v

Re-

publ

iki S

love

niji,

- za

vodi

s p

odro

čja

vzgo

je in

izob

raže

vanj

a.

Špo

rtna

dru

štva

, nj

ihov

a zd

ruže

nja

in z

veze

, ki

izva

jajo

letn

i pro

gram

špor

ta,

imaj

o po

d en

akim

i pog

oji p

redn

ost p

red

drug

imi i

zvaj

alci

let-

nega

pro

gram

a šp

orta

.

Obč

ina

sofin

anci

ra š

port

ne p

rogr

ame

izva

jalc

ev iz

pre

jšnj

ega

člen

a,ki

izpo

lnju

jejo

nas

ledn

je p

ogoj

e:-

imaj

o v

obči

ni re

gist

riran

sed

ež in

pre

težn

o de

luje

jo n

a nj

enem

ob-

moč

ju,

- im

ajo

zago

tovl

jene

mat

eria

lne,

pro

stor

ske,

kad

rovs

ke in

org

aniz

a-ci

jske

pog

oje

izva

janj

a na

črto

vani

h šp

ortn

ih a

ktiv

nost

i,-

imaj

o na

Upr

avni

eno

ti R

adov

ljica

naj

man

j eno

leto

regi

strir

ano

de-

javn

ost,

- im

ajo

zago

tovl

jeno

red

no p

rogr

amsk

o va

dbo

najm

anj 3

5 te

dnov

vle

tu,

- im

ajo

urej

eno

evid

enco

čla

nstv

a oz

irom

a ev

iden

co o

ude

leže

ncih

prog

ram

a (r

azen

zav

odov

na

podr

očju

vzg

oje

in iz

obra

ževa

nja)

, -

v po

godb

enem

roku

odd

ajo

poro

čilo

o re

aliz

aciji

pro

gram

a šp

orta

za p

rete

klo

leto

, če

so

za t

a na

men

v p

rete

klem

letu

pre

jeli

sred

-st

va n

a ra

zpis

u za

pre

tekl

o le

to,

- da

ne

prija

vlja

jo p

rogr

amov

z e

nako

vse

bino

na

drug

javn

i raz

pis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca z

a so

finan

cira

nje

v le

tu 2

012

.

3. V

išin

a ra

zpo

ložl

jivih

sre

dst

ev

Pre

dvid

ena

vred

nost

javn

ega

razp

isa

znaš

a 4

32

.00

0 E

UR

.

4. P

otr

ebna

do

kum

enta

cija

Raz

pisn

o do

kum

enta

cijo

izva

jalc

i let

nega

pro

gram

a šp

orta

lahk

o pr

e-vz

amej

o v

spre

jem

ni p

isar

ni O

bčin

e R

adov

ljica

, Gor

enjs

ka c

esta

19

,4

240

Rad

ovlji

ca a

li na

spl

etni

stra

ni w

ww

.rado

vljic

a.si

.

Vlog

a na

razp

is m

ora

biti

izpo

lnje

na iz

klju

čno

na p

rijav

nih

obra

zcih

, ki

so s

esta

vni d

el r

azpi

sne

doku

men

taci

je in

mor

a vs

ebov

ati v

se z

ahte

-va

ne p

rilog

e oz

irom

a do

kazi

la, k

i so

nave

dena

v ra

zpis

ni d

okum

enta

-ci

ji. Č

e is

ti vl

agat

elj p

rijav

i več

špo

rtni

h pr

ogra

mov

, pr

ipra

vi s

kupn

ovl

ogo,

v o

kviru

kat

ere

vsak

pro

gram

prij

avi

na p

oseb

nem

obr

azcu

,do

kazi

la o

izpo

lnje

vanj

u po

goje

v pa

vlo

ži v

ene

m iz

vodu

za

vse

prija

v-lje

ne p

rogr

ame.

Dod

atne

inf

orm

acije

lah

ko d

obite

na

tele

fons

ki š

tevi

lki

537

-23

-24

.K

onta

ktna

ose

ba je

Rom

ana

Šlib

ar P

ačni

k.

5. R

ok

za o

dd

ajo

vlo

g

Rok

za

prija

vo n

a ra

zpis

je n

ajka

snej

e do

31

. 12

. 20

11 d

o 12

. ur

e.

Vlog

e v

zapr

ti ov

ojni

ci z

ozn

ako:

”R

AZ

PIS

ŠP

OR

T 2

012

- N

E O

DP

I-R

AJ”

in n

a hr

btni

stra

ni z

naz

ivom

in n

aslo

vom

vla

gate

lja p

ošlji

te p

ri-po

roče

no p

o po

šti a

li od

dajte

ose

bno

v vl

ožiš

če n

a na

slov

: O

bčin

aR

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

ljica

.

Nep

ravi

lno

ozna

čene

in n

epra

voča

sno

pris

pele

vlo

ge b

odo

zavr

že-

ne. V

roku

pris

pele

in p

ravi

lno

ozna

čene

vlo

ge b

odo

ovre

dnot

ene

poto

čkov

nem

sis

tem

u v

skla

du z

mer

ili z

a oc

eno

prog

ram

ov te

r ra

zpol

-ož

ljivi

mi f

inan

čnim

i sre

dstv

i. Iz

bor i

n ov

redn

oten

je p

rogr

amov

bo

izve

-dl

a ra

zpis

na k

omis

ija, k

i jo

imen

uje

župa

n. U

prav

ičen

ci b

odo

o do

de-

ljeni

h sr

edst

vih

obve

ščen

i naj

kasn

eje

v ro

ku 3

0 d

ni p

o po

teku

rok

aza

odd

ajo

vlog

.

6. M

erila

za

izb

iro

V ro

ku p

rispe

le v

loge

bod

o ov

redn

oten

e v

skla

du s

Pra

viln

ikom

za

so-

finan

cira

nje

letn

ega

prog

ram

a šp

orta

v O

bčin

i Rad

ovlji

ca (D

N U

O, š

t.10

8/2

00

9 in

spr

emem

be),

Odl

okom

o p

rora

čunu

obč

ine

Rad

ovlji

caza

leto

201

2 (

DN

UO

, št

. 14

1/2

011

) in

Pro

gram

om š

port

a za

leto

201

2.

Vsi n

aved

eni a

kti s

o na

vol

jo tu

di n

a w

ww

.rad

ovlji

ca.s

i.

7. R

ok

izve

db

e

Izbr

ani p

rogr

ami m

oraj

o bi

ti iz

vede

ni v

letu

201

2. D

odel

jena

sre

dstv

aza

sof

inan

cira

nje

prog

ram

ov š

port

a te

r ra

zvoj

nih

in s

troko

vnih

nal

ogv

špor

tu m

oraj

o bi

ti po

rabl

jena

v le

tu 2

012

, v s

klad

u s

pred

pisi

, ki d

o-lo

čajo

izvr

ševa

nje

pror

ačun

a.

8. S

klen

itev

po

go

db

Po

doko

nčno

sti o

dloč

b o

sofin

anci

ranj

u pr

ogra

mov

špo

rta

ter r

azvo

j-ni

h in

stro

kovn

ih n

alog

v š

port

u bo

obč

ina

z iz

bran

imi i

zvaj

alci

skl

eni-

la p

ogod

be z

a le

to 2

012

.

O iz

vedb

i sof

inan

cira

nih

špor

tnih

pro

gram

ov te

r ra

zvoj

nih

in s

troko

v-ni

h na

log

v šp

ortu

mor

ajo

izva

jalc

i v p

ogod

bene

m ro

ku p

redl

ožiti

pri-

stoj

nem

u or

ganu

obč

ine

vseb

insk

o in

fina

nčno

por

očilo

o iz

vedb

i in

nam

ensk

i por

abi s

reds

tev,

prid

oblje

nih

na p

odla

gi ja

vneg

a ra

zpis

a.

V pr

imer

u, d

a iz

vaja

lec

ne p

oda

poro

čila

iz p

rveg

a od

stav

ka te

ga č

le-

na v

dol

očen

em r

oku,

se

sofin

anci

ranj

e us

tavi

. S

ofin

anci

ranj

e se

usta

vi tu

di v

prim

eru,

da

iz o

ddan

ega

poro

čila

izha

ja,

da s

e pr

ogra

mne

izva

ja,

kot j

e bi

l prij

avlje

n na

javn

i raz

pis

in o

pred

elje

n v

pogo

dbi.

Šte

vilk

a: 4

1010

-85

/201

1-2

Dat

um:

2.

12.

201

1C

iril G

lobo

čnik

, l.

r.ŽU

PAN

UO

, stran2

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 15

0, 2

. decembra 2

011

50

0 D

omače zadolževanje

25

0.0

00

,00

VIII. OD

PLAČ

ILA DO

LGA (5

50

)76

2.0

00

,00

55

OD

PLAČ

ILA DO

LGA

762

.00

0,0

05

50

Odplačila dom

ačega dolga76

2.0

00

,00

IX. PO

VEČ

ANJE

(ZMAN

JŠAN

JE) S

RE

DS

TEV N

A RAČ

UN

IH(I.+

IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

-29

4.9

60

,82

X. N

ETO

ZADO

LŽEVAN

JE-512

.00

0,0

0(VII.-VIII.)

XI. NE

TO FIN

ANC

IRAN

JE-19

0.4

54

,18(VI.+

VII.-VIII.-IX.) S

TANJE

SR

ED

STE

V NA R

AČU

NIH

DN

E 31. 12

. P

RE

TEK

LEG

A LETA

29

4.9

60

,82

90

09

Splošni sklad za drugo

- ali 0 ali +

3. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, gla-

silu Občine R

adovljica - Uradne objave.

Številka: 0

07-9

/2011

-3D

atum: 2

3. 11. 2

011

Ciril G

lobočnik, l. r.ŽU

PAN

2.

Na podlagi 16

. člena Statuta O

bčine Radovljica (U

VG, št. 2

3/9

9,

19/0

0) in 9

9. člena P

oslovnika Občinskega sveta (U

VG, št. 2

9/9

9,

DN

UO

, št. 142

/11) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na svoji 12.

redni seji dne 23

. novembra 2

011 sprejel

OB

VE

ZN

O R

AZ

LAG

O7. to

čke 6. člena O

dlo

ka o sp

remem

bah in d

op

olnitvah

Zazid

alnega načrta C

enter Lesce - 2. faza

1.

V besedilu v zadnjem stavku drugega odstavka 7. točke 6

. člena Od-

loka o spremem

bah in dopolnitvah Zazidalnega načrta Center Lesce

- 2. faza (D

N U

O, št. 9

8/2

00

8), ki se nanaša na dopustnost ograje-

vanja posesti, stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem

inse glasi:

”Celotna posest je lahko ograjena, ograja je lahko postavljena na

parcelno mejo.”

se besedilo celotna posest razlaga tako, da pomeni posest, ki pripa-

da novogradnji stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem

,in jo predstavljajo zem

ljišča s parc. št. 107/1, 10

8/1, 10

8/6

,107

/11 in 10

5/18

, vse k. o. Hraše.

2.

Ta obvezna razlaga začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih

novicah, glasilu Občine R

adovljica - Uradne objave.

Številka: 3

50

5-0

018/2

011D

atum: 24

. 11. 2011

Ciril G

lobočnik, l. r.ŽU

PAN

3.

Na podlagi 2

9. člena Zakona o lokalni sam

oupravi (Ur. l. R

S, št.

72

/93

in spremem

be) in 17. člena Statuta O

bčine Radovljica (U

VG,

št. 23

/99

, 19/0

0) ter v skladu z 2

9. členom

Uredbe o stvarnem

pre-m

oženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (U

r. l. RS

, št.3

4/2

011) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na svoji 12. redni seji

dne 23

. 11. 2011

sprejel

PR

AV

ILNIK

O O

BR

OČ

NE

M P

LAČ

ILU K

UP

NIN

E Z

A N

AK

UP

N

EP

RE

MIČ

NIN

V LA

ST

I OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

1. člen

(1) S

tem pravilnikom

se določajo pogoji in postopek za obročno pla-čilo kupnine za nakup neprem

ičnin v lasti Občine R

adovljica.

2. člen

(1) V prim

erih, ko ob prodaji nepremičnin v lasti O

bčine Radovljica

kot pridobitelj nepremičnine nastopa fizična oseba, znesek kupnine

pa ne presega 5.0

00

,00

€, se lahko kupnina plača v največ 4

ena-kih obrokih, pri čem

er mora biti celotna kupnina plačana najkasneje

v roku 1 leta od sklenitve pogodbe.

(2) P

ridobitelj zaprosi za obročno plačilo pred sklenitvijo pogodbe spisno vlogo, ki jo naslovi na župana O

bčine Radovljica. Ta o vlogi od-

loči na podlagi predloga Kom

isije za vodenje in nadzor postopka raz-polaganja in upravljanja s stvarnim

premoženjem

Občine R

adovljica.

3. člen

(1) Za odloženi del kupnine se obračunajo obresti po obrestni m

eri3

M E

UR

IBO

R +

pribitek, določen s strani banke pri zadnjem zadol-

ževanju občine pred sklenitvijo pogodbe za obročno plačilo kupninepo tem

pravilniku, povečan za 0,2

5 %

. Tako določena obrestna mera

ne more biti nižja kot 3

M E

UR

IBO

R +

5%

.

4. člen

(1) V prim

eru, da je pridobitelj nepremičnine dosedanji najem

nik, nje-gova obveznost plačevanja najem

nine preneha po plačilu 1. obrokakupnine po sklenitvi pogodbe, ne glede na število obrokov in višinocelotne kupnine. V prim

eru, da pridobitelj nepremičnine, ki je dose-

danji najemnik, ne izpolni vseh pogodbenih določil, občina lahko

enostransko odstopi od pogodbe, najemnik pa je dolžan plačati naj-

emnino skupaj z zakonitim

i zamudnim

i obrestmi za ves čas, od datu-

ma sklenitve pogodbe naprej.

5. člen

(1) V prim

eru obročnega plačila pridobitelj nosi vse dodatne stroškein javne dajatve, ki nastanejo zaradi takšnega načina plačila.

(2) O

bčina Radovljica kot prodajalec po plačilu vseh obrokov kupni-

ne in drugih obveznosti iz tega pravnega posla izda zemljiškoknjižno

dovolilo, na podlagi katerega se pridobitelj vpiše kot lastnik nepre-m

ičnine v zemljiški knjigi.

6. člen

(1) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati P

ravilnik o obročnemplačilu kupnine za nakup neprem

ičnin v lasti občine (DN

UO

, št.4

6/0

4).

7. člen

(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v D

eželnih novi-cah, glasilu O

bčine Radovljica - U

radne objave.

Številka: 0

07-21

/2011

Datum

: 23

. 11. 2011

Ciril G

lobočnik, l. r.ŽU

PAN

UO

, stran7

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 15

0, 2

. decembra 2

011

Strokovna rešitev m

ora biti presojana s funkcionalnega, varstvenegain ekonom

skega vidika ter z vidika njene sprejemljivosti v lokalnem

okolju. O izboru strokovne rešitve odloči pripravljavec.

Sprem

emba in dopolnitev akta m

ora biti izdelana v skladu z veljavnozakonodajo in podzakonskim

i predpisi. Hkrati s sprem

embam

i in do-polnitvam

i ZN se pripravi tudi prečiščeno besedilo in prečiščen gra-

fični del ZN. P

rostorski načrtovalec je bil izbran skladno s predpisi ojavnem

naročanju.

5. člen

(roki za p

ripravo

sprem

emb

in do

po

lnitev ZN

in njiho

vih po

sameznih faz)

Skladno z 61.a. členom

Zakona o prostorskem načrtovanju se v po-

stopku priprave spremem

b ZN rok za predložitev sm

ernic in mnenj

skrajša na 15 dni, enako pa se skrajša trajanje javne razgrnitve.

Sprem

embe ZN

se izdela po naslednjem okvirnem

terminskem

planu:-

začetek - sklep o pripravi in objava v Deželnih novicah, glasilu O

b-čine R

adovljica - Uradne objave ter na spletnih straneh občine

- priprava osnutka sprem

emb ZN

, 15 dni

- sm

ernice nosilcev urejanja prostora, 15 dni

- priprava dopolnjenega osnutka sprem

emb ZN

, 10 dni (priprava

eventuelnih variantnih rešitev)-

javna razgrnitev dopolnjenega osnutka spremem

b ZN, sodelova-

nje javnosti, javna obravnava, 15 dni

- preučitev pripom

b in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutekZN

, priprava stališč, priprava predloga OP

PN

, 10 dni

- m

nenja nosilcev urejanja prostora, 15 dni

- sprejem

usklajenega predloga spremem

b ZN na občinskem

svetu-

objava odloka o spremem

bah ZN, objava prečiščenega besedila

in izdelava končnega elaborata, 10 dni,

v primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se v

postopek priprave spremem

b ZN ustrezno vključi tudi celovita

presoja vplivov na okolje:-

priprava okoljskega poročila, 15 dni

- preveritev okoljskega poročila s strani m

inistrstva pristojnega zavarstvo okolja

- m

inistrstva se opredelijo o sprejemljivosti vplivov sprem

emb ZN

naokolje

- m

inistrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti

vplivov izvedbe spremem

b ZN skladno z zakonom

, ki ureja varstvookolja.

6. člen

(državni in lo

kalni nosilci urejanja p

rosto

ra)N

osilci urejanja prostora, ki v postopku priprave spremem

b ZN sode-

lujejo s posredovanjem sm

ernic za načrtovanje, strokovnih podlagurejanja prostora ter m

nenj k predlogu, so:1.

Ministrstvo za okolje in prostor, S

ektor za CP

VO, D

unajska 48

, 10

00

Ljubljana2

.M

inistrstvo za obrambo, U

prava RS

za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 10

00

Ljubljana3

.M

inistrstvo za obrambo, D

irektorat za logistiko, Sektor za

gospodarjenje z nepremičninam

i, Vojkova 61, 100

0 Ljubljana

4.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija R

S za okolje,

Oddelek obm

očja Zgornje Save, M

irka Vadnova 5, 4

00

0 K

ranj 5

.E

lektro Gorenjska, d. d., M

irka Vadnova 3, 4

00

0 K

ranj6

.Telekom

Slovenije, d. d., C

enter za vzdrževanje omrežja K

ranj, M

irka Vadnova 13, 4

00

0 K

ranj7.

Kom

unala Radovljica d.o.o., Ljubljanska 27

, 424

0 R

adovljica8

.Telem

ach d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 21, 10

00

Ljubljana9

.P

etrol plin d.o.o., Dunajska 5

0, 10

00

Ljubljana10

.Občina R

adovljica, Gorenjska 19

, 424

0 R

adovljica (O

ddelek za infrastrukturo)

Če se v postopku priprave osnutka sprem

emb ZN

ugotovi, da je po-trebno pridobiti sm

ernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki

niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-ti pridobijo v postopku.

Občina pošlje osnutek sprem

emb ZN

nosilcem urejanja prostora ter

jih pozove, da ji v roku 15 dni od prejem

a poziva dajo smernice.

Če nosilci urejanja prostora v roku 15

dni ne dajo smernic, m

ora pri-pravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvideneprostorske ureditve določajo veljavni predpisi.M

inistrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 15 dni tudi pisno spo-

roči občini, ali je za spremem

be ZN potrebno izvesti celovito preso-

jo vplivov na okolje.

Če je za sprem

embe ZN

potrebno izvesti celovito presojo vplivov naokolje, občina za dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo in gaskupaj z dopolnjenim

osnutkom sprem

emb ZN

pošlje ministrstvu, pri-

stojnemu za varstvo okolja.

Pripravi se predlog sprem

emb ZN

, ki se ga posreduje nosilcem ure-

janja prostora, da v roku v 15 dni predložijo m

nenja k predlogu. Če

jih ne predložijo, se nadaljuje s pripravo spremem

b ZN.

Če je za sprem

embo ZN

potrebno izvesti celovito presojo vplivov naokolje, se pristojna m

inistrstva v mnenju opredelijo tudi o sprejem

lji-vosti vplivov sprem

emb ZN

na okolje s stališča svoje pristojnosti in gapošljejo m

inistrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.

Na podlagi m

nenj ministrstev, m

inistrstvo pristojno za varstvo okolja,odloči o sprejem

ljivosti vplivov izvedbe spremem

b ZN skladno z za-

konom, ki ureja varstvo okolja.

Občina predloži občinskem

u svetu usklajen predlog spremem

b ZN v

sprejem, če je iz m

nenj nosilcev urejanja prostora razvidno, da so vpredlogu sm

ernice upoštevane in če je ministrstvo, pristojno za var-

stvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, izdalo potrdi-

lo, da so vplivi izvedbe na okolje sprejemljivi.

7. člen(o

bvezno

sti v zvezi s financiranjem sp

remem

b in

do

po

lnitev ZN

)Izdelavo sprem

emb ZN

in vseh potrebnih strokovnih podlag se finan-cira iz proračuna O

bčine Radovljica.

8. člen

(ob

java sklepa)

Ta sklep začne veljati z dnem sprejem

a in se objavi v Deželnih novi-

cah, glasilu Občine R

adovljica - Uradne objave ter na spletnih stra-

neh Občine R

adovljica.

Številka: 3

50

5-0

017/2

011

Datum

: 24. 11. 2

011C

iril Globočnik, l. r.ŽU

PAN

9.

Na podlagi 57. člena U

redbe o stvarnem prem

oženju države, pokra-jin in občin (U

r. l. RS

, št. 84

/07, 10

0/0

9) in 5

. člena Pravilnika o od-

dajanju zemljišč v lasti O

bčine Radovljica v najem

(DN

UO

, št.12

3/10

; v nadaljevanju Pravilnik) objavlja

Nam

ero o

od

daji zem

ljišč v lasti Ob

čine Rad

ovljica v najem

Občina R

adovljica oddaja v najem zem

ljišča:-

del parc. št. 7

59

/2,

- del parc. št.

25

5/4

3 in

- parc. št.

261

/3 vse k. o. R

adovljica,

in sicer po funkcionalno določenih delih ob bližnjih stanovanjskih hi-šah v R

oblekovem naselju v R

adovljici.

Prosilci lahko pošljejo svoje vloge na naslov: O

bčina Radovljica, G

o-renjska cesta 19

, 424

0 R

adovljica.

S prosilci bo najm

anj 15 dni po objavi v D

eželnih novicah, uradnemglasilu O

bčine Radovljica, sklenjena najem

na pogodba v skladu z do-ločili P

ravilnika, po cenah, določenih v Ceniku najem

a zemljišč v la-

sti Občine R

adovljica. V kolikor bo za najem zem

ljišč več interesen-tov, se bo zem

ljišče oddalo v najem po postopku iz 8

. člena Pravilni-

ka. V skladu z drugo točko 8. člena pravilnika im

ajo dosedanji upo-rabniki pri najem

u prednostno pravico.

Številka: 47

80

3-9

8/2

011-1

Datum

: 25

. 11. 2011

Ciril G

lobočnik, l. r.ŽU

PAN

UO

, st

ran

3U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

Ašt

. 15

0,

2.

dece

mbr

a 2

011

4.

Na

podl

agi 7

. in

9.

člen

a Za

kona

o š

port

u (U

r. l.

RS

, št

. 2

2/9

8 in

spre

mem

be),

21.

člen

a Za

kona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

Ur.

l. R

S,

št.

72

/93

in s

prem

embe

) in

16. č

lena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (U

VG,

št.

23

/99

in 1

9/2

00

0)

je O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a sv

oji

12.

redn

i sej

i dne

23

. 11

. 2

011

spr

ejel

SP

RE

ME

MB

E IN

DO

PO

LNIT

VE

PR

AV

ILN

IKA

o s

ofin

anci

ranj

u le

tneg

a p

rog

ram

a šp

ort

a v

Ob

čini

Rad

ovl

jica

1. č

len

V 1.

čle

nu s

e do

da n

ov d

rugi

ods

tave

k, k

i se

glas

i:”M

erila

so

sest

avni

del

in p

rilog

a te

mu

prav

ilnik

u.”

2. č

len

V 12

. al

inej

i 1.

odst

avka

2.

člen

a se

črt

a be

seda

več

je.

3. č

len

V dr

ugi

odst

avek

2.

člen

a se

pre

d be

sedo

fin

anci

ra d

oda

bese

dala

hko.

4. č

len

V pr

vem

sta

vku

12.

člen

a se

črt

a be

seda

skl

epa

in s

e na

dom

esti

zbe

sedo

odl

očbe

.

5. č

len

V 12

. čl

enu

se d

oda

nov

drug

i ods

tave

k, k

i se

glas

i:”V

lože

na p

ritož

ba iz

vaja

lca

na o

dloč

bo n

e za

drži

pod

pisa

pog

odb

zos

talim

i izv

ajal

ci,

kate

rih o

dloč

be s

o do

konč

ne.”

6. č

len

Vsa

osta

la d

oloč

ila p

ravi

lnik

a os

tane

jo n

espr

emen

jena

.

7. č

len

S s

prem

emba

mi i

n do

poln

itvam

i teg

a pr

aviln

ika

se s

prem

enijo

in d

o-po

lnijo

tudi

Mer

ila z

a vr

edno

tenj

e in

izbo

r pr

ogra

mov

špo

rta

v ok

viru

letn

ega

prog

ram

a šp

orta

.

8. č

len

Spr

emem

be in

dop

olni

tve

prav

ilnik

a o

sofin

anci

ranj

u le

tneg

a pr

ogra

-m

a šp

orta

v O

bčin

i Rad

ovlji

ca z

ačne

jo v

elja

ti na

sled

nji d

an p

o ob

javi

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca -

Ura

dne

obja

ve.

Šte

vilk

a: 0

071

-20

/20

08

-2D

atum

: 2

3.

11.

201

1

Ciri

l Glo

bočn

ik,

l. r.

ŽUPA

N

M E

R I

L A

za v

red

note

nje

in iz

bo

r p

rog

ram

ov

špo

rta

v o

kvir

u le

tneg

a p

rog

ram

a šp

ort

a(P

rilo

ga

k P

ravi

lnik

u o

so

finan

cira

nju

letn

ega

pro

gra

ma

špo

rta

v O

bči

ni R

ado

vljic

a)

V pr

vem

ods

tavk

u po

glav

ja I.

SP

LOŠ

NE

DO

LOČ

BE

se

črta

4.

alin

e-ja

in s

e na

dom

esti

z be

sedi

lom

, ki

se

glas

i:”

- ele

men

te z

a op

rede

litev

viš

ine

sofin

anci

ranj

a pr

ogra

mov

.”

V po

glav

ju I.

SP

LOŠ

NE

DO

LOČ

BE

se

v to

čki 1

.1 d

oda

nova

3. a

line-

ja,

ki s

e gl

asi:

”špo

rtno

-rek

reat

ivni

pro

gram

i,” in

dos

edan

ja 3

. alin

eja

post

ane

4. a

li-ne

ja.

V po

glav

ju I.

SP

LOŠ

NE

DO

LOČ

BE

se

v to

čki 1

.2.2

. v c

elot

i črt

a be

-se

dilo

za

nasl

ovom

točk

e in

se

nado

mes

ti z

bese

dilo

m,

ki s

e gl

asi:

”Ugo

tavl

ja s

e gl

ede

na:

- kat

egor

izac

ijo š

port

niko

v po

vel

javn

ih k

riter

ijih

OK

S

za k

ateg

oriz

acijo

špo

rtni

kov

v R

S,

- uvr

stitv

e ek

ip in

pos

amez

niko

v na

drž

avne

m p

rven

stvu

,- u

vrst

itve

ekip

in p

osam

ezni

kov

na m

edna

rodn

ih te

kmov

anjih

.”

V po

glav

ju 2

.3.

ŠP

OR

T O

TRO

K IN

MLA

DIN

E,

US

ME

RJE

NIH

V K

A-K

OVO

STN

I IN

VR

HU

NS

KI Š

PO

RT

se d

oda

nov

prvi

ods

tave

k, k

i se

glas

i:”P

rogr

ami,

ki s

e iz

vaja

jo i

n so

finan

cira

jo v

okv

iru s

reds

tev

iz t

očke

2.1

. in

2.2

. se

ne

sofin

anci

rajo

v o

kviru

sre

dste

v iz

točk

e 2

.3.”

V pr

vem

sta

vku

dose

danj

ega

1. o

dsta

vka

v po

glav

ju 2

.3.

ŠP

OR

TO

TRO

K IN

MLA

DIN

E, U

SM

ER

JEN

IH V

KAK

OVO

STN

I IN

VR

HU

NS

KI

ŠP

OR

T se

pre

d be

sedo

mla

dine

doda

bes

edi o

trok

in.

V 3

. alin

eji v

dos

edan

jem

1. o

dsta

vku

v po

glav

ju 2

.3. Š

PO

RT

OTR

OK

IN M

LAD

INE

, US

ME

RJE

NIH

V K

AKO

VOS

TNI I

N V

RH

UN

SK

I ŠP

OR

Tse

bes

eda

vseh

nado

mes

ti z

bese

do r

azlič

nih.

V po

glav

ju 2

.3.

ŠP

OR

T O

TRO

K IN

MLA

DIN

E,

US

ME

RJE

NIH

V K

A-K

OVO

STN

I IN

VR

HU

NS

KI Š

PO

RT

se d

oda

nov

zadn

ji od

stav

ek, k

i se

glas

i:”Z

a en

o po

lno

skup

ino

se š

teje

, če

je v

nje

j v:

- ind

ivid

ualn

ih p

anog

ah v

saj 8

ude

leže

ncev

v s

kupi

ni,

- kol

ektiv

nih

pano

gah

vsaj

12

ude

leže

ncev

v s

kupi

ni.”

V po

glav

ju 2

.4.

KAK

OVO

STN

I Š

PO

RT

se v

dru

gem

sta

vku

prve

gaod

stav

ka č

rta

bese

dilo

mla

dins

ki in

.

V po

glav

ju 2

.4. K

AKO

VOS

TNI Š

PO

RT

se v

tabe

li čr

ta d

ruga

vrs

tica

vvs

eh š

tirih

sto

lpci

h (v

rstic

a a)

, ost

ale

vrst

ice

(dos

edan

je v

rstic

e b,

c in

d) s

e us

trezn

o pr

ešte

vilč

ijo.

V po

glav

ju 2

.5. V

RH

UN

SK

I ŠP

OR

T se

v č

etrt

em s

tolp

cu ta

bele

v p

eti

vrst

ici (

vrst

ica

d) č

rta

bese

dilo

18

0/t

očk/

posa

mez

nik

in s

e na

dom

e-st

i z b

esed

ilom

20

0/t

očk/

posa

mez

nik.

V p

ogla

vju

2.5

. VR

HU

NS

KI

ŠP

OR

T se

v č

etrt

em s

tolp

cu ta

bele

v š

esti

vrst

ici (

vrst

ica

e) č

rta

be-

sedi

lo

25

0/t

očk

/po

sam

ezn

ikin

se

na

dom

esti

z be

sedi

lom

40

0/t

očk/

posa

mez

nik.

V po

glav

ju 2

.5.

VRH

UN

SK

I ŠP

OR

T se

dod

a no

v za

dnji

odst

avek

, ki

se g

lasi

:”P

ri m

isel

nih

igra

h (š

ah) s

e ko

t ekv

ival

ent s

veto

vneg

a ra

zred

a up

orab

-lja

kat

egor

izac

ija s

uper

vele

moj

ster

, ko

t ek

viva

lent

med

naro

dneg

ara

zred

a pa

vel

emoj

ster

in m

edna

rodn

i moj

ster

.”

V po

glav

ju 2

.7. Š

PO

RT

INVA

LID

OV

se v

čet

rtem

sto

lpcu

tabe

le v

dru

-gi

vrs

tici č

rta

bese

dilo

30

točk

/ura

/sku

pina

in 1

5 to

čk/u

ra/s

kupi

nain

se

nado

mes

ti z

bese

dilo

m 3

toč

ke/u

ra/u

del

ežen

ec i

n1,

5 t

oč-

ke/u

ra/u

dele

žene

c.

V po

glav

ju 2

.8.

DE

LOVA

NJE

ŠP

OR

TNIH

ZVE

Z IN

DR

UŠ

TEV

se v

drug

i ods

tave

k do

da b

esed

ilo,

ki s

e gl

asi:

”Vre

dnos

t so

finan

cira

nja

zvez

e šp

ortn

ih d

rušt

ev n

e m

ore

pres

eči

40

% o

d sk

upne

vre

dnos

ti sr

edst

ev,

nam

enje

nih

za d

elov

anje

špo

rt-

nih

druš

tev

in z

vez.

V k

olik

or s

e zv

eza

špor

tnih

dru

štev

ne

prija

vi n

aja

vni r

azpi

s, s

e sr

edst

va, k

i pre

dsta

vlja

jo v

redn

ost 5

.00

0 to

čk, n

ame-

nijo

za

izva

janj

e st

roko

vnih

in r

azvo

jnih

nal

og s

stra

ni d

ruge

ga s

tro-

kovn

o us

poso

blje

nega

izva

jalc

a oz

irom

a se

nam

enijo

nep

osre

dno

zapr

ogra

m 2

.1.

Inte

resn

a šp

ortn

a vz

goja

pre

dšol

skih

, šo

loob

vezn

ihot

rok

in m

ladi

ne.

Raz

vojn

e in

stro

kovn

e na

loge

, ki

jih

za

obči

no in

špor

tna

druš

tva

izva

ja z

veza

špo

rtni

h dr

ušte

v, s

e do

loči

jo v

vsa

kokr

at-

nem

javn

em r

azpi

su”

V na

slov

u po

glav

ja 3

.5. s

e čr

ta b

esed

o VE

ČJE

, tak

o, d

a se

pog

lavj

e3

.5.

imen

uje

ŠP

OR

TNE

PR

IRE

DIT

VE.

V po

glav

ju 3

.5.

ŠP

OR

TNE

PR

IRE

DIT

VE s

e v

prve

m s

tavk

u pr

vega

odst

avka

pre

d be

sedo

obč

insk

e do

da b

esed

ilo, k

i se

glas

i: ”m

anjš

ešp

ortn

o re

krea

tivne

”.

V po

glav

ju 3

.5.

ŠP

OR

TNE

PR

IRE

DIT

VE s

e v

prve

m o

dsta

vku

črta

tapr

edza

dnji

in z

adnj

i sta

vek.

V po

glav

ju 3

.5. Š

PO

RTN

E P

RIR

ED

ITVE

se

v dr

ugem

in tr

etje

m s

tolp

-cu

tabe

le d

oda

nova

dru

ga v

rstic

a. V

nov

o dr

ugo

vrst

ico

tabe

le s

e v

drug

em s

tolp

cu v

piše

bes

edilo

Man

jša

špor

tno

rekr

eativ

na p

rired

i-te

v, v

nov

o dr

ugo

vrst

ico

tretje

ga s

tolp

ca p

a be

sedi

lo 1

00

točk

.

UO

, st

ran

6U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

Ašt

. 15

0,

2.

dece

mbr

a 2

011

PO

UK

O P

RAV

NE

M S

RE

DS

TVU

: Zo

per

to o

dloč

bo je

dov

olje

na p

ri-to

žba

župa

nu O

bčin

e R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

-lji

ca.

Prit

ožbo

se

lahk

o vl

oži v

15

dne

h po

obj

avi o

dloč

be v

Dež

elni

hno

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

- U

radn

e ob

jave

, pis

no n

epos

red-

no a

li pr

ipor

očen

o po

poš

ti al

i ust

no n

a za

pisn

ik p

ri ob

čins

ki u

prav

iO

bčin

e R

adov

ljica

. Za

prit

ožbo

je p

otre

bno

plač

ati u

prav

no t

akso

vzn

esku

16

,81

EU

R p

o ta

r. št

. 2

ZU

T.

Pos

tope

k vo

dil:

Dom

inik

Sku

mav

ec,

višj

i sve

tova

lec

II

Šte

vilk

a: 7

113

-2/2

011

-17

Dat

um:

24.

10.

201

1M

atja

ž E

rjav

ec, l

. r.

Dir

ekto

r o

bči

nske

up

rave

7.

Na

podl

agi 2

9. č

lena

Zak

ona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

urad

no p

reči

šče-

no b

esed

ilo,

ZLS

-UP

B2

, U

r. l

. R

S,

št.

94

/07

, 76

/08

, 10

0/0

8,

79

/09

, 51

/10

), 1

27.

člen

a S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(U

VG,

št.

23

/99

, 19

/00

), 2

3. č

lena

Zak

ona

o gr

aditv

i obj

ekto

v (U

PB

, ZG

O-1

-U

PB

1, U

r. l.

RS

, št

. 4

4/0

7,

126

/07

, 10

8/0

9),

39

. čl

ena

Zako

na o

cest

ah (Z

Ces

-1, U

r. l.

RS

, št.

109

/201

0) i

n sk

lepa

Obč

insk

ega

sve-

ta O

bčin

e R

adov

ljica

z 1

1. re

dne

seje

, z d

ne 2

8. 9

. 201

1, O

bčin

ska

upra

va O

bčin

e R

adov

ljica

po

urad

ni d

olžn

osti

izda

ja

OD

LOČ

BO

O R

AZ

GLA

SIT

VI Z

EM

LJIŠ

ČA

Z

A G

RA

JEN

O J

AV

NO

DO

BR

O

1.N

a ze

mlji

ščih

po

sezn

amu:

par

cela

k. o

.p

ovr

šina

(m

2)

kata

strs

ka r

aba

39

5/2

9N

OVA

VAS

2TR

AVN

IK3

94

/47

NO

VA V

AS11

2C

ES

TA3

94

/33

NO

VA V

AS16

6C

ES

TA6

63

/6N

OVA

VAS

30

CE

STA

40

9/1

NO

VA V

AS12

5C

ES

TA3

95

/39

NO

VA V

AS8

8C

ES

TA3

95

/36

NO

VA V

AS18

3C

ES

TA3

94

/44

NO

VA V

AS15

3C

ES

TA3

95

/40

NO

VA V

AS15

TRAV

NIK

39

5/3

3N

OVA

VAS

100

CE

STA

39

4/3

7N

OVA

VAS

213

CE

STA

66

3/7

NO

VA V

AS11

TRAV

NIK

39

5/4

2N

OVA

VAS

34

4C

ES

TA3

95

/28

NO

VA V

AS8

4C

ES

TA3

95

/25

NO

VA V

AS6

9C

ES

TA3

94

/50

NO

VA V

AS12

6C

ES

TA3

95

/30

NO

VA V

AS10

CE

STA

39

4/4

1N

OVA

VAS

197

CE

STA

39

5/4

1N

OVA

VAS

83

TRAV

NIK

40

8/1

NO

VA V

AS1

CE

STA

973

/1ZA

LOŠ

E2

914

PO

T

se v

zem

ljišk

i knj

igi v

piše

zaz

nam

ba g

raje

nega

javn

ega

dobr

a -

obči

nska

ces

ta.

Ob

razl

ožite

v:

V po

stop

ku je

bilo

ugo

tovl

jeno

, da

Zem

ljišč

a ja

vnih

ces

t in

drug

ih ja

v-ni

h po

vrši

n, k

i jih

upr

avlja

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

pred

stav

ljajo

gra

jeno

javn

o do

bro

v la

sti o

bčin

e. Iz

tega

razl

oga

smo

odlo

čili,

da

se z

emlji

š-ča

s s

ezna

ma,

ki p

reds

tavl

jajo

zem

ljišč

a z

odlo

kom

kat

egor

izira

nega

odse

ka o

bčin

ske

cest

e JP

84

897

1 in

so

v ze

mlji

ški k

njig

i vkn

jižen

ako

t las

tnin

a O

bčin

e R

adov

ljica

, raz

glas

ijo z

a gr

ajen

o ja

vno

dobr

o v

la-

sti O

bčin

e R

adov

ljica

. S

spr

ejem

om o

dloč

be,

s ka

tero

se

bo n

a te

hze

mlji

ščih

zaz

nam

oval

o ja

vno

dobr

o, b

o ze

mlji

šče

nave

deni

h od

se-

kov

javn

e ce

ste

post

alo

ustre

zno

prav

no u

reje

no.

Ods

ek k

ateg

oriz

i-

rane

obč

insk

e ce

ste

JP8

48

971

v n

arav

i pre

dsta

vlja

ces

to o

d le

tališ

-ča

Les

ce p

roti

Nov

i vas

i. Ze

mlji

šče

v k.

o.

Zalo

še p

reds

tavl

ja p

arce

-lo

ods

ekov

obč

insk

ih k

ateg

oriz

irani

h ce

st J

P8

491

01,

JP8

491

02

inLC

34

80

61,

leže

čih

v sr

ediš

ču v

asi Z

aloš

e.

Odl

očba

je iz

dana

po

urad

ni d

olžn

osti

in je

taks

e pr

osta

.

PO

UK

O P

RAV

NE

M S

RE

DS

TVU

: Zo

per

to o

dloč

bo je

dov

olje

na p

ri-to

žba

župa

nu O

bčin

e R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

-lji

ca.

Prit

ožbo

se

lahk

o vl

oži v

15

dne

h po

obj

avi o

dloč

be v

Dež

elni

hno

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

- U

radn

e ob

jave

, pis

no n

epos

red-

no a

li pr

ipor

očen

o po

poš

ti al

i ust

no n

a za

pisn

ik p

ri ob

čins

ki u

prav

iO

bčin

e R

adov

ljica

. Za

prit

ožbo

je p

otre

bno

plač

ati u

prav

no t

akso

vzn

esku

16

,81

EU

R p

o ta

r. št

. 2

ZU

T.

Pos

tope

k vo

dil:

Dom

inik

Sku

mav

ec,

višj

i sve

tova

lec

II

Šte

vilk

a: 7

113

-2/2

011

-15

Dat

um:

18.

10.

201

1M

atja

ž E

rjav

ec, l

. r.

Dir

ekto

r o

bči

nske

up

rave

8.

Na

podl

agi 5

7. in

96

. čle

na Z

akon

a o

pros

tors

kem

nač

rtov

anju

(Ur.

l.R

S, š

t. 3

3/0

7 in

spr

emem

be) t

er 3

0. č

lena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

-ca

(UVG

, št

. 2

3/9

9,

19/0

0) j

e žu

pan

Obč

ine

Rad

ovlji

ca s

prej

el

SK

LEP

o z

ačet

ku p

rip

rave

spre

mem

b in

do

po

lnite

v Z

azid

alne

ga

načr

ta C

ente

r Le

sce

1. č

len

(pre

dm

et s

klep

a)S

tem

skl

epom

se

podr

obne

je d

oloč

i:-

ocen

o st

anja

in r

azlo

ge z

a pr

ipra

vo s

prem

emb

in d

opol

nite

v za

zi-

daln

ega

načr

ta (v

nad

alje

vanj

u sp

rem

emb

ZN),

- ob

moč

je s

prem

emb

ZN,

- na

čin

prid

obitv

e st

roko

vnih

reš

itev,

- ro

ke z

a pr

ipra

vo s

prem

emb

ZN in

njih

ovih

pos

amez

nih

faz,

- dr

žavn

e in

loka

lne

nosi

lce

urej

anja

pro

stor

a, k

i pre

dlož

ijo s

mer

ni-

ce z

a na

črto

vanj

e in

mne

nja

gled

e na

črto

vani

h pr

osto

rski

h ur

edi-

te iz

njih

ove

pris

tojn

osti,

- ob

vezn

osti

v zv

ezi s

fina

ncira

njem

prip

rave

spr

emem

b ZN

,-

obja

vo s

klep

a.

2. č

len

(oce

na s

tanj

a in

raz

log

i za

pri

pra

vo)

Pre

dmet

skl

epa

so s

prem

embe

in

dopo

lnitv

e Za

zida

lneg

a na

črta

Cen

ter

Lesc

e (D

N

UO

, št

. 9

8/2

00

8,

112

/20

09

, 12

3/2

010

,12

8/20

10),

s ka

terim

i se

omog

oči š

irite

v po

vrši

n za

vrte

c na

obm

očje

rolk

arsk

ega

igriš

ča. V

vel

javn

ih p

rost

orsk

ih s

esta

vina

h dr

užbe

nega

pla

-na

je z

emlji

šče

opre

delje

no k

ot s

tavb

no z

emlji

šče

nam

enje

no d

elno

cent

raln

im d

ejav

nost

im in

del

no s

tano

vanj

ski p

ozid

avi z

več

jo g

osto

to.

Prip

ravi

jo s

e sp

rem

embe

ZN

skl

adno

z v

elja

vno

zako

noda

jo (

pred

-vs

em Z

akon

o p

rost

orsk

em n

ačrt

ovan

ju -

ZP

Nač

rt,

Ur.

l.

RS

, št

.3

3/2

007

in s

prem

embe

) in

vsem

i pod

zako

nski

mi p

redp

isi.

3. č

len

(ob

mo

čje

spre

mem

b in

do

po

lnite

v Z

N)

Spr

emem

be in

dop

olni

tve

ZN s

e na

naša

jo n

a do

loči

la in

pog

oje

za o

b-st

oječ

i obj

ekt -

vrte

c s

prip

adaj

očim

zem

ljišče

m te

r so

sedn

jim z

emljiš

-če

m, n

a ka

tere

m je

bilo

ure

jeno

rolk

arsk

o ig

rišče

(par

c. š

t. 90

/1, 9

0/4,

90/5

, 90/

6, 9

0/7,

90/

22, 9

0/23

, 90/

24, 9

0/25

, 90/

26, 9

0/30

in91

/1, v

se k

.o. H

raše

). S

kupn

a po

vrši

na∼

0,9

ha. O

bsto

ječi

vrte

c je

lo-

cira

n v

obm

očju

”6.

Obm

očje

med

Dež

man

ovo

in A

lpsk

o ce

sto”

.

4. č

len

(nač

in p

rid

ob

itve

stro

kovn

ih r

ešite

v)S

troko

vna

reši

tev,

kot

pod

laga

za

izde

lavo

spr

emem

b in

dop

olni

tev

ZN,

se p

ridob

i s p

reve

ritvi

jo v

seh

do s

edaj

izde

lani

h st

roko

vnih

pod

-la

g, p

ripra

vo v

aria

ntni

h re

šite

v in

izbo

rom

naj

ustre

znej

še v

aria

nte.

UO

, stran4

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 15

0, 2

. decembra 2

011

V poglavju 3.5

. ŠP

OR

TNE

PR

IRE

DITVE

se v tabeli pri elementu za

vrednotenje Raven prireditve v celoti črta zadnja vrstica.

V poglavju 3.5

. ŠP

OR

TNE

PR

IRE

DITVE

se doda nov 4. odstavek, ki

se glasi:”Č

e na mednarodni prireditvi nastopajo športniki iz najm

anj petih tu-jih držav, se skupno število točk za vse elem

ente prireditve poveča za5

0%

, če nastopajo športniki iz najmanj desetih držav, se skupno šte-

vilo točk poveča za 100

%.”

V poglavju 3.6

. OB

ČIN

SK

A PR

IZNAN

JA ŠP

OR

TNIK

OM

IN Š

PO

RT-

NIM

DE

LAVCE

M se doda nov 4

. odstavek, ki se glasi:”D

enarne nagrade se podeli samo za dosežke na tekm

ovanjih v pa-nogah ozirom

a njihovih verzijah, ki so priznane s strani nacionalnihpanožnih zvez in O

limpijskega kom

iteja Slovenije.”

V poglavju 3.6

. OB

ČIN

SK

A PR

IZNAN

JA ŠP

OR

TNIK

OM

IN Š

PO

RT-

NIM

DE

LAVCE

M se črta prvi stavek dosedanjega 6

. odstavka in senadom

esti z naslednjim besedilom

:”N

ajvišja možna nagrada za posam

ezni dosežek ne sme presegati vi-

šine zadnje povprečne mesečne bruto plače v R

S, za katero so ob-

javljeni končni podatki Statističnega urada R

S .”

V poglavju 3.6

. OB

ČIN

SK

A PR

IZNAN

JA ŠP

OR

TNIK

OM

IN Š

PO

RT-

NIM

DE

LAVCE

M se v tabeli v sedm

i vrstici prvega stolpca črta bese-da E

YOD

in se nadomesti z besedo E

YOF.

V poglavju 3.6

. OB

ČIN

SK

A PR

IZNAN

JA ŠP

OR

TNIK

OM

IN Š

PO

RT-

NIM

DE

LAVCE

M se v tabeli v enajsti vrstici prvega stolpca za bese-

do Univerziada doda besedilo in sredozem

ske igre.

V poglavju 3.6

. OB

ČIN

SK

A PR

IZNAN

JA ŠP

OR

TNIK

OM

IN Š

PO

RT-

NIM

DE

LAVCE

M se črta dosedanji 8

. odstavek in se nadomesti z na-

slednjim besedilom

:”Za športe, ki niso olim

pijski, se število točk zmanjša za 3

0%

.”

29

. člen

Besedilo dosedanjega poglavja 3

.7. SO

FINAN

CIR

ANJE

PR

OFE

SIO

-N

ALNIH

TRE

NE

RJE

V se v celoti črta in se nadomesti z naslednjim

besedilom:

”3.7. S

OF

INA

NC

IRA

NJE

ST

RO

KO

VN

EG

A K

AD

RA

Športna društva lahko zaprosijo za sofinanciranje strokovnega kadra,

če izpolnjujejo naslednje pogoje:

Splošni pogoji za pridobitev pravice do sofinanciranja strokovnega

kadra A

.društvo je izvajalec letnega program

a športa,B

.panoga je uspešna in razširjena v občini,

C.

društvo aktivno deluje na področju občine Radovljica vsaj 3

leta(leto registracije se šteje za polno leto),

D.

društvo ima vsaj 15

0 registriranih članov s plačano članarino,

E.

društvo ima kadrovske, prostorske in m

aterialne pogoje za izvajanje program

a,F.

društvo izvaja programe vsaj 5

krat tedensko in najmanj

45

tednov na leto,G

.strokovni kader društva im

a ustrezno strokovno izobrazbo ozirom

a strokovno usposobljenost, skladno z Zakonom o športu,

H.

društvo vlogi priloži program dela, ki ga pripravi strokovni kader,

iz katerega so razvidni razvojni cilji vadbenih skupin za obdobje leta, na katero se nanaša vsakokratni razpis,

I.športniki društva nastopajo na državnem

nivoju mladinskih ali

članskih državnih tekmovanj panožnih zvez,

J.športniki, ki nastopajo na tekm

ovanjih panožnih zvez, so vzgojeni v dom

ačem društvu, za kolektivne športe pa pretežno

v domačem

društvu.

Poleg navedenih splošnih pogojev m

ora društvo, ki kandidira zasredstva za sofinanciranje strokovnega kadra, izpolnjevati pogoje vprogram

u A1, A2, ali A3

. Društvo lahko kandidira za sredstva za sofi-

nanciranje strokovnega kadra samo v enem

od navedenih programov

in za sofinanciranje največ treh strokovnih kadrov v programu A1

inza sofinanciranje največ enega strokovnega kadra v program

ih A2 in

A3.

Višina sofinanciranja je omejena z višino razpoložljivih sredstev prora-

čuna občine, vendar na letni ravni največ v višini povprečne letne bru-to plače v R

S v preteklem

letu.

PR

OG

RA

M A

1

Pogoji:

1. društvo mora im

eti minim

alno 10 kategoriziranih športnikov po kri-

terijih Olim

pijskega komiteja S

lovenije (skupaj v svetovnem, m

edna-rodnem

, perspektivnem, državnem

ali mladinskem

razredu) z veljav-no kategorizacijo na dan zaključka javnega razpisa za sofinanciranjeprogram

ov športa, 2

. športna panoga, ki predstavlja osnovno dejavnost društva, mora

biti uvrščena na spored naslednjih olimpijskih iger,

3. društvo m

ora imeti v program

u 2.3

. Šport otrok in m

ladine, usmer-

jenih v kakovostni in vrhunski šport, vsaj eno polno skupino v 4 od 5

otroško-mladinskih selekcij (v individualnih športih se za eno polno

skupino šteje 8 vadečih, v kolektivnih športih 12

vadečih).

V kolikor društvo izpolnjuje pogoje za sofinanciranja prvega strokov-nega kadra m

u pripada 100

točk.V kolikor im

a društvo od 11-15

kategoriziranih športnikov lahko kan-didira za drugi strokovni kader in m

u pripada dodatnih 75

točk. V kolikor im

a društvo nad 15 kategoriziranih športnikov lahko kandi-

dira za tretji strokovni kader in mu pripada dodatnih 5

0 točk.

Za vsakega kategoriziranega športnika v svetovnem razredu se dru-

štvu število točk za sofinanciranje strokovnega kadra poveča za 3%

,za vsakega kategoriziranega športnika v m

ednarodnem razredu pa

za 2%

.

Pri m

iselnih igrah (šah) se kot ekvivalent svetovnega razreda uporab-lja kategorizacija supervelem

ojster, kot ekvivalent mednarodnega

razreda pa velemojster in m

ednarodni mojster.

PR

OG

RA

M A

2

Pogoji:

1. športna panoga, ki predstavlja osnovno dejavnost društva, mora

biti uvrščena na spored naslednjih olimpijskih iger,

2. društvo m

ora imeti v program

u 2.3

. Šport otrok in m

ladine, usmer-

jenih v kakovostni in vrhunski šport, vsaj eno polno skupino v 4 od 5

otroško-mladinskih selekcij (v individualnih športih se za eno polno

skupino šteje 8 vadečih, v kolektivnih športih 12

vadečih).

Društvo lahko kandidira za sofinanciranje enega strokovnega kadra.

V kolikor društvo izpolnjuje pogoje za sofinanciranja strokovnega ka-dra m

u pripada 75

točk.

Za vsakega kategoriziranega športnika v svetovnem razredu se dru-

štvu število točk za sofinanciranje strokovnega kadra poveča za 3%

,za vsakega kategoriziranega športnika v m

ednarodnem razredu pa

za 2%

.

V kolikor izvajanje najmanj 5

0%

programa 2

.3. Š

port otrok in mladi-

ne, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, terja uporabo infra-

strukture, ki na območju O

bčine Radovljica ni dosegljiva, se društvu

lahko sofinancira strokovni kader pod pogojem, da im

a najmanj eno

polno skupino v 2 od 5

otroško-mladinskih selekcij (v individualnih

športih se za eno polno skupino šteje 8 vadečih, v kolektivnih špor-

tih 12 vadečih).

PR

OG

RA

M A

3

Pogoji:

1. če panoga ni na sporedu naslednjih olimpijskih iger m

ora imeti

društvo minim

alno 10 kategoriziranih športnikov po kriterijih O

limpij-

skega komiteja S

lovenije z veljavno kategorizacijo na dan zaključkajavnega razpisa za sofinanciranje program

ov športa (skupaj v sveto-vnem

, mednarodnem

, perspektivnem, državnem

ali mladinskem

raz-redu), od tega m

ora biti najmanj 1

kategoriziran v svetovnem razredu,

2. društvo m

ora imeti v program

u 2.3

. Šport otrok in m

ladine, usmer-

jenih v kakovostni in vrhunski šport, vsaj dve otroško-mladinski selek-

UO

, stran5

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 15

0, 2

. decembra 2

011

ciji (v individualnih športih se za eno polno skupino šteje 8 vadečih,

v kolektivnih športih 12 vadečih).

Pri m

iselnih igrah (šah) se kot ekvivalent svetovnega razreda uporab-lja kategorizacija supervelem

ojster, kot ekvivalent mednarodnega

razreda pa velemojster in m

ednarodni mojster.

Za vsakega kategoriziranega športnika v svetovnem razredu se dru-

štvu število točk za sofinanciranje strokovnega kadra poveča za 3%

,za vsakega kategoriziranega športnika v m

ednarodnem razredu pa

za 2%

.

Društvo lahko kandidira za sofinanciranje enega strokovnega kadra.

V kolikor društvo izpolnjuje pogoje za sofinanciranje strokovnega ka-dra m

u pripada 50

točk.

Če društvo izpolnjuje pogoje, lahko prejm

e sredstva za sofinancira-nje strokovnega kadra na podlagi vloge na javni razpis za sofinanci-ranje letnega program

a športa.

Sofinanciranje strokovnega kadra je m

ožno samo v prim

eru rednezaposlitve ali pogodbene povezave s strokovnim

kadrom v letu, v ka-

terem se strokovni kader sofinancira. P

ogodba se sklene med stro-

kovnim kadrom

in društvom. Vse pravice, ki izhajajo iz delovnega raz-

merja (plača, regres, prehrana, prevoz, odpravnine, jubilejne nagra-

de, ipd.) strokovnemu kadru zagotavlja delodajalec (društvo) in ne

občina Radovljica.

Višino sofinanciranja strokovnega kadra določi komisija za izbor in

oceno prijavljenih športnih programov na podlagi vloge društva, teh

meril in razpoložljivih sredstev v občinskem

proračunu.

Društva, ki se jim

sofinancira strokovni kader, nimajo pravice do vred-

notenja strokovnega kadra za delo v športni vzgoji otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport in do vrednotenja strokov-

nega kadra za delo v kakovostnem športu.

Sofinanciranje strokovnega kadra se določi v okviru pogodbe za so-

financiranje letnega programa športa in velja za obdobje veljavnosti

pogodbe za sofinanciranje letnega programa športa.”

5.

Na podlagi 2

9. člena Zakona o lokalni sam

oupravi (uradno prečišče-no besedilo, Z

LS-U

PB

2, U

r. l. RS

, št. 94

/07, 76

/08

, 100

/08

,7

9/0

9, 51

/10), 127. člena S

tatuta Občine R

adovljica (UVG

, št.2

3/9

9, 19

/00

), 23

. člena Zakona o graditvi objektov (UP

B, ZG

O-1

-U

PB

1, Ur. l. R

S, št. 4

4/07

, 126

/07, 10

8/0

9), 3

9. člena Zakona o

cestah (ZCes-1, U

r. l. RS

, št. 109

/2010

) in sklepa Občinskega sve-

ta Občine R

adovljica z 12. redne seje, z dne 2

3. 11. 2

011, Občinska

uprava Občine R

adovljica po uradni dolžnosti izdaja

OD

LOČ

BO

O IZ

VZ

EM

U Z

EM

LJIŠČ

A IZ

JAV

NE

GA

DO

BR

A

1. Z zem

ljišča s parc. št. 1381

/11 (ID

znak 2155

-1381

/11-0

) k.o.H

raše, v izmeri 4

4 m

2, se izbriše zaznamba grajenega javnega

dobra - občinska cesta.Ob

razložitev:

V postopku je bilo ugotovljeno, da zemljišče s parc. št. 13

81/11

(IDznak 215

5-13

81/11

-0) v naravi predstavlja dvorišče stanovanjske

hiše in ne služi več kot grajeno javno dobro. Občinska uprava za na-

vedeno zemljišče izdaja odločbo o izvzem

u iz javnega dobra v skladus 2

3. členom

Zakona o graditvi objektov. S to odločbo bo zem

ljiščepostalo prosto vseh brem

en, s čimer bo občini om

ogočena izvedbam

enjave zemljišč, s katero se pravno ureja zem

ljišče odseka javnepoti JP

84

89

01 v H

rašah.

Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta.

PO

UK

O P

RAVN

EM

SR

ED

STVU

: Zoper to odločbo je dovoljena pri-tožba županu O

bčine Radovljica, G

orenjska cesta 19, 4

240

Radov-

ljica. Pritožbo se lahko vloži v 15

dneh po objavi odločbe v Deželnih

novicah, glasilu Občine R

adovljica - Uradne objave, pisno neposred-

no ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi

Občine R

adovljica. Za pritožbo je potrebno plačati upravno takso vznesku 16

,81 E

UR

po tar. št. 2 ZU

T.

Postopek vodil:

Dom

inik Skum

avec, višji svetovalec II

Številka: 47

80

3-21

/2011

-11D

atum: 24

. 11. 2011

Matjaž E

rjavec, l. r.D

irektor o

bčinske up

rave

6.

Na podlagi 2

9. člena Zakona o lokalni sam

oupravi (uradno prečišče-no besedilo, Z

LS-U

PB

2, U

r. l. RS

, št. 94

/07, 76

/08

, 100

/08

,7

9/0

9, 51

/10), 127. člena S

tatuta Občine R

adovljica (UVG

, št.2

3/9

9, 19

/00

), 23

. člena Zakona o graditvi objektov (UP

B, ZG

O-1

-U

PB

1, Ur. l. R

S, št. 4

4/07

, 126

/07, 10

8/0

9), 3

9. člena Zakona o

cestah (ZCes-1, U

r. l. RS

, št. 109

/2010

) in sklepa Občinskega sve-

ta Občine R

adovljica z 12. redne seje, z dne 2

3. 11. 2

011, Občinska

uprava Občine R

adovljica po uradni dolžnosti izdaja

OD

LOČ

BO

O R

AZ

GLA

SIT

VI Z

EM

LJIŠČ

A

ZA

GR

AJE

NO

JAV

NO

DO

BR

O

1. N

a zemljiščih po seznam

u:

Katastrska Parcela

PovršinaCesta

LastnikDelež

občinaPREDTRG

429/155

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

522/7190

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

432/135

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

432/111

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

430/35

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

435/434

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

369/12

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

370/29

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

370/12

LC349031OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

443/122106

ZN Langusova 2OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

433/3180

ZN Langusova 2OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

433/7372

ZN Langusova 2OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

447/1167

ZN Langusova 2OBČINA RADOVLJICA

1/1PREDTRG

447/122

ZN Langusova 2OBČINA RADOVLJICA

1/1

se v zemljiški knjigi vpiše zaznam

ba grajenega javnega dobra - občinska cesta.

Ob

razložitev:

V postopku je bilo ugotovljeno, da zemljišča javnih cest in drugih jav-

nih površin, ki jih upravlja Občina R

adovljica, predstavljajo grajenojavno dobro v lasti občine. Iz tega razloga sm

o na podlagi zakona od-ločili, da se zem

ljišča s seznama, ki predstavljajo zem

ljišča z odlo-kom

kategoriziranega odseka občinske ceste LC3

49

031

in zemljiš-

ča cest znotraj območja občinskega lokacijskega načrta Langusova

2 v R

adovljici ter so v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnina O

bčineR

adovljica, razglasijo za grajeno javno dobro v lasti Občine R

adovlji-ca. S

sprejemom

odločbe, s katero se bo na teh zemljiščih zaznam

o-valo javno dobro, bo zem

ljišče navedenih odsekov javne ceste posta-lo urejeno v skladu z Zakonom

o cestah (Zces-1). O

dločba je izdanapo uradni dolžnosti in je takse prosta.

Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Šport

11

Vilma Stanovnik

Ljubljana, Kranj - Predkratkim se je za plavalcesicer že začela nova sezona,prejšnji teden pa so minulosezono sklenili s podelitvijopriznanj najboljšim. V ab-solutni konkurenci sta senaslova slovenskih plaval-cev leta razveselila izkušeniPeter Mankoč in Anja Kli-nar. "Naziv plavalke leta mi ve-liko pomeni, saj je ženskakonkurenca pri nas v zad-njih letih postala zelo moč-na. Kljub temu, kar se je do-gajalo na svetovnem prven-stvu, je za menoj zelo us-pešna sezona. Res semdosegla manj od pričako-vanj, vendar je bilo tudi sve-tovno prvenstvo svojevrstnaizkušnja. Sedaj me čakajo

nove tekme, seveda pa sebom za najboljši rezultatpotrudila na olimpijskihigrah, ki so pač največja tek-ma nove sezone," je povedala

Anja Klinar, ki jo ta mesecnajprej čaka evropsko prven-stvo na Poljskem, nato pa šedvoboj evropske reprezen-tance z ameriško v Atlanti.

Prav tako se je naziva naj-boljše plavalke v najmlajšikonkurenci, konkurencikadetinj, razveselila TjašaPintar. "S sezono sem reszelo zadovoljna, saj so bilitako rezultati kot uvrstitvena EOF-u nad pričakovanji.Priznanje pa je zame še do-datna motivacija za trdodelo v naslednjih sezonah,"je povedala najboljša mednajmlajšimi Tjaša Pintar zGlobokega, ki sicer obiskujedeveti razred radovljiške os-novne šole. "Postopoma siželim dosegati še boljšerezultate, kar pomeni, dabom lahko nastopala na naj-pomembnejših tekmah," ješe dodala Tjaša.Poleg Anje in Tjaše sta sipriznanje trenerjev leta za-služila tudi njuna trenerjaMiha in Urška Potočnik.

Anja in Tjaša sta najboljšiMed dobitniki priznanj najboljšim plavalcem in plavalkam minule sezone sta bili tudi dve tekmovalkiGorenjske banke Radovljice, izkušena Anja Klinar in mlada Tjaša Pintar.

Matjaž Klemenc

Jesenski del ste nogometašiekipe Šobec Lesce zaključilina najboljši način, saj imatepred najbližjimi zasledoval-ci osem točk prednosti."S tako ekipo, kot jo imamo,bi na koncu morali osvojitiprvo mesto v 1. Gorenjskiligi. Prepreka bi bila edinota, če bi si kakšen od glavnihigralcev poiskal drugo sredi-no. Zelo pomembno je, da sev ekipi zelo dobro razumemomed seboj."

Zaradi treningov tenisa ste narelaciji Lesce - Litija. Kolikovas to ovira pri nogometu?"S trenerjem sva dogovorje-na, da ko sem prost, sem pri-soten na tekmah in trenin-gih. Sam na vse gledam zelorealno. Če so mlajši boljši, senič ne jezim, če dobijo pred-nost pred menoj. Zelo pravmi je v jesenskem delu prišlopripravljalno obdobje, ki semga imel kot trener v tenisu."

S svojim učinkom v jesen-skem delu ste lahko povsemzadovoljni?"Glede na to, da nisem igralvseh tekem v celoti, sem lah-ko povsem zadovoljen. Večinagolov, ki sem jih dosegel, nibilo plod individualnih akcij,ampak kolektivne igre."

Najbližja na lestvici sta NikoŽelezniki in Visoko, ki za-ostajata za osem točk. Bosta tidve ekipi najbolj nevarni vspomladanskem delu?"Glede na to, da sta namnajbližje po zaostanku, si-gurno. Meni je zelo v oči pa-dla ekipa Žirov, s katerimi

smo se pomerili v zadnjemkolu. Zelo mlada, dobro pri-pravljena ekipa, a vidi se, dajim manjka še nekaj izku-šenj."

V tem okolju ste verjetno boljpoznani kot teniški igralec.Kdaj ste se srečali s tenisom?"S tenisom sem začel v Ra-dovljici, ko sem bil star dva-najst let. Tenis ni bil prvišport, saj sem začel z nogo-metom pri Lescah. Oba špor-ta sta mi zelo pri srcu, tako,da je bila kar težka odločitev,da sem prenehal z nogome-tom. V Radovljici sem tenisigral do 18. leta. Sledila je se-litev h kranjskemu Triglavu,kjer sem profesionalno igraltenis. Po končani karieri semostal v tem športu, kot tre-ner."

Mislite, da bi lahko v tenisukot igralec naredili še kajveč?

"Tukaj je veliko čejev. Goto-vo se poraja vprašanje, kaj bibilo, če bi prej začel, če bi šelprej v boljšo sredino. Težkoje reči ..."

Primerjava trener - igralec.V kateri vlogi se bolje poču-tite?"Zelo všeč mi je trenerskodelo, čeprav zna biti včasihzelo stresno. Če delaš s kvali-tetnimi igralci, zna to bitiužitek. Treniranje na najvišjiravni je povsem nekaj druge-ga, kot biti trener v klubu. Čedelaš individualno, si vsesko-zi z igralcem, ga usmerjaš.Tu ni samo tenis. Ukvarjašse s prehrano, s kondicijo,iskanjem sparing partnerjev,urejanjem prevozov, hotelov.Dela je veliko. Po vsem temmi je nogomet res pravasprostitev."

V trenerskem poklicu se jepotrebno nenehno učiti?

"Trener mora biti vseskozina tekočem z vsemi stvarmi,tako taktično, tehnično. Do-dobra moraš preučiti na-sprotnika, kje je njegovamoč, kje je šibak. Pri mo-ških je še težje, saj je konku-renca še večja. Moraš bitimotivator, v določenih pri-merih miriti situacijo."

Trenirate Nastjo Kolar, ki jemladinska evropska prvaki-nja, kar je dovolj zgovorenpodatek o njeni kvaliteti.Kako je sploh prišlo do sode-lovanja?"S trenerskim poklicem semzačel v Radovljici, kjer sembil pet let. Podobno kot v ig-ralski karieri me je pot vodilav kranjski Triglav, potem sembil leto dni v Kopru. Sledila jeponudba iz Litije, iz Teniške-ga kluba AS Litija, da posta-nem trener Nastje Kolar."

Nastja je zelo ambiciozna.Kakšne cilje sta si postavila?"Kot trener postavljam cilječim bolj postopoma. Nastjase vidi samo kot številka enana svetu, kar je včasih plus,včasih minus. Če bo vse tako,kot mora biti, naj bi letos pri-šla med prvih sto igralk nasvetu. Nekaj rezerve ima še vfizični pripravi in do številkeena bo potrebno še ogromnodelati."

Kakšni so vaš osebni cilji vnogometu im tenisu?"V tenisu imam cilj z Nastjoosvojiti Grand Slam. Je pares, da pri trenerskem delunikoli ne veš, koliko časa boškje. V nogometu si želimsamo eno: da bi še naprejužival."

Tenis poklic, nogomet hobiMatjažu Pogačniku sta v ospredju dva športa, tenis in nogomet. Tenis, kjer je trener, je postal njegovpoklic, nogomet pa mu predstavlja sprostitev.

Anja Klinar in Tjaša Pintar sta si v minuli sezoni zaslužilinaslov plavalk leta.

34-letni Leščan Matjaž Pogačnik, nogometaš NK ŠobecLesce in teniški trener

Uspešno v Kopru in Novi GoriciV Kopru je potekalo državno prvenstvo v atletiki za katego-rije U-12 in U-14. Odlično so se odrezale mlade radovljiškeatletinje. V kategoriji U-14 je Lara Krnc posegla po prvemmestu v teku na 60 m, bila druga v skoku v daljino in tretjav teku na 200 m. V kategoriji U-14 je Radovljica prišla dodveh zmag v štafeti 4 x 100 m in 4 x 200 m. Tekle so v po-stavi Lara Peterlin, Sara Mohorič, Nika Ponikvar in TrinaPraprotnik Malej. V posamični konkurenci je bila Nika Po-nikvar druga v teku na 200 m in tretja v teku na 60 m. Dru-go mesto je osvojila tudi Trina Praprotnik Malej v skoku vdaljino, ob tem je bila še osma v teku na 60 m. Na stopnič-ke je stopila tudi Jera Bohinc. V vortexu je osvojila tretje me-sto. Radovljičanke so nastopili tudi v mnogoboju v Novi Go-rici. Pobližje si poglejmo skupne uvrstitve po posameznihkategorijah. V kategoriji U-14 je bila Nika Ponikvar druga,Trina Praprotnik Malej šesta, Sara Mohorič deveta, Lara Pe-terlin trinajsta, Maša Kofol pa enaindvajseta. Prva ekipa (Po-nikvar, Praprotnik Malej, Kofol) je bila druga, druga ekipa(Mohorič, Peterlin) pa četrta. V kategoriji U-12 je Lara Krncstopila na najvišjo stopničko, Jera Bohinc je bila peta, MajaŠlibar sedma in Nika Vereš enajsta. Prva ekipa (Krnc, Šlibar)je osvojila prvo mesto, druga ekipa (Bohinc, Vereš) je bilatretja. M. K.

Občni zbor Atletskega kluba RadovljicaAtletski klub Radovljica vabi vse člane in članice, sodnike intrenerski zbor, starše in ljubitelje atletike na občni zbor At-letskega kluba Radovljica, ki bo danes zvečer ob 18. uri vpredavalnici Srednje gostinske šole v Radovljici. M. K.

Z zmago v gosteh na četrto mestoBalinarji ekipe Radovljica - Jesenice uspešno igrajo v Super-ligi. Začetek sicer ni bil najboljši, saj so na uvodu zabeležilidva poraza. Doma so izgubili z Lokateksom Trato z 19 : 3 inv gosteh s Hrastom 13 : 9. Sledila je premierna zmaga domaproti ekipi Krima s 15 : 7. V 4. kolu so morali na gostovanjupriznati premoč ekipi Planina Ribnikar AS. Gostitelji sozmagali z 18 : 4. Za mirno nadaljevanje sta sledili dve zma-gi. Doma s Skalo s 15 : 7 in v gosteh z Lucijo 12 : 10. Na vrhulestvice sta Planina Ribnikar AS in Luka Koper s 15 točkami.Ekipa Radovljice - Jesenic je na odličnem četrtem mestu z 9točkami. M. K.

Lepa zaloga za spomladanski delJesenski del v 1. Gorenjski nogometni ligi so nogometaši Šo-bca Lesc končali več kot odlično, saj so po 11. kolih na vrhulestvice, z 8 točkami več od Visokega in Nika Železnikov. Vderbiju 10. kola so igrali v gosteh pri ekipi Visokega. Tekmase je končala z neodločenim rezultatom 1 : 1. Za Leščane jev polno zadel Pašagič. Jesenski del so zaključili z zmago 1 :0 doma proti ekipi Žirov, z zadetkom Pogačnika. M. K.

Doma ne gre in ne greZadnje tri tekme so odbojkarji UKO Kropa igrali doma in vsetri izgubili. S Calcit Volleyballom s 3 : 2, z Astec Triglavom s3 : 0 in Salonitom s 3 : 1. Tako v prvenstvu še vedno ostaja-jo brez domače zmage. Odlično jim kaže v pokalu. Po težkopriborjeni domači zmagi v četrtfinalu proti GO Volley s 3 : 2so bili Kroparji uspešni tudi v Novi Gorici z zmago s 3 : 1.UKO Kropa se je skupaj z ekipami ACH Volley, Calcit Volley-ball in Salonit uvrstila na finalni turnir. V lanskem pokalu je UKO Kropa 'pokleknila' šele v finalu proti ACH Volley. M. K.

Žbogar desetkrat na najvišji stopničkiV Kranju je potekalo državno plavalno prvenstvo v 25-metrskem bazenu. Tekmovanje je bilo hkrati tudi Špelin inVesnin memorial. Prvo ime radovljiških plavalcev in samegaprvenstva je bil zagotovo Robi Žbogar, ki je kar desetkrat sto-pil na najvišjo stopničko. Najhitrejši je bil na 100 m mešano,50 m hrbtno, 200 m delfin, 200 m hrbtno, 200 m mešano,50 m delfin, 100 m hrbtno, 400 m mešano, 50 m prosto in100 m delfin. Od plavalcev Gorenjske banke Radovljice, so vabsolutni konkurenci na stopničke stopili še Anja Klinar,Nina Cesar in Maja Cesar. Anja Klinar je zmagala petkrat(400 m prosto, 200 m delfin, 800 m prosto, 200 m prostoin 100 m delfin). Zmage se je veselila še Maja Cesar na 1500m prosto. Nina Cesar je bila tretja na 400 m prosto. Držav-no prvenstvo je bilo zadnja preizkušnja pred Evropskim pr-venstvom v kratkih bazenih na Poljskem. Iz radovljiškegakluba bosta nastopila Robi Žbogar in Anja Klinar. M. K.

12 Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Začetki

IZLET / 17. IN 18. DECEMBRA 2011

1. dan: Odhod avtobusov z avtobusne postaje v Škofji Loki ob 6. uri, z avtobusne postaje v Kranju ob 6.20. Vožnja mimo Radovljice in Jesenic(možni vstopi potnikov) skozi karavanški predor do Salzburga. Po prihodusprehod po mestu in ogled nekaterih znamenitosti tega lepega staregamesta: MOZARTOV TRG Z MOZARTOVIM SPOMENIKOM, REZIDENČNITRG Z VODNJAKOM IN REZIDENCO, STARI TRG, MESTNA HIŠA, TRGOVSKAULICA GETREIDEGASSE Z MOZARTOVO ROJSTNO HIŠO, VON KARAJANOVTRG S KOPALIŠČEM ZA KONJE IN PREDOROM NEUTOR, FRANČIŠKANSKACERKEV, KATEDRALA. Popoldne prosto za uživanje med stojnicamibožičnega sejma, povabili pa vas bomo tudi na kozarček kuhanega vinaali punča na eni od stojnic. Pozno popoldne se bomo odpeljali do hotelav okolici mesta. Nastanitev v hotelu in večerja. Po večerji (za tiste, ki seboste za to odločili), prevoz v mesto na večerni koncert na Salzburškemgradu, nato vrnitev v hotel in prenočevanje.2. dan: Po zajtrku vrnitev v Salzburg in nadaljevanje ogleda mestnih zanimivosti: DVOREC MIRABEL, DVORNI PARK, REKA SALZACH, UNIVERZITETNA CERKEV, SAMOSTAN SVETEGA PETRA S CERKVIJO inPOKOPALIŠČE. Ogledali si bomo muzej v Mozartovi rojstni hiši in se z zobato železnico zapeljali do trdnjave HOHENSALZBURG, v kateri je lepmuzej, grad pa slovi po čudovitem razgledu na mesto. Popoldne bostespet uživali na številnih mestnih ulicah in trgih s stojnicami in neštetomožnostmi za nakupovanje spominkov, daril ali slavnih Mozartovihkroglic. Odhod iz Salzburga ob 16. uri. Prihod v Kranj okoli 21. ure, v Škofjo Loko 20 minut kasneje.

CENA POTOVANJA ZA NAROČNIKE IN BRALCE GORENJSKEGA GLASA: 125 EUR na osebo (izrežite ta oglas in ga ob prijavi prinesite s sabo).

V ceno potovanja je vključeno: prevoz, ogledi, polpenzion v dvo-posteljnih sobah v hotelu 3***, vstopnine, prevoz z zobato železnico,ogledi, kozarec kuhanega vina ali punča, vodenje in organizacija.Popusti: za otroke 2 do 12 let v sobi z 2 odraslima - 20 odstotkov.Doplačila ob prijavi: za enoposteljno sobo 28 EUR, za ogledSchlosskoncerta: prevoz in vstopnica I. kategorije 35 EUR, prevoz invstopnica II. kategorije 30 EUR.Rok za prijave: najkasneje do 2. decembra 2011 oziroma do zasedbeprostih mest na avtobusu. Priporočamo, da s prijavami pohitite.Organizator izleta je Kompas Holidays.

Povabite svoje najdražje na lep predpraznični izlet in prijetno druženje v skupini na izlet v Salzburg. Potrudili se bomo, da bostez nami prijetno potovali.

Informacije in prijave: poslovalnica Kompas Kranj (04/2014 261) in Škofja Loka (04/5111 770).

ww

w.g

ore

njs

kig

las.

si

PREDPRAZNIČNI SALZBURGUjemimo čarobnost predbožičnega časa in se skupaj za dvadni odpravimo odkrivat praznično okrašeni Salzburg.

✂

✂ ✂

✂

TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOMAlpska 37, Lesce, tel.: 04/531-87-57

Delovni čas od 9.00 do 16.00, sobota od 9.00 do 12.00

Nudimo vam pestro izbiro:

❖ bombažev ❖ viskoze ❖ lanu ❖ jerseyja ❖ blaga za svečane priložnosti

❖ Poleg naštetega vas čaka velika izbira podlog, zadrg, sukancev, gumbov

in ostale pozamenterije.

Kar

is d

.o.o

., G

oren

jska

ces

ta 3

3c, R

adov

ljica

Kaja Beton

Prostor, katerega lastnik jeObčina Radovljica in kjer jebil do selitve v Mrakovo hišona Linhartovem trgu turi-stično informacijski center,je bil od meseca junija daljeprazen. Upravljalec prosto-ra, Javni zavod Turizem Ra-dovljica, je nekaj časa iskalprimerno vsebino, nato pase je odločil za oddajo pros-tora v najem preko javnegarazpisa. Kot je povedala di-

rektorica zavoda Nataša Mi-kelj, so na razpis prejeli dveprijavi, izbran pa je bil ce-novno in programsko ugod-nejši ponudnik.V trgovini 18sedem3 so naprodaj izdelki kmetov iz ob-čine Radovljica in njeneokolice. Po besedah lastnikatrgovine Gregorja Budna jenamen združiti ponudbo naenem mestu in kmetoval-cem, čebelarjem in tudi ne-katerim obrtnikom datimožnost prodaje in predsta-vitve vse dni v tednu prekocelega leta. Med prvimi po-nudniki izdelkov so Kmetija- vrtnarija Šlibar, KmetijaPr' Turk, Klanšek d.o.o.,Eko kmetija Skalar in Eko

kmetija Porta, kmetija PriMrkot in kmetija Matiček,ponudba pa se vsak danveča. Posamezne dni v ted-nu so v trgovini prisotni tudikmetje sami, ki lahko takoše lažje in bolj učinkovitopromovirajo sebe in svoje iz-delke. Kot je povedala AnitaŠlibar s kmetije Šlibar, jedodatna vrednost take pro-daje hiter dostop izdelka dokupca. Mesnine, ki jih jeprodajala, so bile izdelane ledan prej. "Poleg tega je po-

membno tudi osveščanjeprebivalcev, da kupujejo lo-kalne izdelke," je še pouda-rila. V trgovini je vsak torekin četrtek na voljo tudi svežesadje in zelenjava, ob petkihpa kruh in mesnine.Kot je povedal Buden, želijov trgovino privabiti tako do-mače kupce kot tudi turiste,ki so že izkazali zanimanjeza izdelke. Izkušnje namrečkažejo, da turisti bolj kot poklasičnih spominkih pose-gajo po lokalnih izdelkih vobliki hrane in pijače. Trgo-vina 18sedem3 je odprta odponedeljka do petka med 9.in 13. ter med 15. in 19. uro,v soboto pa med 9. in 12.uro.

Trgovina z lokalnimiproizvodi

V petek, 11. novembra, je ob vhodu v staro mestno jedro Radovljice vrata odprla trgovina18sedem3. Marjana Ahačič

"V letih poučevanja tujegajezika sem spoznala, da jemarsikaj mogoče naučitidrugače, kot je to običajno vnaših šolah. Zato sem se od-ločila, da grem na svoje indelam tako, kot znam, invem, da je dobro," je svojoodločitev o tem, da v starihiši na robu Linhartovegatrga v Radovljici odpre jezi-kovni center Pipanka, po-jasnila Radovljičanka IrenaŠubic Jeločnik.Skoraj dve desetletji je do-slej poučevala na različnihšolah: na osnovni, gimnazi-ji in srednji tehniški šoli terv številnih tečajih za otrokein odrasle. Vmes je magis-trirala in se tudi praktičnoizpopolnjevala; kot pravi, je

strokovno aktivna pred-vsem na področju poučeva-nja angleščine po načelihavtonomije učenca in po-učevanja brez pripomoč-kov. "Izhajam iz potrebučenca, s stopnje, na katerise nahaja, učenje usmer-jam glede na tisto, kar po-trebuje. Pri svojih učencihspodbujam interakcijo inaktivnost, otrokom poka-žem, kako se sploh učiti, injih vzpodbujam k samostoj-nosti. Veliko težav, ki jihimajo otroci pri učenju tu-jih jezikov, namreč izhajaiz preprostega dejstva, dase ne znajo učiti. Posebenizziv je tudi poučevanjeodraslih, ki se po dolgih le-tih spet lotevajo angleščine,na primer. Tudi oni so pra-viloma navdušeni nad novi-

mi pristopi in dejavnost-mi," še pravi Šubičeva, za-dovoljna, ker je v svoje delolahko vključila tudi tako

imenovane naravne go-vorc', ki poučevanju tujihjezikov dajejo posebnovrednost.

Lahko gre tudi drugačeIrena Šubic Jeločnik, izkušena profesorica angleščine, se je odločila, da bo v lastnem jezikovnem centru poučevala drugače kot sicer.

Irena Šubic Jeločnik I Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Petintridesetletni Aleš Avse-nek iz Vrbenj je strokovnjakza sanacije dimnikov. Ko jepred časom pri svojem deluugotovil, da ljudje spet posta-jajo vse bolj navdušeni nadtakšnimi načini ogrevanja,kot so jih poznali nekoč, se jeodločil, da v središču Radov-ljice odpre trgovino s kamini."Ne vem natančno, kaj je raz-log za to, da ljudje spet po-stavljajo kamine - morda ved-no višje cene energentov alipa so pač ugotovili, da je tovr-sten način ogrevanja 'po

starem' zelo praktičen in pri-jeten," pravi. Z odločitvijo, daodpre tudi trgovino, kjer mupri prodaji kaminov na trdagoriva, pribora zanje ter dim-nih cevi pomaga tudi ženaVesna, je zaenkrat zadovo-ljen."Kupcev je veliko, večina jihprihaja iz Ljubljane in Go-renjske, a so tudi od drugodpo Sloveniji. Če delaš dobroin pošteno, tudi v teh kriznihčasih preživiš. Samo resenmoraš biti, delati kvalitetno inv našem poslu striktno upoš-tevati dimnikarske predpise,pa gre," je optimističen Aleš.

Gre, če delaš dobro in poštenoAleš Avsenek je v začetku poletja v središču Radovljice odprl trgovino in tako nadgradil delo, s katerim se uspešno ukvarja zadnjih dvanajst let.

Igor Kavčič

V mesecu novembru je bilav galeriji Šivčeva hiša naogled študijska razstava do-nacij v Mestni muzej Radov-ljica med letoma 2008 in2010. Predstavljeno je bilomuzejsko gradivo in muzea-lije obeh večjih donacij terdokumentarno gradivo, fo-tografije, stari tiski in raz-glednice, sliki, ki bosta svojemesto dobili v zbirki AntonaTomaža Linharta in gradivonovejšega izvora, od izdel-kov iz tovarne Almira do do-nacij za Muzej talcev v Be-gunjah. "Gre za pomembnodediščino mesta Radovljice,s spoznavanjem katere bodoprihodnji rodovi lažje razu-meli našo zgodovino, kakose je nekdaj živelo in kdo sobili veliki ljudje, ki so živeliv naših krajih," je razmišlja-la kustosinja Tita Porenta, kije pozvala morebitne bodoče

darovalce muzejskega gradi-va. "Donacija muzeju je za-gotovo najboljši način, da seohrani pomemben del kra-jevne in državne dediščinein je kasneje na različne na-čine tudi na ogled javnosti." V muzeju so se na slovesno-sti zahvalili za donacijo Jo-žetu Pogačarju, ki je muzejunamenil del zapuščine dru-žine Pogačar. Gre za števil-ne dokumente iz časa prvepolovice dvajsetega stoletja,druge svetovne vojne in po-vojnih let, ki so vezani zamizarsko delavnico Jožeto-vega očeta Jakoba Pogačarja,v muzeju pa je svoje mestodobilo tudi precej mizarske-ga orodja in nekateri izdelkiiz lesa. "Muzej je zagotovopravo mesto, kjer bodo znalitudi vnaprej ohraniti dediš-čino mojega očeta. Ta sodi vmoje rojstno mesto Radov-ljica," je povedal Pogačar.Gospa Mariana Pauer Gult,

sestra pokojne žene sklada-telja Uroša Kreka (zakoncaKrek nista imela potomcev),je muzeju podarila skladate-ljevo delovno sobo s klavir-jem, omarami, regali in nje-govimi osebnimi predmeti(pohodno palico, čevlje, kov-čki...) ter priznanji in nagra-dami, med drugim tudi Pre-šernovo nagrado, prav takopa je v muzeju svoje mestonašla skladateljeva bogataknjižnica. Skupaj je doku-mentirano več kot 130 pred-metov in preko 270 knjig."Prav je, da Uroševa zapuš-čina svoje mesto dobi v Ra-dovljici, saj je tu preživelsvoja najbolj ustvarjalnaleta," je povedala MarianaPauer Gult, ki sicer živi vParizu, in nadaljevala:"Francozi so ponosni navse, kar se je dogajalo v nji-hovi zgodovini, in dobro je,da bi se tega naučili tudi mi,Slovenci."

Pomembna dediščina Radovljice V Mestnemu muzeju Radovljica so predstavili nove donacije v njihovezbirke. Med njimi je tudi zapuščina skladatelja Uroša Kreka in veliko gradiva iz dediščine družine Pogačar.

Ob klavirju, za katerim je komponiral skladatelj Uroš Krek, so kustosinja in vodja Mestnega muzeja Radovljica Tita Porenta ter donatorja Jože Pogačar in Mariana PauerGult.

Marjana Ahačič

Radovljica - Začetek študij-skega leta predstavlja tudizačetek aktivnejšega delaKluba radovljiških študen-tov. Ta je že v oktobru orga-niziral nekaj športno dru-žabnih dogodkov ter vzpo-stavil sistem inštrukcij (štu-dent dijaku), kjer študentjes svojih fakultet posredujejoznanje dijakom in pa tudiosnovnošolcem. Kot je po-vedal predsednik kluba JakaBassanese, zdaj pripravljajobazo podatkov, v katero želi-jo uvrstiti inštruktorje in ti-ste, ki potrebujejo inštrukci-je. "V bazo se lahko prijavijovsi študentje ali dijaki, kinudijo inštrukcije za osnov-

no šolo, srednjo šolo in viš-jo/visoko ali univerzitetnošolo. Na eni strani bodo in-štruktorji tako rekoč legali-zirali inštruiranje preko si-stema KRŠ, na drugi stranipa bodo imeli iskalci in-štrukcij možnost na enemmestu dobiti seznam in-štruktorjev vseh pedago-ških smeri. Trenutno nudi-mo inštrukcije za matema-tiko, angleščino, fiziko inekonomijo. Sistem potekatako, da se v primeru, če po-trebujete inštrukcije, zglasi-te pri nas ob naših uradnihurah in povprašate po raz-položljivosti inštruktorja,"je pojasnil Bassanese in do-dal, da klub zagotavlja tudiučilnico s popolno opremo

za izvajanje programa in-štrukcij. Sicer pa KRŠ v no-vembru pripravlja tudi te-denske družabne dogodkekot so Kuhan žur in Marti-novanje na Bledu, Bowlingturnir v Radovljici ter Pokerturnir, prav tako v KRŠ-ovihprostorih na Bledu. Klub seje, kot je znano, že pred ča-som izselil iz prostorov vMrakovi hiši, kjer je zdaj se-dež Zavoda za turizem inTIC. Kot pojasnjuje Bassa-nese, so se za selitev odloči-li, ker je bilo vzdrževanje(pre)velike Mrakove hiševelik finančni zalogaj. Vklubu so prepričani, dabodo z dvema lokacijamapovečali članstvo tudi v kra-jih zunaj Radovljice.

Aktivni v študentskem klubu

Urša Peternel

Jutri, v soboto, 3. decembra,bo od 10. do 17. ure v Wal-dorfskem vrtcu Čebelica naKranjski 4 v Radovljici po-tekal waldorfski božični se-menj. "Božični semenj, kiv waldorfskih šolah in vrt-cih poteka konec novembraali začetek decembra, je do-godek, ki močno povežestarše, otroke, učitelje in

vzgojitelje, nekdanje učen-ce in zunanje prijatelje šolein vrtca. Pri pripravah nasemenj sodelujejo vsi in pritem poglabljajo medseboj-na poznanstva, ki marsik-daj prerastejo v prava prija-teljstva," je o bistvu božič-nega semnja povedalapredstavnica organizator-jev Simona Dijak. Priredi-tev, ki jo letos vzgojitelji instarši, ki imajo otroke v vrt-

cu Čebelica v Radovljici inSončnica na Hrušici, prvičprirejajo na Gorenjskem, jenamenjena odraslim inotrokom. Pripravili so de-lavnice ročnih del, različnapredavanja, lutkovne pred-stave, palčkovo deželico,srečelov in kavarno, stojni-ce s prodajo čudovitih iz-delkov, predstavitev wal-dorfske šole in vrtca terpevske nastope.

Prvi waldorfski božični semenj na Gorenjskem

Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Kultura, mladi

13

Depoziti z ročnostjo 5 let pri nas lepo uspevajo, saj jih obrestujemo s 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Če želite do privarčevanih sredstev prej, so na voljo depoziti s krajšo dobo vezave. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izdelavi varčevalnega načrtapo meri vaših želja in zmožnosti. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/depoziti

Mi skrbimo,da lepo rastejo.

Nekateri prihrankepreprosto hranijo.

DO 5%LETNA OBRESTNA MERA

Ponudba velja za depozite v zneskih nad 500 evrov. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Ponudba velja do preklica.

Foto

: Ig

or

Kav

čič

"Prav je, da Uroševa zapuščina svoje mesto dobi v Radovljici, saj je tu preživel svoja najbolj ustvarjalna leta," je povedala Mariana Pauer Gult, ki sicer živi v Parizu, in nadaljevala: "Francozi so ponosni na vse, kar se je dogajalo v njihovi zgodovini, in dobro je, da bi se tega naučili tudi mi, Slovenci."

Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Varnost

14

Pozimi bodite na cestiposebej previdni

Kaja Beton

V torek, 25. oktobra, je vPodnartu tamkajšnje pros-tovoljno gasilsko društvoorganiziralo izjemno za-htevno vajo, na kateri so po-leg PGD Podnart sodelovališe PGD Ljubno, PGD Ra-dovljica in GARS Jesenice.Med vajo so pokazali ukre-panje ob požaru v 3. nad-stropju stanovanjskega blo-ka v Podnartu, kjer so nabalkonu stanovanja ostaliujeti prebivalci. Vaja, ki jo jevodil poveljnik PGD Pod-nart Bine Perič, je potekala vskladu z vsemi potrebnimiukrepi, od klica na pomoč,prihoda gasilskih enot, vsto-pa v objekt z dihalnimi apa-rati, gašenja, reševanja po-nesrečencev, zaščite območ-ja in prometnega zavarova-nja. Vajo je izčrpno komen-tiral gasilec Ciril Tomše, kije predstavil potrebne ukre-pe posameznika ob požaru,potek obveščanja in reševa-nja, gasilska vozila, njihovoopremo, opremo gasilcev innjihove naloge. Kot je povedal Bine Perič, jenamen takih vaj predvsemta, da se preveri tehničnaopremljenost in taktična pri-pravljenost gasilskih enot,delovanje alarmiranja prekoRegijskega centra za obveš-čanje v Kranju, delovanje ra-dijskih postaj ter vodenjeenot v večjem številu. "Povaji sledi tudi analiza vaje,opazke in pripombe pa bodov prihodnje upoštevane prioperativnih postopkih." Na vaji je bila predstavljenatudi 42-metrska avtolestevGasilsko-reševalne službe

Jesenice, za nakup katere soleta 2010 sredstva prispeva-le občine zgornje Gorenj-ske, med njimi tudi ObčinaRadovljica. To je bila prvaprikazna vaja z lestvijo, ki jev podnartskem primeru po-magala predvsem pri reše-vanju ranjenih oseb iz tret-jega nadstropja, kasneje paje bil prikazan tudi način ga-šenja s pomočjo lestve. Pokončani vaji so se obiskoval-ci lahko tudi sami v košarilestve povzpeli nad Podnart.Prvi se je tako povzpel ra-dovljiški župan Ciril Glo-bočnik, ki si je gasilsko vajotudi ogledal.

Namišljen požar in reševanje ponesrečencev Konec oktobra je v Podnartu tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo organiziralo izjemno zahtevnovajo, na kateri so pokazali ukrepanje ob požaru v 3. nadstropju stanovanjskega bloka v Podnartu, kjerso na balkonu stanovanja ostali ujeti prebivalci.

Na izjemno zahtevni vaji so poleg PGD Podnart sodelovali še PGD Ljubno, PGD Radovljica in GARS Jesenice. I Foto: Tina Dokl

Po končani vaji so se obiskovalci lahko tudi sami v košarilestve povzpeli nad Podnart. I Foto: Tina Dokl

Policisti PP Radovljica

Jesen prehaja v zimo, kinam bo zagotovo postregla zmrazom, ledom in snegom,zato smo vozniki že začelirazmišljati o zimski opremivozil. Zima pomeni za ude-ležence cestnega prometaposeben letni čas. Nizketemperature, led in snegniso značilnosti ostalih let-nih časov, pozimi pa lahko tidejavniki povzročijo velikoneprijetnosti v cestnem pro-metu: zasneženo vozišče,snežno ploskev ali poledico.V takšnih vremenskih raz-merah nam bodo zaradi svo-je sestave le zimske pnev-matike omogočale varno inzanesljivo vožnjo.Zato policisti PP Radovljicaopozarjamo vse občane Ob-čine Radovljica, da Zakon opravilih cestnega prometa v29. členu določa, da morajobiti motorna vozila od 15.novembra do 15. marca na-slednjega leta in v zimskihrazmerah opremljena spredpisano zimsko opremo.Da je vozilo opremljeno spredpisano zimsko opremo,mora imeti: - zimske pnevmatike navseh kolesih ali - poletne pnevmatike in vpriboru ustrezno velikesnežne verige za pogonskakolesa ali verigam enako-vredne pripomočke. Vozila sštirikolesnim pogonom mo-rajo imeti v primeru stalne-ga pogona snežne verigevsaj za zadnjo os in v prime-ru priklopljivega pogonavsaj za stalno vklopljeno os. Kanali dezena pnevmatik, kištejejo v zimsko opremo,morajo biti globoki najmanj3 mm. Zimske pnevmatikeso tiste pnevmatike, ki ima-jo na boku proizvajalčevooznako M + S ali M . S ali M& S.Pogoji za uporabo snežnihverig so izpolnjeni takrat, koje na vozišču toliko snega,da pnevmatika med vožnjone pride v stik s površino vo-

zišča (za pnevmatiko ostajasnežena sled).Prav tako opozarjamo, da namotornih in priklopnih vo-zilih v cestnem prometu nesme biti snega, ledu, vodeali drugih snovi, ki bi lahkovplivale na vozne lastnostioz. bi se lahko raztresale, terda morajo biti stekla invzvratna ogledala vedno či-sta.Policisti prav tako priporo-čamo, da za vožnjo v zim-skih razmerah in pozimi:- hitrost vozila zmanjšamoin jo prilagodimo razmeramter stanju vozišča, - povečamo varnostno raz-daljo med našim vozilom invozilom, ki vozi pred nami, - zaviramo narahlo in po po-trebi postopno, z večkrat-nim pritiskom na stopalko, - ne spreminjamo smerivožnje sunkovito, saj vsakotako ravnanje lahko povzro-či zanašanje vozila. Podo-bno velja tudi za sunkovitospeljevanje, - zelo pomembna je izbirapravilnega prestavnega raz-merja, ker lahko premajhnamoč na pogonskih kolesihzmanjša učinkovitost vode-nja vozila in onemogoči po-trebne popravke smeri vož-nje, prevelika pa povzročizdrs pogonskih koles in za-našanje vozila, - vozimo čim bolj enako-merno, brez premočnegapospeševanja ali zmanjševa-nja hitrosti, - posebej bodimo pozornina izpostavljene dele ceste,kjer se pogosteje pojavljapoledica, - računajmo z daljšim ča-som potovanja, zato se oddoma odpravimo prej kotobičajno, - med vožnjo bodimo zbra-ni, predvsem pa strpni dodrugih udeležencev v pro-metu. V takih razmerah ješe posebno pomembna voz-niška kultura, etika in soli-darnost. Želimo vam varno zimskovožnjo!

Center Linea Snella LESCE

Tel.: 04 531 50 49

e-mail: lesce@lineasnella.si

Center Linea nella ŠENCUR

Tel.: 04 279 19 67

e-mail: sencur@lineasnella.si

SV petek, 11. novembra, so v Turističnem društvu Begunjeskupaj z društvom upokojencev, podružnično osnovno šoloin vrtcem pripravili tradicionalni sprevod z lučkami iz repe inbuč. Namen prireditve, ki povezuje različne generacije, jepredvsem druženje. Po sprevodu, ko so si z lučkami osvetlilipot skozi noč in odganjali temo, so za vse pripravili pogostitev s carskim pražencem in toplim čajem. P. K. TI

-DO

d.o

.o.,

ŠE

RC

ER

JEVA

ULI

CA

22

, R

ADO

VLJI

CA

Deželne novice, petek, 2. decembra 2011

Prireditve

15

10. decemberPOHOD V NEZNANO ob 7.00 z avtobusne postaje Radovljica, PDRadovljica*

DELAVNICA ob 16.00: NARAVNA DOMAČA MILA v Slaščičarni Vidic,Radovljica, Pleiades Club*

PREDSTAVITEV ob 17.30: LINHARTOVI DNEVI 2011 v Mestnem mu-zeju Radovljica

PODOKNICA LINHARTU ob 19.00, sprehod s pevskim zborom z ba-klami od spomenika Josipini Hočevar do spomenika A. T. Linhartu,Občina Radovljica

OSREDNJA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA S PODELITVIJOOBČINSKIH PRIZNANJ ob 20.00 v Linhartovi dvorani Radovljica, Ob-čina Radovljica

11. decemberVODEN OGLED ob 14.00: NEDELJSKI IZLET, brezplačen ogled staregamestnega jedra Radovljice izpred TIC Radovljica, Turizem Radovljica

KONCERT ob 17.00: KOLEDVA 2011: MPZ KROPA, ŽPZ KOLEDVA,MePZ KOLEDVA KROPA in DRUŽINA OLIP s Sel na Koroškem, Kul-turni dom Kropa, KUD Kropa

KINO ob 18.00: STANJE ŠOKA, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 20.00: KAKO SEM PREŽIVEL TO POLETJE, Linhartova dvo-rana Radovljica*

13. decemberPREDAVANJE ob 19.30: PTICE ARMENIJE IN GRUZIJE, Knjižnica A. T.Linharta Radovljica

14. decemberDEDEK MRAZ s predstavo V NOVO LETO S CIRKUSOM BUFETO ob18.00, Linhartova dvorana Radovljica*

KONCERT BOŽIČNIH PESMI ob 18.00: MePZ A. T. LINHARTA RA-DOVLJICA v Dvorani Bolnice Begunje

15. decemberPOGOVOR O KNJIGAH ob 10.30, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

DEMETER TRŽNICA od 16.00 do 18.00 v poslovni stavbi IBM, Radov-ljica, Zavod Demeter

PRAVLJIČNA URA ob 17.00: JEŽKI, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

RAZSTAVA ob 18.00: IMPRESIJE OGNJA, odprtje razstave Janeza Mo-horiča v Kovaškem muzeju Kropa

VESELI KLUB ob 18.30 za otroke od 5. do 11. let, Knjižnica A. T. Linhar-ta Radovljica

16. - 26. december: BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM na Linhartovem trgu, vsak dan med16.00 in 20.00, ob vikendih in praznikih pa med 10.00 in 20.00, Turi-zem Radovljica

16. decemberKONCERT ob 19.00: HARMONIKARSKI ORKESTRI IN KVINTETHARMONIK GŠ Radovljica v Plesni dvorani graščine, GŠ Radovljica

KINO ob 18.00: TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMORO-GOVA SKRIVNOST, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 20.00: JEKLENA MOČ, Linhartova dvorana Radovljica*

17. decemberDELAVNICA ob 17.00: PRAZNIČNI OBLIZKI v Slaščičarni Vidic, Ra-dovljica, Pleiades Club*

KONCERT ob 18.00: RADOVLJIŠKA RAPER ALEN na Linhartovemtrgu, Turizem Radovljica

KONCERT ob 18.00: VSI ZBORI ZADONITE, pevski zbori iz Krope,Podnarta, Mošenj, Dobrave in Radovljice v Kulturnem domu Mošnje

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ob 18.00: ŽPZ LIPA RADOVLJICAv OŠ Antona Janše Radovljica

BOŽIČNI KONCERT ob 19.00: KONCERT Z JERNEJEM DERMOTO,FLORIANO IN NACETOM JUNKARJEM v Kulturnem domu Podnart

NOVOLETNI KONCERT ob 19.30: PIHALNI ORKESTER LESCE v OŠF. S. Finžgar Lesce

2. decemberKINO ob 9.00: KEKEC, Linhartova dvorana Radovljica

LUTKOVNA PREDSTAVA ob 17.00: JANKO IN METKA, Linhartovadvorana Radovljica*

DOKUMENTARNI FILM ob 17.00: PATER STANISLAV ŠKRABEC: Očeslovenske fonetike, projekcija filma in pogovor z režiserjem v Domukrajanov Kamna Gorica, Casa de Kamna

RAZSTAVA ob 18.00: ODPRTJE RAZSTAVE SLIK IVANKE KRAŠEVEC,Galerija Šivčeva hiša, Radovljica

RAZPRAVA ob 19.30: PREŠEREN IN SREDNJEŠOLSKA BERILA,ZDRAVLJICA IN DRŽAVNA HIMNA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

KINO ob 20.00: LURD, Linhartova dvorana Radovljica*

3. decemberUSTVARJALNA DELAVNICA ob 9.00 v Vrtcu Kropa, Kovaški muzejKropa*

BOŽIČNI SEMENJ od 10.00 do 17.00 v nekdanji poslovni stavbi IBMv Radovljici, Waldorfski vrtec

KONCERT od 16.00 do 20.00: BOŽIČ PRI NAS, gost OMAR NABERna Linhartovem trgu v Radovljici, CUDV Matevža Langusa Radovljica

KINO ob 18.00: KATERI JE PRAVI, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 20.00: KUŽNA NEVARNOST, Linhartova dvorana Radovljica*

4. decemberBOLŠJAK od 9.00 do 13.00 na Linhartovem trgu, Turizem Radovljica

OTROŠKA USTVARJALNICA od 10.00 do 12.00 na Linhartovem trguv Radovljici (v primeru dežja v Radovljiški graščini), Turizem Radovljica

VODEN OGLED ob 14.00: NEDELJSKI IZLET, brezplačen ogled stare-ga mestnega jedra Radovljice izpred TIC Radovljica, Turizem Radovljica

OBISK MIKLAVŽA ob 16.00 v Linhartovi dvorani, Župnija Radovljica*

KONCERT ob 17.00: VOKALNA AKADEMIJA LJUBLJANA v Baročnidvorani graščine, JSKD

KINO ob 18.00: KUŽNA NEVARNOST, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 20.00: KATERI JE PRAVI, Linhartova dvorana Radovljica*

5. decemberDOKUMENTARNI FILM ob 19.00: RUTH 246,8 s filmsko ekipo inrazstavo, Linhartova dvorana Radovljica*

6. decemberKONCERT ob 19.00: ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE S SOLISTKOHELENO BLAGNE, Linhartova dvorana Radovljica*

POTOPISNO PREDAVANJE ob 19.30: OSKARJEVA INDONEZIJA -SVET V MALEM, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

8. decemberKONCERT ob 17.00: Z GLASBENIM STUDIEM OSMINKA V VESELIDECEMBER, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

DEMETER TRŽNICA od 16.00 do 18.00 v poslovni stavbi IBM, Radov-ljica, Zavod Demeter

VESELI KLUB ob 18.30 za otroke od 5. do 11. let, Knjižnica A. T. Linhar-ta Radovljica

9. decemberDELAVNICA ob 17.00: MALA BOŽIČNA USTVARJALNICA v Slaščičar-ni Vidic, Radovljica, Pleiades Club*

RAZSTAVA ob 17.00: ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE OBČINSKIHNAGRAJENCEV: Ljuba Kozica in Miroslava Pengala v Galeriji Avla,Občina Radovljica

PREDSTAVITEV KNJIGE ob 18.00: O LOVIŠČIH, LOVU IN LOVCIHPOD JELOVICO v Domu krajanov Kamna Gorica, LD Kropa

ZA MLADE ob 18.00: INSIDE OUT, srečanje za vse, stare 12 do 15 let,Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

KINO ob 18.00: KAKO SEM PREŽIVEL TO POLETJE, Linhartova dvo-rana Radovljica*

KINO ob 20.15: STANJE ŠOKA, Linhartova dvorana Radovljica*

December 2011KINO ob 16.00: TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMORO-GOVA SKRIVNOST, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 18.00: OROPAJ BOGATAŠA, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 20.00: JEKLENA MOČ, Linhartova dvorana Radovljica*

18. decemberBOLŠJAK od 9.00 do 13.00 v preddverju Radovljiške graščine, TurizemRadovljica

OTROŠKA USTVARJALNICA od 10.00 do 12.00 v atriju Radovljiškegraščine, Turizem Radovljica

VODEN OGLED ob 14.00: NEDELJSKI IZLET, brezplačen ogled staregamestnega jedra Radovljice izpred TIC Radovljica, Turizem Radovljica

KONCERT ob 18.00: "GORJANSKO ALI GORENJSKO ... JE TOSKRIVNOST?", PZ Mysterium Kranj in MePZ Gorjansko v Baročnidvorani graščine, JSKD

KINO ob 18.00: JEKLENA MOČ, Linhartova dvorana Radovljica*

KINO ob 20.15: OROPAJ BOGATAŠA, Linhartova dvorana Radovljica*

19. decemberPRIKAZ KOVANJA od 16.00 dalje na Linhartovem trgu, TurizemRadovljica

20. decemberNASTOP ob 18.00: UČENCI PREDŠOLSKE GLASBENE VZGOJE INGLASBENE PRIPRAVNICE v Dvorani Glasbene šole Radovljica, GŠRadovljica

21. decemberDELAVNICA ob 17.00: NOVOLETNA PRESENEČENJA IZ FILCA vSlaščičarni Vidic, Radovljica, Pleiades Club*

OBISK BOŽIČKA ob 17.00 na Linhartovem trgu, KS Radovljica

22. decemberDEMETER TRŽNICA od 16.00 do 18.00 v poslovni stavbi IBM,Radovljica, Zavod Demeter

ŽONGLERSKI NASTOP ob 17.00: ČUPAKABRA na Linhartovem trgu,Turizem Radovljica

KONCERT ob 18.15: KAJ SE VAM ZDI, PASTIRCI VI, božično prepe-vanje MePZ LIPNICA s sprevodom od cerkve v Kamni Gorici skozivas, KD Kamna Gorica

VESELI KLUB ob 18.30 za otroke od 5 do 11. let, Knjižnica A. T. Linhar-ta Radovljica

Občasne razstave- IVANKA KRAŠEVEC,

Slikarska razstava v Galeriji Šivčeva hiša je na ogled vsak dan, razenponedeljka, med 10.00 in 12.00 ter 16.00 in 18.00.

- DRUŠTVENA PREGLEDNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA 2011, II. del

Razstava Fotografskega društva Radovljica v galeriji Pasaža vRadovljiški graščini je na ogled vsak dan med 8.00 in 20.00.

- PRAZNIČNI DECEMBER

Razstava likovnih izdelkov učencev 1. A in 1. B. razreda OŠ f: S.Finžgarja Lesce v Knjižnici Lesce.

- ZIMA, ZIMA, BELA

Razstava likovnih izdelkov učencev 3. B razreda podružnične šole Be-gunje v Knjižnici Begunje.

- VESELIMO SE!

Razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtca Kropa v Knjižnici Kropa.

- V SPOMIN ALEKSANDRINKAM

Razstavni prostor v 1. nadstropju Linhartove dvorane, na ogled vsakdan med 8.00 in 15.00, sobota in nedelja med 18.00 in 21.00.

- LETALSTVO V MODELIH

Razstava je v Radovljiški graščini na ogled po predhodnem dogovoruv Muzejih radovljiške občine.

Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.

Več informacij o posameznih prireditvah je na voljo na spletni straniwww.radolca.si/kaj-poceti/. Dogodke za objavo v napovednikupošljite po elektronski pošti na kaja.beton@radolca.si. Organizatorjiprireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Obisk Miklavža povaseh krajevnih skupnostih Lancovo

V nedeljo, 4. decembra, stevabljeni, da se pridružiteMiklavžu, ki se bo letos medvas pripeljal s kočijo.Miklavž se bo ob 12. uri na-jprej ustavil pred Domomkrajanov, ob 12.15 na Spod-nji Lipnici, nato na ZgornjiLipnici, ob 13. uri na Vošči,ob 12.20 na Brdu, ob 13.45na Zgornjem Lancovem, ob14.30 na Spodnjem Lancov-em in ob 15.10 na Ravnici.Starši, pripeljite svoje otro-ke, da jih bo razveselilMiklavž! D. K.

Podnart

Božični koncert z Jernejem DermotoV soboto, 17. decembra 2011, ob 19. uri si lahko v Kulturnemdomu v Podnartu podarimo večer dobre glasbe v pred-prazničnem vzdušju Božičnega koncerta Jerneja Dermote.Mednarodno priznan pevec, sicer doma s Češnjice, velikonastopa v tujini. Letos pa se je odločil, da bo svoje glasbenoustvarjanje delil z domačim krajem. Koncert bodo popestrilizanimivi znani domači in tuji gosti. Nastopil bo legendarnislovenski pevec Nace Junkar, Floriana Pachia, priznana ro-munska pevka, Jernejeva zelo dobra prijateljica in avtoricanekaterih njegovih pesmi, ter Alex Volasko, ki je osvojil srcamnogih v oddaji Slovenija ima talent. M. A.

www.blejski-grad.siwww.hotelastoria-bled.com

3., 10., 17. december ob 11. uri ����������� ����������������������� ����������������

PRAZNI^NI DECEMBER na Blejskem gradu

deželne noviceDeželne novice, petek, 2. decembra 201116

Radovljica

Nova igrala za najmlajše šolarjeSredi novembra so na travniku za osnovno šolo A. T. Linhar-ta Radovljica odprli novo igrišče, namenjeno učencem prvihtreh razredov osnovne šole in oddelkom vrtca, ki v zadnjihnekaj letih zaradi prostorske stiske gostujejo v šolskih učil-nicah. Kot je povedala ravnateljica Zlata Rejc, si je šola za ig-rala prizadevala že vse od leta 2003, ko so v šolo prvič prišlišestletniki, ki potrebujejo še več gibanja in igre na prostemkot starejši vrstniki. Ker denarja za igrala ni bilo, so se v šoliodločili, da za pomoč prosijo otroke, starše in donatorje.Tako so samo lani z dvema dobro izpeljanima akcijama zbi-ranja starega papirja zbrali 10 tisoč evrov, dodatna sredstvapa še s prireditvijo Radovljica otrokom ter s prodajo izdel-kov otrok in učiteljic na novoletnih delavnicah. V šolskisklad se je tako do poletja nabralo dovolj denarja, da so nazelenici za šolo lahko postavili zaščitno ograjo in nekaj igral.Radovljiški župan Ciril Globočnik je na četrtkovi slovesnostiob odprtju igrišča obljubil, da bo spomladi še eno igralo pri-spevala tudi občina Radovljica. M. A.

Urša Peternel

"Samozavest, ki mi jo jezelo manjkalo, se počasiprebuja in iz nastopa v na-stop jo je več, začenjam ver-jeti vase in da sem sposo-bna početi to, kar je bilavedno moja velika želja, toje peti in nastopati. Občutekstati na odru, pred številnopubliko, kamerami, sodni-ki, me napolni z neko po-sebno energijo in čudovit jeobčutek, da sem se nekoga ssvojim petjem dotaknila,"pravi mlada pevka FloraEma Lotrič, šestnajstletnagimnazijka iz Kamne Gori-ce, ki se je na izboru za na-stop na Evroviziji prejšnjonedeljo uvrstila že med petnajboljših. Zadnjih nekajnedelj zvečer je Flora Ema ssvojimi pevskimi nastopi patudi s svojo preprostostjo,iskrenostjo in simpatičnimnasmeškom uspela prepri-čati strogo žirijo in gledalcepred televizorji, da so ji na-

menili dovolj glasov v bojuza obstanek na tekmovanju.Drugo decembrsko nedeljojo čaka nov nastop in novapriložnost, da se dokaže. Akot pravi, se z uvrstitvijo neobremenjuje, saj je svojapričakovanja že zdavnaj

presegla. Nenazadnje se so-lopetja uči šele zadnje letoin pol, in sicer v glasbenemstudiu Osminka. Flora, kizase pravi, da je preprostain iskrena, prihaja iz velikedružine, ima starejšo sestroin dva mlajša bratca, njena

največja oboževalka pa jemamica Boža. In kaj še po-čne poleg petja? "Hodim všolo, se družim s prijateljiin rišem. Ob večerih si radapogledam kakšno humori-stično nanizanko ali pa do-ber film."

Sem preprosta in iskrenaŠestnajstletna Flora Ema Lotrič iz Kamne Gorice ostaja v bitki za zmago na tekmovanju MisijaEvrovizija. "Svoja pričakovanja sem že zdavnaj presegla," pravi prikupna gimnazijka.

Flora Ema Lotrič je dijakinja drugega letnika jeseniške gimnazije, petja pa se uči v glasbenem studiu Osminka. I Foto: Žiga Culiberg, RTV/SLO

Marjana Ahačič

Tudi radovljiške osnovnešole in vrtci so se sredi no-vembra pridružile projektuTradicionalni slovenskizajtrk, ki je nastal na pobu-do Čebelarske zveze Slove-nije. Akcija je bila v začet-ku namenjena predvsemizobraževanju in osvešča-nju otrok o pomenu čebelin čebeljih pridelkov. Pozi-tivni sprejem in dobre iz-kušnje pa so dale zamiselza vseslovensko akcijo inza vključitev tudi drugihpridelovalcev slovenskehrane.Namen projekta je takopostal izobraževati, obveš-čati in ozaveščati šolajočose mladino in vzporedno vdoločenem obsegu tudiširšo javnost o pomenuzajtrka v okviru prehranje-valnih navad, pomenu inprednostih lokalno pride-lanih živil slovenskega iz-vora, pomenu kmetijskedejavnosti za okolje in po-menu čebelarstva za kme-tijsko pridelavo, gospodar-ske dejavnosti in za širšeokolje.Otrokom je treba predstavi-ti, poudarjajo organizatorji,kako sta v današnjem časupomembna zajtrk in pred-vsem uživanje hrane, pride-lane v Sloveniji, da bodospoznali pomen kmeta kotpridelovalca hrane, in čebe-le, ki je tesno povezana skmetijstvom in pridelavo

hrane: najpomembnejšanaloga čebele je opraševa-nje, saj s tem pomembno

vpliva na pridelavo hrane zaljudi in živali, na pridobiva-nje različnih industrijskih

surovin, pa tudi na človeko-vo zdravje in druge življenj-ske dejavnike.

Zajtrkovali kruh, med in mlekoTudi letos tradicionalni slovenski zajtrk za osnovnošolce in otroke v vrtcih.

Tudi šolarji so dan začeli z zajtrkom: s črnim kruhom, maslom, medom, mlekom injabolkom.

Otroci v radovljiškem waldorfskem vrtcu so jedli samo biodinamično hrano. To pomeni,da je pridelana popolnoma brez kemije in zato na ljudi učinkuje posebej krepčilno inpoživljajoče.

~ vstop prost~ v programu nastopa skupina BA-ROCK~ eno uro pred prireditvijo in po prireditvi �������������������

Festivalna dvorana Bledpetek, 2. 12., ob 19.00

OB 1000-LETNICI PRVE OMEMBE BLEJSKEGA GRADU IN

PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE O TEM KULTURNEM IN ZGODOVINSKEM SPOMENIKU

Zakljucna prired i t ev

Lesce

Dobrodelni koncert za Fistrove iz OvsišNovoletni koncert pihalnega orkestra Lesce, ki bo 17. de-cembra ob 19.30 v OŠ F. S. Finžgarja Lesce, bo tudi letos do-brodelne narave. Celotni izkupiček koncerta bo namenjendružini Fister iz Ovsiš, ki ji je pretekli konec tedna pogorelogospodarsko poslopje, zato bo pihalni orkester zbrani denarnamenil prav za pomoč pri obnovi ob požaru. M. A.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

ZAVO

DZA

KU

LTU

RO

BLE

D,

CE

STA

SVO

BO

DE

11

, B

LED